KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KK A J K V NO ZGODOVINO NOVO ŽELEZARJENJE V FUŽIiNAH POD JELOVICO V XIX. STOLETJU IN NJEGOV KONEC JOZE GAŠPERŠIČ Plavži ali visoke peči (Hoch-, Floss-, Stich- öfen) kot sestavni del fužin ob velikem kla- divu ali norcu (Wallaschhamnier) so nado- mestili v prvi četrtini XIX. stoletja v Želez- nikih, Kropi in Kamni gorici stare peči na volka (Stuck- ali Stücköfen). Volk (vouk), na Koroškem in Štajerskem masa, mera železa, die Mass iz latinskega massa ferri, je bil proizvod talivnih peči srednjega veka s podpihavaiijem talivncga ognja iz drv ali oglja v peči s pomočjo na- ravnega vetra ali s sapo iz mehov, ki jih je gonila človeška sila, dokler in koder niso znali ali mogli vpreči vodnega kolesa za pogon meha. Z naslednjim izumom vodnega pogona kladiva se začenjajo naše fužine, enote talivnih peči in kladiv. Talitcv železove rude v taki peči je tra- jala do 18 in več ur in volk' je bil neko- liko otrpla gmota raznoogljičnega železa v približni obliki podolgovatega hleba, široke štruce ali kepe, težke do 50 ali 100, pozneje pa po naraščanju višine in vročine peči do 1000 in več kg. Talina je med žarilnim po- stopkom kapala in polzela v skledo — dno peči. se tam sesedala in strjevala v volka. Po končanem taljenju so odmaknili izpred peči na valjarjih ležeča, do 3 m dolga koni- časta mehova, ki sta pihala v peč skozi lon- čen ižei (iz Düse?), in predrli ilovnate prsi peči, da sta odtekla žlindra in odvečno su- rovo železo, ki so ga, kakor Zois v Bohinju,^ imenovali sinter. Nato so odtrgali volka z vroče »postelje«, pokrili njegovo še žarečo sredino z mešanico,^ da se ne bi preveč shla- dila, in ga zvlekli pred peč ali naravnost pod kladivo. Ne cele dele volka so odbili ali za- tolkli, pri čemer naj bi se zopet izločil sin- ter in sploh manjvredno železo. Preveč ohla- jenega volka so jnorali za razsek vnovič raz- žariti. O tem, da so bili volk ali njegove po- lovice merska in obračunska trgovska enota, vemo iz Štajerske in Koroške, kjer železa niso plačevali po teži, pač pa po številu mas. V kranjski trgovini železa z Reko menda ni bilo takih primerov.* Pač pa so pozneje šte- vilo volkov z dogovorjeno težo 1400 funtov napovedovali v davčnih fasijali. Omenjene- mu odvečnemu železu so na Štajerskem in Koroškem pravili graglach. ime, ki mu je Štrekelj razložil nastanek iz prvotnega fu- žinarskega korena.' Edino ohranjeno peč na volka, znano kot »slovenska peč« v Dnu imd Kropo, so odko- pali 1953 iz zemeljskega plazu ali usada na najnižjem ovinku gorske, do takrat skoraj dograjene ceste Kropa—Jamnik, kjer je le- žala pozabljena in neznana od konca XV, 12 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA sloleija. Kol hiliviui peč za Ijohovcc iii o1)ra- tovala prav do zciiiclj.ski' kalasIrolV', ki je prišla iie|)ričakovaiio in iieiiadoina. iii so po-I iein začeli graditi ali iianu'ra\ali graditi vi Spo'diiji Kropi drugo peč na hohovec. s kJa- ; divoiii, Spodnjo fužino, s kalero ])i dobili j drugi urbanu objekt — neues Hammer da-■ selbst; Hammer na Kranjskem ne pomeni j vedno le kladiva, temveč celotno fužino. Ra- i dovljiški urbar iz leta (WS, ki navaja v' Kropi dve »kladivi«, ima poznejši pripis z i isto roko, da je eno kladivo odpadlo. Od-i padlo kladivo je bila nedxoniiio peč na \olka! v Dnu; nova fužina v Spodnji Kropi je šte-j vilo dopolnila. Za jjogon Spodnje fužine so rnoi-ali zgra- diti visok in dolg jez iz velikih skal. pre- obokati vodotok verjetno že obstoječega ali v načrtu se nahajajočega Spodnjega (fJeuko- \ega) ndiua in nižje doli speljati vodo pod tem obokom v novi, nad terenom in nad ko- Areal Zgornje fužine v Kropi, spremenjen v vrtičke in ograjen. Neviden je severno stoječi vigenjc Vice, južno od tod je zasnia cesta temelj plavža iminikacijami ležeči, iz skal in zemlje zgra- jeni Spodnji bajer. Ta dela so bila obsež- nejša, kot jili je nekoč, morda kakih 100 let prej, zahtevala gradnja pogona Zgornje fu- žine. Zato so označili njihovo dovršitev z vzi- davo kamna z letnico 1558." V zagonu dela za napredek so fužinarji ta leta prišli po- novno v spor z radovljiškim gospodom Die- trichstainom; rezultat je bil Ferdinandov rudarski red za Kropo, Kamno gorico in Kol- nico iz leta 1550.' Spodnji bajer, priča iz tistih dni, služi še danes. Nekdanja peč v Zgornji fužini v Kropi, ki jo je zgodovinar Anton Koblar** postavil v XIV. stoletje, je bila seveda na volka. Železnikarski peči na volka sta bili dve, a nič bi se ne smeli čuditi, če bi v Železnikih in njih bližini dobili ostanke še starejših peči kot odgovor im vprašanje, kje so freisinški kovači dobivali volke za kovaču ice ali fužiiie Ob fužinah so bile shrambe oglja, rude in starega železa ob Sori. Ouienjeiu peči v Spodnjem in Zgor- njem koncu Železniko\ omenja Miilliu>r do- .stikrat. Dvakrat si ju je ogledal in 1775 opisal učeni Hacquet kot dve »Wolf — oder Stücköfeu«.'* Bleyhaus UTuler Stainbuchl v navedenem urbarju je bila peč na volka. Njeno mesto »pod Kamno gorico« bi bilo treba poiskati. Sled morda vodi na teraso nad cesto pri prejšnji klavnici, ali še višje, na staro rudišče Drnovec. Označbo Bleyhaus beremo večkrat pri Miillnerju; iz nje se je razvila beseda »plavž« za današnjo visoko peč. Izposojamo pa si »plavž« tudi za sta- rejše peči, ki niso bile plavži v strožjem po- menu. Iz lokacije »pod Kamno gorico« opra- vičeno sklepamo na še eno peč na volkaj Delo \ štajerski fužini sredi XV. stoletja, po risbi na svoboščinski listini za Vordernberg 13 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZG0 1J0\1N0 \(t\k alL masa. d{Huiu'vnü iz peči iz okrog leta 1538 ill 1)0 njej relioiistruiruno dno (po Pircheggerju, str. HS) ondi, luunrcč lui ono »pod lipo«, kjer je v XIX. stoletju nastal ])lavž kot zamena za staro peč. Pr(^?delana v plavž ni mogla več biti peč na volka v Kolnici, ki je nehala delati sredi XVII. stoletja in je opustele niso obnovili. Vsakodnevno ohlajanje in zatem polnjenje ter kurjenje peči na volka, popravljanje prsi ali velikega dela prednje stene in dna, dnev- na izdelava iželov iz kep dobre, mastne ilo- vice*" in njihovo vstavljanje v prsi, da so se v ognju zapekli, zlasti pa zaradi načina peči ^elika potrošnja goriva — lesnega oglja in s tem redčenjem gozdov — razen za peči so trosile fužine oglje še za kladiva — spori med fužinarji in kmeti zaradi gozdov, so si- lili k spremembam postopka za pridobivanje železa. Nekoč nezaželeno nastajanje in od- metavanje surovega tekočega železa — siu- terja in graglacha pri taljenju rude v volka'* je kazalo pot. Opazili so, da železovo rudo vso lahko pretale v sinter, če nič ne preki- nejo talitve in če izpuščajo taleče se železo sproti vsakih nekaj ur. Zajeti ga je bilo treba na posebnem oboku v peči na vodni strani. Pogled v dno peči ali v ležišče volka v slovenski peči v Dnu ki ga je bilo treba preluknjati za izpust j tekočega surovega železa. Tako železo se \ shlajeno strdi kot se sinter v pogače.Po- trebno razogljičenje otrdelega surovega že- leza z enkratnim, če treba z dvakratnim razžarjenjem jim ni bilo neznano opravilo. Novost pridobivanja tekočega surovega že- leza iz rude so poznali v Bucelinnijevih pe- čeh v Planini pod Golico že v XVI. stoletju,'* izkoriščali pa so jo na Koroškem že v XVII. stoletju, ko so grodelj znali delati tudi v; Plavžu pri Jesenicah in na Savi. Samo gro- delj pa so delali v XVIII. in XIX. stoletju na Javorniku. Triglavski in jelovški bobovec I Kropa po razglednici iz okoli 1900. Zgornja fužina je blizu : apside farne cerkve, Spoduja fužina blizu spodnjega roba) slike v sredini \ pa je držal naše železarstvo na prejšnji stop- nji peči na volka zaradi svojih geoloških in metalurških posebnosti. V Eisenerzu nad štajerskim Erzbergom so se oprijeli dela s tekočim surovim železom 1. 1751, medtem ko so pod Erzbergom to teh- niko začeli uporabljati med letom 1759 in 1762. Dotlej so dobavljale štajerske peči še železo v volkeh — nmsah. Z novo tehniko je padla v Vordernbergu poraba lesnega oglja od 225 "/o na 160*/», proizvodnja železa pa je zrastla za 60*/». Zaradi prednosti surovega železa proti volkom je preurejanje peči na novi način gladko potekalo, čeprav so bile še v zasebni lasti. Ostale pa so celo pri prejš- 14 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA nji višini do 5 metrov in niso zahtevale po- sebnih sprememb v ravnanju.'^ Ni čudno, da so naši železarji že 1771 zve- deb za novosti pri severnih sosedih in so sprejeU spomenico o uvedbi plavžev in vrh tega o uniji fužin pod Jelovico.'^ Toda bile so deležniške in v njih so imeli številčno večina nepremožni, v stroki nerazgledani deležniki — nekateri so bili nepismeni — in vse je hromila neugodna perspektiva rudnih zalog na Jelovici. Tako je misel na plavže pod Jelovico spet zaspala, pred unijo pa je fužinarje plašila globoka medsebojna neza- upnost. Od 1781—1797 utihnejo poročila. Medtem je Zois v Bohinju prehitel naše fuži- narje, ko je 1789 podrl svoji enajst čevljev visoki peči'" na volka v stari Fužini in na Jfz, rake, skrinja in veha Srednjega mlina v Kropi iz kamnov Zgornjega |)lav/a Bistrici in je po nekaterih preizkušnjah, en- krat na Javorniku v svoji tamkajšnji visoki peči z bohinjskim bobovcem zgradil 1791 na Bistrici visoko peč ali peč na prehod, kakor je Vodnik prevedel Stichofen, z višino 22 čevljev. V zvezi s to reformo je preuredil svoje bohinjsko rudarstvo in dal napraviti tudi karto rudnih revirjev.'' Plavžu v Bohi- nju je služil za vzorec koroški plavž v Ixil- lingu pri Hiittenbergu s profilom in opisom. Na nove opomine rudarsike oblasti so pre- delali v Zgornji Kropi peč po novem kopitu — nach neuem Fuss —, pa so jo Se isto leto popravili nazaj na stari način. Pri takem motoviljenju se spomnimo na desetletja po- skušenj s plavži, graglachom itd. na Koro- škem, Štajerskem in pod Karavankami. A 27. junija 1815 so v fužinski knjigi (Streu- Spominski kamen v bajerjn Spodnje fužine iz leta l'"H werksbuch) Zgornje fužine v Kropi zapisali pogodbo z mojstrom Lukom Poglajenom, da za 24 goldinarjev predela staro peč na novi način. Obe fužini sta potem akordirali Luko za nadaljnji dve leti, iz česar sklepamo, da je bil Poglajen ta čas nekak delovodja plav- žev in strokovni svetovavec fužinarjev.'^ Zgornji plavž je bil visok 16, spodnji pa 18 čevljev. Leta 1815 sta fužini prosili škofijo, da smeta obratovati ob nedeljah in prazni- kih, ker plavžev niso mogli ugašati. V Kamni gorici »pod lipo« so predelali peč na volka isti čas. V poročilu o Železnikih od leta 1819 piše Müllner, da v tamkajšnji Zgor- nji fužini nočejo ničesar slišati o plavžu, čeprav jim rudarska oblast kaže na Spodnje Železnike pa tudi na Kropo in Kamno gorico, kjer delajo nove peči s pridom. Še 1828 se ni moglo obrazložiti nasprotovanje plavžu v Zgornjih Železnikih, a 1833 poroča Pren- ner'^ o dveh plavžih v tem kraju, iz česar sledi, da so si tudi ti deležniki premislili. Medtem so si železarji severno od Drave omišljali izboljšave v plavžih kakor dovoz rude z železnico namesto s konjsko vprego, dvigala za rudo in oglje namesto nošnje, gradnja obstojnejših peči iz odpornega ser- pentina, bakrene ižele namesto lončenih, Bajer Spodnje fužine 1 15 KKONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Notranjščina valjavnicc na Jeseuovcu s štirimi stavki valjev skrinjasta pihala so zamenjala mehove iz ustrojenih kož. Tudi železarne takraj Jelo- vice, ki so jih dušile nekatere temeljne sla- bosti in pomanjkanje rude, so si pomagale, da bi vzdržale. V Železnikih si je Johan Glo- bočnik, potem ko si je pridobil večino dele- žev obeh fužin, zgradil 1858^" valjamo za žebljarske čajne in palice, za katere sta mu dajala grodelj oba plavža. Globočniku se tudi pripisuje zamisel ogrevanja sape v plav- žih in pečeh in oskrba bakrenih iželov. Va- Ijarna v Kropi, postavljena 1. 1876,^' ustanova in last Spodnje fužine, je zahtevala odstra- nitev plavža.^^ Z valjarnama so prenehale delati fuiinice, ki so tenile z lažjimi kladivi palice v čajne; tako je obstalo v Železnikih, 5, v Kropi pa 7 fužinic. Pri Zgornji fužini v Kropi so opustili okrog leta 1850 starodavna velika in nerodna koničasta mehova in mon- tirali v prizidku na severneui koncu fužine »mašino«,^^ trdno stoječe trodelno skrinjasto pihalo (Kastengebläse), ki je nepretrgoma in umerjeno dajalo močno sapo. V tek je »niašino« poganjalo veliko vodno kolo s korci Valjavnica na Jesenovcu pri Železnikih iz leta 1858 {slika- na pločevini) na spodnjo vodo. Pokrovi teh skrinj so se dvigali in vgrezali v trodelnem izmeničnem ritmu, vsrkavali zrak in ga potiskali po vko- l^ariili ceveh, da je puhal v ognje treh peči. Delovanje plavža v Zgornji fužini v Kropi je opisal i)o siJominu \alentiii Žmitek, prvič leta 1940 in drugič leta 1962. Prvi zapis iz Zmitkoviii rodovnih spominov jc natisnil kroparski Zadrugar 1940. Pisec se je rodil 1. 1867 in živi kol zasebni uradnik v pokoju v Domu na Bokalcah pri Ljubljani, od koder je letos zopet ponovno obiskal kraj mladih spominov. Njegov praded Gregor se je pri- selil iz bohinjske Srednje vasi v Kropo in imel tu žago nasproti Pungarta in najnižjega Turbina valjavnice v Spodnji fužini v Kropi iz lota 1876 vigenjca s tem imenom pod Spodnjo fužino. Ded Matevž je bil žebljarski trgovec, poštar ali pošterovec^'' in mali fužinar,^' oče Šimen pa je bil žebljar, ravnavec žebljarskega orod- ja in ljudski knjigovez.^* Številna družina je stanovala v Kotlu nad Zgornjo fužino, kamor se je slišala pesem kladiv, so ropotale cokle kovačev in škripale sani oglarjev, vmes pa je šumela voda neštetih jezov in koles. Plavž v Zgornji fužini je po Müllnerjevein poročilu zadnjikrat talil rudo 20. maja 1880, potem ko je delal 65 let,^' oni v Spodnji fužini pa je ugasnil nekaj let prej,^^ 1872 ali 1873, ko so ga morali zaradi valjavnice po- dreti. Z ugasnitvijo plavža v Zgornji fužini ni utihnilo veliko kladivo, ker so delali z njim in z varilno pečjo vsaj še leta 1890, kar 16 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA se vidi iz knjige s pogodbami zadnjega fu- žinskega ravnatelja Karla Pibrovca s fužin- skimi delavci. Morebiti so kupovali grodelj in staro železo omašine« itd., narejena z brega potoka, je v zadnji vojni izginila, ko so jo poslali v Ljubljano modelerju prof. Severju, da bi po njej naredil maketo, do česar zaradi vojne ni prišlo. Njena značilim znaka, kamina obeh peči po fotografiji iz leta 1912, so žal 1919 ali 1920 razstrelili in porušili kot gradbeni material rak in male elektrarne v Srednjem Konservacija plavža v Železnikih mlinu. Temelj plavža, zasut pod robom nove ceste, bi morda kazalo izkopati. Žmitkov opis dela se nanaša na Zgornjo fužino v Kropi, velja pa mutatis mutandis tudi za druge fužine s podobno ureditvijo in okolnostmi. Plavž so pri nas imenovali s po- sebnim imenom »linova peč«, bržčas zaradi velike line, ki ga je vidno krasila na vodni strani za razliko od starih nižjih peči. Videti jo je na fotografijah plavžev v Kamni gorici in Kropi. Na maketi v juuzeju jo vidimo kot odprtino do žrela, skozi katero je bunavec vsipal v plavž rudo in posebej oglje. Ruda je morala biti čista, prebrana, zdrobljena do orehove debelosti in izprana. To delo so opravljali stari možje, prejšnji žebljarji ali Fužinski rudni voziček v Železnikih fužinski delavci. Korito za pranje rude iz hrastovega debla je ohranjeno pod vigenjcem Vice. Za pripravljanje in mešanje rude je fužina imela s kamnitnimi ploščami tlako- van prostor pred rudnimi bajtami v fužini, ki so bile last poisameznih fužinarjev. Za do- voz pripravljene rude v plavž je bil name- njen železen voziček, v katerega jo je naložil basavec. Voziček v Kropi je po Žmitkovem opisu visel na močin žici^' in se je dal po- tisniti skozi lino nad žrelo v plavžu. Ko je basavec porinil voziček nad žrelo, je sunil z nogo v premično dno vozička, da se je od- veznilo in je ruda zdrknila v plavž. Oglje, bukovo in na polovico zmešano z lažjim smrekovim, je naložil basavec v kolpernu v velik merni koš, ki ga je v samokolnici pripeljal na plavž in stresel oglje v žrelo. Dohod na Zgornji plavž so omogočale deske, položene preko rak. Z mostu s poti na Zgor- nji bajer se je prišlo na rake po eni ali dveh stopnicah. Pot z mostu po rakah do bne je bila kratka in razen basavca ni smel nihče stopiti nanjo. Ko je basavec prvič izsul rudo, Zgornja fužina v Kropi po ustavitvi obrata (slika iz leta 1904; Zadrugar, 1935) 17 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJICVNO ZGODOVINO Fužinica v Poljaiiki in njeni žlebovi in za njo oglje, je dal plajerjem^'^ spodaj znak z iidarcem kladiva, privezanega na vi- sečo železno ploščo. Dvakrat je udaril po drugem in trikrat po tretjem usipu rude in oglja. Potem so vsi čakali določen čas, ne- kako dve uri, da se je ruda raztalila. Plajerji, ki so odgovarjali za talivno delo plavža, po takratnih pripomočkih niso imeli drugega merila kot čas, ki je potekel od zad- njega preboja plavža ali od zadnjega basav- čevega znamenja. Ko sta minili dve uri ali drug določen čas, kar je basavec mogel raz- brati na dveh zvonikih, če ne, pa vsaj na enem — fužini sta v ta namen nagrajevali : Opuščeni plavž v Kamni gorici, podrl leia 1020 (Zadrugar, 1940) cerkovnika, ki je uro navijal — je po znaku ])!ajerjev hitro začel basavec bingljati po plošči s kladivom, kar je veljalo kot o])ozo- rilo. da je vsebina v peči zrela za preboj. Drogarji so prebili takoj peč na določe- nem mestu. Otroci in gledavci iz Kotla so zavpili: »Že tolče!« in so stekli na neki hod- nik »Za kabarneli« v višini poti gledat, kako »bo ndeko teklo«. Blizu jih niso pustili. Iz- pust je bil malo niže, kot je zdaj zasut plavž. Kot najbolj težko je najprvo priteklo železo svetlo rdeče barve, za železom pa svetlo ru- mena žlindra, oboje v »fcociVce«, ki so ga poprej napravili drogarji iz suhe prsti in prahu v tleh pod prebito pečjo. Oboje se je razlilo po koritcu in se pričelo ohlajati. Zra- ven prvega koritca so pripravili za rezervo še drugo, da bodo zopet ulivali, ko bo prva plošča ali flata dovolj hladna. Koritce ali model je bilo kakih 140 cm dolgo, 25 cm široko in 6 do 7 cm visoko. Moralo je biti popolnoma suho, ker bi vlaga lahko povzro- čila eksplozijo, čemur je bil nekoč priča revež iz Železnikov, ki je izgubil po nepaz- ljivosti vid, ko je počila žlindra od vlage v koritcu. Hladečo se flato so privzdignili in ovili z verigo, da so jo potegnili vstran, kjer se je ohladila. Nato so žlindro odbili od železa. Žlindra je bila svetla, luknjičasta, gladka in precej lahka, da je marsikje služila namesto kamnov za pokrivanje ograjnili zi- dov. Tudi v prah za sušenje spisov so jo tu in tam drobili in mleli. Nato so »flato« surovega železa, ki so mu sedaj pravili »grodelj«, zlomili ali razbili na manjše kose, da so jo lahko dejali v Darilno peč ali frišarico, ki se ji zdaj pravi tudi pre- snovka. Taki peči blizu plavža sta bili dve, druga zraven druge, ena za rezervo, če so prvo popravljali. Pri varilni peči sta delala dva plajerja, čeprav nista bila popolna to- pivca kot plajerji pri plavžih ali pri nekda- njih pečeh na volka, od katerih so si izpo- sodili naziv. Ena od varilnih peči jc nepre- stano gorela zaradi potrebe po hudi vročini in da je ni bilo treba kuriti, če bi ugasnila. Zato je delal prvi plajer podnevi, drugi po- noči. Peč je bila zgrajena iz trdega, odpor- nega kamenja kremena, ki so ga dobivali na Lancovem. Na prednjem delu so zapirale peč velike litoželezne plošče. Stala je nizko, pol- drugo ped od tal in je bila 3 m visoka: nad to uiero se je podaljševala v zidan kamin, le nižji in ožji kakor pri plavžu. Oglje za va- rilno peč je moralo biti smrekovo, ki je lahno in rado gori, ne tako kot bukovo, ki je težje in je nezgorclo padalo v dno kurišča. Pred ognjiščem je bila nameščena litoželezna plo- šča za mizo ali polico, na katero so plajerji in pomagači devali razžarjeno lupo ali volka. 18 ČASOPIS ZA SLOVENSKO K R A J I-: V N O ZGODOVINO KRONIKA kot so rekli gmoti pri tem postopku, ko so jo vzeli iz ognja. Lnpa se je zvarila iz kosov razžarjenega grodlja in približno enake ko- ličine razžarjenega starega železa; obojega nmteriala je bilo približno 150kg.ä'a Preden so v peči zakurili, so morali odstraniti pepel in žlindro. Ko je bila peč razbeljena, je po- tegnil plajer s kavljeni kose grodlja, že ne- koliko razžarjene, s prostora nad kuriščem, v ogenj. Z veliko lopato je vrgel nanje oglje, potem pa je z isto lopato pobral na tleh pri- pravljeno staro želez je ali reno in ga zmetal v peč. Vse želez je se je od velike vročine skoraj stalilo; plajer pa je vzel v roke žele- zen, 3 ali 4 cm močan in 2 m dolg, na koncu nekoliko razširjen in ošiljen drog in je z njim vse železje na ognjišču dvigal in skupaj spravljal. Trajalo je kaki dve uri, da je po- stal ta volk »zrel«, potem pa je plajer zaprl sapo, da se je zmes malo ohladila. Nato je z udarci kladiva na železno ploščo sklical pomagače: ogomoštra, udäjavca in še kakega tretjega, da so z železnimi drogovi dvignili lupo iz peči na mizo. Ogomošter je prišel z velikimi kleščami, obešenimi na verigi na vzvodu, ki se je gibal od varilne peči do velikega kladiva, prijel z njimi lupo in jo peljal pod kladivo. Nato je udajavec s svo- jim drogom dvignil majhno zatvornico v žle- beli in je začelo, kladivo počasi udarjati na lupo. Vmes je ogomošter obračal s kleščami lupo, da bi se grodelj in staro železo pre- mečkala in se skovala v kos homogenega kov- nega železa. Ob težkih udarcih norca je te- koče železo lupe kar brizgalo naokrog. Zato je udajavec metal z lopato na lupo drobno žlindro in okujino, da je zavaroval lupo pred udarci kladiva, ogomoštra pa je varoval velik usnjen predpasnik in so ga ščitila posebna očala. Lupa je postajala vedno bolj zvarjena in daljša. Potem so jo s sekal om ali dletom pod kladivom presekali v dva kosa, ki ju je kladivo vsakega zase še naprej kovalo v okroglo, nekako meter dolgo štruco, ki so jo imenovali mozelj. Oba mozlja so s kleščami v vzvodu prepeljali nazaj v peč, kjer so ju rdeče razžarili, potem pa ju posamič spra- vili nazaj pod kladivo, ki ju je v sredini prekovalo na 3 ali 4 cm debeline, da sta dala vsak po eno kepo, kakor so jima rekli. Vsaka kepa je prišla spet v ogenj varilne peči, od tam pa zadnjič v fužino pod kla- divo, kjer sta jih ogomošter in udajavec prekovala v Mange, palice, polizdelek fuži- iiicain za žebljarske čajne ali šibike. Te 160—170 cm dolge in 4—5 cm debele palice s 4-oglatini prerezom so nosili iz fužin v cajnarice stari možje na ramah po 50 kg naenkrat. Njihov kamen za odmor pod vrtičem hiše v Poljanki ob poti v Kotel je Maketa /gornje iužine v Kropi v Kovaškem muzeju pokazal stari tesar, Anton Ažman, Janezov brat. Fužinice »Streckhämmer« ali cajnarice, zadnji člen v fužinah, odkar so živele, so bile last posameznih fužinarjev ali njihovih družb ad hoc, sedma, to je zadnja v Kotlu, pa je bila na voljo malim fužinarjem. Fuži- nica je bila majhna fužina brez talivne peči s hitrim in lahkim kladivom. Kovač, cajnar, je razbeljene železne palice pomikal pod kladivom naprej in nazaj in jih sukal na obe strani, da so se tanjšale in daljšale, cajnarski podajauec pa je pazil na meh in ogenj, vda- jal ali jemal vodo ter podajal palice cajnarju Plavž in varilna peč Zgornje fužine v Kropi leta 1912 od zadnje strani 19 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KHAJENNO ZCODO\INO \ roke. Njuno delo jc hitro minevalo, dokler nista zvečer sortirala cajnov in jih vezala v butarice po debelosti: potem sta jih na ročnem vozičku odpeljala v shramlx> »go- spodu«. Včasih je bilo v fužinicah dela za dve izmeni cajnarjev, med katerimi so bili tudi kmečki ljudje. Po nastopu valjavnic so nekatere fužinice začele razpadati, druge so desetletje ali dve kovale velike žeblje ali orodje in se spremenile v sekirarice, kakor je bila Smelova, kmalu pa so vse preminile skoraj do plitvih temeljev. Preostala sta dva velika kamna iz zelenkastega porfirja, ki sta služila kot podstavek kladiva. Eden od njiju, s kovanim obročem, potegnjen s prvotnega mesta na sosednji travnik, je prosto viden, drugi je še v zemlji kot nekoč, pod nekdanjo fužinico v Poljanki. Nekaj več gradiva o fužinicah je po Zmitku prinesel Zadrugar 1940. Valjavnico so kroparski fužinarji kupili rabljeno nekje na Zgornjem Štajerskem. Se- stavljali so jo štirje pari valjev. Njen pogon je opravljala stara horizontalna turbina ne- znanega izvora. Voda na turbino je pritekala po navpičnem lesenem rovu iz žleba za po- gon fužinskega kladiva. Masiven vztrajnik z nad 2 m premera je imel tolik zamah, da so ga ustavljali z močnim lesenim drogom. Palice iz varilnih peči, ki so jih prej dobi- vale fužinice, so za valjamo razbelili v pri- merno podaljšani varilni peči in jih pod fužinskim kladivom razsekali v približno I Ravnatelj Zgornje fužijie v Kropi in svetnik Trg. zbornice v Ljubljani po letu 1850, J. L. Potočnik 30 cm dolge »caklje« v debelosti 3—4 cm. Odsekani cakelj je delavec vrgel s kleščami proti paru valjev, ki je bil najbliže vztraj- nika. Spretno ujetega je drugi delavec-va- Ijavec s kleščami vtaknil med valja, ki sta se vrtela vsak v obratni smeri. Nasproti čaka- joči valjavec je storil isto pri naslednjem ožjem paru valjev itd. Cakelj se je tenil in daljšal. Ko je šel skozi zadnja valja, ga je prijel s kleščami za to postavljeni fant in tekel z njim po valjavnici, da se ni zvijal in zapletal. Ko je bil fant s cakljem skozi, je prijel konec caklja s kleščami zadnji valja- vec in pomagal fantu, da sta cajn nategnila in zravnala. Potem so cajn razrezali v pol- drug meter dolge, gladke in okrogle šibike, ki so jih zložili in povezali v butarice okrog 25 kg teže. Valjavnica ni dohajala novih na- prav v železarnah v bližini in po svetu in je po petnajstih letih obtičala. Likvidatorji Spodnje fužine so jo prodali za staro železo. Zgoraj omenjeni fant je bil 13-letni Jurij Legat, ki 98-leten še živi kot upokojen žeb- ljar v Kropi. V zadnjih treh ali štirih sto- letjih ne pomni Kropa človeka take starosti. Kot valjavniški mojstri so bili prva leta na- stavljeni ljudje s Koroškega ali Štajerskega, ki jih je bilo treba dobro plačati. Od začetka je pa delal pri valjavnici (v bolcnu) doma- čin Lenart Bešter-Florjančnikov, najprej pri prvi progi, potem pa tudi na ostalih. Usposabljal se je s pomočjo fužinskega upra- vitelja Janeza Zupana-Bevca, s praktičnim delom, s prerisavanjem in študijem valjav- ničnih delov. Po odhodu tujega mojstra je Bester stopil na njegovo mesto. Ko se je va- ljavnica v Kropi ustavila, je Bester odšel z družino v Železnike kot mojster v Globočni- kovi valjavnici, ki je še nekaj časa valjala. Ko se je tudi ta ustavila, je Bester odšel z družino v Ljubljano, kjer je nekaj pred prvo svetovno vojno umrl. Pri vodotokih, rakah in žlebovih za spe- Ijavo pogonske vode iz jezov, npr. iz Zgor- njega in Spodnjega jezu k fužinam v Kropi, so napravljali skrinje in s skrinjami vehe ali zatvornice. Mislimo si pravo, široko skrinjo brez pokrova in dna, vtopljeno v dno vodo- toka, kjer se prično z jezu žlebovi ali rake. Zajezena voda zasiplje skrinjo z blatom, pe- skom in drugim drobirjem, dokler ne začne teči po vrhu. Tedaj je treba dvigniti veho pri skrinji, ki zapira vodi pot v prosti, jalov tok, s čimer bo odtekla naplavina v strugo. To praznjenje skrinje se je videlo posebno pri nalivih. Veho v skrinji dviga vreteno, na katero se navija veriga, pribita na veho. A zatvoruičar obrača vreteno z železnim dro- gom, ki ga vtika v luknje na obodu vretena. Tako se veha z dviganjem odpira in s spu- 20 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA ščaiijem zapira. Teža vode ali naplavine pri- tiska zaviralno na veho. Skrinjo odpreti ali veho dvigniti je pomenilo Dodo vreči. Strešica nad veho naj bi varovala napravo in človeka v nalivih, kadar je treba najbolj hiteti. Zato si je Spodnja fužina omislila tehniške izbolj- šave zapiranja, izpuščanja, izkoriščanja vode itd., Zgornja pa, ki ni več delala, je te stvari prepuščala žebljarjem iz prizadetih vigenjcev. Zdaj, ko teh ni več, so naprave v stari preprostosti odvisne od sredstev in do- bre volje tujih činiteljev. Vzdrževanje fužin, vigenjcev, mlinov ter njihovih vodnih naprav in koles, ki jih je samih bilo 50, je stalno zaposlovalo tesarje in njihove pomagače. Med njimi je ostal naj- bolj znan v Kropi rod Ažmanov iz Spodnje Tipnice, katerih opis in rodovnik je prinesel Zadrugar 1940, str. 106 do 110. Ti so zrasli s fužinarstvom od zadnje četrtine XVIII. stoletja in Janez Ažman, pravnuk prvega kroparskega Ažmana, r. 1878, u. 1955, je na- redil 1951/52 po spominu, fotografijah, ust- nih in pisanih podatkih maketo Zgornje fu- žine za Kovaški muzej. Izdelana v merilu 1 : 10 nam kaže plavž, varilno peč, »mašino« s pihali, kladivo in pogon v stanju, ko je fužina leta 1890 nehala delovati. Miillnerjeva knjiga str. 320 do 326 prinaša »fužinsko nomenklaturo« z izrazi pri pečeh, kladivu in vigenjcih, nabranih v pogovoru s Karlom Pibrovcem, zlasti pa iz arhiva v Zgornji fužiiu, ki se je ob Fibrovčevi smrti 1909 porazgubil. Besede so deloma slovenske, večinoma pa nemške in italijanske, ter pri- čajo, s katerimi deželami so fužine tehniško in komercialno občevale. Na drugi strani pa govore prav redki ostanki tehniških sloven- skih besed srednjeveškega železarstva,'' da so delovali tudi avtohtoni Slovenci v krajih, ki so sedaj nemški. Sto in več let pred koncem železarstva so tostran Jelovice izračunali, da imajo pri iz- delavi železa iz rude izgubo in da jih manj stane železo s Koroškega, da pa nekako iz- hajajo pri kovanju žebljev. Zaradi tega po- lagoma izginjajo rudarji z Jelovice, množe se pa nekoliko mali podjetniki v žebljarstvii, taki, ki sami kujejo žeblje in jih prodajajo, ali pa ki prekupčujejo z žeblji in zaposlu- jejo po nekaj kovačev. Oboji so bili po koro- škem fužinsko-žebljarskem redu Marije Te- rezije iz 1759 »Störerji«, saj so motili stari rudarski red fužinarjev in so jih ti z rudar- skim sodstvom preganjali. Od besede Stö- rer menda prihaja ljudski pojem »štera« za delo na naročnikovem domu, pa naziva »po- štar« v prvi knjigi oklicev župnije Kropa od 1823 do 1893 in pozneje »pošterovec« za male žebljarske podjetnike ali male trgovce z žeblji. Pozneje srečujemo tudi »žebljarske mojstre«, ki so prebili določeno dobo učenja žebljarskega kovaštva. Ob nediferenciranem, poznejšem nazivu »fužinski delavec«, dobimo v zgoraj imeno- vaiu oklicui knjigi'^ med 661 ženini 364 žeb- Ijarjev, ki jih vedno nazivajo s kovači, 6 po- štarjev io poleg 47 fužinarjev-posestnikov fužinskih deležev 9 plajerjev, 22 cajnarjev, 6 udajavcev vode (Wassergeber), 5 ogömo- štre, 1 basavca in 2 cajnarska podajavca ter 1834 edinega drozgarja Fortiča s koroških Vratc. Nadrobna statistika po knjigi bi ne- dvomno razodela, da je število diferenciranih fužinskih poklicev v drugi polovici XIX. sto- letja nezadržno padalo in da je tudi uvedba plavžev potem pa valjavnice v poklicih po- vzročila spremembe. O gibanju življenjske moči nekdanje žele- zarske naselbine še dvoje slik. Diagram, ki ga je prinesel Zadrugar 1940, str. 88, kaže 1720 ob prvem državnem štetju 1030, danes okoli 700 prebivavcev. Število se je v XVIII. stoletju dvignilo leta 1790 na 1230 ljudi, sredi naslednjega stoletja leta 1850 kljub posledicam prekucij in začetku tehni- ških preobratov na 1240 ljudi. Potem je šte- vilo prebiva vcev nezadržano padalo: 1880 na 1100, 1900 na 780, a 1930 na 578 ljudi. Zna- čilna je tudi vrednost fužinskih deležev. Ne- kdaj so jih po Zmitkovih spominih cenili po 600 ali celo 800 goldinarjev po deležu'' in so ob prenehanju fužin padli na 300 goldinar- jev in manj. Ko je ob prenehanju goldinar- ske veljave 1900 nastopila kronska vrednost (1 goldinar je bil 2 kroni), so bili deleži le še po 100 kron in manj. Le špekulacija dedičev in prekupcev jih je nekaj prodala Zebljarski zadrugi po 400 kron.'* Zadnji ravnatelj Zgornje fužine v Kropi Karel Pibrovec (slika iz leta '.901) 21 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO OPOMBE /. Volka so na Štajerskem imeiioviili ])()kvar- jeno maso. — 2. Glej članek Marije Verhičeve v kroniki 1956, IV. letnik, 1. zv., str. 6. — 3. Meša- nica v sredini mase je bila iz ogljene prsti, ilo- vice, prahu itd. — 4. O trgovini z Reko gl. Blaz- nikov sestavek v Loških razgledih 1962. — 5. Glej Pi, str. 12. opomba 24, spodaj. — 6. Glej sliko. - 7. O Ferdinandovem rudarskem redu glej sesta- vek v Kroniki. — 8. Glej sestavek o Gorenjskem železarstvu v XIV. in XV. stoletju v Kroniki št. 5, letnik VIL — 9. Orvctographia cariiiolica II. — 10. Za izkop ilovice se je pogodila cerkev sv. Le- narta z Zgornjo fužino in dobila zato en fužin- ski dan. Ilovico so kopali za cerkvijo. Pogodba za izkop ilovice je omenjena v Matriculi Paro- chiae S. Leonardi, Cropa, 15. junij 1685. — 11. O besedi graglach prim, opombo 5. — 12. Po- gače so pravili strjenemu surovemu železu, glej op. 2. — 11. Glej separat Aleksandra Rjazanceva, Bobovci Julijskih Alp 1962. — 14. To in več o nastajanju plavžev v Wilhelm Schuster. Vordern- berg und seine technischen Denkmale 1959. Mon- tan Verlag. Wien. — /5, /8. Mü. str. 2?1~277. — 16., 17. Primerjaj sestavek Verbičeve o Bohinju. — 19. Prenner v Hohenwartovih Beiträge, zv. L, 1858. — 20. O valjavnici bratov Globočnikov na Jesenovcu pri Železnikih, ki so z njo in dvema frišarskima pečema zaposlovali. 56 delavcev, kro- parski Zadrugar 1954/35 na str. 102, v sestavku o Fortunata Warlu. Tam je tudi nekaj več za- pisano o valjavnici iz leta 1876 v Kropi. — 21. O tem primerjaj poročilo v sestavku ;>Dva zna- čilna dogodka iz dobe propadanja železarske obrti pri nas« v Zadrugarju 1955/54, str. 26. — 22. Zmitkovi rokopisni sponiini. — 23. Priprava sredi XIX. st. jc po pravici vzbujala vtis »niašiue« in dela to še danes v maketi. — 24. O pošterov- cih glej kasneje. — 25. »Malega fužinarja« so imenovali tistega, ki je imel le en fužinski delež. — 26. Za vezavo knjig, pesmaric, vzorčnih ška- tel ipd, si je dal prinašati iz IJubljane usnje, papir, karton itd. Ohranila se je Mohorjeva »Ce- cilija« na koru. Sestrična mu je bila »Podnartov- čeva« Micka v Selcih, ki je slikala na steklo. Njen oče Gregor Hrovat je bil Zmitkov ded. Primerjaj Makarovičevo »Slikanje ljudskih slik na steklo na Slovenskem«, v Slovenskem etnografu, letnik XV, 1962 in Zmitkove Rodbinske spomine v Za- drugarju 1940. — 27. Müllner, str. 276. — 28. Po Zmitkovem rokopisu. — 29. Voziček za rudo iz Železnikov nima premičnega dna. — 30. »Plajer« izhaja po Schusterju, str. 75, iz plahen oder blä- hen, blasen, — 31. Glej opombe v Pirch. zgodo- vini »Das steirische Eisenwesen bis 1564-<. — 31. a Staro železo za varilno peč je bilo po 1878 nekaj časa iz Bosne. — 52. Buch für die kirchlichen Aufgehothe der Ehen, ki se začne z letom 1823. — 35. Müllner, str. 289 in Zmitkovi spomini. — 14. Kronika Plamena, str. 18, 22, zlasd 28, 31, 35 in 56. Viri: Matricula Parochiae S. Leonardi Crop- j)a. — Ein Buch für die kirchlichen Aufgebothe der Ehen ... von dem ... Ordinariate Laibach ddto. 28. November 1822 z. Z. 1291 anbefohlen. — Radovljiški urbar iz 1498 v DAS. Literatura: Poleg literature, navedene v članku, še: Anton Globočnik: Der Berg- und Ifammerwerksort Eisnern. Eine geschichtlich- statistische Schilderung in Regestenform. Lai- bach 1867. 22