Torej je vsa moderna kultura gnila? Nikakor ne. Le razločevati moramo. Pozitivna znanost in tehnika sta silno napredovali in pri tem silnem napredku so se razvile prej nepoznane umetniške in znanstvene vrednote, lepoti in razumu so se odkrili novi svetovi. A žrtev tega silnega napredka je človek sam. Usužnjil se je materiji, brezmejen ponos ga je vrgel ob tla, da se plazi. Zatrl je v sebi vsako misel, vsako čuvstvo na religijo in posledice so usodepolne.
Kljub temu se v zadnjem času opaža nekaj veselih znamenj: moderno človeštvo je trudno materializma, metafizika je v filozofiji zopet na častnem mestu in z njo podlaga za pravo spoznanje Boga.   Tudi preveva
DROBIŽ.
Slovenščina prihodnosti. Nastavni Vjesnik (št. 9) je objavil naslednjo notico: »Prijatelju Westru o ,bralcu'. Pohvalil sem Te pred kratkim, ko sem čital Tvoje izvestje o .Literarni Pratiki' v (Ljubljanskem Zvonu'; le to mi ni bilo prav pogodu, zakaj še vedno ogovarjaš svoje ,bralce' in ,bereš'; jaz namreč ,čitam' in sem ,čitatelj', Dandanes je med nami nekak dualizem v izražanju tega pojma; eni ,berejo', drugi ,štejejo' (dial.) ali ,čitajo', V srednjih šolah imamo le ,čitanke', v ljudskih pa poleg ,čitank' tudi ,berila'. Onim, kateri čitajo, se pridružujejo vsi Srbohrvati. Prijatelj, ko Te tako vabim, da bi z menoj vred vstopil v naše jugoslovanske vrste, ki ,čitajo', Te opozarjam na Bernekerjev ,Slavisches etym. Worterbuch', ki pravi: ,slov. berem, brati — sammeln, lesen (auch ein Buch lesen nach dem Deutschen).' Priznavam sicer, da to samo na sebi še ne odločuje. Sčasoma se bo .bralcu' tako godilo, kakor se je zgodilo ,bukvam'. Starinske, po nemškem narejene kranjske ,bukve' so izginile in dale prostor slovenski ,knjigi'. Poznam Tvojo kulturno zavzetost; zato vem, da ne boš branil solnčnega ,zahoda', ampak boš z menoj vred in z vsemi Srbohrvati zrl solnčni ,zapad'. Vidiš, tako se obrača in se obračaj naš jezik v jugoslovansko smer: ,Bralec — čitatelj' je pri tem le kažipot. Dr, F r, 11 e š i č,« — Kaj bo neki zdaj storil zavzeti Wester? »Štejem« najbrže ne bo pisal, toda »čitam«? Njegova poštena slovenska roka se mu bo uprla, kadar bo hotel zapisati ta strašni glagol, o katerem pravi p. Škrabec, da se slovensko niti prav naglasiti ne da —- če pa zopet pomisli, da ga Ilešič prihodnjič morda ne bo več pohvalil, ako se bo trdovratno držal bralca, da bo morda ta sedaj še tiha graja prihodnjič odločnejša, da se mu bodo, če bo čital, pridružili vsi Srbohrvati (ne on njim, temuč oni njemu!) in da bo slednjič smel za plačilo zavzet zreti z Ilešičem solnčni zapad — kaj bo storil ubogi Wester? Težak boj bo moral izbojevati s seboj, kako se bo končal? Westrove ocene niso vselej odkritosrčne, toda odslej jih bom pazljivo bral.
Slovenščina sedanjosti. Prijatelj Dom in Sveta ter snažnega jezika je tekom dobrega tedna prepisal iz Slov. Naroda in Dneva tele stavke:
Spravil si lepe in dragocene   m e b 1 j e.
Shod je   šel   zelo   na   živce,
Slovenski dramski ansambl, — Gostovanje e n s e m b 1 a,
moderna srca neko religiozno hrepenenje, čeravno nejasno,  prečuvstveno  morda,   a  vendar  značilno.
Moderna duša in moderna umetnost — obedve rabita vodnika. Tu se začenja naša dolžnost in naše delo, —
Tudi k nam je pljusknil val moderne kulture in njenih zablod. Vsi smo ga občutili in se zbali za one, ki so stali na vrhu. Nekaj jih je pokopal, nekaterim je izpral iz duše  »veliki tekst« , , ,
Naše delo velja sedaj najmlajšim. Kulturnih pesimistov in ozkosrčnežev nočemo v svojih vrstah, le veseli optimizem vodi do cilja, optimizem z vročo željo v srcu:  »Ostani z nami, ker se mrači,«       Alojzij Res.
Vsi so se priučili   oba   deželna   jezika.
Klavci   zlatih   tel e t.
Zagovarja se   konformno   kakor,.,
Govor je bil   taktičen   (taktvoll).
Ogerski narodi se morajo osvoboditi g e r m a -n i z m a.
Ostal je   neverjetni   Tomaž.
To vse nas ne sme delati majh ne in nezaup-1 j i v e.
Albanskim orožnikom so Epirci odrezali p o -v r a t e k.
Če ne bi v tvornici pogrešili ta   veliki   kos.
Obtožuje se Prazn i k a,
Da je treba Rusijo z našo armado privesti k razumu.
Molči o vsem u   tem u,
Slavilo   se   je   balkanske   zmage,
Vojaki so stali v pripravljenosti (Bereit-schaft).
Ne vidim   Vas   rad   kompromitirati.
Vlak pridrdra skozi 2*/» km dolgega gorja n s k e g a   predora.
Stari klativitez se je   umil   s   svojo   vodo.
Francozi bi radi, da bi k   zvezi   prišlo.
Dva  individija  sta  se  navalila  na brata.
Cesar je   pri   dobri   volji.
Ali bi ne bilo dobro, da bi se angaževalo igralce in   igralke.
Rešeni so strašno izčrpani vsled prestanih naporov.
Dolžili so ga tatvine, ki jo je izmaknil urarju Spitzu.
Eden najznamenitejših   drožistov,
Soprog jo pusti ves večer   sam.
Umrl je   naknadne   smrti.
Salon se je podvrgel temeljiti   preobrati.—
S tem, da citiramo ravno Slov. Narod in Dan, ne mislimo reči, da pišejo ostali časniki bolje. Prihodnjič si bo treba ogledati še druge.
Nepotreben nasvet. Slovstveni poročevalec Časa, P, Perko, ve, kakšna naj bo umetnina, in hoče poučiti umetnike, o katerih meni, da ne vedo, »Umetnik zavij jedro (misel) v lupino forme, toda ta lupina naj ne bo pretrda, da bi je z navadnim človeškim orodjem ne bilo mogoče razbiti. Umotvor je nekaj mehkega, kar naj  hladi po  trudu vsakdanjega življenja;   zato  pa naj
7    «©»
'