cilmiro
Glasilo organizacije združenega dela ALMIRA — alpska modna industrija Radovljica z n. sol. o.
LETNIK II.
ŠTEVILKA 4 11. julij 1975
Ob 25-letnici samoupravljanja
V naši novejši zgodovini je bilo več prelomnih dogodkov, ki zelo vidno označujejo revolucionarno opredelitev delavskega razreda. Uvedba samoupravljaja je nedvomno eden takšnih dogodkov, saj je s svojo notranjo silo v temeljih spremenil odnose in določil nov način razvojne poti jugoslovanske družbe.
S tem zgodovinskim dogodkom se je začelo novo obdobje socialistične graditve v Jugoslaviji. Delavski razred, ki je imel že ogromno revolucionarnih izkušenj in velik polet, je začel v zelo zapletenih in protislovnih družbenih in ekonomskih razmerah države v razvoju, ki se je morala bojevati proti pritiskom od zunaj, eno svojih najtežavnejših in do zdaj največjih bitk za lastno osvoboditev. Samo ljudje, ki so zrasli iz revolucije, prepričani v sposobnost delavskega razreda in v ljudsko ustvarjalnost, so lahko sprejeli in razvili delavsko samoupravljanje kot najboljšo pot za nadaljnjo graditev socializma in krepitev socialistične demokracije ter nacionalno enakopravnost vseh narodov in narodnosti.
V bistvu je namreč samoupravljanje v Jugoslaviji vzklilo in se razvilo iz bistva in značaja naše socialistične revolucije ter odgnalo globoke korenine pri njenih izvirih. Komunistična partija Jugoslavije je revolucijo pojmovala in uresničevala kot delo delavskega razreda, naših narodov in narodnosti, kajti revolucija je resnično lahko samo njihovo delo pod vodstvom revolucionarne avantgarde. Zato je bil že osvobodilni boj značilen po svojem globokem demokratizmu in ustvarjalnosti ljudskih množic. To je glavna odlika naše revolucije od prvih dni vstaje in prvih revolucionarnih ukrepov, ki so jih uvedli narodnoosvobodilni odbori, pa vse do današnjih dni.
Ne kaže prezreti tudi tega, da se naše samoupravljanje ni začelo šele leta 1950, to je po sprejemu zakona o prepustitvi tovarn delavcem. V raznih oblikah se je namreč že v prvih povojnih letih prebijalo v našo družbeno in proizvodno prakso. Zakon, sprejet 27. junija 1950 je potemtakem formalno pravno potrdil že uveljavljeno prakso in sočasno določil pot razvoja socialističnih proizvodnih odnosov v naši družbi na podlagi samoupravljanja.
V začetku se je delavsko samoupravljanje v glavnem omejevalo na odločanje delavcev v enostavni reprodukciji.
Njihov vpliv na delitev in uporabo sredstev, ki so se nabrala v skladih družbenopolitičnih skupnosti, je bil zgolj simboličen. Vendar so že tedaj, zlasti z ustavnimi spremembami leta 1953 in s spremembami v komunalnem sistemu leta 1955 nastali pomembni pogoji za razširitev osnov samoupravnega razvoja-
Samoupravne pravice neposrednih proizvajalcev, zlasti kar zadeva dohodek in presežno delo, so se bistveno povečale z ustavo, sprejeto leta 1963 in dve leti kasneje, ki označuje novo fazo razvoja samoupravnih družbenih in ekonomskih odnosov. Graditev socializma pri nas je potrdila dejstvo, da je družbenoekonomski položaj neposrednih proizvajalcev v sistemu samoupravljanja tista bistvena osnova, ki nudi možnosti za hitrejši razvoj proizvajalnih sil in večjo produktivnost. V sodobnih razmerah znanstveno-tehničnega napredka v svetu postaja to vedno bolj odločujoč faktor poti naprej in nadaljnjega razvoja proizvajalnih sil.
Materialni uspehi, doseženi med 25-letnim razvojem samoupravljanja — pa ne samo ti — so najboljše potrdilo tega. Iz kmetijsko zaostale in nerazvite države, ki je imela pred vojno 80'°/o kmečkega prebivalstva, se je Jugoslavija povzpela med srednje razvite industrijske države in ji je edini uspelo v kratkem času relativno zmanjšati globoki prepad, ki ločuje razvite države od nerazvitih v sedanjem svetu.
Tolikšnih uspehov v materialnem in družbenem razvoju ne bi dosegli brez razvoja samoupravnih družbenoekonomskih odnosov, ki so zagotavljali, da so delovni ljudje postajali vedno vplivnejši dejavnik ne le v proizvodnji, temveč tudi v širših okvirih. To je najboljši dokaz, da je samoupravljanje uspešno opravilo izpit pred zgodovino kot vitalen, ekonomsko učinkovit in racionalen sistem družbenih odnosov.
Danes, četrt stoletja od prvega koraka v pripravah na delavsko samoupravljanje,
smo prišli v novo obdobje boja za dosledno izvajanje ustave in sklepov 10. kongresa ZKJ, v obdobje, ki je bistveno pogojeno z doseženimi uspehi in opredeljeno s cilji socialističnega samoupravnega razvoja naše družbe. Ustava SFRJ, sprejeta 1974, zagotavlja, da se bo samoupravljanje razvijalo kot celovit proces družbenih odnosov v Jugoslaviji. Leta je rezultat ustvarjal-
nih prizadevanj delavskega razreda, delovnih ljudi in organiziranih socialističnih sil z Zvezo komunistov na čelu. Na podlagi doseženih uspehov v socialističnem samoupravljanju in krepitvi družbenoekonomskega in družbenopolitičnega sistema, v katerem se bo dosledno uresničevalo ustavno načelo, da ima delavec neodtujljivo pravico delati s sredstvi, ki so družbena last, za zadovoljevanje svojih osebnih in skupnih potreb in da enakopravno z drugimi delovnimi ljudmi v združenem delu opravlja s svojim delom in s pogoji in rezultati svojega dela.	I. C.
Tudi danes je tako: ostati zvest svojemu Imenu, ki zelo zavezuje, more Komunj^SSttWW^^la je stalno V prvihj^tah revolucionantena boja za sg^ralistično samoupravljale, za kren^tev isuhJtMHU ’. JLUlliSISVilV kot
m
ta
narodi:
kol
fcsec
tjuje Sza pari Jske Tčionarnp us-To zahteva od nj^i de-red in zveza l^ffinistov. To pričakup^gi^jIc0*0Wrez izjeme vsi tisti, ki mu te dni pošiljajo čestitke in želje ob zlatem jubileju.
Moša Pijade prvi urednik, stavec in tiskar Komunista —■ slavljenec in zgled našega tiska
Komunist 1925 -1975
Pred petdesetimi leti je v strogi ilegali izšla 1. januarja prva številka »Komunista« osrednjega glasila Komunistične partije Jugoslavije. Svojih petdeset let proslavlja Komunist z akcijami »teden Komunista« skozi vse letošnje leto in je bil v juniju tudi gost naše občine.
Njegovo rojstvo v času politične brezpravnosti in poli-licijskega terorja, zatiranja slehernega delavskega gibanja je bilo dokaz, da je Komunistična partija neuničljiva obenem pa upanje, da si bodo brezpravneži širom vse domovine nekoč lahko sami rezali svoj kruh.
Prvi urednik, stavec in tudi tiskar tega glasu partije v njenih odločilnih trenutkih boja proti izkoriščevalcem, boja za pravice delovnih ljudi in svobodno besedo iz njihovih ust in hotenja njihove pravične pesti, boja proti okupatorskim hordam sredi prelite reke krvi rodoljubov in herojev, ki se je prelila v
morje svobode, boja za enakopravnost jugoslovanskih narodov in boja za trde temelje, na katerih bo zrasla trdno naša samoupravna socialistič-
na družba, je bil novinar Moša Pijade, ki je bil tudi nadarjen slikar. Po izidu tretje številke je policija odkrila skrito tiskarno in Moša Pijade je bil po zakonu o zaščiti države obsojen na dvanajstletno ječo. Vendar se komunisti niso dali zastrašiti, polilegalni in ilegalni listi so izhajali v zmeraj večjih nakladah; CK KJP je začel 1926 izdajali .ilegalno glasilo »Srp i čekić« in revijo »Klasna borba«. Bilo je pred IV. kongresom partije, ko se je Komunist vnovič širil med ljudmi in je bil v borbi za odpravo frakcionaštva predvsem instruktivne, načelne in polemične narave. Toda policija je storila vse, da je preprečila njegovo izhajanje iri šele 1946 je spet izšel, tokrat v revialni obliki. In čeprav je za dolgo obdobje utihnil, je partija spodbujala in širila svoj vpliv revolucionarnega duha v drugih listih. Med njimi je najpomembnejši »Proleter«, ki je 1929 začel izhajati v Zagrebu in se razvil v enotno in celovito zasnovano tribuno partijske misli. Seveda pa ne gre pozabiti vseh glasil, ki so izhajala v skritih tiskarnah med narodnoosvobodilno vojno.
Leta 1949 se je Komunist preimenoval v »Partijsko izgradnjo«, a je 1952 spet prevzel nekdanje ime. Tednik je postal leta 1956, zdaj pa izhaja tedensko v osmih izdajah in je hkrati glasilo ZKJ in glasilo vsake republike in pokrajine v šestih jezikih.
Nekdaj ilegalno glasilo je postalo nadvse razgiban, zanimiv, kritičen in vedno akualen časopis, ki si s svojo tematiko utira zmeraj bolj razvejane poti med množice
(Nadaljevanje na 2. strani)
Ob 22. juliju, Dnevu vstaje slovenskega naroda, čestitajo vsem članom kolektiva
družbenopolitične organizacije in vodstvo OZD »ALMIRA«
Komunist 1925-1975
(Nadaljevanje s 1. strani)
delovnih ljudi, in je nepo-tvorjeno ogledalo izgradnje naše samoupravne socialistične družbe.
V	petdeseti jubilej »Komunista« je vtkano nešteto žrtev proletarcev, borcev in napredno mislečih ljudi, ki so za širjenje partijske misli in besede tvegali ječo, preganjanje, mučenje in celo življenje, mimo tega pa tudi delovnih zmag svobodne domovine in pomnikov v razdobju naše voditeljice Zveze komunistov.
V	naši občini smo teden Komunista proslavili z nekaj prireditvami. V razstavnem prostoru radovljiške graščine je bila odprta razstava marksistične družboslovne literature, v Festivalni dvorani na Bledu je bila v okviru kulturne akcije izredno lepa razstava partizanske grafike Iva Subica, Doreta Klemenčiča-Maja in Ivana Klemenčiča-Co-piča. Ob otvoritvi razstave se je s partizansko in narodno pesmijo predstavil oktet Gallus, pesmi s tematiko NOB
Povečati
1. julija ob 14. uri smo se v sejni sobi zbrali na članskem sestanku komunistov in razpravljali o tekoči problematiki naše družbe in seveda naše OZD. že uvodna informacija Centralnega komiteja ZK Jugoslavije, izdana v posebni brošuri, je odprla vrsto vprašanj za razpravo. Rečeno je, da se nahajamo v težki situaciji podražitev, raznih gospodarskih in političnih ukrepov, ki prizadenejo predvsem manj močne. Nenehno se srečujemo s problemom inflacije in nelikvidnosti, ki jo stalno povzročamo vsi družbeni subjekti. V oceni je re-
Srečanje borcev 3. julija 1975
čeno, da se moramo prav vsi zavzemati za reševanje teh problemov, kajti le tako lahko pričakujemo izboljšanje situacije. Za Almiro lahko povemo, da smo se v preteklem obdobju navzven obnašali zadovoljivo gospodarno in da nismo neposredno pozročali inflacije in nelikvidnosti, saj so bile naše podražitve v me-
pa je recitiral prvak MGL Polde Bibič.
Sestal se je tudi aktiv ko munistov delavcev, neposrednih proizvajalcev in obravnaval dosedanje uveljavljanje delavske kontrole.
Osrednja slovesnost pa je bila javna tribuna o problematiki narodnostnih manjšin v Avstriji in Italiji. Vodil jo je komentator RTV Ljubljana Drago Košmrlj, sodelovala pa sta še gosta iz zamejstva dr. Karel šiškovič iz Trsta in dr. Avgust Malle iz Celovca. Drago Košmrlj je v začetku spregovoril o problematiki teženj zamejskih Slovencev za njihovo nacionalno osvoboditev, dr. Malle in dr. šuškovič pa sta udeležencem javne tribune, ki je bila v festivalni dvorani na Bledu, govorila o nenehnem boju zamejskih Slovencev, v katerem bodo ohranili svoje manjšinske pravice lahko le s povezovanjem demokratskih sil v eni in drugi državi in pa s pomočjo matičnega naloga in sploh vseh narodov in narodnosti SFRJ:
članstvo
jah predvidenih, investicije pa smo imeli vedno pokrite. V bodoče se bo treba še bolj zavzemati za izvajanje sklepov in določil raznih organov. Vsa dejavnost mora biti usmerjena v smislu ustavnih načel in politike stabilizacije.
Nosilci teh akcij in idejni vodje naj bodo komunisti. Ugotovili smo, da smo komunisti v Almiri sicer aktivni, vendar premalo številni. Zato je bil sprejet sklep, da se takoj po dopustu pristopi k sprejemanju novih članov.
Obravnavali smo tudi analitsko oceno delovnih mest in delitev OD. Sprejeto je bilo
stališče, da zaradi zahtevnosti in velikega obsega dela zaenkrat ni mogoče narediti novih ocen, strokovne službe pa se zadolži, da najkasneje do septembra letos začnejo postopek za nove analitske ocene.
Ob razpravi o delitvi OD je bilo tudi rečeno, da moramo dohodek najprej ustvariti, po-
tem pa ga bomo lahko delili. V ta namen je bil sprejet sklep, revidirati pravilnik o kvaliteti. To naj bi bil prvi korak k izboljšanju kvalitete in s tem povečanju dohodka.
Pod točko »razno« smo razpravljali o delavski kontroli in predložili, naj se vsi
23. aprila se je že tretjič sestalo predsedstvo naše organizacije in na seji je bilo prisotnih šest članov. Obravnavali smo program dela za drugo polovico letošnjega leta, poročilo predsednika in sekretarja naše 00 ZSMS s seje OK ZSMS v Novi Gorici in predlog za sprejem novih članov v osnovno organizacijo zveze komunistov.
Program našega dela v drugi polovici letošnjega leta je tesno povezane z akcijo občinske konference ZSMS, ki je pripravila tekmovanja med posameznimi organizacijami. Med tekmovanjem, ki zaobse-ga delovne akcije, bo vsaka organizacija za izvršene naloge prejela določeno število točk, dokler ne bo znan zmagovalec.
Prva akcija je že za nami. Nekaj sobot nazaj smo se lotili čiščenja okoliša tovarne. Mladinci smo akcijo dobro speljali; zbrali smo staro železo in papir ter vse odpeljali na odpad in tako mladinski blagajni »prislužili« 480 din.
Tudi letos so se kot vsako leto ob 4. juliju v Domu upokojencev v Radovljici zbrali borci in aktivisti »Almire« na prijateljsko srečanje. Ivan Cerkovnik je v slavnostnem govoru poudaril pomembnost letošnjega praznovanja 30-let-nice zmage nad fašizmom, saj je 4. julij za vse jugoslovanske narode eden izmed najpomembnejših dni. To je dan, ko je CK KPJ v letu 1941 sklenil, da je treba začeti proti sovražniku oboroženo borbo, začetek velike akcije bratstva in entnosti jugoslovanskih narodov.
S tem dnem se je torej začela borba za nov družbeni red. Zato ima organizacija še danes izredno velik pomen, saj to ni le organizacija veteranov naše borbe, marveč še vedno aktivnih borcev za nove odnose v naši samoupravni socialistični družbi, za dosledno borbo s tistimi reakcionarnimi in mračnimi silami, ki bi kolo našega razvoja rade spravile v stare kolotečine.
Zato naj bo prenašanje tradicij NOV na mlade generacije zavestno in naj naši partiji dokazuje, da smo v času, ko preživljamo gospodarske težave znotraj vse domovine, na njeni strani.
zahtevki za obravnavo na DK podajo v pismeni obliki. Določili smo tudi nov sekretariat OZK ALMIRE, ki se bo sestal 15. 8. 1975 in obravnaval izvršitev sklepov zadnjega sestanka ter nakazal smernice za reševanje nadaljnjih vprašanj.
BZ
Ob srečanju mladih delavcev Primorske, ki je bilo na novogoriškem stadionu in so se na njem pomerili mladi v petih športnih panogah, smo zgubili precej točk, ker nismo imeli primerne ekipe, ki bi borbeno zastopala naše barve.
Seveda pa smo se z veseljem odločili za naslednjo nalogo. Sklenili smo, da bomo poslej skrbeli za dva zapušče-an spomenika borcem, spominsko grobnico v Solkanu in spomenik v Dornbergu, da bodo ti pomniki naše revolucije vedno v cvetju.
Tudi predlog, naj bi okna naše tovarne okrasili s cvetočimi lončnicami, smo z veseljem sprejeli.
Na pobudo 00 ZK se je za vstop v to organizacijo odločila ena izmed naših mladink.
Nalog, ki smo si jih zadali, ni veliko, vendar upamo, da jih bomo dobro opravili in nam bodo tako spodbuda za nadaljne delo.
Ob tem slavnostnem letu je tudi delavski svet naše OZD na svoji 14. redni seji razpravljal o tem, da je članov ZZB v naši delovni organizaciji vse manj in da bi jim ob letošnjem jubilejnem praznovanju morami izkazati še posebno pozornost, saj je vsakdo med njimi s svojo požrtvovalnostjo, zavednostjo in borbenostjo ter pripravljenostjo na vse, prispeval, da smo 9. maja pred 30. leti spet zadihali v svobodni domovini. Člani DS so sklenili, naj se borcem v delovno dobo, ki jo imajo v Almiri, prišteje tudi tisti čas, ko so aktivno sodelovali v NOV.
Člani ZZB Almire, ki so se zbrali na tem srečanju, so odločitev sprejeli z velikim zadovolsjtvom, pa tudi z za-zadoščenjem, da znajo mlajše generacije ceniti pridobitve naše revolucije. Borce in aktiviste je pozdravil tudi predstavnik občinske ZZB Janez Strgovšek in naglasil, da je herojska žetev naše zmage garant za naš bodoči razvoj in naš družbeni red.
Ob tej priliki so borci prejeli tudi spominska knjižna darila, med njimi zelo znano in dognano napisano Dražgoško bitko Ivana Jana.
OOSvTOZD
Bohinj
Delovanje OOS v naši temeljni organizaciji združenega dela je zelo skromno, združeno s pripravami praznovanja Dneva žensk, Dedka Mraza, novoletne zakuske in preskrbe ozimnice.
Drugače pa je bil sindikat v bohinjski TOZD le bolj formalnost, saj si je pri nas znano geslo »molk je zlato« pridobilo veliko veljavo. Bolje: bodimo tiho, ko da bi morali potem prenašati posledice zaradi — upravičeno — dolgega jezika.
Želimo si, da bi bilo v novi OZD drugače, da bi v sodelovanju z drugimi osnovnimi organizacijami sindikata in njihove konference stanje čimprej spremenili. Mislimo, da bi bilo treba člane seznaniti z bistvom organizacije, da bo vsak zaposleni v naši temeljni organizaciji vedel, zakaj sindikat obstaja in zakaj je njegov član. Predraga je zgodovina, da bi ponavljali, po kakšni poti smo prišli do te organizacije, ki je neposredno povezana z delavčevo bodočnostjo, mi pa jo na tako lahek način zapravljamo.
Vse kritike in pohvale na sestankih bi morale biti odkrite in vzgojne, ne pa da so vzrok poznejšim posledicam.
Upamo pa, da bomo že v prihodnji številki »Almire« o delu naše OOS napisali kaj boljšega.
Predsednica OOS TOZD Bohinj Mavrič Sonja
v našem glasilu!
OPOZORILO
Vodstvo kadrovske službe podjetja naproša vse zaposlene, naj vsakršno spremembo — poroko, spremembo bivališča, rojstvo družinskega člana, spremembo osebne izkaznice, najmanj v roku osmih dni sporočijo kadrovski službi.
3, SEJA PREDSEDSTVA OO ZSMS TOZD PROIZVODNJA PLETENIN NOVA GORICA
Vključeni v tekmovanje
Tanja Hrovatin
Srečanje borcev in aktivistov
Iz krajevnih skupnosti:
Srebrni modefest za »ALMIRO«
Nov uspeh Vesne Gabrščik-Ilgo
V	maju je bil zaključek letos že šestega jugoslovanskega festivala mode »MODEFEST 75«. Gledalci v festivalskih mestih Banja Luki, Osijeku, Subotici, Novem Sadu, Beogradu, Nišu, Skopju, Titogradu, Dubrovniku, Sarajevu, Mostarju, Splitu, Šibeniku, Zadru, Pulju, Reki, Celju, Mariboru in Ljubljani so z glasovanjem izbrali najuspešnejše modele in kolekcije. Po obdelavi glasovnic v elektronskem centru »Srce« v Zagrebu so postali dobitniki najvišjih priznanj: »Ramensko« — Zagreb in »Krim« — Ljubljana, zlati in srebrni modefest v konkurenci konfekcije, »Pobjeda« — Zagreb in »Boris Kidrič« — Zadar v konkurenci lahkega tekstila, »Sloboda« — Kula in »Zivt« — Zabok v konkurenci težkega tekstila. V konkurenci trikotaže pa sta zlati in srebrni modefest prejeli »Arena« iz Pulja in »ALMIRA«.
V	naši kolekciji, ki jo je kreirala Vesna Gabr-ščik-Ilgo, so bili ženski in moški, dnevni in večerni modeli, spleteni iz volne in efektnih prej, elegantnih krojev z izrazitimi geometričnimi motivi.
Nagrada, ki smo jo prejeli, je še toliko bolj pomembna zato, ker je rezultat mišljenja nekaj deset-tisočev potrošnikov, med katerimi so tudi naši kupci.
Prispevki v lelu 1975
Že pri izplačilu osebnih dohodkov za mesec april letošnjega leta smo podali kratko obrazložitev o prispevkih, ki so določeni za plačevanje v letošnjem letu. Ti prispevki so različni po občinah, veljajo pa za celo leto 1975.
Želimo, da bi bili vsi člani kolektiva čimbolj seznanjeni z višino posameznih obveznosti, zato posredujemo nekaj izračunov o njihovi višini.
Za občino Radovljica
Neto osebni dohodki			2.000,00	2.500,00	3.000,00
Otroško varstvo — tem. skupnost	0,43	%	12,20	15,25	18,30
Otroško varstvo — rep. skupnost	2,37	%	67,30	84,15	101,00
Socialno skrbstvo	0,58	%	16,45	20,60	24,70
Izobraževanje — tem. skupnost	5,50	%	156,25	195,30	234,35
Kultura ■— tem. skupnost	0,54	%	15,35	19,15	23,00
Telesna kultura	0,37	%	10,50	13,15	15,75
Zdravstveno zavarovanje	8,01	%	227,55	284,45	341,35
Pokojninsko-invalidsko zavar.	11,80	%	335,20	419,05	502,85
BRUTO OSEBNI DOHODEK			2.840,80	3.551,10	4.261,30
Za občino Jesenice
Neto osebni dohodki		2.000,00	2.500,00	3.000,00
Otroško varstvo — tem. skupnost	C,43 %	12,20	15,25	18,30
Otroško varstvo — rep. skupnost	2,37 %	67,30	84,15	101,00
Socialno skrbstvo	0,58 %	16,45	20,60	24,70
Izobraževanje — tem. skupnost	5,14 %	146,05	182,50	219,05
Kultura — tem. skupnost	0,59 %	. 16,75	20,95	25,15
Telesna kultura	0,68 %	19,30	24,15	28,90
Zdravstveno zavarovanje	8,01 %	227,55	284,45	341,35
Pokojninsko-invalidsko zavar.	11,80%	335,20	419,05	502,85
BRUTO OSEBNI DOHODEK		2.840,80	3.551,10	4.261,30
Za občino Kranj
Neto osebni dohodki			2.000,00	2.500,00	3.000,00
Otroško varstvo — tem. skupnost	0,45	%	12,80	15,95	19,15
Otroško varstvo —- rep. skupnost	2,37	%	67,30	84,15	101,00
Socialno skrbstvo	0,58	'%	16,45	20,60	24,70
Izobraževanje — tem. skupnost	5,39	%	153,10	191,40	229,70
Kultura — tem. skupnost	0,54	%	15,35	19,15	23,00
Telesna kultura	0,46	%	13,05	16,35	19,55
Zdravstveno zavarovanje	8,01	%	227,55	284,45	341,35
Pokojninsko-invalidsko zavar.	11,80	%	335,20	419,05	502,85
BRUTO OSEBNI DOHODEK			2.840,80	3.551,10	4.261,30
Gostje
iz
kreacije modelov, ciklusa proizvodnje, obračuna proizvodnje, plasmaja le-te, pa od dobaviteljev materialov in strojnega parka. Pokazali smo jim tudi manjšo kolekcijo športnih artiklov, to je artiklov za smučanje in za po
smučanju. Nekateri izmed prikazanih modelov so bili kasneje poslani tudi na športno razstavo v Minsk. O tej razstavi pa prihodnjič.
R. R.
Soglasje
h zazidalnemu načrtu
Še zmeraj povpraševanje po velikih številkah
Svet KS Radovljica je na predlog komunalne in urbanistične komisije na 3. seji 2. julija sprejel sklep o soglasju k zazidalnemu načrtu Predtrg, s pripombo, da se mora to radovljiško naselje predhodno komunalno urediti. V sklepu je rečeno, da imajo pri razdeljevanju parcel prednost delovni ljudje in občani, ki stalno bivajo ali delajo na območju krajevne
skupnosti oz, na območju občine Radovljica. Zazidalni načrt predvideva lokacije na zemljišču severno od naselja Predtrg z okrog 600 kvadratnih metrov površine, kjer bodo zgradili 46 vrstnih in atrijskih zasebnih hiš, za naselitev 276 prebivalcev. Končno odločitev o soglasju in potrditvi zazidalnega načrta bo sprejela občinska skupščina na eni od prihodnjih sej.
Slovenijales iz Ljubljane, ki je posrednik slovenskih delovnih organizacij za izvoz športnih artiklov v Sovjetsko zvezo, je imel v gosteh načelnika Glavosportproma iz Moskve, tovariša Vladislava Somočkina, vodjo izvoza in uvoza Penušima in direktorja proizvodnje Buravljeva.
Predstavniki iz Sovjetske zveze so bili tudi naši gostje. Z velikim zanimanjem so si ogledali tovarno in celotno proivzodnjo. Zelo pohvalno so se izrazili o njeni urejenosti in načinu dela. Zanimalo jih je prav vse. Od zasnove —
V trgovini na Jalnovi 2 kupci največ sprašujejo po oblekah in nemalokrat jim ne moremo ust.reči, ker nimamo velikih številk. Posebno ženske srednjih let s kakšnim kilogramom preveč, ki se rade udobno in lepo oblačijo v jersey ali efektne preje, žalostno ogledujejo številke 38 in 40, ker 46 ali 48 ni dobiti. Veliko zanimanja je
tudi za vzorčne izdelke in razne komplete in tudi tu bi morali imeti večjo izbiro. Zelo dobro gredo v promet izdelki iz naravnih vlaken, ker so hladni, prijetni za nošenje in pralni. Nekateri mislijo ob hladnih prvih dnevih poletja že na jesen in zahtevajo gladke, enobarvne pulije, ki pa jih pri nas, žal, še nimamo.	T. B.
Obisk visokega partijskega funkcionarja iz Sovjetske zveze
V petek, 27. junija se je v »Almiri« mudila na obisku partijska delegacija iz Sovjetske zveze. Ob prihodu so visoke goste pozdravili sekretar OZD, Ivan Cerkovnik, sekretar 00 ZK, Mirko Špen-dav in predsednik DS OZD, Legat Jurij. Gostje so se najprej seznanili z zgodovino in dosedanjimi uspehi »Almire«, nato pa so si ogledali še proizvodnjo. Tovariš J. V. Kapitonov, član politbiroja CK dejal, da je tovarna zelo dobro organizirana in da je ena njenih osnovnih značilnosti kvaliteta. Gostje so se
oglasili tudi v prodajalni in ob nakupu kompletov in Shetland jopic še enkrat pohvalili modnost in eleganco naših izdelkov.
Žena tovariša Kapitonova je pritrdila, da »Almiro« že poznajo tudi v Sovjetski Zvezi, še posebej v Moskvi, saj so njeni izdelki razgrabljeni brž ko se pojavijo na policah prodajaln.
Tovariš Kapitonov nas je ob odhodu prosil, naj izročimo njegove pozdrave vsem delavcem in se zahvalil za izredno topel in prisrčen sprejem.
Tatjana Novakova, članica naše ekipe prve pomoči
Dobra uvrstitev
Ob koncu maja je bilo v Radovljici občinsko tekmovanje ekip prve pomoči civilne zaščite. Tekmovanja se je udeležilo 80 ekip iz delovnih organizacij in krajevnih skupnosti med katerimi je »ALMIRA« osvojila trinajsto mesto. Tekmovali sta dve trojki, prvo je vodila Štefka Kunči-čeva, ob njej pa sta se trudili še Nada Avguštinčičeva in Tatjana Novakova, drugo pa
Minka Rihteršičeva ob Tatjani Presljevi in Silvi Dežma-novi.
O pomembnosti takšnih tekmovanj je pred začetkom govoril tudi Jože Kejžar, predsednik RK Radovljica in poudaril njihovo veliko humanost in pa vlogo, ki jo te ekipe lahko odigrajo v miru ali v vojni, in da bi morali poskrbeti, da bi bilo v njih še več mladih.
Prakse pri firmi Wild Mellor Bromley
Dvajsetega maja smo trije Almirci odleteli z Brnika proti Angliji, da bi se pri firmi Wild Mellor Bromley dodobra spoznali s stroji SPJ-DE in RTR, ki jih je kupila naša OZD in ki jih bomo v kratkem dobili. Po dveurnem letu do Londona smo se z vlakom odpravili naprej v osrčje Anglije, v mesto Leicester, ki ima okoli 400.000 prebivalcev in zelo močno razvito industrijo.
Prve tri dni smo bili v šoli za pletenje, kjer smo se se-
znanili s stroji, ki imajo manj sistemov in drugačne aparate za vzorčenje kot jih imata stroja, ki ju bomo dobili, naslednji teden pa so nas poslali na montažo obeh naročenih strojev. Sprejel nas je obratovodja obrata in nam povedal, da se bomo v enem dnevu seznanili z najvažnejšimi detajli stroja SPJ-DE, nato pa bomo sodelovali pri testiranju obeh strojev. Po tem pojasnilu smo bili več ali manj prepuščeni lastni iznajdljivosti. Tudi elektrikar Kartnik Slavko, ki je bil v
Leichestru le deset dni, je po neprestanih prošnjah v zadnjih dneh izvrtal inštruktažo angleškega kolega in dobil nekaj načrtov, ki zadevajo elektriko obeh strojev.
Pred odhodom smo izvedeli, da imajo vso dokumentacijo za omenjena stroja v srbohrvaščini in da nam bo na sami praksi vsak dan za nekaj ur na razpolago prevajalec. Žal pa se obeti niso uresničili. Glede na to, da sta stroja novejše izvedbe, sva šele proti koncu praksi dobila
Že lani smo se na zadnjih igrah trikotažarjev v Sežani dogovorili, da bo letos organizator III. športnih iger »ANGORA« in da bo tekmovanje v Ljubljani. Na sestanku, ki ga je 24. junija sklicala v Ljubljani »ANGORA« pa nas je sekretar te renomirane tovarne pletenin seznanil s trenutno nadvse težkim stanjem v »ANGORI« (letošnje prvo polletje bodo namreč zaključili s cca. 620 starimi milijo-
angleško knjigo, ure, ko nama je bil na razpolago prevajalec, pa so bile silno redke. Kljub temu sva se dodobra seznanila z montažo, pletenjem in popravilom, saj sva učenju posvetila ves večerne ure ob zvesti spremljavi slovarjev. In tako je nazadnje l a precej »samorastniška« praksa le uspela, saj nama stroja ob prihodu k nam ne bosta več neznanka.
Pristov Franci
Vovk Toni
ni izgube). To je tudi vzrok, da se je kolektiv »ANGORE« odločil, da se organizaciji letošnjega tekmavoanja odpove, ker nima na razpolago ne finančnih sredstev ne ljudi, ki bi pomagali pri organizaciji iger. Udeleženci sestanka smo se dogovorili, da naj se kolektivi, ki iger še niso organizirali, med seboj domenijo, kdo je voljan prevzeti letošnjo organizacijo tekmovanja. Predstavniki Rašice, Arene iz Pulja in Umberta Gorja-
na iz Novega Grada so obljubili ,da bodo odločitve svojih delovnih organizacij v roku sedmih dni posredovali »ANGORI«. Potemtakem bodo letošnje igre v Pulju, Novem Gradu ali v Ljubljani.
Udeleženci sestanka so tudi sklenili, da se tovarni pletenin SEŽANA povrne stroške za organizacijo lanskega tekmovanja. Skupni stroški v znesku 14.400 din naj bi se razdelili med šest nastopajočih, kar znese za posamezno delovno organizacijo 2400 din.
Udeleženci posvetovanja so bili mnenja, naj b:i se zaradi lažje organizacije tekmovanja stroški delili tudi v prihodnje.
Na letošnjih športnih igrah trikotažerjev bodo zastopane naslednje discipline: nogomet — moški kegljanje — moški kegljanje — ženske streljanje — ženske namizni tenis — ženske Tudi naša organizacija ima namen sestaviti ekipe za sodelovanje na tej športni manifestaciji, zato bo športna komisija v naši OZD izdelala podroben program priprav, ki bo objavljen v vseh temeljnih organizacijah združenega dela in SDS skupnih služb.
III. športne igre trikotažarjev
.Almiro’ no skopskem sejmu
Na vsakoletnem sejmu v Skopju se je tudi letos zbrala večina proizvajalcev tekstila. Posebno močno so bili zastopani trikotažerji, med katerimi je imela Almira vidno mesto. Naš razstavni prostor je bil lepo urejen in je pritegnil pozornost obiskovalcev.
Glede na trenutne tržne razmere je bila prodaja naših proizvodov slabša kot
pretekla leta. Delno je temu kriv nesrečni termin sejma, saj v juniju redko kdo še kupuje izdelke s kratkimi rokavi, saj se trgovci založijo z njimi že nekaj mesecev prej. Za jesensko prodajo pa je na tem področju še prezgodaj, kupci ne marajo pletenin kupovati vnaprej, ker se boje, kaj bo v jeseni. Makedonija, južna Srbija in Kosmet
so področja, ki po kupni moči zaostajajo za razvitejšimi področji. Izredno živahne prodaje na tem področju ni pričakovati, saj prevladuje tu zahteva po cenejši robi.
Kljub omenjenim dejstvom pa je bila naša predstavitev na skupskem sejmu solidna in uspešna.
Z. B.
Almirin paviljon na Skopskem sejmu 1975
Predstavljamo vam člane samoupravnih organov
Zdenka Dolarjeva
je med tistimi mladimi delavci, ki so se že kmalu po prihodu v našo delovno organizacijo aktivno vključili v utrip njenega življenja. Zdenka je predsednik delovne skupine v pletilnici, predsednica odbora za medsebojna razmerja delavcev v TOZD Proizvodnja pletenin- v Radovljici in član njene delegacije za zbor združenega dela.
razhajamo, tako da so naša stališča enotna, kar kaže na treznost in nepristranskost odbora. Seveda pa moram ob tej priliki povedati tudi to, da nam nemoteno delo omogoča tudi pomoč strokovnih služb. Zdi se mi, in tu mi bodo zagotovo pritrdili tudi drugi člani odbora, da bi se morali še dodatno izobraževati, saj je prav zadnji seminar za predsednike delovnih skupin in drugih vod-
Kdaj si prišla v Almiro?
Pred tremi leti. Takoj po opravljeni maturi in reči moram, da mi ni žal. Po prvih mesecih spoznavanja dela sem postala vodja izmena, kar sem še zdaj.
Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu v radovljiški temeljni organizaciji te je izvolil za svojo predsednico. Kakšno občutje te je navdalo ob izvolitvi?
Zavedela sem se, da moja naloga tako kot naloga vseh članov ne bo lahka. Stvari, ki jih obravnavamo, se tičejo Živih ljudi, naših sodelavcev in reševati jih moramo v smislu naših novih samoupravnih socialističnih odnosov, ki jih razvijamo. V naših mnenjih se le malokrat
stvenih kadrov pokazal, da je tako izobraževanje potrebno, saj nam je potem v veliko pomoč. Še posebej je bilo zanimivo predavanje magistra industrijske pedagogike, tovariša Lorenčiča o silnicah medsebojnih odnosov in delu z ljudmi.
Kako ocenjuješ kot delegatka delo naše konference delegacij ?
Otepamo se z začetnimi težavami. Udeležba na sejah je bila spočetka zelo slaba, zdaj pa se obrača na bolje. Veliko razliko je bilo občutiti pri zadnji seji, pred katero smo dobili gradivo dovolj zgodaj vsi člani delegacije, da smo vedeli, o čem se bomo pogovarjali in pozneje tudi odločali. Tudi sodelovanje strokovnih služb pri raz-
Dopisujte v noše glasilo
lagi posameznih gradiv — zdaj je šlo konkretno za rezultate gospodarjenja v radovljiški občini v prvih mesecih letošnjega leta — je novost, ki naj ostane v navadi.
Meniš, da bi se morala tudi kot strokovni vodja
Grška plemena, ki so prodirala iz notranjosti, so v hudih in silovitih napadih uničila kretsko mikensko kulturo in spomin nanjo se je ohranil le v Homerjevih epih.
Na grško ozemlje pa je v letih 1100—1000 prodiralo pleme Dorcev, ki so prisilili Jonce, da so se umaknili prav do Male Azije.
Iz takoimenovanega prvega ali arhaičnega grškega obdobja od 1. 700—475 pr. n. št. se nam niso ohranila večja slikarska dela, zato pa tem večjo pozornost in tudi občudovanje zbuja vazno slikarstvo. In prav s starih poslikanih vaz lahko od leta 600 pr. n. št. zasledujemo razvoj grškega oblačenja. Na rdeči podlagi vaz izstopajo črne figure moških, ki so oblečeni v kratko srajco ali kratek chiton. Za svečanosti in ceremonije pa je bil chiton dolg in okrašen z ornamenti. Poleg chitona so moški nosili tudi plašč, pravzaprav ogrinjalo. Tudi ogrinjal je bilo dvoje vrst. Kratka so bila ogrnjena čez ramena, dolga pa so ovijala telo. Tem ogrinjalom so pravili hi-mation, vanje pa so se ogrinjali kar nekaj stoletij dolgo.
svoje skupine še izobraževati ob delu.
Vsaka stroka se nenehno izpopolnjuje, vedno več je novosti za katere bi morali vedeti in se z njimi tudi spoznati. Mislim, da ne bi bilo napak, če bi razmislili o tem, da bi uredili strokovno knjižico.	ABV
Žensko oblačilo pa je bil dolg kos blaga, ki je bil pri strani sešit. Oblačilo je segalo od tal do ramen, kjer je bilo zavihano, da je blago padalo preko prsi. Na ramenih je bilo speto s sponkami, stkano iz volne pa je ravno in togo padalo po telesu.
Okoli 1. 550—480 pr. n. št. pa je bilo že čutiti prve vplive Joncev. Zdaj iz rdečega dna na vazah izstopajo figure v lahkih bombažnih oblačilih — peplosih. Jonski chiton, kakor ga imenujemo, je bil zelo podoben prejšnjemu peplosu. Še vedno je bil to kos blaga, spetega na ramenih, le da je bilo oblačilo širše in prepognjen del daljši. Oblačilo je bilo v životu ujeto s pasom in je mehko padalo v nemirnih gubah. Na ramah je bilo oblačilo speto z nekaj sponkami, saj je bila širina blaga širša zaradi v celoti razširjenega oblačila. Speto blago pa je prosto padalo po roki in tvorilo neke vrste rokav. Preko chitona je Grkinja nosila ogrinjalo, podobno moškemu himationu. Ogrinjala ga je od desne rame preko prsi in nato spet na desno ramo. In tako je Grkinja dosegla ubrano linijo svojega oblačila le
s preprostim spenjanjem ravnih kosov blaga.
V obdobju od 1.480—325 pr. n. št., imenovanem tudi klasično, so bili moški oblečeni v krateh chiton, ki je bil lahko tudi prepasan. Senatorji, igralci, filozofi in kočijaži na prireditvah pa so nosili dolg, naguban chiton, ki je lahko imel tudi emblem stanu ali poklica.
Moški so se še vedno ogrinjali v širok in drapiran hi-mation. Pojavila so se tudi ogrinjala, speta samo na eni rami.
Po perzijskih vojnah . . . . ... se začne ženska moda spreminjati. Vedno več je spet peplosov, stkanih iz volne, ki jih je nekoč že spodrinil jonski chiton. Toda novi peplos je širok in drapiran v nasprotju s prejšnjim, ozkim. Arhaični peplos je bil vzorčast in živahno obarvan, novi, klasični pa je enobarven in ima le rob v drugi barvi. Včasih so bila ta oblačila na enem boku brez stranskega šiva, saj je znano, da so imenovali Špartanke »tiste, ki kažejo boke«.
Dorski peplos in jonski chiton sta oblikovala žensko podobno kot grški steber. Širina oblačila in draperija sta zakrivala ženske oblike in jih približata ravni obliki stebra.
Pozneje, po pohodih Aleksandra Velikega so začeli z Orienta prodirati tudi novi vplivi. Preprosti, a lepi grški kostum je bil vse pogosteje svilen, tkanine so bile okrašene z bogatimi vzorci in kovinskimi obrobami, vendar to kratko obdobje ni zabrisalo vtisa podob s starih vaz in čudovitih kipov, da je bilo grško oblačilo iz enega samega kosa blaga, oblikovano po človeškem telesu v neverjetno graciozno, skladno in jasno celoto.	V. G. I.
Zgodovina oblačenja skozi stoletja — III. del
Stara Grčija
- Za dopust -
Začenja se doba dopustov in prijetnih brezskrbnih dni. Ker nam vremenarji napovedujejo dolgo vroče poletje, bomo hočeš nočeš morali pomisliti tudi na poletno garderobo, čeprav je vse do zdaj kazalo, da je sploh ne bomo potrebovali.
Kar je najbolj razvseljivo pri letošnji modi, ki je nekoliko »šlampasta«, pa prav zaradi tega praktična in sproščena, je to, da je ukrojena
ke, kakor predpasnik, le da imajo celo krilo, jih prepaše-mo z ozkim ali širokim pasom ali pa prosto padajo ob telesu in so prijetno hladne.
Vse druge, ki so prav tako rade modno oblečene, bodo segle po ozkem krilu in daljši ozki ali široki tuniki, ki ima običajen pas. Zelo mikavne so tudi ozke, tubi podobne obleke, ki se po sredi odpenjajo ali pa so ob straneh preklane, zaradi bolj udobne-
iz cenenih materialov. Potiskan bombaž, satinet, čisto navaden cic in tako kot vsako poletje — platno. (Vse te materiale ima v veliki izbiri Tekstilindus, še posebno njegova prodajalna v hotelu Creina v Kranju.)
Predpasniške obleke, ki so jih navdušeno sprejela predvsem mlada dekleta, so najprimernejše oblačilo za veliko vročino. Kadar so šotora-ste in so na pogled prav ta-
Moj izlet v
Ko je bilo v »Almiri« objavljeno, da prireja občinska konferneca SZDL izlet v Kumrovec, se je nama s kolegico porodila želja, da bi si ogledali Titovo rojstno hišo.
Prišel je težko pričakovani trenutek, ko smo se zbrali na avtobusni postaji v Radovljici, vendar nekaterih prijav-Ijencev ni bilo, ker so se ustrašili slabega vremena. Dež nas je spremljal čez Go-milsko vse do Podčetrtka ali kakor mu tudi drugače pravijo, do atomskih toplic. Tu smo si ogledali kopališče in se v dobri uri malce okrepčali. Nekateri v zdraviliški vodi, drugi pa z dobrim prigrizkom in dobro kapljico. Nato smo se odpeljali naprej v Kumrovec.
ga koraka. Poseben poudarek je na rokavih, ki so kratki v kimono kroju ali pa segajo do komolca, kimono, raglan ali vstavljena, le da so precej široka.
Če si poleg omislimo še platnene čevlje in platneno torbo ter velika, obrazu ustrezajoča očala, nam manjka le še dopust, ki pa se k sreči z veliko naglico približuje.
Maruša Černilec
Kumrovec
Tu smo si najprej ogledali rojstno hišo Josipa Broza, ki je danes memorialni muzej, tipično zagorsko kmečko hišo z zdaj lepo urejenim vrtom, v katerem stoji tudi kip maršala Tita, izredno uspelo delo hrvatskega kiparja Antuna Avgustinčiča.
Nato smo odpravili na kosilo v Titov dom, kjer so nam tudi prikazali film iz življenje tovariša Tita, v katerem so se nam najbolj vtisnili v spomin prizori iz narodno osvobodilne vojne.
Po tem nepozabnem in zanimivem ogledu smo se prijetno razpoloženi in v spremstvu prvih sončnih žarkov odpeljali proti Brežicami in se za kratek čas pomudili tudi na Bizeljskem. Na izletu so nas spremljali tudi znani pev-
ci radovljiškega zbora A. T. Linharta, tovariši Bole, Adam in Eržen, ki so preprevali lepe slovenske pesmi.
V Brežicah smo se odpravili v muzej, ki pa je bil na žalost zaprt. Toda ko sta tovariša Role in Adam našla oskrbnico, je bila takoj pripravljena odpreti muzej gostom z Gorenjske. To je edi-
ni muzej na Slovenskem, ki zajema življenje ljudi od kamene dobe pa do konca narodnoosvobodilne vojne. Izredno lepe so zbirke orožja in pa etnografski oddelek. Seveda pa sta dve uri za ogled tako bogatega muzeja premalo, da bi človeku prav vse ostalo v spominu.
Na poti domov smo si ogle-
dali še Otočec, nato pa smo se veseli in razpoloženi odpeljali proti Radovljici.
Izlet je bil nepozaben in upam, da bo občinska konferenca SZDL za svoje občane še kdaj priredila takšno potovanje z ogledom zgodovinskih znamenitosti. Zagotovo se ga bom udeležila.
Anica Kolman-Ažman
V nedeljo so se z letne tek-stiliade v Zagrebu vrnile tekmovalke in tekmovalci, ki so zastopali »Almirine« barve na tekmovanju, ki so se ga udeležile 103 delovne organizacije iz vse države. Med 3800 tekmovalci so se naši pomerili v kegljanju in rokometu. Kegljaški ekipi so sestavljali Galič Nedeljko, Hladnik Tone, Kavčič Metod, Romih Zvonko in Selan Sine, od žensk pa Milka Zupanova, Zdenka Sobarjeva, Majda Le-gatova, Marija Kapusova in Jelka Puševa. Na rokometnem igrišču so nas zastopali Galič Nedeljko, Selan Sine, Rozman Tone, Vida Srečko, Koman Franc, Kavčič Metod,
Napast Polde, Cerar Brane in Hladnik Tone.
Tekmovanja so bila izredno borbena, saj so v nekaterih ekipah sodelovali tudi republiški in državni reprezentanti. Uvrstitev naših je solidna, saj so med 50 ekipami zasedli v rokometu 16. mesto, moški pa so se med 52 ekipami kegljačev uvrstili na 31. mesto. Rezultata za žensko ekipo ob izdaji našega glasila še nimamo, objavili Pa ga bomo v naslednji številki.
Po tretjem dnevu končanih športnih tekmovanj in posvetovanj so vsi udeleženci tekstiliade odšli na tovariški izlet v Hrvatsko Zagorje.
Karavana avtobusov s tekstilci iz vseh krajev Jugosla-
vije je najprej obiskala Stu-biško okolico, prizorišče kmečkih uporov in spomenik Matiji Gubcu, ki je delo kiparja Antuna Avgustinčiča. Nato je karavana krenila v Kumrovec, kjer so tekstilci obiskali rodno hišo — memorialni muzej tov. Tita in si ogledali novo zgrajeni Spominski dom mladine in borcev NOV Jugoslavije.
Udeležence tekstiliade je pozdravil Josip Čondi, sekretar predsedstva SSO Hrvatske. Tu so bile najbolj zaslužnim podeljene tudi nagrade 13. tekstiliade.
Naslednja tekstiliada bo prihodnje leto na Tjentištu. Organizator pa je OZD »Al-hos« iz Sarajeva.
Nagradna
križanka
Za počitniške dni smo vam tokrat pripravili nagradno križanko. Rešitve pošljite do vključno 10. avgusta na uredništvo glasila. Med štiri izžrebance pravilnih rešitev bomo razdelili denarne nagrade.
I. nagrada	100 din
II. nagrada	70 din
III. nagrada	50 din
IV. nagrada	30 din
OSUOMA
MALO&A
DELAVCEV V ALMIRI
NAS
TOZD
ZENSKO
IME
DEL
POSODE
CIGAVKA
V"NOTR-
AMEB.
IME
POTEM
(SKB.MRV)
CELA
AMPER
KAZALNI
ZAIMEK
ZENSKO
IME
TEKST
DELAVKA
MESTO
v
SPANDI
NRAVI,
ZNAČAJ
DROBAN
TOVARNA
V
CERKNEM
VISINA
ITALIJA
C-LAVNo
MESTO
KENIJE
«WOUNA ENOTA V KONJENICI
cir
/ilPEADRlA
NESMISEL
ENOGRBA
kamela
OOITI Vo ZRAKU
KoNEC
V !•»-KmUAL-WA KARTA

NAUK O 2RAČN11 PLOVBI
ZEN. IME
UČENJE
AVTONOO. OihJ AKA
lPAMU^_
OR02ARUA
AVSTRIJA
KAZALNI
ZAIMEK
PRITOK
DONAVE
K 151K
RADU
5TAREJ5I
?g£MQ2EU;
KOM« CA
OSEBNI
ZAIMEK
ALPINI-
STIČNI
ODSEK
HEKA V ZAH. REMCU«
nadomestilo denarja
SPOJINA
ŽVEPLA
KAPAR
NAVDU-3 E VATI
RA2SIRJE-
WATEtoClMK
vzvot*
PÉL. iiWAt
T£L&3A
L/TE2MA ME PA
Ö1ME3TO
MAROKA
MOiKO
IME
PRAGA
KOVINA
AMOEQ
2ACUN5TV0
XLAHTNI
•PLIN
V 2ROK
MALO
(PRIMERNIK)
NIKELJ
DA L MAT. MOŠKO IMP
IZVRŠNI
oDBoR
M» 6VET10
ZENSKO
IME
(òEPBÌ
Rimska 'l
SLOVNIČNO
ŠTEVILO
ENAKA iA MOGLA 3.
"PLATINA
NOVO
mesto
ODSOTNOST
OSUMLJEN
AKTIUOM
PoiMRR
Ul mehek
ZENSKA
REVIJA
TOVARNA
KAMNIKU
MOŠKO
ŽLČ&
ZAREZA
LATINSKI
VEzNiK
IMEfeRUDliU)
RUDNIK
2|\MS|0»l
LADJICA
ORODJA
ZA
KOPANJE
velika
ŽELJA
UTE Z K/A
M £QA
ZAČETEK
ABECEDE
Rimska
z
5VI5C
TRGATI
*APJE
4NG0JTC<>
EM
ČEBELI
podobna
žuželka
.štev nik
RAJ
lantan
PRIPAO'
NIK
društva
OP tam
EMA KA iAMOGL-
KAC A
VB UKANK<
aluminij
TEGA
meseca
VEZA
ČRTALO
ZA
USTNICE
V62MIK
TERMIN
NORU65KA
UHVATI
tekočino
MONGOLI
ZAG02DA
PREDLOG
PTICA
Votò A
OSUE2ILN/1
PIJAČA
-10. ČRKA
V
ABECEDI
48, GRKA
a&pcede
O To
LIC OF
POSEBNA
HRANA
PROBITI
ORoDJE v LIKALNICI
del
tfOZA
VEZNIK
VZHOD
LMEDNARODNO)
PREDLOG
OSEBNI
ZAIMEK
Gorovje V AZIJI
OTOK V
Polineziji
Ploščina
mera
vulkan na Siciliji
•pDEO
KRIZ
le
jreDozen RASTLINA
rVENA-
MENOMA
PREDLOG
IN EX ADRIA AVTO PAONE r
PEZ Ela v
AZUI
MOŠKO
IME
VZKLIK
Bolečine
PAZDAMI
GL.MESTO IRAKA
AKADEMSKI
NASLOV
ZENSKO im £
ŽVEPLO
RADIO-
AKTIVNI
ELEMENT
(AG)
$
JE5ENI5KI
HOKEJISTI
MUSLIMANI SKI
Bog
LUKA
NARED
UlKALNlC;
DEJAVNOST
IM I G
MAVEC
or
TAKOJ (SRB.HRV)
TRITI J
PREDLOG
C U6.TLIICK QTUQK
NASA
•REKA
EGIPČAN-
B06-S0NC/
P03K0D8£
.MESTO v SEVER blAOEwui
BELA
VOVINA
LIJAK
BET
JEV
PRlTR-
PlLKMCA
PREVOZ ftUMeN. EV ET,,
VEzNu<
XNAMKA TOVOR NJAf,
jösL
IME VEC
PAPEŽEV
POMUKHj/
PlM.PRO-VIKJCA 02 Domavi
Aluminij
OGLJIK
PRE-p lOG
VEZkJlK
VISOKA
SOLA
CE.
Vedno več nas je!
Medsebojna razmerja Januar — vstopi
Sodja Dora SDS SS Kavčič Metod TOZD Radovljica Cipot Terezija TOZD Nova Gorica Dejanovič Daniela TOZD Nova Gorica Kranjc Leopoldina TOZD Nova Gorica Markonijič Ljubica TOZD Nova Gorica Trobec Marija TOZD Nova Gorica Februar — vstopi
Potočnik Milka SDS SS Blatnik Terezija TOZD Radovljica Dobre Rozalija TOZD Radovljica Omanovič Iza TOZD Radovljica Novak Slavica TOZD Radovljica Lukič Simo TOZD Radovljica Kosovel Karolina TOZD Nova Gorica
prenehanja
Mulej Lučka TOZD Radovljica Tratnik Anica TOZD Radovljica Marec — vstopi
Novak Anica SDS SS Murn Štefka TOZD Radovljica Žener Nuša TOZD Radovljica Toman Kristina TOZD Radovljica prenehanja
Pogačnik Stanka TOZD Radovljica Rozman Janez TOZD Radovljica Vilfan Rezka TOZD Radovljica Malnar Zdravko TOZD Radovljica Paternu Fani TOZD Radovljica
April — vstopi
Momčilovič Julka TOZD Radovljica Brankvič Branislav TOZD Radovljica Miskič Mehmed TOZD Radovljica Kržišnik Cvetka TOZD Radovljica prenehanja
Zupan Neža TOZD Radovljica Dimitrijevič Marija TOZD Radovljica Mulej Angelca TOZD Radovljica Simič Bosiljka TOZD Radovljica Menčak Jožica TOZD Radovljica Kleinberger Marija TOZD P.adovljica Panker Miloš TOZD Radovljica
Maj — vstopi
Puš Jelka SDS SS Boštjančič Martin TOZD Radovljica Pavlin Lidija TOZD Nova Gorica 118 članski kòlektiv TIP-TOP — TOZD Proizvodnja pletenin Bohinj — Bohinjska Bistrica prenehanja
Eržen Marinka TOZD Radovljica Brankovič Branislav TOZD Radovljica Lelja Irena TOZD Radovljica Papier Franc TOZD Radovljica Mikec Rozka SDS SS Medja Darinka TOZD Bohinj Junij — vstopi
šliško Iva TOZD Radovljica Srečo Vilma SDS SS Bešič Ferida TOZD Radovljica Heberle Marija SDS SS Marijan Borislav TOZD Radovljica Miklavčič Ernesta TOZD Nova Gorica prenehanja
Lah Milena TOZD Radovljica Praprotnik Marija SDS SS Kvasnik Cveto TOZD Radovljica Novak Toni SDS SS Bohinc Breda TOZD Radovljica Rozman Božena TOZD Bohinj Golja Anica TOZD Bohinj
želimo jim čim boljše počutje na delovnih mestih.
Poročili
so se:
More Anica — Pintar Benedičič Ivanka — Zeljak Zorman Berta — Artiček Urh Danica — Sebanc Bohinc Ivanka — Avguštin Valjavec Polona — Šolar Tonejc Marinka — Gašperšič Zupan Ivanka — Podlipnik Ažman Cirila — Žemva Fink Jožica — Pogačnik Mrak Magda — Štular Berdon Marija Peršolja Zdenka
Na novi življenjski poti jim želimo kar največ sreče in zadovoljstva!

Igličar Danica Koselj Marica Lotrič Jana Jakopič Jelka Soklič Dragica Pristov Ružica Finžgar Marija Jan Angelca Lukežič Jožica Purgar Bernarda Kozinc Terezija Modrič Nada Zeljak Ivanka Škofič Boža Markež Andrejana Žnidar Zofija Senjor Mira Logar Ivanka Štendler Ivanka Žerovc Marija Bern jak Marija Cerkovnik Terezija Nemec Jožica Pavlovič Nada Mrkonjič Ljubica Novakovič Spasenija Berdon Marija Marinič Zdenka
Srečnim mamicam iskrene čestitke!
Nadvse
znani
narodno
gospodarski
napev
ZAHVALA
Ob odhodu iz »Almire« se vsem sodelavkam in sodelavcem iz pletilnice iskreno zahvaljujem za pozornost in prelepo darilo, celotnemu kolektivu pa želim še obilo delovnih uspehov.
Justina Jagič
1
UREDNIŠKI ODBOR:
Zlato Kavčič, Milka Blažič, Zoran Bulut, Maruša CemMec, Katja Kos, Brigita Ropret, Mila Mežek, Bosdljka Vidič, Valentin Pintar, Tatjana Bratuša, Peter Vengar GLAVNA IN ODGOVORNA UREDNICA: Alenka Bolè-Vrabac TISK: Gorenjski tisk, Kranj
Oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov.
}
i»
<»
c
i»