21 Poznavanje taksonomije je nujno orod- je biologov, saj je pravilna taksonom- ska določitev temelj bioloških raziskav, zanimivo pa je tudi za širšo javnost, zlasti za ljubitelje narave. Večina na- ravoslovcev uporablja klasične določe- valne ključe, katerih uporaba je lahko zamudna, težje dostopna in za novince včasih (pre)zahtevna. V zadnjih letih je napredek računalniške tehnologije obdelave slik ter prepoznave vzorcev in zvokov pripeljal do nastanka aplika- cij, ki uporabniku precej poenostavijo identifikacijo organizma. V aplikacije le naložimo sliko, zvok ali nekaj zah- tevanih podatkov, ta pa nam s pomočjo svojih algoritmov poda taksonomsko določitev. Skoraj vse aplikacije za določevanje vrst so široko dostopne imetnikom pametnih telefonov ali tablic in omogočajo identi- Uporaba aplikacij za določanje vrst med slovenskimi naravoslovci in ljubitelji narave Besedilo: Manca Mršol fikacijo vrst na območju celega sveta. Le nekatere (večinoma takšne, ki so nastale v sklopu manjših projektov) so omejene na prepoznavanje organizmov, ki so zna- čilni za floro ali favno specifične države. Poleg določevalnih aplikacij, ki delujejo prek prepoznave slike ali zvoka, si lahko pri določanju pomagamo tudi z virtual- nimi priročniki in interaktivnimi določe- valnimi ključi. Osnova interaktivnih dolo- čevalnih ključev je dihotomno odločanje, podobno kot pri klasičnih določevalnih ključih, besedilu pa so dodane fotografije vrst. Za razliko od določevalnih aplikacij, ki nam določitev vrste podajo hitro in brez vmesnih korakov oz. vprašanj, mora- mo pri interaktivnih določevalnih ključih za pravilno določitev porabiti nekaj časa in imeti osnovno znanje. Določevalne aplikacije so na tržišču že več kot desetletje in tudi v Sloveniji se je v zadnjih letih njihova uporaba – ob veli- kem porastu uporabe pametnih telefonov – precej razširila. Zanimalo nas je, v ko- likšni meri določevalne aplikacije upora- bljajo slovenski terenski naravoslovci in kaj menijo o njih. Pripravili smo spletno anketo in jo v marcu 2021 posredovali članom terenskih bioloških društev, ki sodelujejo pri izdajanju Trdoživa, ter štu- dentom bioloških študijev. V anketi smo se omejili le na določevalne aplikacije, ki delujejo prek prepoznave slike ali zvoka, po uporabi interaktivnih določevalnih ključev nismo povpraševali. Odzvalo se je 98 slovenskih ljubiteljskih in poklicnih naravoslovcev, med njimi 43 študentov. Glede na rezultate ankete je slovenska naravoslovna skupnost z določevalni- mi aplikacijami dobro seznanjena. Kar 86 % anketirancev aplikacije pozna, 79 % njih pa jih tudi uporablja. Večina je z Primer uporabe aplikacije PlantNET. Na terenu fotografiramo rastlino in fotografijo naložimo v aplikacijo, ki nam izpiše več potencialno pravilnih določitev (prva naj bi bila najverjetnejša). (foto: Nina Markelj) 22 Deleži največkrat uporabljenih aplikacij za določanje vrst med anketiranci. 5 ali manj % anketirancev uporablja aplikacije Merlin Bird ID, LeafSnap, Picture Mushroom – Mushroom ID, Plant Lens, FLORAinco- gnita, Shroomify, iBird, Butterflies: Identification, Information Lookup, Seek my iNaturalist in Picture Fish. Anketiranci so lahko izbrali tudi več aplikacij ali pa za posamezno skupino nobene (aplikacij za določanje posamezne skupine organizmov še niso uporabili). Nekateri anketiranci aplikacij še niso uporabili – za glive (83 %), za določanje živalskih vrst (63 %), najmanj pa je takšnih, ki še niso uporabili določevalnih aplikacij za določanje rastlin (21 %). NatureID Picture insect PlantShop PictureThis - Plant identifier Mushroom Identify BirdNET iNaturalist PlantNET 6 % 6 % 6 % 13 % 14 % 14 % 20 % 69 % UPORABA DOLOČEVALNIH APLIKACIJ določevalnimi aplikacijami zadovoljna, le 5 % anketirancev je nad vsemi preizkuše- nimi aplikacijami razočaranih. Uporaba je najbolj razširjena med študenti, ki apli- kacijo uporabijo skoraj vedno, ko želijo določiti nepoznano vrsto. Taksonu, ki ga določi aplikacija, uporabniki ne zaupajo slepo, temveč določitev preverijo z do- ločevalnimi ključi ali pri strokovnjaku. V natančnost aplikacij najbolj dvomijo stro- kovnjaki, ki aplikacij ne uporabljajo na področju, za katerega so specializirani, in se raje držijo bolj dodelanih klasičnih do- ločevalnih ključev. Aplikacije jim pridejo prav le na področjih, ki jih slabše poznajo, in še takrat jih uporabljajo z veliko mero dvoma do točnosti določitve. Anketiranci se v splošnem strinjajo, da so aplikacije uporabne za vse, ki jih zanima narava. Ker so na voljo različne aplikacije za do- ločevanje različnih skupin organizmov (npr. aplikacije za določevanje ptic, ra- stlin, žuželk, gliv ...), smo anketirance povprašali, katere aplikacije uporabljajo. Rezultati so pokazali, da anketiranci naj- pogosteje uporabljajo aplikacijo za iden- tifikacijo rastlin PlantNET (69 %), sledi ji vsestranska aplikacija za določanje žival- skih in rastlinskih vrst iNaturalist (20 %), na tretjem in četrtem mestu (14 %) sta aplikaciji za določevanje ptic BirdNET in gliv Mushroom Identify, peta najpogosteje uporabljena pa je aplikacija za določeva- nje rastlin PictureThis – Plant Identifier (13 %). Redkeje uporabljajo druge do- ločevalne aplikacije (glej stolpični graf). Anketiranci z aplikacijami največkrat do- ločajo rastlinske vrste (79 %), sledijo jim živalske (37 %), najredkeje pa so v upora- bi aplikacije za določanje gliv (17 %). Uporabniki lahko v podatkovne baze ne- katerih aplikacij prispevajo svoje slike ali zvoke organizmov, ki so jih predhodno določili (z aplikacijo ali z določevalnimi ključi). S tem povečajo bazo podatkov, ki jo za identifikacijo organizma uporablja aplikacija. Povečevanje baze podatkov načeloma rezultira v bolj zanesljivih do- ločitvah, saj večina aplikacij temelji na ZBRANIH NEKAJ KOMENTARJEV ANKETIRANCEV O RAZLOGIH ZA ALI PROTI UPORABI APLIKACIJ ZA DOLOČANJE VRST: ZAKAJ DA? » Lahko jih uporablja vsak, ljudem dajo veselje do spoznavanja narave. » Dobra odskočna deska so, in čeprav ti ponavadi ne dajo pravega rezultata v prvo, pogosto uvrstijo organizem v pravo družino, včasih celo rod, od koder potem lahko naprej določaš po ključih do vrste. » So dostopne, preproste za uporabo in laike navdušijo za poznavanje rastlin/ živali v okolici. » Kompaktnost, ni treba imeti s seboj 15 knjig. » Najde približke in potem poiščeš vrsto. » Hitro prideš vsaj do okvirnega rezultata, ki ga potem lahko preveriš še s ključi. » Hitra preverba potencialnega rodu pri rastlinah, nato pa po Mali flori Slovenije naprej določam. ZAKAJ NE? » Nisem navdušen uporabnik raznih aplikacij, raje posežem po papirjih in knjigi. » Imam že toliko znanja, ostalih, bolj zanesljivih načinov določanja in kontakte s poznavalci, da mi je lažje organizem določiti na drugačen način in na apli- kacije kar pozabim. » Pozabim, da jih imam na telefonu in da obstajajo. » Moj telefon nima dovolj prostora. » Sem prelena, da bi si jih naložila. » Nekaterim določitvam ne bi smeli slepo zaupati, sploh če se lahko npr. zdra- vilno rastlino zameša s strupeno. » Pogosto ne dobim pravega rezultata. Primer uporabe vsestranske aplikacije iNaturalist, s katero lahko določamo živalske in rastlinske vr- ste. V aplikacijo naložimo fotografijo in izberemo možnost »What did you see?«. Aplikacija fotografi- rani organizem uvrsti v rod in poda več možnosti za identifikacijo vrste (med njimi sami izberemo pravo). Pri določanju lahko izberemo možnost »Show nearby suggestions only«, s katero aplika- cija filtrira možne zadetke in pokaže samo tiste, ki naj bi ustrezali naši lokaciji. Na sliki uporaba fotografije pomladnega rjavčka (Erebia medusa) z BioBlitz Slovenija 2021. (foto: Branka Trčak) 23 Aplikacije za določanje lahko uporabimo neposredno v naravi ali pa si čas za določanje vzamemo po pri- hodu domov. (foto: Katarina Drašler) Odgovori anketirancev na vprašanje o vplivu aplikacij na razvijanje pozitivne- ga odnosa ljudi do narave (N=98). Odgovori anketirancev na vprašanje o uporabnosti aplikacij za določanje vrst za vse ljudi, ki jih zanima narava (N=98). APLIKACIJE SO UPORABNE ZA VSE, KI JIH ZANIMA NARAVA. APLIKACIJE PREK POZNAVANJA ORGANIZMOV PRIPOMOREJO K RAZVIJANJU POZITIVNEGA ODNOSA LJUDI DO NARAVE. sploh se ne strinjam niti se ne strinjam, niti se strinjam popolnoma se strinjam se bolj ne strinjam, kot strinjam se bolj strinjam, kot nestrinjam nimam dovolj informacij in izkušenj niti se ne strinjam, niti se strinjam popolnoma se strinjam se bolj strinjam, kot nestrinjam nimam dovolj informacij in izkušenj 42 % 7 % 2 % 3 % 8 % 38 % 47 % 47 % 4 %5 % strojnem učenju (podatkovnem rudar- jenju). Izkazalo se je, da svoje podatke v baze aplikacij prispeva skoraj polovica anketiranih . Kljub temu da imajo nekatere aplikacije precej uporabnikov in s tem veliko ba- zo podatkov (npr. PlantNET), je njihova natančnost pri številnih vrstah še vedno vprašljiva. Večina anketirancev meni, da je nabor vhodnih podatkov, ki jih nalo- žimo v aplikacijo, enostavno premajhen za točno identifikacijo organizma, saj pri nekaterih organizmih samo površni zu- nanji videz ne zadošča za določitev. Pri določevanju s ključi je včasih za pravilno klasifikacijo treba uporabiti mikroskop ter genetske ali druge metode, ki jih vizu- alno ali zvokovno osnovane aplikacije ne morejo zajeti. Problematičen je tudi vnos nepravilnih podatkov v bazo, kar negativ- no vpliva na identifikacijski algoritem in s tem poslabša natančnost aplikacije. Anketiranci so izpostavili, da je ena izmed največjih pomanjkljivosti določevalnih aplikacij nenatančnost – da aplikacije ne ločujejo dobro med podobnimi vrstami. Sprašujejo pa se tudi o njihovi izpopol- njenosti, saj podatkovna baza velikokrat ne pokriva celotnega nabora vrst, razšir- jenih v Sloveniji. Nekateri menijo, da so aplikacije uporabnikom neprijazne in na- nje velikokrat pozabijo ter se določevanja kar takoj lotijo s klasičnimi določevalnimi ključi. Kot prednosti uporabe aplikacij anketi- ranci navajajo praktičnost (lažje je imeti v žepu telefon kot pa knjigo), dostopnost (možnost uporabe na telefonih, tablicah in računalnikih), hitrost in – kljub ne- natančnosti – informativnost določitve. Aplikacije namreč po mnenju anketiran- cev zelo pogosto uvrstijo organizem v pravi rod ali družino, kar je dobro izhodi- šče za nadaljnje natančnejše določanje s slikovnimi ali tekstovnimi določevalnimi ključi. Proces identifikacije vrste je tako zelo pospešen in olajšan. Pri določanju si nekateri anketiranci še dodatno pomaga- jo z bogatim slikovnim gradivom, ki je v bazi aplikacije. Za ljudi, ki so vajeni uporabe pametnih telefonov, je največja prednost aplikacij za določanje vrst prav gotovo preprosta uporaba, ki navduši laične ljubitelje na- rave in začetnike v naravoslovju. Velika večina (91 %) anketirancev se strinja, da aplikacije prek prepoznavanja organiz- mov pripomorejo k razvijanju pozitivne- ga odnosa ljudi do narave. Lažje določeva- nje spodbudi ljudi, da se naravi približajo in jo bolje spoznajo, ob tem pa se začnejo zavedati pomembnosti narave in pomena ohranjanja biodiverzitete. Ozaveščenost ljudi in znanje pa lahko pomembno vpli- vata na sprejemanje in izvajanje ukrepov za skrb in ohranjanje narave.