Naši delegati o kongresu mladine
Kongres ZSMS je za nami. Morda je še malce težko strniti vse vtise, ki so jih dobili naS delegati, pa smo se kljub temu zbrali za okroglo mizo. Omejili smo se zlasti na tri teme; govorili smo o težavah mladih družbenopolitičnih delavoev, o kongresu ter o osebnih občutjih delegatov, izbranih med toliko množico mladih iz naše občine.
Pri pogovoru so sodelovali:
Branko Myer, Branko Tesovnik, Vladimir Tomašek, Srečo Čoz, Stane Šmid in Olga Miljan.
Takole jepotekal!
Tesovnik: Žal je še vedno čutiti preveliko nezainteresiranost med ne-katerimi mladinci, tako da so raz-prave o predkongresnih dokumentih v marsikaterem aktivu potekale zelo stihijsko. Pri nas je 1200 mladih, pa jih je bilo med nami precej, ki niti vedeli niso, kako pomemben trenu-tek je pred nami. Na kcngresu smo se jasno opredelili, da moramo mla-dino družbenopolitično vzgajati že v šoli. Za pasivnost mladine so v veliki meri krivi tudi razni šefi, ki ne odo-bravajo diužbenopolitičnega dela med delovnim časom.
Čož: To je morda že res, toda menim, da moramo krivdo najprej iskati pri sebi in pri sebi tudi razči-stiti, šele potem lahko nastopamo navzven.
Myer: Mladi moramo biti s?mo-kritični, pa tudi to še vedno ni do-volj za delo samo. Starejši morajo biti na5i sodelavci in ne iniciatorji našega dela. Pomembno je, da damo iniciativo mi mladi sami.
Tesovnik: Lahko tečem, da mladi od kongresa veliko pričakujejo in upam, da ne bodo razočarani. Po-vsem jasno je, da kongres ni bil no-ben mejnik, temveč samo potrditev dosedanjega dela. kljub temu, da bo treba nekatere metode dela krepko spremeniti. V delovnih siedinah bo treba voditi pravo politiko. Več po-zornosti bo treba posvečati osnut-kom posameznih pravil, dogovotov. ,,Na svetlo" pridejo že izgotovljeni osnutki, mi pa moramo težiti za tem, da ne razpravljamo samo o že izgotovljenih osnutkih, temveč da tvorno sodelujemo tudi pri pripra-vah le-teh.
Tomafek: Pri nas so morda z or-ganiziranjem nekoliko večje težave, ker imamo zelo veliko terenskega dela in veliko delovišč. Udeležba na kongresu mi je bila vsekakor zelo velika šola, nalaga pa mi tudi nove obveznosti. Malce razočaran sem namreč bil, ko sem se vrnil s kon-gresa, saj me ni nihče podrobneje vprašal, kaj smo sploh počeli, ldjub temu da sem se vseskozi gjbal med mladimi. Ko sem rekel, da je to zame velika šola, sem s tem mislil na novo organiziranost, ki je več kot nujna. Upam, da mi bo to uspelo, saj me to, da sem bil delegat tudi obvezuje.
Myer: Morda bi nekaj več pove-dal o delu komisije, v kateri sem de-lal. V komisiji za družbeno-ekonom-ske odnose je bilo težišče razprav na kmetijstvu. Razprave so btle precej bogate. V imenu mladincev, ki so nas delegirali, smo imeli referat Štu-dentski problemi in družbeni dogo-vor o štipendiranju. Menili smo, da se morajo nekatere stvari v kasnejših spremembali in dopolnilih še popra-viti. Razpravljavci iz drugih občin so se dotakntli še drugih vprašanj, in sicer s področja rudarstva, kul-tute .. .
Tesovnik: Zelo močno je bila iz-ražena solidamost mladih do posa-meznikov, ki so potrebni pomoči -od visokih kmetij do nerazvitih pod-ročij. Nakazane so bile rešitve za oskibo zavodov za invalidno mla-dino, saj so se zadnje čase znašli v hudi krizi.
Šmid: V naši komisiji, kjer smo razpravljali o delovanju mladih v krajevnih skupnostih in specializira-nih organizacijah, smo med dmgini razpravljali tudi o povezovanju mla-dine z milico, saj so bili mladi milič-niki doslej nekoliko ločeni od nas. Približno 40 referatov je dalo celot-
no sliko o stanju dela v KS. Tudi mladinski turizem zahteva sistemsko rešitev. V osnovi gre za investicijsko gradnjo mladinskih turističnih ob-jektov s povečanjem kapacitet, ne za ponovno odprodajanje kapacitet domov.
Což: Morda ste že biali o pesmi, ki smo jo peli na zaključku kon-gresa: Lepo je v naši domovini biti mlad! Pesem je bila v tistem trenut-ku zame in verjetno tudi za vse ude-ležence kongresa najlepše doživetje. Se nikoli v življenju me ni neka pesem tako prevzela, tako sprošče-no in enotno smo jo peli.
Ves čas kongresa je bilo čutiti, da smo si zelo blizu, da smo zelo enotni. Ves čas bivanja v Moravskih Toplicah smo govorili samo o kon-gresu. Z ljudmi, ki si jih prvič srečal, si lahko govoril o vseh problemih mladih - od organiziranosti do or-ganiziranega preživljanja prostega časa. Zelo sproščeno, kot bi bili stari znanci! No, to smo konec kon-cev tudi bili, saj nas je družilo in nas druži enako delo. Ves čas kongresa je bilo čutiti delovno ozračje, bodisi na kongrcsu samem ali pa v prostem času. Cutil sem, da je bil dan zelo velik poudarek delu.
Še nekaj bi veljalo omeniti. Opa-ziti je bilo - ob dokumentih kon-gresa pa tudi ob stališčih sindikata in ZK, da je mladina odkrila mane-vrski prostor.
Morda je bila edina slabost tega kongresa, da je bila večina referatov bolj poročevalskih. Posebno pa me veseli navdušenje, s katerun so kon-gres spremljali študentje. Študentje veliko razmišljajo in če bodo svoja razmišljanja pravitoo usmerili, je to za nas izreden kapital.
Zelo živahno smo razpravljali tudi o članstvu v ZSMS, toda kaj več o tem še drugič.                             ig