Posamezni Izvod 1.30 Sil., mesečna naročnina 5 illlngov	Izhaja v Celovcu — Erschelnungsort Klagenfurt	Poltnl urad Celovec 2 — Verlagspostamt Klagenfurt 2	P, b. b.
Letnik XVI.	Celovec, petek, 17. november 1961	Štev. 46 {1018)
Kmetijstvo na prelomu
Volitve v nedeljo, dne' 19. novembra 1961, pri katerih bomo volili nova zastopstva v krajevne kmečke odbore, v okrajne kmečke zbornice in v občni zbor Kmetijske zbornice za Koroško, so velikega pomena za slehernega našega kmečkega človeka in za vse naše podeželje.
Skoraj po vsem svetu je v sedanjem času kmetijstvo med osrednjimi problemi gospodarstva in družbenega razvoja. V pretežnem delu Afrike, Azije in Južne Amerike obdelujejo kmečki ljudje svojo grudo še po načinu in z orodjem, kakor pred tisočletjem. Ob vsej tej zaostalosti pa število človeštva narašča letno za pomembne milijone, posebno v razvijajočih se predelih sveta nekdanjih kolonij in odvisnih dežel.
Tudi v najbolj razvitih deželah Evrope in Amerike je kmetijstvo na prelomu. Medtem ko drvi industrija po široki cesti skorajda neizčrpnih možnosti vsestranskega napredovanja, ki jih nudijo vedno spet nova spoznanja znanosti in iznajdbe moderne tehnike, je kmetijstvo splošno daleč v zaostanku za tem razvojem: Tehnično, organizacijsko in po moči svojih virov ne dohiteva stalne rasti sodobnega gospodarstva. Posledice so vpadanje dohodkov kmečkih ljudi, zmanjševanje njihovih življenjskih možnosti ter beg iz kmetijstva in podeželja, ki pozicije kmečkih ljudi zaradi krčenja njihovega števila še zaostruje. Istočasno pa z naraščanjem človeštva in njegovih stopnjevalnih zahtev potreba po kruhu na svetu stalno narašča!
Zato ves svet danes — čeprav često po različni poti — rešuje veliki problem sedanjosti: Treba je najti za kmetijstvo in za kmečkega
čjoteka sod<>bnemu razvoju primerno mesto v industrijski družbi!
Kje je pot iz te čudne zagatef Vsi jo poznamo: V vsestranskem napredovanju gospodarjenja. Kajti človek, njegove sposobnosti in volja so najodločilnejši faktorji gospodarskega razvoja!
To dokazujejo številke. V Severni Ameriki pičla osmina kmečkega prebivalstva pridela zadosti hrane za vse domače potrebe ter celo še omejuje zaradi neurejenosti cen svoje pridelke, odvišne za izvoz v, ostale predele sveta. Pa tudi pri nas na Koroškem, kjer se je število kmetijskih obratov v zadnjem desetletju zmanjšalo za nad tisoš — se je pridelek kmetijstva po količini nasprotno izredno stopnjeval, po vrednosti podvojil.
Toda kako malo v primeri z visoko razvitimi kmetijskimi državami še uporabljamo pri nas doma vse pripomočke in spoznanja sodobnega kmetovanja in gospodarjenja, vemo vsi. Tu so še veliki viri za izboljšanje našega gospodarstva.
Nič manj jih ni v nadaljnji izgradnji in izboljšanju organizacij nase gospodarske samopomoči v zadrugah in poklicnih organizacijah. Slednje naj vse bolj skrbijo za strokovno in kulturno napredovanje naših vasi, zadruge pa za vsestransko izboljšanje naših gospodarskih osnov.
Zaostalosti našega ozemlja in kmečkega ljudstva južne Koroške mora biti enkrat za vselej konec. Samo tako bo mogoče vzdržati konkurenco bolj razvitih predelov v deželi in v širšem svetu, ki se nam ob razvoju večjih gospodarskih prostorov napoveduje.
Po slepoti drugih in zaradi načrtnega ' zapostavljanja smo za razvojem drugih 1 predelov dežele in države zaostali. Ne dopuščajmo tega več v bodoče, če no-i čem o sami postati sokrivi na svoji usodi.
Zbrali smo se iz vseh predelov južne Koroške in se združili v strnjeno skupnost vseh kmečkih ljudi naše zemlje. Program te skupnosti je izraz naših skupnih potreb in zahtev, ki ga bodo možje iz naše srede in našega zaupanja zastopali in uresničevali. Strnimo se vsi raztreseni v močno kmečko vojsko in ■združeni v »Skupnosti južnokoroških kmetov z glasovnico zanjo skrbimo v nedeljo pri volitvah, da bomo dobili poklicna zastopstva, ki bodo našim potrebam, našim zahtevam in pričakovanjem I odgovarjala.
Dr. Mirt Zvrltfer
svetnik Kmetijske zbornice
Le skupnost južnokoroških kmetov
bo omogočila njihovo zastopstvo v kmetijski zbornici in okrajnih kmečkih zbornicah
Za nedeljske volitve v Kmetijsko zbornico za Koroško, v okrajne kmečke zbornice in v krajevne kmečke odbore so pri volilnih komisijah vložile kandidatne liste naslednje stranke oz. volilne skupnosti: 1. Karntner Bauernbund (OVP), 2. Freiheitliche Bauem-schaft (FPO), 3. Karntner Arbeitsbauembund (SPO), 4. Skupnost južnokoroških kmetov (Gemeinschaft der Siidkarntner Bauern).
Dočim mora za volitve v krajevne kmečke odbore vsaka teh strank oskrbeti svoje glasovnice, bodo volivci za odbore okrajnih kmečkih zbornic in za občni zbor kmetijske zbormce dobili uradne glasovnice od predsednikov volilnih komisij na volišču. Na teh glasovnicah so po gornjem vrstnem redu vpisane vse volilne stranke. Za dokaz, kateri stranki daje svoj glas, mora volilni upravičenec v volilni celici na glasovnici napraviti križ v krogu na desni strani imena stranke.
Kandidaine liste so najzgovornejši dokaz zanimanja in skrbi volilnih strank za kmečko prebivalstvo v deželi. 2e bežen pregled vloženih kandidatnih lisi za občni zbor kmetijske zbornice in za odbore okrc-jnih kmečkih zbornic v Beljaku, Celovcu in Velikovcu kaže, da so prve tri stranke — torej Karntner Bauernbund, Freiheitliche Bauernschaft in Karntner Arbeitsbauern-bund — pri izbiri kandidatov upoštevate v prvi vrsti severne predele dežele in da so pozabile na kmečko prebivalstvo j u ž -nokoroškega ozemija.
Južna Koroška — ozemlje ob Zilji in Dravi ter kraji na Gurah in pod Svinjo planino — ima za volitve v kmetijsko zbornico eno tretjino vseh volilnih upravičencev v deželi. Ker šteje občni zbor kmetijske zbornice 24 izvoljenih članov, pripada volivcem južne Koroške v občnem zboru zbornice 8 zastopnikov. Na kandidatnih listah vseh treh imenovanih strank pa naštejemo na izglednih mestih skupno komaj enega, kvečjemu dva zastopnika.
Podobno vse omenjene stranke diskriminirajo južnokoroške volivce tudi na svojih kandidatnih listah za okrajne kmečke zbornice. V območju okrajne zbornice Beljak predstavljajo južnokoroški kmetje polovico volilnih upravičencev in jim od 12 pripada 6 mest v odboru okrajne kmečke
zbornice. Vse tri stranke pa imajo na izglednih mestih skupno le 3 kandidate iz južnokoroškega ozemlja okraja.
Za okrajno kmečko zbornico Celovec predstavljajo kmetje južnokoroškega ozemlja okraja tri petine volivcev, vsled česar imajo pravico do najmanj 7 mandatov v zbornici. Vse tri stranke skupno pa imajo na izglednih mestih le 4 kandidate iz Roža in Gur.
V okraju Velikovec so v okrajni kmečki zbornici zadnja leta mandatarji z ozemlja severno od Drave majorizirali mandatarje z ozemlja južno od Drave, čeprav ima severna stran okraje le eno tretjino, južna stran okraja pa dve tretjini volilnih upravičencev. Vložene kandidatne liste kažejo, da imajo vse tri stranke tudi po teh volitvah isto stremljenje. Na njihovih listah so na izglednih mestih z ozemlja južno od Drave komaj 4 kandidati namesto 8, ki tamošnjim volivcem pripadajo.
Južna Koroška je gospodarsko zaostalo ozemlje. Najbolj trpi na tej zaostalosti domače kmetijstvo in kmečko prebivalstvo. Vodilne stranke v koroški kmetijski zbornici in v okrajnih kmečkih zbornicah doslej niso pokazale niti trohico zanimanja za potrebe in za pomoč južnokoroških kmetov. Kmetijska zbornica je v letu 1960 raje pustila neizkoriščenih 7 1/i mi-
lijona šilingov svojih proračunskih sredstev, namesto da bi jih porabila za posebno pomoč južnokoroškim kmetom.
Volilne stranke v koroški kmetijski zbornici se tudi v bodoče nočejo zavzeti za potrebe in za pomoč južnokoroških kmetov.
Dr. MIRT Z W l T T E R sedanji svetnik Kmetijske zbornice
in drugi kandidat na deželni listi »SKUPNOST JUŽNOKOROŠKIH KMETOV'
One južnokoroškim kmetom nočejo prisoditi niti toliko kandidatov, kolikor jim v zbornicah pripada mandatov. Vse hočejo od nas le fglasove in davke, mandate in koristi pa delijo severnim predelom dežele.
Le skupnost južnokoroških kmetov ima jasen program za dosego koristi In pravic južnokoroških kmetov. Njeni kandidati so vsi možje Iz naše srede, ki poznajo skrbi in potrebe južnokoroških kmetov. Vsi so vredni in zaslužijo naše popolno zaupanje. Da bomo v nedeljo dosegli močno enotno zastopstvo v kmetijski zbornici in okrajnih kmečkih zbornicah, bomo v nedeljo vsi brez Izjeme volili
LISTO 4 — SKUPNOST JUŽNOKOROŠKIH KMETOV (GEMEINSCHAFT DER SUD-KARNTNER BAUERN).
Slovenska kmečka zveza sporoča:
V četrtek, dne 23. novembra 1961 je v R i e d u na Zgornjem Avstrijskem plemenski sejem simodol-skega goveda.
Na večstransko željo sporočamo, da namerava Slovenska kmečka zveza organizirati obisk tega plemenskega sejma in skupni nakup živine s pomočjo domačih strokovnjakov in veterinarjev.
Udeleženci odpotujejo na sejem z avtobusom in sicer v sredo, dne 22. novembra 1961 ob 12.30 uri iz Celovca, Gasometergasse 10 in ob 13.00 url s kmetijske šole Podravtje. Vožnja stane šil. 180.—
Kmetovalci, ki se hočejo sejma udeležiti, naj to takoj, najpozneje pa do ponedeljka, dne 20. novembra 1961 do 12. ure sporočijo pisarni Slovenske kmečke zveze, Celovec, Gasometergasse 10, tel. 56-24.
V NEDELJO VSI NA VOLITVE!
TAKO BOMO
VOLILI!
Ne bomo pa
pozabili:
•	Da bomo šN no volišče že v dopoldanskih urah, ker bodo volišča odprta le v dopoldanskih urah!
•	Da bomo vzeli seboj osebno Izkaznico in pooblastilo, če bomo volili za juridično osebol
•	Da bomo za krajevni kmečki odbor k uradnim glasovnicam za okrajno kmečko zbornico in za kmetijsko zbornico dali v kuverto še glasovnico z napisom
Skupnost južnokoroških kmetov
(Gemeinschaft der Siidkarntner Banern)
m uši a lus i* u _
v^xvc/nx^5
Za nedeljske kmečkozborske volitve:
Zapomnimo si in povejmo po vasi naprej!
Na gospodarski zaostalosti ozemlja južne Koroške najbolj trpi domaZe kmečko prebivalstvo. V kmetijski zbornici kmetje južne Koroške nimamo odgovarjajočega zastopstva. Zato moramo brez razlike narodnosti v kmetijski zbornici doseči enakopravnost s kmeti severnih predelov dežele.
Da bo čimprej odpravljena z zapostavljanjem ozemlja južne Koroške povzročena gospodarska zaostalost našega kmečkega prebivalstva, mora kmetijska zbornica bolj kot doslej pomagati predvsem
•	pri nadaljnjem povečanju in izboljšanju naše kmetijske proizvodnje;
•	pri boljši ureditvi odkupa naših kmetijskih pridelkov in cen za nje;
•	pri ureditvi razmerja med cenami kmetijskih pridelkov In cenami kmetijskih potrebščin;
•	pri z I o ž i t v i kmetijskih zemljišč, izgradnji in izboljšanju poti in pri elektrifikaciji gorskih kmetij;
•	pri omogočanju stranskih zaslužkov posebno za male kmetije;
•	pri ohranitvi kmetijske zemlje za potrebe kmetijstva.
Kmetovalcem južne Koroške morajo biti priznane posebne davčne olajšave, enakovredne podpore, kot jih dežela in država že nudita obrti in industriji na lem ozemlju in posebne olajšave pri napeljavi elektrike in njeni uporabi na gorskih kmetijah tega ozemlja.
Za naglejši napredek kmetijstva na ozemlju južne Koroške mora kmetijska zbornica bolj kot doslej skrbeti
•	za pospeševanje kmetijskega zadružništva in za popolno enakopravnost vseh zadružnih organizacij v deželi;
•	za poklicno šolanje in strokovno Izobraževanje kmečkega prebivalstva
v obeh deželnih jezikih;
•	za usposabljanje krajevnih kmečkih odborov in odborov okrajnih kmečkih zbornic za samostojno delo in neposredno zastopanje koristi in zahtev kmečkega prebivalstva, vasi in občin.
Kmečka zastopstva ne smejo več biti birokratske ustanove, temveč tolmači želja in potreb kmečkega prebivalstva.
DA BOMO JUŽNOKOROŠKI KMETJE TE ZAHTEVE LAHKO UVELJAVILI, bomo šli v nedeljo pri volitvah v krajevne kmečke odbore, v odbore okrajnih kmečkih zbornic in v občni zbor Kmetijske zbornice za Koroško
VSI NA VOLIŠČE!
VSAK BO SVOJ GLAS ODDAL ZA
Skupnost južnokoroških kmetov
(Gemeinschaft der Sildkarntner Bauern)
Nacizem vlada v Zahodni Nemčiji
Nezaslišana aretacija jugoslovanskega državljana Laze Vračanča, bivšega oficirja jugoslovanske osvobodilne vojske in partizanskega borca iz leta 1941, do katere je prišlo pred nedavnim v Zahodni Nemčiji na podlagi gestapovske tiralice iz leta 1941, je dvignila val protestov po vseh državah sveta. To dejanje je bilo splošno obsojeno kot nesramen poskus prevračanja na glavo zgodovine, ki jo je s krvavimi črkami pisal barbarski nacistični Tretji rajh v okupiranih državah Evrope, kot poskus juridičnega rehabilitiranja nacističnih zločinov s postavljanjem pred sodišče ljudi — rodoljubov, ki so se z orožjem dvignili proti okupatorjem v obrambo lastnih življenj in idealov svobode ter demokracije.
Pod pritiskom ogorčenja svetovne javnosti so Vračariča sicer izpustili z izgovorom, da je šlo za »birokratično pomoto«. Toda že sam ta izgovor je poleg drugih neštetih dokaz več za to, kakšen duh vlada v današnji Zahodni Nemčiji. »Primer Vračarič« se je pač lahko dogodil le v državi,
•	kjer bivši nacisti delajo kot sodniki, šefi policije, državni uradniki, uslužbenci ministrstev, direktorji gimnazij in oficirji Bundes-wehra;
•	kjer bivši komentator rasističnih niirn-berških zakonov dr. Heinrich Globke uživa oblast in položaj državnega tajnika v zvezni vladi;
•	kjer pripadnik elitnih Hitlerjevih enot SA Gerhard Schroder sedi v vladi kot notranji minister in zdaj kot novi zunanji minister;
•	kjer šolske knjige zamolčujejo strahote nacizma in kjer roditelji pojasnjujejo otrokom niirnberški proces z dejstvom, da je »Nemčija zgubila vojno«;
•	kjer pod tujimi (ali celo lastnimi) imeni še danes često ob naklonjeni zaščiti okolja živi več kot 10.000 proglašenih vojnih zločincev;
•	kjer ljudje na vse to zmigujejo z rameni govoreč: »Ne stori ničesar v Četrtem rajhu, kar bi ti lahko škodilo v Petem«.
In ne bo odveč, če navedemo samo nekaj podatkov o tem, kako zahodnonemška sodišča postopajo proti dejanskim vojnim zločincem in proti nemškim državljanom, obtoženim za zločine proti lastnemu ali drugim narodom:
— Bivši šef Gestapa v okupiranem Kopen-hagenu Erich Bunke, obtožen zaradi izdajanja naredb za likvidacijo velikega števila danskih rodoljubov, je bil pred nedavnim v Frankfurtu oproščen krivde, ker je njegovo »delo zastarelo«.
— V pokrajini Baden-Wiirttenberg je bilo od 1480 oseb, obtoženih zaradi sodelovanja pri vojnih zločinih, obsojenih le 585.
— V Bavarski je bilo od 5958 obtoženih vojnih zločincev obsojenih le 991.
— Tožilstvo v Ulmu na Bavarskem je ustavilo preiskavo proti bivšemu generalu SS Klopferju, udeležencu zloglasne konference v Wannseeju, kjer so sklepali o likvidaciji milijonov Židov.
— Bivši general SS Simon, obtožen, da je v aprilu 1945 dal postreliti prebivalce vasi Brettheim, ki so skušali razorožiti pripadnike Hitlerjeve mladine, je bil oproščen vsake krivde.
— Bivši general-feldmaršal Schorner, obtožen, da je brez razsodbe ukazal ustreliti nekega narednika, je bil obsojen na štiri leta in pol zapora, a je bil že po dveh letih izpuščen na svobodo.
— Sodišče v Miinchenu je izpustilo Karla Kappa, obtoženega, da je kot »kapo« v koncentracijskem taborišču Dachau ubil več internirancev.
— Sodišče v Frankfurtu je oprostilo bivšega Hitlerjevega poslanika v Sofiji Adolfa Beckerleja, ki je bil osumljen udeležbe pri likvidaciji 11.343 Židov v Makedoniji in Traki ji.
— Sodišče v Traunsteinu je oprostilo bivšega generalnega poročnika Tolsdorfa, obtoženega, da je 3. maja 1945 dal brez razloga ustreliti nekega rezervnega kapetana, čeprav je ta sam priznal svoj zločin.
— Sodišče v Flensburgu je prekinilo postopek proti Ernstu Bureschu, ki je nekaj let prikrival vojnega zločinca Heydeja, čeprav je vedel za njegovo identiteto.
Seznam bi se lahko nadaljeval še v nedogled, toda zanj bi bila potrebna debela knjiga in ne samo časopisni članek. Zdi se, da je taka sodna praksa postala normalna v državi, kakršna je Zahodna Nemčija, ne glede na častne, vendar le maloštevilne izjeme. Toda temu se ni čuditi, saj sedijo v sodnem in poli-
43 let republike Avstrije
Zadnjo nedeljo — 12. novembra — je minilo 43 let, odkar je bila razglašena prva avstrijska republika. Socialistična stranka, katere predstavniki so bili leta 1918 glavni poborniki za razglasitev republike, je ob obletnici priredila več proslav, na kalerih je bil poudarjen pomen republiške ureditve Avstrije. Predvsem so ob tej priložnosti naglasili osnovna načela republiškega ustroja, ki pravijo, da izhaja vsa pravica iz ljudstva in da so pred zakonom vsi državljani enakopravni.
Na dunajski proslavi obletnice proglasitve republike je govoril dunajski župan Jonas, ki je dejal, da je v začetku veljal 12. november za državni praznik, vendar so ga praznovali le delavci, ki so vedeli, kaj se Imajo zahvaliti temu dnevu. Dejal je, da je bil 1. maj vedno praznik, medtem ko je 12. november kmalu postal borbeni dan, ko je bilo treba braniti pridobitve delovnega ljudstva. Tudi leta 1945 so bili delavci in je bila Socialistična stranka, ki je odločilno sodelovala pri obnovitvi republike Avstrije.
cijskem aparatu bivši nacisti, ki pravzaprav niso samo bivši, saj so prav nedavno odkrili v policiji Severne \Vestfalije celo vrsto današnjih nacistov. Bivši oficirji SS so delali v Aachenu, Kolnu, Diisseldorfu, Gelsen-kirchenu in Dortmundu; v Bonnu, Essenu, Kreffeldu in M iinchen-Gladbachu so sedeli bivši SS-Sturmbannfiihrerji. Kot komisarji policije so ostali še vedno številni SS-ovci.
Koliko jih je še v Miinchenu, ker je bil aretiran Vračaričf Najbrž kar precej — od najvišjega do najnižjega — če se je lahko zgodil »primer Vračarič«!
E¥G v službi
politike
Vedno bolj pogosti glasovi o željah raznih držav po vključitvi v Evropsko gospodarsko skupnost (EWG) postavljajo to združenje v luč širšega zanimanja in je pogosto slišati odnosno brati razne opombe na račun te organizacije. Posebno zanimive so v tej zvezi ugotovitve* ki se nanašajo na politično ozadje te »gospodarske« ustanove, kar velja zlasti za nevtralne države — med njimi tudi Avstrijo — ki iščejo možnosti za povezavo z EWG. Najbolj aktualno pa je trenutno vprašanje pristopa Velike Britanije, saj so že določena konkretna pogajanja, ki naj bi Britaniji odprla pot v EWG.
Toda znano je, da se takega vstopa najmanj veseli Francija, ki je že od nekdaj ljubosumno gledala na vpliv Anglije na evropski celini. Zato nikakor ne preseneča, da^je prav iz Pariza prišla pobuda, naj bi se države E¥G povezale tudi politično. Francija ne predlaga torej nič manj, kakor da pričnejo države EWG tudi politično sodelovati, in to na podlagi nekega posebnega statuta, o katerem pravijo, da je »evropski«. O tem statutu bodo razpravljali na sestanku ministrskih predsednikov držav EWG, ki bi moral biti že letos novembra, pa so ga preložili prav zato, da bi izvedenci med tem časom lahko dokončno izdelali »evropski statut«.
Pobude za tak statut so prišle prav v trenutku, ko se je Velika Britanija odločila za pristop k EWG. Zaradi nameravane politične povezave članic EWG pa ne izključujejo možnosti, da bi prišlo v vprašanju pristopa Velike Britanije do novega zapleta. Kajti vedno bolj postaja jasno, da vprašanje pristopa Velike Britanije ni samo gospodarskega značaja, marveč ima tudi pomembno politično ozadje.
Po francoskem predlogu naj bi se bodoče politično združenje zahodnoevropskih držav, včlanjenih v E¥G, imenovalo »Unija evropskih držav«, ki bi imelo poseben »evropski parlament«, ministrski svet in redne konference predsednikov vlad. Sodelovanje v uniji bi se nanašalo na politiko, kulturo in obrani-
BEOGRAD. — Predstavnik jugoslovanskega zuna-njega ministrstva je na tiskovni konferenci zavzel stališče do izjav vladnih predstavnikov Zahodne Nemčije, ki so jih le-ti podali v zvezi z aretacijo Vračariča in pri tem skušali istovetiti zločine okupatorskih sil z bojem okupiranih narodov za svojo osvoboditev. .Če to trdi odgovorni član vlade Zvezne republike Nemčije,” je dejal jugoslovanski predstavnik, .to samo potrjuje, da v Vračaričevem primeru ne gre za .birokratsko pomoto”. Zato je dolžnost vseh zainteresiranih vlad, da odločno zahtevajo pri zahodnonemški vladi popolna jamstva, z vsemi potrebnimi konkretnimi jamstvi, da se takšni primeri ne bodo ponovili.”
ATENE. — Okoli 400 grških odvetnikov, ki so bili sodni delegati na nedavnih parlamentarnih volitvah, je na sestanku v Atenah poročalo o pritisku na volivce opozicijskih strank. Po njihovih izjavah so ponekod oficirji vplivali na civiliste in vojake, da so ti glasovali javno. Ugotovili so tudi, da je bilo veliko glasovalnih listkov napisanih z roko, čeprav je šlo za nepismene volivce.
RIM. — Delegacija Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije je pod vodstvom dr. Vladimira Bakariča bivala na večdnevnem obisku v Italiji, kjer
PO
šiRnEm^jjg
i

V 87ŠTU
je bila gost Socialistične stranke Italije. Med obiskom so imeli jugoslovanski predstavniki več razgovorov z italijanskimi socialisti, kjer je bilo zlasfi v razgovorih o mednarodnem položaju ugotovljeno, da se gledišča jugoslovanskih in italijanskih socialistov v številnih problemih ujemajo.
MARSEILLE. — Predsednik Francije de Gaulle je na svojem potovanju po državi govoril tudi o vprašanju Alžirije in izrazil upanje, da je moč položaj v Alžiriji urediti v prihodnjih šestih mesecih in da se uradna pogajanja med predstavniki francoske vlade ter alžirsko narodnoosvobodilno fronto lahko začno .prav kmalu”. Po njegovem mnenju je treba alžirski problem rešiti .s Francijo, ne pa proti njej”. Medtem pa je več tisoč alžirskih rodoljubov v francoskih zaporih stopilo v gladovno stavko, da tako protestirajo proti metodam francoske policije.
SKOPJE. — V Skopju so 13. novembra v navzočnosti predsednika Tita slovesno obhajali obletnico osvoboditve. 2e dnevi pred osrednjo proslavo so bili v znamenju velikega praznika, v ponedeljek pa se je na zborovanju zbralo okoli 200.000 ljudi, ki so z velikim navdušenjem poslušali govor predsednika Tita, ki je govoril o raznih vprašanjih notranje in zunanje politike.
DUNAJ. — Delegacija Sindikata kovinarskih delavcev Jugoslavije je bivala na desetdnevnem obisku pri sindikatu avstrijskih kovinarjev na Dunaj«. V razgovorih med predstavniki obeh sindikatov so se dogovorili, da bodo nadaljevali medsebojne stike ter izmenjali predavatelje in organizirali skupne seminarje.
HONGKONG. — Vlada LR Kitajske je poslala vladi
ZDA nov .resen opomin” — že 179. po vrsti — ke* ameriška letala in ladje kršijo kitajski zračni prostor in ozemeljske vode.
KAIRO. — Za 18. november je v Kairu sklicana konferenca, ki bo posvečena vprašanjem zaščite pred atomskim sevanjem. Konference, ki Jo je pripravila Arabska liga, se bodo udeležili atomski strokovnjaki z arabskih univerz.
HELSINKI. — V Hanku na Finskem so se sestali premieri Danske, Finske, Islanda, Norveške in Švedske. Razgovarjali so se o medsebojnem gospodarskem, kulturnem in pravnem sodelovanju.
ŽENEVA. — V ponedeljek se Je v Ženevi začelo zasedanje GATT (mednarodnega sporazuma o carinah in trgovini), ki bo trajalo do 8. decembra. Na zasedanju razpravljajo o najbolj aktualnih problemih svetovne trgovine, posebej pa o zmanjšanem sodelovanju gospodarsko nerazvitih držav v svetovni trgovini, o agrarnem protekcionizmu industrijsko razvitih dežel, o delovanju gospodarskih integracij na trgovino v svetu itd. Konec novembra bo v okvira zasedanja tudi konferenca ministrov za zunanjo trgovino iz 12 držav, ki so članice GATT.
VLADIČIN HAN. — Na avtomobilski cesti .Bratstva in enotnosti” je predsednik Tito odprl letos dograjeni odsek Grdelica-Skopje. V nedeljo pa so na tem odseku slovesno odkrili spomenik mladim graditeljem avto ceste, ki bo mimoidoče spominjal na mlade ljudi in delavce, ki so gradili cesto na tem najhujšem odseku.
HAMBURG. — Pri nedeljskih volitvah v hamburški deželni parlament so prepričljivo zmagali socialisti, ki so dobili S67.750 glasov (S7,4 •/•) In si s tem osvojili 72 od skupno 120 mandatov. Za primerjavo navajamo, da je dobila SPD pri deželnih volitvah leta 1957 53,9 •/• in pri letošnjih državnozborskih volitvah 46,9 •/• glasov v Hamburgu. Občutno Izgubo je utrpela Adenauerjeva CDU, ki |e tokrat dobila le le 29,1 •/• glasov (leta 1957 le 32,2 •/• In pri državnozborskih volitvah 31,9 */«| in bo Imela v novem deželnem parlamentu le še 36 (prej *1| sedežev.
bo, v kolikor le-ta ni že v pristojnosti NATO. Gospodarsko sodelovanje pa bi se še vedno razvijalo v dosedanji komisiji pri Evropski gospodarski skupnosti in bi se unija v to ne vmešavala.
Vsekakor bodo take perspektive odločilno vplivale tudi na prizadevanja nevtralnih držav, ki bodo pri svojih stremljenjih po priključitvi k EWG zaradi svoje nevtralne politike morale upoštevati politično plat »gospodarske« integracije Zahodne Evrope.
Vsi bomo v nedeljo volili listo 4 — Skupnost južnokoroških kmetov!
Gostovanje mariborske Opere v Celovcu:
,Rusalka“ in „Deseti brat1
Že teta 1955 smo v Celovcu imeli priložnost, da občudujemo visoko umetniško raven ansambla mariborske Opere, ko je v Mestnem gledališču uprizoril operi »Prodana nevesta' In »Cavalleria rusticana" ter balet »Lectovo srce". Letos se nam spet obeta edinstven kulturno-umetniški užitek, ko bodo Mariborčani gostovali v Celovcu z operama .Rusalka” In »Deseti brat". Medtem ko nam je »Rusalka" že znana od svoječasnega gostovanja ljubljanske Opere, bo »Deseti brat' nekaj povsem novega; privlačen predvsem zato, ker vsi dobro poznamo Jurčičevo povest o desetem bratu, po kateri je priredil operni libreto in glasbo pokojni dirigent in direktor ljubljanske
Opere Mirko Polič.
Režiser mariborske Opere Nino Uršič je o Poličevi operi »Desefi brat” zapisal takole:
Ko je skladatelj opere »Deseti brat* Mirko Polič premišljeval, kako naj se loti »Desetega brata*, je skušal predvsem ustvariti dober operni libreto. Kot dolgoletni dirigent, ki je poznal širok operni repertoar, skladatelje in libretiste neštetih oper, ki so ustvarili čudovite situacije za glasbeno obdelavo in ki so jim komponisti vdihnili muzikalne misli, je vedel, da le libreto in glasba, ki se ujemata, medsebojno izpopolnjujeta in podpirata (kjer raste glasba iz besede in scena iz glasbe, kakor to sam pravi), lahko rodita dobro glasbeno umetnino.
Tako mu je postalo jasno, da mora strniti dejanje na čim manjše število zaključenih in zaokroženih slik, da mora ustvariti situacije za lirične scene, za žive akcije, dramatične in koreografske narave in da mora predvsem omejiti predzgodovino na nekaj skopih omemb, da bi se izognil dolgoveznim in navsezadnje le nejasnim povestim in baladam.
Tako se mu je zdelo najbolj primerno razporediti libreto tako, da je izpeljal v prvem dejanju celotno ekspozicijo, medtem ko je strnil v naslednjih dveh dejanjih (vsega 5 slik) samo graditev in razplet. Prvo dejanje se godi v letu 1847, drugo in tretje dejanje pa v letu 1848, vse na Slemenicah in v okolici. Kot sam pravi, je nastajala glasba vzporedno z libretom in besedilom in da ne ve povedati, kje je katera od teh komponent bila prej zasnovana. Hotel je najti glasbeni govorici poljuden, iskren in naraven ton — ljudsko opero, ki bi ustrezala vzdušju roma-
V okviru Tedna knjige:
Bogata razstava knjig v Celovcu
V okviru 14. avstrijskega tedna knjige je bila v Celovcu tudi letos odprta knjižna razstava, ki obsega 1850 različnih publikacij, od katerih je okoli 40 odstotkov novih izdaj. Razstava je spet v Trgovinski zbornici, kjer so se v nedeljo zbrali številni častni gostje k slovesni otvoritvi.
Razstava vsebuje najrazličnejše knjige, ki so izšle v Avstriji, poleg teh pa tudi več publikacij inozemskih založb. Letos vzbuja posebno zanimanje nemška izdaja »Travniške kronike« Nobelovega nagrajenca Iva Andri-ča, ki je izšla pod naslovom »Wesire und Konsuln«.
na in oživila sliko našega človeka ob začetku njegove narodne in kulturne rasti.
Slovenska operna ustvarjalnost ima za seboj že vrsto dobrih slovenskih oper, ki so sodobne in ki jih je občinstvo dobro sprejelo. Med take opere moramo šteti tudi opero »Deseti brat*, čeprav ni zasnovana čisto po Jurčičevi povesti, pa je kot operna umetnina vsekakor zanimiva tako po slovenskem folklornem izrazu, po liričnih elementih in po sodobni težji glasbi, ki pa še drži stik z vsebino dejanja. Delo je napisal pokojni dirigent in direktor ljubljanske Opere Mirko Polič z velikim znanjem.
Za lažje razumevanje posameznih prizorov in podrobnih dogodkov na odru podajamo tukaj kratko vsebino opere
„Deseti brat“
Prvo dejanje:
Pogovor med graščakom in hčerko Manico. Za »novopečeno gosposko" značilen
prizor: graščak se obotavlja, da bi Dražar-jevemu fantu odgodil rok za odplačilo dolga in mu dal dovoljenje za ženitev. Za Dražarjo se zavzame Deseti brat. Recitativ-na scena s Krjavljem uvaja v prihod Lovra Kvasa. Duet: prvo srečanje med Kvasom
in Marfinkom Spakom. Poznanstvo med domačim učiteljem Kvasom in Manico je značilno za prizor, ki se razvije v kvartet z Marjanom in Balčkom.
Drugo dejanje:
Dve sliki: Prva slika kaže svatbo v Dra-žarjevi koči, druga pa dogodke no jasi pri razvalinah gradu Slemenice. Komponist je pripovedovanje Krjavlja, kako je kot vojak razsekal hudiča na dvoje, postavil v okvir svatovščine. Med Marjanom in Kvasom pride do prepira. Oba bi se stepla, vendar Krjavelj pomotoma da godbenikom znak, naj zaigrajo za ples. Sledi glasbena medigra. Druga slika: Na jasi pri starem gradu Slemenice sta Manica in Balček. Nastopi Kvas. Obema pripoveduje o prepiru z Marjanom. Duet prekine Marjan, ki napade Manico z očitki. Lovro povabi Marjana na razgovor med štirimi očmi. Monica odide z Balčkom, za njima tudi Kvas. Mar-tinek Spak se postavi Marjanu na pot in ga še bolj razjezi, ko mu reče, da Manice nikdar ne bo dobil za ženo.
Tretje dejanje:
Prva slika: Pri graščaku Benjaminu slavijo god. Tudi Marjan je prišel. Mežon se pri graščaku pritožuje zaradi svobodomiselnih idej Kvasa. Balček napove recitacijo
Peršernove »Zdravljice". Mežon imenuje pesem izraz nevarnega panslavizma. Razburjenje se poleže, ko Kvas pove, da je bila pesem objavljena v »Novicah". Kvas deklamira. Družba navdušeno aplavdira. Marjan skuša Kvasa prikazali kot hujskača.
Nastopi Krjavelj. Njegova pripovedka o »divjih teletih" družbo razveseli.
Druga slika: Na gozdni jasi pri Slemenicah. Med drevesi stoji Martinek Spak na preži. Prideta Kvas in Marjan. Marjan naperi puško proti Kvasu, kateri pa mu jo iztrga iz rok. Nastopi Martinek Spak. Marjan ga udari, toda med prepirom za puško se sproži strel. Mežon prime Kvasa. Z veliko težavo se Martinek privleče do graščaka in mu pove: graščak je njegov polbrat, Lovro Kvas pa njegov nečak. Združi roke Manice in Lovra ter umrje.
žlndtričevih del
Založniki iz številnih evropskih, ameriških in azijskih držav sporočajo Jugoslovanski avtorski agenciji svoje želje po natisu prevodov del letošnjega Nobelovega nagrajenca Iva Andrica. V New Yorku, Londonu in Parizu ter v raznih založniških podjetjih v Italiji, Vzhodni in Zahodni Nemčiji ter v skandinavskih deželah in na Nizozemskem bodo prvič ali ponovno izšli prevodi več Andričevih del. Med njimi so »Travniška kronika*, »Most na Drini*, »Prekleto dvorišče*, »Gospodična* in novelistične zbirke. Andriče-va dela bodo prevedli tudi v Španiji in na Portugalskem. Celo v Indiji bosta izšli »Travniška kronika* in »Most na Drini* v bengalščini in v jeziku orija.
$ Trenutno najbolj uspeini musikal „My Fair Lady" (Moja dobra gospa) so na Broadwayu igrali že skoraj 2500-krat. Zaradi tega uspeha se je za komad začelo zanimali tudi filmska industrija in je Kollywood ponudil za odkup snemalnih pravic rekordno vsoto 5,5 mili|ona dolarjev v gotovini ter poleg tega le 47,5 °/o udeležbe na brutto-dohodkih filma.
Q Po žvicarskih vesteh so rokopis za opero »Požar* končno priznali za delo Josepha Haydna in sodijo, da je bil komad v letih 1776 ali 1777 prvič uprizorjen na
KUKU RIX DROB«
gradu kneza Nikolaja Esterhazyja. Rokopis se od leta 1935 nahaja v glasbeni knjižnici amerižke Yaie-univerze.
& Dimitrij Šostakovič je dokončal svojo ll.simfonijo, posvečeno spominu na Lenina. V tem delu so zajeti dogodki iz oktobrske revolucije leta 1917.
Q Andrej Munk, eden vodilnih poljskih filmskih reži’ serjev, je prilel pri prometni nesreči blizu Varlove ob življenje. Za svoj dokumentarni film »Sprehod v staro mesto" je Munk prejel veliko nagrado filmskega festivala 1958.
Q Pisateljsko ustvarjanje Hemingwaya je služilo kot podlaga za odrsko delo, ki ga je napisal Ed Hofchner pod naslovom »Kratko, srečno življenje". V lem delu je avtor povezal osebe, dejanja in dialoge iz sedmih romanov in povesti Hemingwaya.
% Mestno gledaliiče v Baselu si je za zahodnoevropsko krstno predstavo oskrbelo balet Sergeja Prokofjeva »Kamenifi cvet". Pod koreografskim vodstvom Vaclava Orlikowskcga bo prva predstava prirejena fa-nuarja 1962.
£ Berlinski filharmoniki bodo imeli v sezoni 1961/62 83 koncertov. Celotno vodstvo ansambla je tudi tokrat prevzel Herbert Karajan, ki bo nekaj koncertov sam dirigiral, polog njega pa so predvideni Se razni drugi dirigenti, med njimi tudi Indijec Zubin Mehta.
V okviru kulturne izmenjave med Koroško in Slovenijo:
Mariborska Opera gostuje v Celovcu
V okviru kulturne izmenjave med Koroško in Slovenijo bo na povabilo kulturnega referata koroške deželne vlade gostovala v celovškem Mestnem gledališču mariborska Opera in priredila dve predstavi:
v soboto, dne 25. novembra 1961 ob 20. uri
Dvorakova opera „Rusalka“
v nedeljo, dne 26. novembra 1961 ob 13.30 uri
Poličeva opera „Deseti brat“
Pred nedeljsko operno predstavo nastop združenih pevskih zborov Slovenske prosvetne zveze.
Vstopnice za predstavo »Desetega brata” v knjigarni »Naša knjiga”, Celovec, Wulfengasse, pri krajevnih prosvetnih društvih in pri blagajni Mestnega gledališča.
Slovenska prosvetna zveza
JANKO PLETERSKI:
Manjšinska zakonodaja na Koroškem
po drugi* svetovni vojni
Tiko je štetje poleg resnično dvojezičnih kategorij »deutsch-slowe-nisch« oziroma »slowenisch-deutsch« upoštevalo še povsem svojevoljne kombinacije »deutsch-svindiscb«, »slo-nisch-windisch«, »windisch-deutsch«, »windisch-slowemsch« poleg čistih »deutsch«, »slowenisch« in »w;n-disch«. V jezikovnem pogledu je štetje na Koroškem iz leta 1951 nekaj prav posebnega in prvič v zgodovini uvaja nov jezik (»svindisch«), ki v jezikoslovju in dejanskem stanju seveda ne pomeni nič drugega kot slovenski jezik oziroma koroško narečno obliko slovenskega jezika. Ne bomo tukaj podrobneje razpravljali o tem vprašanju (prim.: Lojze Ude, Teorija o vindišarjih — »Wind’sche«, Celovec 1956), povsem jasno pa je, da bi štetje 1951, če bi z metodo ugotavljanja slovenskega knjižnega jezika res hotelo ustreči manjšini, to lahko storilo edino na ta način, da bi pri končnem obdelovanju statističnega gradiva obe kategoriji »slovenski« in windisch« morali biti izenačeni. Anketiranje, oziroma registriranje slovenskega koroškega narečja, ločeno od slovenskega knjižnega jezika, bi imelo smi-
sel edino tedaj, če bi popisovalci s tem hoteli upoštevati dejstvo, da velik del koroškega slovenskega prebivalstva doslej v šolah, ki so v bistvu bile nemške, ni imel priložnosti naučiti se svoje materinščine v knjižni obliki. Vrhu tega bi seveda končna obdelava in objava statističnih podatkov, ki dvojezičnosti ni več upoštevala, marveč je prebivalstvo delila samo na nemški in slo-venski občevalni jezik, morala kajpak prišteti vse dvojezične osebe slovenski jezikovni skupini. To ne izhaja samo iz principa, ki ga je centralni statistični urad sprejel, namreč da naj bi dvojezičnost pomenila ugodnost manjšinam, marveč tudi iz dejanskega stanja na koroškem področju. Tukaj je namreč dvojezično dejansko edinole slovensko prebivalstvo, kajti le slovensko prebivalstvo je že generacije prisiljeno učiti se nemškega jezika, medtem ko nemško prebivalstvo doslej v zgodovini nikoli ni bilo v položaju, da bi se v znatnejši meri učilo slovenskega jezika. To dejstvo je potrdil tudi poznavalec koroških jezikovnih razmer in potomec stare koroške rodovine dr. Erich Meninger-Lerchenthal
v svojem članku »Osterreich und seine Slowenen« leta 1954. (In einem Volkermischgebiet — das ist ein Le-bensraum, in dem zwei verschiedene Vdlker zufolge eines oder mehrerer Staatsorganisationsprinzipien zusam-mcnleben — werden zwei verschiedene Sprachen gesprochen. Die Be-svohner, die in engere berufliche, wirtschaftliche, gesellschaftliche Bin-dung miteinander treten, miissen bei-de Sprachen beherrschen. Bisher sva-ren in Sudkarnten die Slowenen (Windischen) die doppelsprachigen Besvohner. — »Die Osterreichische Furche«, 11. IX. 1954.) Tudi koroška deželna vlada je še leta 1953 v svojem motivnem poročilu k predlogu za revidirani šolski zakon gradila na tem dejstvu.
Kako pa je popis 1. 1951 v resnici izvedel načelo, da je treba manjšini ustreči, kaže njegova praktična izvedba, metoda objavljanja njegovih podatkov in končno izkoriščanje teh podatkov za zakonsko omejitev manjšinskega področja.
Po podatkih Avstrijskega centralnega statističnega urada, objavljenih v avstrijskem vladnem listu »Wiener Zeitung«, je b:lo na Koroškem pri štetju leta 1951 registrirano naslednje število ljudi z različnimi občevalnimi jeziki oziroma jezikovnimi kombinacijami:
nemški ................ 428.784
nemški-slovenski ....	8.617
nemški-»windisch« . . .	10.944
slovenski ................ 7.707
slovenski-nemški ....	5.888
slovenski-»windisch« .	.	117
»svindisch«............... 3.454
»windisch«-nemški . .	.	5.330
»windisch«-slovenski .	.	38
drugi, neznani............ 3.885
Skupno število prebivalstva s slovenskim občevalnim jezikom na Koroškem je po teh podatkih leta 1951 bilo 42.095. Torej znatno manj od števila, ki so ga navajale britanske okupacijske oblasti in celo manj od števila, do katerega bi lahko prišli na osnovi podatkov o materinščini šoloobveznih otrok v šolskem letu 1948/49. Pa vendar je tudi to število b:lo avstrijskim oblastem preveliko, zato ga v nobeni uradni statistični publikaciji niso objavile, marveč vedno le razdeljeno na razne kategorije, ki so število Slovencev prikrivale.
Izkazalo se je, da je samovoljna uvedba neobstoječe jezikovne kategorije »windisch« v štetje in pa možnost kombinacije dveb jezikov pri tem štetju dala avstrijskim narodnostnim statistikom neslutene možnosti igre s številkami o Slovencih na Koroškem.
Avstrijski centralni statistični urad je svojo »dobrohotnost« do slovenske manjšine izkazal na ta način, da je vse dvojne jezikovne kategorije, kjer je stala nemščina na prvem
mestu, prištel enostavno k nemškemu prebivalstvu. Na ta način je bilo prišterh k nemški večini celih 19.561 ljudi s slovenskim občevalnim jezikom. Le ostanku, t. j. 22.534 osebam, ki so slovenski oziroma »windisch« jezik navedle na prvem mestu ali pa samostojno, je avstrijski zvezni statistični urad priznal slovenski občevalni jezik. Pa še to število je skril na ta način, da je te ljudi v nekaterih publikacijah prištel enostavno k kategoriji »drugi in neznani«. Pri tem postopku je avstrijskemu centralnemu statističnemu uradu treba šteti v dobro vsaj to, da je pri sestavljanju končnih številk še izenačeval kategoriji slovenski in »tvindisch* kot istopomenski.
Ekstremni nemški nacionalisti v Avstriji pa se niti s takim dobesednim statističnim razpolovljenjem slovenske manjšine niso zadovoljili, marveč so zahtevali še več. Razen tega, da so prišteli vse, ki so nemški občevalni jezik navedli na prvem mestu, k Nemcem, so zahtevali, naj bi k nemški skupini nrišteli tudi vse tiste, ki so na prvem mestu navedli tudi »svindisch«. 2 drugimi besedami, ti ekstremisti so zahtevali, naj se »svindisch« osamosvoji kot jezikovna kategorija v tem smislu, da se ne sme priznati kot slovenska in da se mora enostavno prišteti k nemški.
(Se nadaljuje)
Quhihj žmLjeMjfa. ut deln, uijhdnega L& 'dškeg,CL M jakcL
Dr. Josip H e b e i n , koroški Slovenec, profesor na medicinski fakulteti in hkrati predstojnik rentgenološkega inštituta kliničnih bolnišnic v Ljubljani, je pred nedavnim dopolnil 70. leto svojega življenja, v katerem je nad 40 let posvetil svoje sposobnosti zdravstveni dejavnosti.
Ob njegovem jubileju so se zbrali v Ljubljani živeči koroški Slovenci, da so svojemu uglednemu rojaku srčno čestitali in mu izrazili spoštovanje in hvaležnost za njegovo požrtvovalno in nesebično zdravniško pomoč neštetim rojakom tam in tostran Karavank.
V neštetih primerih je nudil zdravstveno pomoč sam brezplačno ali pa klientom posredoval zdravljenje v raznih oddelkih Splošne botnišnice v Ljubljani.
Spoštovani jubilant je bil rojen leta 1891 v Mišelcah v občini Šmerče v Ziljski dolini. Rastel je v narodno zavedni družini s številnimi družinskimi člani. Obiskoval je gimnazijo v Celovcu, kjer je leta 1911 maturiral. Svoje študije je nadaljeval na medicinski fakulteti na Dunaju in pozneje na češki medicinski fakulteti v Karlove, kjer je promoviral za doktorja vsega zdravilstva.
V prvi svetovni vojni je bil ujet v Rusiji, po oktobrski revoluciji se je kot dobrovoljec vrnil preko Sibirije, Singapura in Egipta na solunsko fronto, pot je znašala 48.000 kilometrov. Na solunski fronti je bil imenovan za polkovnega zdravnika.
Po tem je dve in pol leti služboval v Srbiji. Leta 1923 pa je nastopil zdravniško službo v Splošni bolnišnici v Ljubljani. V raznih študijih pri prominentnih profesorjih se je specializiral za rentgenologijo.
Po osvoboditvi je LRS leta 1945 imenovala dr. Josipa Hebeina za profesorja na medicinski fakulteti v Ljubljani. Razen tega je prevzel še predstojništvo katedre za rentgenologijo in radium terapijo na medicinski fakulteti in razne druge zahtevne službene dolžnosti. Med drugim je bil imenovan tudi za predavatelja na stomatološki kliniki in za ravnatelja rent-genološke tehnike v Ljubljani. Dr. Hebein je spisal številne znanstvene in strokovne publikacije iz področja rentgenologije in splošnega zdravstva. Na mnogih zdravniških kongresih je imel tudi strokovne referate, od leta 1950 do 1960 se je udeležil tudi treh avstrijskih nacionalnih radioloških kongresov na Dunaju in v Grazu ter dveh mednarodnih kongresov radiologov v Kopenhagenu in Miinchenu.
Le bežen in zgoščen je ta opis ogromne dejavnosti profesorja dr. Hebeina, ki si je tudi v mednarodnem zdravniškem svetu pri radiologih osvojil in pridobil ugled in priznanje. Njegovo zdravniško delovno geslo je vedno: Za zdravje in tolažbo bolnikov! Kljub vsej zaposlenosti na zdravniškem področju pa prof. dr. Hebein vsa leta svojega delovanja v Ljubljani tudi budno in z ljubeznijo zasleduje borbo koroških Slovencev, svojih ožjih rojakov, za obstoj na svoji zemlji.
Čestitkam ob življenjskem jubileju uglednega rojaka se pridružujemo tudi koroški Slovenci ter želimo profesorju dr. Hebeinu še dolga leta dobrega zdravja in delovne sposobnosti za najdragocenejšo dobrino, zdravje bližnjega!
Organizacija ^Prijatelji
Organizacija »Prijatelji narave« (Natur-freunde) goji po svojem programu ljubezen do narave s potovanji, alpinizmom, vodnim Športom, smučanjem, amaterskim fotografiranjem in zaščito prirode. Osemnajst takšnih skupin deluje na Koroškem. Organ zacija je stopila v življenje pred 66 leti in sicer na pobudo socialistične stranke. Namen organizacije je bil mlade delavce oziroma mladino sploh povesti iz vzdušja zatohlih po alkoholu in nikotinu zasmrajenih pivnic in gostiln v svežo naravo, k opazovanju čudežev lepote prirode ter navduševati za višje vrednote življenja, jo dvigniti iz žalostne duševne lenobe, ki jo danes pripisujejo boljšim eksistenčnim pogojem, ceneni zabavni proizvodnji radia, kina, televizije, nekoliko tudi branju lahke in malovredne plaže ter drugemu več.
Organizacija se z uspehom prizadeva, kako na) mladina najbolje in čim bolj koristno porabi svoj prosti čas, kar je danes sploh problem za mladino zavzetih krogov, ki iščejo poti, kako naj bi ga rešili. Predvsem igra važno vlogo v organizaciji »Prijatelji otrok« turistično društvo v njenem okviru, ki je v več desetletnem delovanju ustvarilo temelje za dejavnost organizacije.
Poročilo o delovanju organizacije je podal D u 11 n i g , deželni predsednik. Deželni mladinski referent 2 w e i n i g je poročal o živahni razgibanosti mladih hribolazcev v okviru Turističnega društva »Prijateljev narave«. Prav v zadnjih letih je v tej organizaciji združena mladina z navdušenjem gojila alpi-
Gostovanje hodiških pevcev v Novi Gorici
Prejšnjo soboto zvečer je Okrajni svet .Svobod" s prosvetnimi društvi okraja Gorica priredil v Desklah pestro kulturno revijo pod imenom .Vesela Goriška". Na prireditev in sodelovanje so povabili tudi pevski zbor Slovenskega prosvetnega društva .Zvezda" v Hodišah, ki se je povabilu odzval z veseljem. Pevce je vodil zborovodja Folti Pavlič.
Spored prireditve je bil nad vse pester in zanimiv ter izvedba vseh točk odlična in posrečena. Morda zadostuje, če omenimo, da je program obsegal skupno 27 različnih nastopov ter je prireditev trajala dobre tri ure.
Spored je obsegal tekmovanje različnih pevskih ansamblov, solo pevcev, recitatorjev, baleta in igranja modernih skladb. Skratka, publiko je bila z odvijanjem sporeda izredno zadovoljna ter je sprejemala točko za točko z veliko hvaležnostjo in navdušenjem. Nastop vsake nastopajoče skupine je posebna komisija izvedencev
ŽELEZNA KAPLA
Smrtna prometna nesreča je dohitela 30-letnega šoferja Feliksa Pand la iz Mo-krij. V noči od petka na soboto se je peljal s svojim motornim kolesom iz Železne Kaple in zavozil na kup peska ob cesti. Pri tem ga je zaneslo ter je z vso silo treščil ob obcestni zid in strmoglavil. Pri padcu si je razbil lobanjo ter so bile poškodbe foko usodne, da je bil na mestu mrtev. Smrtna nesreča je tem bolj iragična, ko
Samo Skupnost južnokoroških kmetov jamči, da bo zastopala južnokoroške kmete v kmetijski zbornici in v okrajnih kmečkih zbornicah!
Pandi zapušča ženo in pet nepreskrbljenih otrok. —
Pri izlivu Hodiške ceste na Ljubeljsko cesto se je v soboto zvečer tudi pri prometni nesreči hudo poškodoval mopedist 17-leini Anton Goriup iz Celovca. Pri naglem prevozu na cesto ni upošteval sfop-znamenja ter je s svojim mopedom z vso silo trčil v osebni avtomobil, ki je prav ta trenutek drvel po cesti. Sunek je bil tako nesrečen, da je Goirup odnesel zelo hude poškodbe, pri tem ga je tudi skalpiralo, to se pravi, da mu je iztrgalo lase s kožo vred. Hudo poškodovanega Goriupa so prepeljali v bolnišnico kjer visi med življenjem in smrtjo.
narave“ je zborovala
nzem. Nadalje so razpravljali o domovih »Prijateljev narave« po koroških planinah, ki so za mlade hribolazce potrebna zavetišča. Govorila sta še zvezni sekretar »Prijateljev narave« Nemec in zvezni referent za pri-rodno zaščito Voithofer. Referent za prirodno zaščito je med drugim povedal, da je prirodno zaščito smatrati kot socialno vprašanje. Dejal je, da je treba preprečiti, da bogati ljudje z dobrimi zvezami na zgoraj pokupijo prirodno zaščitena zemljišča, posebno ob obalah jezer, ter si jih osvojijo kot zasebno lastnino. Takšne pokrajine naj ostanejo v lasti skupnosti že iz javnih interesov.
Razširjen lesni sejem na prihodnjem koroškem velesejmu
Pri nedavnem zasedanju strokovnega sosveta avstrijskega lesnega sejma, kjer so razpravljali o nočrtu avstrijskega velesejma 1962, ki bo kakor že več let v okviru koroškega velesejma, so sklenili bistveno razširitev tega sejma. Med drugim bo ministrstvo za trgovino in obnovo nagrajevalo proizvajalce lepo oblikovane oprave z državnimi nagradami. Prvič bo na tem lesnem sejmu tudi prikaz tropskega lesa, druga posebna razstava bo predočila racionalizacijo v obratih, način sodobnega za-pakovanja in transporta.
ocenila s točkami po njihovi zmogljivosti. Na prireditvi je sodelovala tudi pevska skupina iz Trsta.
Pevski zbor SPD .Zvezda’ iz Hodiš in pevska skupina iz Trsta sta nastopala izven konkurence. Naši pevci so zapeli šest koroških narodnih pesmi in sicer tri kar v začetku prireditve, tri pa ob zaključku. Poslušalci so hodiške pevce nagradili z navdušenim aplavzom.
Večer na uspeli prireditvi .Vesela Goriška" je bil za naše koroške pevce izredno lep kulturen in plemenit užitek ter nadvse prijetno doživetje. Pevski zbor je hvaležen za povabilo in navdušen nad izredno dobro organizacijo prireditve, kar je brez dvoma velika zasluga tudi tajnika Okrajnega sveta .Svobod' tov. Rudija Hohna. Omenimo še, da je Radio Koper snemal celotni program in bo tako ostal tudi na traku ter ga bodo mogli poslušali tudi drugi po zračnih valovih.
SELE - KOT
Kar je Ožbavtov Lenart zmogel, bom zmogel tudi jaz, si je mislil mladi Zgornji Dovjak Blaž Bradač. V ponedeljek 23. oktobra t. I. se je poročil z Marijo Kropivnik, p. d. Ibovčnikovo hčerko iz Fraj-bacha. Ženitovanjsko slavje je bilo v domači gostilni pri Mažeju ter je bilo nad vse veselo in prijetno.
Prepričani smo, da si je izbral mladi Blaži pravo življenjsko družico. Saj jo poznamo, pridno in delavno dekle je, kar bo morala biti in seve bo ostala tudi v bodoče.
Vsem pri nas je znano, da so vsi pri Dov-jaku od očeta do najmlajših zelo marljivi in delu predani ljudje ter tudi slovijo zaradi tega. Brez dvoma pa je bila življenjska borba te družine posuta z naporno trnjevo potjo.
Stari oče Biaž se je priženil na malo Dov-jakovo kmetijo. Kmetija je bila zadolžena in prazna kot .šupa” v spomladi. Sam si ni mogel predstavljati, da bo pozneje drugače. Z ženo sta garala tako rekoč noč in dan, da sta pridelala vsakdanji kruh se-
V nedeljo vsi na volišče in vsak glas za
Skupnost južnokoroških kmetov!
bi in za svoj naraščaj. Osem otrok je že bilo v družini, ko je nenadoma in nepričakovano umrla mati. S hudo prizadetim očetom je najslarejša hčerka Tilda skrbela za druge mlajše otroke.
Družina je vse težave krepko zmagovala, dokler ni prišel brezobzirni, krvavi Hitlerjev režim. Posegel je v družinsko življenje ljudi, ki se s krivičnim nasilsfvom niso strinjali. Kot v nešteto slovenskih družin na Koroškem, je posegel tudi v Dovjakovo družino in jo raztrgal. Dva sinova, Tomi in Hanzej, sta morala v vojsko. Očeta in sina Blažeja pa so odvlekli kot psa od doma in spravili v koncentracijsko taborišče Dachau. Dovjakovi niso klonili, doprinesli so velike žrtve v času nacističnega nasilja. Po zlomu fašizma so se vrnili na dom. Dovjakov Hanzej še danes zelo zanimivo pripoveduje o svojih doživljajih v nemški vojski, o pobegu in vstopu v partizane in tamkajšnjih doživetjih. Ce je morda kdo že kakšno partizansko pesem pozabil, ta naj pride k Hanzeju v Kot, on jih ni pozabil ter jih neustrašeno vsepovsod zapoje. Lahko je zgled nekaterim onim, ki na to le preradi in po nepotrebnem pozabljajo.
Prišel je čas, ko je oče Dovjak šel s sinom Blažom v Borovlje k notarju in izročil posestvo v mlade roke. Sedaj je privedel mladi Dovjak na dom tudi ženo, da bo klil nov rod na domačiji, telesno krepak in duševno boder. Upamo in želimo, da bo ta prav tako značajen in trden, kot je bil stari in v tem smislu mlodima novoporočencema iskreno čestitamo.
Za nezgodno zaščito v obratih
Delovne nezgode v najrazličnejših obratih naraščajo iz leta v leto. Na nedavnem zasedanju »Strokovne tehnične zaščite proti delovnim nezgodam", ki je bilo v Delavski zbornici, prirejenem od Nezgodne zavarovalnice — deželni urad Graz — skupno z Delavsko zbornico za Koroško, je dipl. ing. Neunteufel navedel, da so nezgode v obratih na Koroškem in Štajerskem dosegle leta 1960 število 40.000. Na zasedanju so razpravljali o ustreznih ukrepih zaščitne službe proti delovnim nezgodam ter o smotrnem poučevanju na tem važnem področju. Razpravljali so o potrebnih zaščitnih napravah na kmetijskih strojih in prometnih vozilih, kakor tudi o zaščitnih določilih za žene in mladostne, ki so zaposleni v obratih. Prcbleme nezgodne zaščite so ponazorili tudi v sliki s predvajanjem nekaj strokovnih filmov.
Predsednik Slovenske kmečke zveze LOJZE TRUNK
nosilec okrajne tiste Beljak za »SKUPNOST JUŽNOKOROŠKIH KMETOV'
R I N K O L E
Kmetje v Rinkolah so predani kmetijstvu, marljivo in pridno gospodarijo ter se okoriščajo s pridobitvami sodobnega tehničnega napredka. V vasi je tudi ena značilnost, da v njej ni gostinskega obrata, kar pa ne pogrešajo, ker za vsakdanjo potrebo napravijo dovolj mošta iz domačega sadja.
Minuli petek smo spremili iz te vasi k večnemu počitku na šmihelsko pokopališče spoštovanega moža-očeta, kmeta Janeza Kai-s r a, p. d. Kajžra, poznanega v vsej širši okolici. Pokojni oče Kajzer je bil kmet z dušo in telesom, zakoreninjen v ljubljeno plodno rodno grudo, ki jo je negoval in oskrboval z vso požrtvovalnostjo. Vedel je in tudi tako ravnal, da je delo cena za dobrine, ki jih nudijo polje, travnik, gozd in hlev v kmetijskem gospodarstvu. Marljivo delo je bilo pri Kajž-ru prislovčno od zore do mraka, še več, pozno v noč in posebno zjutraj je veljalo načelo: Rana ura, zlata ura! Iz dela je raslo blagostanje, trdnost kmetije, ki je kljubovala v vseh časih hudih gospodarskih stisk. To je bila vloga Kajžrovega očeta ves čas življenja, dokler se mu zdravje ni precej zrahljalo
Volitve bodo samo v dopoldanskih urah, zato jih ne zamudimo!
ter mu je v 76. letu starosti smrt pretrgala nit življenja.
Svojo kmetijo je bil izročil v roke svojega sina Hanzija, ki si je od očeta osvojil vse lepe lastnosti. Oče, ki se je toliko prizadeval za dobrine, je vedno vedel, da človek ne živi le ob kruhu, temveč zahteva še nekaj, več, namreč poštenje in druge moralne vrline, trdno in neomajno zvestobo izročilom davnih prednikov. Za domovino in za obstanek ogroženega slovenskega življa na Koroškem se je pokojni Kajžrov oče vedno z vso odločnostjo postavil z besedo in dejanjem. Lepe očetove ideale si je osvojil tudi njegov sin Hansu in vedno ga srečamo v vrstah naš h prosvetašev, predvsem v marljivem sodelovanju v slovenskem pevskem zboru.
Ob pogrebnih svečanostih je lilo kakor iz škafa, vendar kljub temu sc je ogromna množica žalnih gostov iz domače vasi in široke okolice zbrala na njivi miru in izkazala pokojnemu očetu čast in spoštovanje. Domači dekan je v posmrtnem nagovoru povedal globoko občutene ter smiselne tolažilne in poslovilne besede, domači pevci pa so Kajzro-vemu očetu zapeli v slovo ganljive žalostin-ke. Kajžrov oče naj počiva v miru, sinu in ostalim žalujočim sorodnikom pa izrekamo naše srčno sožalje.
i
Nevarni »kralj alkohol«
Japonci imajo zanimiv pregovor. Takole pravijo: »Pri prvem poliču človek pije v'no, pri drugem vino pije vino, pri tretjem poliču pa vino pije človeka!«
Kako alkohol vpliva na človeški organizem?
tikom hrupno, toda nerazločno vpije, zdaj «e smeje, hip za tem pa že spet razgraja in začenja peti, da vse okoli bole ušesa. Vsem klati vsakršne nesmisle, pogosto je surov in nasilen ali pa joka sam nad seboj — skratka, kaj klavrna podoba človeka! Zadnje sledi ponosa in nadzorstva nad samim seboj je utopil v pijači.
Toda pozor! Samemu sebi se zdi pijanec — rila lep, močan in pameten človek!
Da, prav ta zahrbtni občutek lastne vrednosti, lažna omama, ki z vinskimi hlapi videz in sorenrnja revščino v blišč, ki »vtopj vse skrbi« — prav ta omama je najbolj značilna posledica alkohola na človeški organizem.
Znanstven ki so to alkoholno omamo imenovali alkoholna evforija. Alkohol je torej najboljše sredstvo za beg iz resničnosti in je pravi kvas družabnosti, saj v!:je v človeka pogum in mu oslabi razsodnost. Prav v tem pa je njegova zavratnost!
Zavratna evforija
Ker vemo, da je sedež naših misli, čustvovanj in volje osrednji živčni sistem — predvsem možgani — je torej jasno, da alkohol vpliva najbolj na živčevje in na možgane.
Alkohol (v opojnih pijačah je predvsem etilni alkohol — C2H5OH), ki nastane pri razkrajanju sadnega sladkorja kot posledica delovanja posebnih gljivic (vrenje mošta) ali pa pri destilaciji sadja (slivovko »kuhajo« iz svežih sliv!) prehaja v kri nespremenjen. S krvjo potem kroži po vsem telesu, vendar se ne »zasidra« povsod enako: ko je n. pr. v krvi 1,17 %o' alkohola, ga je v potu in seču le 0,82 %o, v mišicah 0,90 %o, v jetrih 0,91 °/oo, v možganih pa 1 %o in v možganski tekočini celo 1,38 ®/oo!
da ni lahko že v naprej vedeti, kako se bo kdo obnašal pod vplivom alkohola. M'mo tega pa je tudi velikanska razlika, ali piješ vino in pivo (ki je v njiju največ do 14 •/» alkohola) ali pa žgane pijače, v katerih je pogosto do 50 °/o ali celo do 60 •/• čistega alkohola.
Pri žganh pijačah alkohol zaradi večje koncentracije kajpak dosti hitreje prehaja v kri. Vino tudi pijemo največkrat med jedjo ali po jedi, medtem ko srknemo« žgano pijačo običajno na bolj ali manj prazen želodec, kar je prav tako velikanska razlika. Tudi v znanosti je namreč že potrjena stara izkušnja, da alkohol dosti laže »nesemo« siti kot pa lačni. Šilce žganja, ki ga spijemo na tešče, nam »stopi v glavo« običajno dosti bolj kot pa pol ali tri četrt litra vina med izdatno večerjo.
Vzrok za to je iskati predvsem v tem, da se alkohol, ki je pomešan z mastno hrano, razredči in da ga stene želodca in tanko črevo zato. teže in. počasneje izločajo v kri. Pa tudi v jetrih, ki jih je prebava vzpodbudila
Dežela jezer
Finsko imenujejo .deželo jezer". Na Finskem je toliko jezer, da natančno število niti ni znano. Po najnovejših podatkih, jih je okrog 75.000. Potemtakem bi ta dežela zaslužila čast, da je ne more prekositi nobena druga država s številnejšimi jezeri.
Vendar na Finskem ni največ jezer. Mnogo več jih je v Sovjetski zvezi. To je razumljivo, če pomislimo, da je Sovjetska zveza mnogo bolj prostrano ozemlje. Vendar gre večinoma za je-zerca, saj je v Sovjetski zvezi komaj 19 jezer, ki imajo površino vsako nad 1000 kvadratnih metrov.
k polni dejavnosti, se alkohol tedaj zelo hitro oksidira.
Kje je torej meja!
Naposled lahko rečemo, da kozarček ali dva dobrega naravnega vina med jedjo prav nič ne škodujeta našemu organizmu. Nasprotno: to nam vzbudi tek, pospeši prebavo in vnese v telo nekaj redkih mineralnih soli, ki nam koristijo.
V Ameriki, kjer zakrivi alkohol 47 •/» vseh prometnih nesreč, imajo za neškodljivo tisto količino alkohola v krvi, ki ne presega 5 %«. To pa ustreza trem decilitrsk m kozarcem 10-odstotnega vina, ki jih popijemo, ali pa 0,7 decilitra 50-odstotne žgane pijače.
Za naše razmerje bi lahko rekli: pol ali tričetrt litra zdravega naravnega vina med jedjo na dan odraslemu človeku prej koristi kot škodi. Drugače pa je za doraščajočo mla-mino; tej je alkohol tudi v manjših količinah škodljiv. Idealna pijača, čez katero je ni, je dober, pristen sadni sok!
Gorje premaganim!
Najhujše zlo alkohola pa se ne začne in ne konča pri eni ali dveh občasnih pijanostih, čeprav se tudi najboljšemu človeku lahko rodi iz pijanosti nepopravljivo zlo in čeprav ena sama pretirana pijanost osramoti človeka. Alkohol tedaj človekovega zdravja še ni načel prehudo in nepopravljivo.
Toda alkoholne p-jače imajo podobno lastnost kot vsa druga mamila: nanje se privadimo. Človek lahko povsem neopazno postane pravi suženj alkohola in začne telesno, duševno in družbeno propadati.
Alkohol usodno načne človekovo zdravje šele tedaj, ko le-ta dan za dnem preveč pije — pri tem pa niti ni nujno, da bi bil sploh kdaj huje pijan! Takemu »alkoholno zasvojenemu« človeku pravimo kronični alkoholik in ga imamo za bolnika, dasi pri tem ne zanikamo deleža njegove moralne odgovornosti za vsa storjena dejanja.
Kronični alkoholizem ni samo telesna oziroma duševna bolezen, marveč je pravi socialni rak, ki razjeda družino alkoholika, uničuje srečo njegovih otrok in nazadnje pahne pijanca v brezno najhujše izprijenosti. Povejte vsakomur, ki ga vidite piti: »Pazi, da boš vselej le ti pil vino, da ne bo nikoli vino pilo tebe!«
Približno deset odstotkov zaužitega alkohola izdihamo, izpotimo in ga izločimo s sežem, ostanek pa v našem telesu izgoreva v m v ogljikov dioksid, pri čemer se razvija precej toplote. Po 24 urah alkohol izgine iz krvi: naše telo ga torej ne vskladišči. Toda v teh 24 urah se použiti alkohol zadržuje v organih telesa in jih zastruplja: predvsem možgane in pa jetra, ki so pri večini pijancev močno načeta.
Dokler človek pije vino...
Pijanost je torej odvisna od koncentracije rikohola v krvi. Toda kje j'e meja, ko postanejo alkoholne pijače zdravju škodljive? Kdaj postanejo strašno zlo za pijančevo družino in družbo, kje je tisti mejnik, ko postanejo krive za pretepe in vsakršnega nasilja, ko povzročajo prometne nesreče in so vzrok za žalitve, ki jih ni moč poravnati?
Resnično, takšno mejo težko povsem natanko določimo. Predvsem je res, da različni fjudje dokaj različno prenašajo alkohol in
Najpopolnejši vetrovnik
V inštitutu za aeronavtične in asfronavtične raziskave ameriškega vojaškega letalstva v TuMahomi v Teksasu je pred nedavnim začel obratovati najpopolnejši in najuporabnejši vetrovnik na svetu, se pravi mogočni predor z ustreznimi napravami za povzročanje hitrih zračnih tokov. V vetrovnikih preizkušajo aerodinamične in termodinamične lastnosti ter prednosti in pomanjkljivosti novih tipov letal in raket.
Novi vetrovnik, ki so ga zgradili v Tullahomi, je tako velik, da v njem ne preizkušajo — kot običajno — samo miniaturnih modelov, ampak tudi modele v naravni velikosti, se pravi kar prava letala in rakete. Le-te lahko preizkušajo v vseh mogočih okoliščinah, ki so možne v ozračju: od okoliščin, kakršne so pri morski gladini, to je pri normalnem zračnem pritisku, pa do tistih, ki so v najvišjih plasteh ozračja, prav na „meji” vesolja.
Zračne topove je kajpak mogoče v novem vetrovniku poljubno regulirati: od hitrosti nekaj sto kilometrov na uro pa do hitrosti, ki so kar 20-krat večje od zvočne (do približno 32.000 km na uro). Premer vetrovnika lahko izpreminjojo, tako da znaša od 5 do 20 metrov, lahko pa uravnavajo tudi temperaturo zračnega teka, ki ga lahko segrejejo do 350 stopinj C, kar je še posebno pomembno pri proučevanju tako imenovanega toplotnega zidu.
Najstarejša hiša na svetu
Blizu slapa Kalembo v Rodeziji je britanski paleontolog J. D. Clark odkril ostanke najstarejše hiše na svetu. Gre za ostanke kamnite stavbe, ki je imela štiri stene, vrata in streho, postavil pa jo je Homo Rhoden-siensis, eden prebivalcev Afrike. Clark sodi, da je takratni človek zgradil to stavbo približno pred 57.000 leti.
Doslej najstarejša stavba, kar so jih našli paleontologi, je bila narejena iz živalskih kož, ki so bile razpete prek velikih mamutovih kosti. Ostanke takšne stavbe so našli blizu Voroneža v SZ. Z radioaktivno metodo določanja starosti so sovjetski strokovnjaki ugotovili, da je ta hiša stara približno 20.000 let; stavba iz Rodezije je torej več kot dvakrat starejša.
V
Žuželke na Antarktiki
Strokovnjaki so doslej menili, da so pingvini edini živi prebivalci Antarktike, te malo raziskane šeste celine, ki jo pokriva debela plast vežnega ledu. Nedavno tega pa je neka novozelandska odprava odkrila približno 150 kilometrov južno od McMur-dokovega oporišča nekaj živih žuželk iz vrste, ki nosi latinski naziv Collembola. Žuželke so našli na višini 1500 metrov! Zanimivo je, da so te žuželke povsem bele, kar je v skladu z okoljem, ki v njem živijo.
Z3tnKoiyosnizni^i
TruSč zmanjiuje prekrvavitev kože ter notranjih organov in znižuje črpalno storilnost naiega srca. To so odkrili na Maz Planckovem institutu za psihologijo v Dortmundu. Znanstveniki so ugotovili, da pride do teh pojavov že pri zvoku z močjo 65 fonov (že truSč prometa lahko nanese 85 do 95 fonov). Spremembe v delovanja srca in ožilja pa niso posledica kakSne duševne reakcije, marveč delo vegetativnega živčevja in se zato na truSč ne moremo navaditi. Ljudje, ki so bili tudi po deset let na delovnem mesta ob močnem trušču, so pri poskusu reagirali nota n ko tako kot ljudje, ki so preživeli teta v razmeroma .tihi” službi.
e
V morebitni vojni bo preskrbovanje zdravstvenih ustanov s krvjo za transfuzijo ena največjih težav. Američani že dolgo proučujejo, kako bi kri ohranili uporabno za daljše razdobje. Dosedanji izsledki kažejo, da je potrebno kri naglo ohladiti do 195 stopinj C pod ničlo. To se da po novem načinu s tekočim dušikom doseči za pol litra krvi v tridesetih sekundah, medtem ko je dosedanji postopek trajal cela uro. Po novi metodi zmrznjena kri ostane uporabna več mesecev, ker nad osemdeset odstotkov krvnih telesc preživi segrevanje na normalna temperatura pred uporabo.
•
Ameriški kemiki so odkrili snov, ki sili rastlin«, da varčujejo z vodo. Imenovali so jo heksadeka-nol. če jo primešamo prsti, jo rastline vsrkavajo in dovajajo listom, kjer se spet izloča. Ob tem pa izparevanje v listih tako pade, da shajajo rastline le z dvema tretjinama običajne keličine vode. Na novo odkrito snov so uspešno preizkušali na koruznih nasadih in zdaj opaja, da Jo bodo lahko uporabili za .gnojenje* tam, kjer zaradi suhega podnebja doslej sploh nit« mogli ničesar gojiti.
CLAUS EIG K:
dan nič
Posadka je silovito naraščanje hitrosti težko prenašala. Po eni strani jih je vlekla nazaj zemeljska privlačnost, po drugi jih je pa gnal naprej silen pospešek. Zdelo se jim je, ko da bi jim visele na udih neznansko težke svinčene uteži. Neudržno jih je vleklo nazaj in jih pritiskalo ob sedeže. Aparate so upravljali le z eno roko, ker so se z drugo morali krčevito držati za opore, nameščene po vozilu. To je bilo pa silno noporno. Posebno težavno je bilo delo tretjega Danca, Halvorsena, ki je ob velikanski stikalni plošči nadzoroval propelerje, ki naj bi odbijali meteorske drobce. Naporni nalogi je bil kos le zavoljo svoje medvedje moči.
Minile so štiri ure hudih telesnih naporov. Preračunano hitrost so končno dosegli. Nadležni pospešek je popustil. Prevzel jih je občutek neznane lahkotnosti, gibali so se neobvladano in vrtoglavo. Nekateri so postali neznansko utrujeni. Dr. Martini jim je takoj razdelil poživila, ki so jim okrepila telesne funkcije in jim vrnila moči.
Poslej se ni pokazalo nič več vznemirljivega. Vse je bilo v redu, stroji so vzorno delovali in Geigerjev števec je pokazal, da oklepa ne prebija nikako škodljivo kozmično žarkovje. Možje so se polagoma razživeli. Čeprav tega sicer nihče ni hotel priznati, so bili njihovi živci ves čas pošteno napeti. Sedaj so se pomirili in splošna živčnost se je sprevrgla v opojno rod ost nad očitno uspelim vzletom.
Zvedano so se ozirali skoz majhna okrogla okna v vesolje.

Prvo, kar so opazili, je bil sončni vzhod. Sonca ob južnem tečaju že mesece dolgo niso videli. Seveda tudi sedaj ni vzhajalo, pač pa so ga zagledali le zato, ker so se toliko odmaknili od Zemlje. A to ni bilo sonce, kakršnega so poznali iz lepih, jasnih dni na zemlji, marveč slepeča, bleščeča krogla, ki je ostro omejena žarela v vranječrni temi vesolja. Plavala je med neštetimi svetlimi lučkami — zvezdami, ki jih ni zagrinjal zemeljski zrak in so zato neovirano svetlikale ob svetlem soncu. In marsikdo se je sedaj z vso dušo zavedel, da je tudi naše sonce končno le zvezda med zvezdami.
Oblika Zemlje se je počasi spreminjala. Z velike višine so se pokazali obrisi posameznih celin, jasni kakor na zemljevidu. Videli so ostro zarisano črto med dnevom in nočjo. Antarktika je ležala v temini nočne strani zemeljske oble kot izpran, umazan madež. Tod je ležala oaza, njihov umetni dom, tam je tisoče src bilo za uspeh njihove pustolovščine.
Zemlja se je polagoma manjšala in se zaoblila v kroglo. Nad mogočno oblo je ležalo v žorkih sonca ozračje kakor puhast, rožnat dih. Drobceni kosmiči, v resnici velikanske gmote oblakov, so tu pa tam poživljali sliko. Zabrisano motno svetlikanje na nočni polobli je izdajalo velemesta kakor Rio de Janeiro, New York ali Chicago.
V kljunu ladje so opazovali Mesec. Tega so videli jasno in natančno kakor sicer le skozi močne daljnoglede. V nasprotju z živahno, utripojočo Zemljo je bil Mesečev videz mrtev in tog.
Kmalu so opražili, da se je proti soncu obrnjena stran ladje silno segrela, medtem ko je bila tempreraturo senčne strani blizu absolutne ničle. To glede na zaželeno supra-prevodnost ni bilo nič napačnega. Poskrbeti p>a je bilo treba, da ne bi zavoljo tega trpela notranja temperatura.
i
Omrežje odvodnih in razdelilnih cevi ob notranjih stenah je uravnalo temperaturo na približno 20 stopinj Celzija.
Možje so bili sijajne volje. Birger Mundus je vstal s poveljniškega sedeža, odšel v tesno, zanj določeno kabino in začel zapisovati prve vtise v ladijsko knjigo. Tedaj se je pripetilo nekaj nepričakovanega.
Hrupni, veseli glasovi, ki jih je slišal v kabino, so nenadoma postali razburjeni in srditi. Mundus je vrgel svinčnik po mizi in skočil pokonci. Tudi najneznatnejša napaka bi se utegnila usodno maščevati! Takoj je moral pogledati, kaj se dogaja.
Stopil je na ozki hodnik in tu zagledal Normana ter dr. Martinija. Ne ravno nežno sta suvala pred seboj malega Boba Millerja; deček je bil videti prošteno preplašen in hudo nesrečen.
»Poglejte ga, gospod Mundus!” je kričal dr. Martini razburjeno. »Slepi protnik! Prvo neljubo presenečenje!"
Tudi Mundusu, ki je dečka dobro poznal, se je zmračil obraz. Sicer se mu je odvalil kamen od srca, saj se ni primerilo kaj hujšega, a na fanta je bil vzlic temu pošteno jezen.
»Kaj za vraga zopet pročenjaš? Kako ti je mogla posti v glavo ta neumnost!"
Bob si drugih ni gnal k srcu, ko ga je p>a nahrulil spoštovani Birger Mundus, je dečka vrglo iz ravnotežja.
»Jaz. .. fako sem si želel poleteti na Mesec ...” je zajecljal in komaj zadržal jok.
»Tako torej, in ker te je tako neznansko mikalo z nami, si se preprosto splazil v ladjo! Mor nisi vedel, da želi potovati z nami še stotine drugih? Ko bi se jih samo deset kaj takega domislilo, niti poleteti ne bi mogli. Hrane in opreme imamo samo za devet mož. Sedaj vidiš, kako si nam jo zagodelI"
»Saj tega nisem vedel!" je zatulil Bob.

V	teh dneh po naših vaseh:
V	delu kmetijskih zastopstev mora priti do boljših odnosov
do kmetijstva in kmečkih ljudi južne Koroške
Med sosedi in na vasi se zadnje dni pred volitvami v kmetijsko zbornico veliko govori o kmetijskih zastopstvih. O njihovem delu padajo slabe ocene in pikre pripombe. Veliko je graje na račun dela zbornice v prid naših vasi, na račun njene malomarnosti v pomoči za napredek kmetijstva na našem gospodarsko zaostalem ozemlju, na račun zanemarjanja in zapostavljanja pomena krajevnih kmečkih odborov in okrajnih kmečkih zbornic in na račun brige zbornice za usodo kmečkega človeka in kmečke družine sploh.
Med slabimi ocenami in upravičeno pikrimi pripombami pa padajo tudi dobre misli in tehtna spoznanja. Le-ta pravijo in poudarjajo, da kmetijska zastopstva, zlasti okrajne zbornice in kmetijska zbornica ne smejo biti birokratske ustanove, temveč organi, kjer imajo besedo in pravico odločanja kmetje sami od krajevnih kmečkih odborov navzgor in od kmetijske zbornice navzdol. Sedanjo prakso brige zbornice za potrebe kmečkih ljudi po strankarskih vidikih kmečko prebivalstvo po naših vaseh na splošno odklanja.
Ko fako prisluškujemo razgovorom okoli nedeljskih volitev, slišimo ugotovitve in pojasnila, ki se nam zdijo zelo vožne posebno za kmetovalce, ki se bodo prvič udeležiti volitev v kmetijsko zbornico, in za one, ki brez posebne brige za svet okoli sebe živijo preživelo vase zomakrvjeno življenje.
Kaj je kmetijska zbornica, kakšen je njen namen in kakšne njene naloge?
Kmetijska zbornica je z zakonom določeno poklicno zastopstvo kmetovalcev in gozdnih posestnikov. Svoj sedež ima v Celovcu, na podeželju pa delujejo kot njena podaljšana roka odbori okrajnih kmečkih zbornic in krajevni kmečki odbori. Vse te ustanove vodijo in upravljajo kmetje sami.
Predstavništvo kmetijske zbornice — 24 članski občni zbor —, predstavništvo okrajnih zbornic — 12 članski odbori — in krajevni kmečki odbori, ki so s svojimi 6 člani zastopstvo kmetov v občini, morajo biti izvoljeni v tajnih volitvah istočasno. Mandatna doba izvoljenih je določena s 5 leti. Voli lahko vsak, ki je star 20 let in ki je lastnik ali najemnik vsoj 1 ha kmetijske ali gozdne zemlje. Volijo tudi užitkarji ali kmetijski rentniki. Državljanstvo na volilno pravico ne vpliva, pač pa voli lahko samo tisti, ki je vpison v volilni imenik.
Kmetijska zbornica, okrajne kmečke zbornice in krajevni kmečki odbori imajo v z a -konu določene naloge. Kot toke veljajo predvsem naslednje:
•	Stalno opazovanje razvoja in potreb na področju kmetijstva in gozdarstva ter zelja in predlogov kmečkih ljudi. Te predloge morajo odbori poslušati in obravnavati ter jih posredovati občinam, deželni vladi, deželnemu zboru in kmetijskemu ministrstvu.
•	Občni zbor kmetijske zbornice in njegovi pododbori ter odbori okrajnih kmečkih zbornic in krajevni kmečki odbori imajo pravico in dolžnost, da obravnavajo vse osnutke zakonov in drugih predpisov, ki kakorkoli tičejo kmetijstvo in kmečke
ljudi. K osnutkom lahko stavijo svoje utemeljene predloge ali pa jih zavrnejo.
• Bistvena dolžnost zborničnih organov je tudi, da podvzamejo na ozemlju svojega delovanja ukrepe za povečanje in izboljšanje kmetijske proizvodnje, za vnovčen j e in cene kmetijskih pridelkov ter za dvig gospodarskega, socialnega in kulturnega položaja kmečkih ljudi. Med te ukrepe sodijo poleg predlogov in zahtev pri oblasteh tudi sklepi o ustanovitvi in ustanovitev kmetijskih izobraževališč in domov, posebej pa še zadrug, podjetij in obratov za povečanje in izboljšanje kmetijske produkcije ter za predelavo in vnovčenje kmetijskih pridelkov.
Te naloge potemtakem obsegajo tako področje zastopanja kmečkih koristi nasproti interesom drugih poklicev kakor tudi pospeševanje kmetijske proizvodnje in skrb za ustrezno vnovčenje kmetijskih pridelkov. Vse te naloge morajo zbornice in krajevni kmečki odbori opravljati nepristransko za vsa kmetijska posestva in za vse kmete enako.
Denarna sredstva kmetijske zbornice
Od kod jih prejema in kako jih upravlja in deli
Za izpolnjevanje svojih nalog razpolaga kmetijska zbornica s pomembnimi denarnimi sredstvi. V letu 1960 je imela 45,7 milijona šilingov dohodkov in 38,6 milijona šilingov izdatkov.
Denar za zbornične namene pritoka iz zborničnih doklad na zemljiški davek, iz dotacij deželne in zvezne vlade za potrebe kmetijstva 'in iz lastnih dohodkov zborničnih podjetij in obratov. Vsa denarna sredstva pa koncem koncev izvirajo iz najrazličnejših davkov, s katerimi je obremenjena kmečka zemlja, kmetijska proizvodnja in izkupiček ali zaslužek kmečkih ljudi. Zato mora delo zbornice priti v korist vsem kmetom in sicer v sorazmerju z njihovimi gospodarskimi potrebami.
Zbornične doklade na zemljiški davek plačujemo vsi kmetje v višini 175 °/o znesko mere za zemljiški davek (Grund-steuermessbetrag).
Javnih dotacij za svoje aeio je kmetijska zbornica lani sprejela 23,5 milijona šilingov in sicer 8 milijonov od deželne vlade in 13,5 milijona od zvezne vlade. Zbornične ustanove in podjetja, zlasti njen gospodarski oddelek, osemenjevalna postaja, zavod za tehnično vzgojo, deželna kontrolna zveza za mlekarstvo, zbornične kmetijske šole in zbornično glasilo „Der Kdrntner Bauer" so imela skupno 15,5 milijona šilingov dohodkov in 12,5 milijona izdatkov. Koncem leta je zbornica razpolagala še s 7,7 milijona šilingov denarja v blagajni in pri bankah.
Ta sredstva so namenjena za izpolnjevanje nalog zbornice, se pravi tudi nalog okrajnih kmečkih zbornic in krajevnih kmečkih odborov v korist in dobro kmečkega prebivalstva, ki je pomoči najbolj polrebno. V tem pogledu pa sedanji vodilni krogi v kme-
Razcepljenost kmečkega poklicnega zastopstva na stranke v sedanjih družbenih odnosih v naši državi do kmetijstva in kmečkih ljudi že na splošno škoduje. Prav posebno pa taka razcepljenost škoduje nam južnokoroškim kmetom. To spoznanje je rodilo zamisel, da se vsoj mi združimo v naših zahtevah do zbornice v enotno skupnost. Ta misel ni nova, temveč se je že leta širila od vasi do vasi. Pri teh volitvah pa je dobila svoj viden izraz v kandidatnih listah Skupnosti južnokoroških kmetov.
Sedaj leži na nas, da se odločimo pravilno. Skupnost južnokoroških kmetov je v sedanjem položaju po naših vaseh necbhodna nujnost, zato vabi vse in vsakogar, ne glede na njegovo narodnost, da se pridruži in da da svoj glas njenim kandidatom za krajevni kmečki odbor, za odbor okrajne kmečke zbornice In za občni zbor Kmetijske zbornice za Koroško.
Naša skupnost ima pred seboj velike naloge. Odpraviti mora našo zapostavljenost v kmetijski zbornici in okrajnih kmečkih zbornicah in doseči mora primerno pomoč
tijsld zbornici niso bili vsestransko pravičnL Najboljši dokaz za to je prav dejstvo, da je po 15 letih obnove in obdobja težke milijone obsegajoče pomoči iz Marshallovega plana kmetijstvo najbolj zaostala delavnost na gospodarsko zaostalem ozemlju južne Koroške In da kmečka gospodarstva na tem ozemlju niso deležna nobenih podobnih podpor in olajšav, kakor jih uživajo za svoj razvoj in napredek obrt, industrija in turizem.
Nadaljni dokaz za enostranski odnos kmetijske zbornice do kmetov južne Koroške je tudi v tem, da vse stranke in njihove kmečke zveze, ki sestavljajo zbornično vodstvo, pobirajo pri nas glasove volivcev, nikoli pa še niso južno-kcroškim kmetom omogočile številčno primernega zastopstva, to je 8 članov občnega zbora, ki jim pripada po številu njihovih glasov pri volitvah.
Da ob takem zadržanju južnokoroškega kmečkega gospodarstva tudi niso dobila v tej ali oni obliki odgovarjajoče pomoči zbornice, se razume samo po sebi in smo to že mnogokrat nakazali.
na naši p°ti iz zaostalosti.
Sedaj, ko v državnem merilu pričenja prevladovati tinančna politika enakopravnih odnosov in pomoči kmetijstvu, je naše močne zastopstvo v kmetijski zbornici še posebej potrebno. Namesto sedenjih 200 milijonov šilingov predvideva drževni proračun za leto 1962 pomoč kmetijstvu v znesku 450 milijonov, poleg tega pa še 735 milijonov pocenjenih kreditov za investicije v kmetijstvu. Kako bodo ta sredstva in prispevki deželne vlade ter zbornične doklade na Koroškem uporabljene in razdeljene, nikomur od nas ne more biti vse eno. Zato moramo v nedeljo vsi na volitve in voliti skupno našo skupnost. Čim močnejše bo naše južnokoroško zastopstvo v kmetijski zbornici in v okrajnih kmečkih zbornicah, tem večjih koristi bodo deležne naše vasi in kmetje po njih.
Razcepljeni na stranke pri volitvah v nedeljo ne bomo odločili v svoj prid. Enotni z glasovnico za našo skupnost v roki pa si bomo sami najbolj pomagali, kajti kakor vedno, velja tudi v nedeljo: v skupnosti je moč!
V nedeljo vsi na volitve! Ne bomo pa pozabili:
•	Da bomo šli na volišče že v dopoldanskih urah, ker bodo volišča odprta le v dopoldanskih urahl
•	Da bomo vzeli seboj osebno izkaznico in pooblastilo, če bomo volili za juridično osebol
•	Da bomo za krajevni kmečki odbor k uradnim glasovnicam za okrajno kmečko zbornico in za kmetijsko zbornico dali v kuverto še glasovnico z napisom
Skupnost južnokoroških kmetov
(Gemeinschaft der Siidkarntner Bauern)
XX3OCXXX)Q000C0CO0CXXX3CXXXXXXXXXXk0000CXXXXXXXXXXXXXXXXXX30000C)00CyXXXXXXXXyXXXXXXyXXX)O00C»XX-XXKXXXXOCXXXyYyxXXX>
Skupnost južnokoroških kmetov je potrebna in ima pomembne naloge
„Kje ste ga našli?" je vprašal Mundus.
„Pod klop med toplotne cevi se je bil skril!" je odvrnil dr. Martini. »Kaže, da mu je postalo prevroče. Pošteno se je opekel in moral ga bom obvezati!"
Mundus se je zopet obrnil k dečku.
,.Nehaj tuliti, s tem nič ne pomoreš. Kdaj si zlezel na ladjo?"
„Ko so si jo vsi ogledovali!1'
Mundus se je pomiril. »Vidite, fantje, to ni bilo prav. Ne bi bili smeli puščati vsakogar na ladjo, pa bi bilo prav. Upajmo, da je to edino presenečenje. Najraje pa bi preiskal vse do zadnjega kotička!"
Bob je hitro opazil, da se je mož umiril.
»Neki Indijec je vtaknil med cevi paket!" je važno dejal.
Možje so se zavzeto spogledali. Mundus je mahoma nekaj strašnega zaslutil. Sunkovito so se vsi trije obrnili in stekli proti Bobovemu skrivališču. Mundus se je vrgel po tlek in z roko segel med vroče cevi. Izmed njih je potegnil mali zabojček, ki ga je bil tja položi! Tex Leuvvenhout.
Deset sekund in Mundus je vedel, kaj drži v rokah. Priprava je bila zlasti zahrbtna, ker ji vžigalnika ni bilo mogoče odstraniti in tako preprečiti eksplozije. Kakor hitro je mehanizem stekel, ga ni bilo mogoče ne ustaviti, niti zadržati. Pogubi bi lahko ušli samo fako, da bi peklenski stroj odvrgli.
Tega pa v medsvetovnem prostoru niso mogli storiti. Odpreti vrata ali lino bi pomenilo takojšnjo smrt. Kakor orjaško sesalka bi prazni prostor v hipu potegnil iz notranjščine ves zrak in nizka temperatura bi ohromila delovanje zamotanih strojev.
Mundus je težkal v roki peklenski stroj in se vprašujoče spogledoval s pobledelima možema. Trenutno ni bi-
lo važno kdo in kako je vtihotapil razstrelivo. Treba je bilo nekaj storiti. In sicer naglo in odločno!
V dolgih skokih je Mundus planil po hodniku v pilotsko kabino in zatulil Wolterju: »Smer Zemlja! Takoj!
Walter je ubogal, ne da bi kaj vprašal. Pa tudi ko bi vprašal, ne bi dobil odgovora, ker Mundusa že ni več bilo. Stekel je k pogonskim strojem, kjer sla dr. V/ieland in Rasmussen nadzirala raketne motorje.
»VVieland, poženi vse rakete. Vrniti se moramo! In za zdaj nobenih zaviralnih raket!"
Nič več ni dejal. Pri podjetjih takega obsega, kakor je bil polet v vesolje, je bilo treba povelja slepo in brez besedi ubogati.
Obračanja skoro niso zaznali. Edino pilot Walter je videl, kako polagoma zgineva mesečeva obla iz letne smeri. Za prednjim oknom je zamrgolela množica zvezd in končno se je pokazala velikanska zemeljska krogla.
Dotlej so leteli že pet ur. Ce povečajo hitrost, lahko čas povratka precej skrajšajo. Toda večje hitrosti kakor 40.000 kilometrov na uro ladja ni mogla razviti. Bliže Zemlji bi se seveda lahko prepustili sili težnosti in kakor meteor zdrveli proti tlom. To je bilo pač preveč nevarno, ker je upor v atmosferi tako velik, da bi kovinske stene letala zažarele. Zavirati bi bilo tedaj že prepozno.
Zal niso vedeli, na kakšen čas je bil vžigalnik peklenskega stroja naravnan. Tega tudi ni bilo mogoče ugotoviti. Edina možnost je bila tedaj spustiti se v to grozotno tekmo s smrtjo! Morali so doseči ozračje še preden bomba eksplodira!
Mundus je povedal posadki, čemu so se morali vrniti. Prestrašeni toda hladnokrvni so se hočeš — nočeš .pomirili z grozotno novico. V vesoljski ladji je postalo moreče tiho.
Bomba je nedolžno ležala na mizi v mali kabini.
Mundus je hladnokrvno sedel poleg nje in nervozno opazoval merilec razdalje, ki bo pokazal, kdaj bo napočil p:avi trenutek. Bob Miller je plašen sedel v kotu in nepremično strmel v velikega moža, ki jih je edini še lahko rešil.
Mundus je fanta prizanesljivo pogledal. Ta mali, rdečelasi smrkavec jim je prinesel srečo. Ce se jim posreči bombo pravi čas odvreči, bodo dolžni zahvalo edino predrznosti tega dečka. Kdo bi si sicer domislil, do bi iskal po ladji bombo?
Dokaj naglo so prileteli v območje zemeljske težnosti. Hitrost je že zdavnaj presegla zmogljivost strojev in nevarno je bilo, da je ne bodo več mogli brzdati. Na previdnost so jih opozarjali tudi rastoči krvni pritisk, neprijetno migotanje pred očmi in hud glavobol.
Dr. Wieland je prejel ukaz, naj vključi zaviralne rakete. V zemeljsko ozračje nikakor niso smeli prileteti hitreje kakor 5000 kilometrov na uro. Strmoglavi let, ki so se mu bili prepustili, jim je mnogo pomagal. Silno hitro so se približali Zemlji.
Dva tisoč kilometrov nad južno polarno kopnino je Mundus pritisnil bombo k ušesu kakor že nekajkrat poprej. Zazdelo se mu je, da sliši tiho sikanje. Trenutek eksplozije ni bil več daleč. Polet je sicer utegnil trajati še kake četrt ure; peklenrkego stroja pa so se morali znebiti prej. Zrak pa je v višinah silno redek in ob nenadni spremembi med običajnim pritiskom v notranjosti ladje in med silno razredčeno zunanjo atmosfero bi tedaj, ko bi odprli vrata, možje v hipu začeli krvaveti. Dr. Martini je zato velel, naj si nemudoma zadenejo varnostne maske s kisikovimi dihalnimi aparati. Cez dve minuti so si vsi, tudi Bob Miller, poveznili čez glave nerodne dihalne kape.	,
(Nadaljevanje prihodnjič)
Srečanje v tramvaja
Ko je tramvaj odpeljal s poslednje postaje, je bil že skoraj prazen. Kajti ob tem času so bili delovni ljudje že davno v svojih pisarnah in tovarnah, ljudje brez dela so se pa ali vozili z avtomobil ali pa niso imeli niti toliko, da bi se peljali s tramvajem.
Ta nasprotujoča si razreda ljudi sta zastopala tudi edina popotnika v tramvaju: mlada dama, ki je imela svoj avto ravno v popravilu, in mlad mož, ki ga je nujen opravek prisilil, da je poslednje pare žrtvoval za tramvaj.
Njegove pičle premoženjske razmere ga pa niso prav nič ovirale, da ne bi občudoval izredne lepote svoje sopotnice. Zdela se mu je kakor poosebljena milina, ki je iz kraljestva sanj zašla v trdo vsakdanjost. In zdelo se mu je, da na njegove občudujoče poglede odgovarja z nežnim smehljajem. Misel, da bo kmalu odhitela neznano kam, da se bo izgubila v velemestnem vrvežu in izginila za zmerom, mu je bila kar neznosna. Toda kako naj to prepreči? Celo, če bi se mu posrečilo, da bi se z njo zapletel v pogovor in če bi, kar se mu je zdelo skoraj neverjetno, privolila iti z njim za kakšne pol ure v slaščičarno na razgovor — kako naj bi ji priznal, da si celo takšnega izdatka ne more privoščiti? Da pozneje nekoč, morebiti že v doglednem času, ko bo dobil obljubljeno službico, potlej ne bo dalje okleval. Kajpak jo ne bo nagovoril s kakšno neumno frazo, kakršne baje uporabljajo njegovi prijatelji pri bežnih srečanjih; deial ji bo nekaj čisto posebnega, na primer čisto preprosto: »Ali hočete postati moja žena?«
Mladega moža je v njegovih sladkotcpkih sanjah zmotil sprevodnik, ki je stopil v tramvaj. Za trenutek mu ie zastala sapa, ko je sprevodn:k prešteval njegov denar. Če ga ne bi bilo dovolj? Toda njegov strah je bil neutemeljen. dovolj ga je bilo, moralo ga je biti dovolj; saj ga je pred vstopom na tramvaj trikrat preštel.
Zadovoljen se je potlej obrnil k dami. Odprla je torbico, da bi vzela denar iz nje. Iskala je, najprej mirno, potlej pa čedalje bolj živčno; naposled je privlekla vso vsebino na dan: glavtrk, škatlico za puder, rdečilo za ustnice, ključ, in neštevilne druge, nepogrešljive drobnarije. Z očarljivim nasmeškom, ki si je bil že v naprej v svesti svoje zmage, je dejala:
»Pozabila sem svojo denarnico doma.« Toda sprevodnik v tem pogledu ni poznal šale.
»Potlej morate izstopiti!« Osupla ga je pogledala:
»To je izključeno, že tako in tako sem pozna. Denar vam pošljem po pošti. Pustite me vsaj, da se peljem do postajališča taksijev.« Sprevodnik je pa trdovratno odklonil. Tedaj je pogledala mladega moža s pogledom, ki je prosil pomoči; mladi mož si je bil pa že davno na jasnem, da je njegova dolžnost poseči vmes. Toda kaj naj stori?
Na srečo je imel sprevodnik opravka pri vhodu. Mladi mož je stopil za njim:
»Svojo uro vam zastavim« je rekel. Sprevodnik je bil s tem zadovoljen. Kakor trot težko breme je padlo s srca mladega moža, toda z najravnodušnejšim obrazom, ki si ga morate misliti, je stopil nazaj v voz in je dami izročil vozni listek.
»Zelo sem vam hvaležna«, se je zahvalila nežno se smehljajoč. »Bilo bi kar strašno, če bi morala istopiti.«
»Da, res je, to bi bilo strašno«, mu je ušlo. Na ta poklon mu je odgovorila s prisrčnim pogledom. V njenem glasu je bilo nekaj nežnosti, ko je nadaljevala:
»Pozna sem — koliko je že ura, prosim?« Mehanično je segel v žep, kjer je bila še pravkar njegova ura . . .
»Zdaj je natanko ...« je zajecljal. Na srečo je tramvaj prav takrat peljal mimo neke cerkve. »Natanko sedem minut čez pol,« je dokončal in se globoko oddahnil.
»Petlej moram poiskati taksi,« je dejala in vstala. »Ali vas smem prositi za ime in vaš naslov, da vam vrnem posojeni znesek?« Spet si je moral beliti glavo. Ime je že imel, celo lepo ime: Pavel Gartner. Z naslovom je bilo pa težko, odkar so ga danes zaradi neporavnane najemnine postavili pred vrata.
»Morebiti bi lahko sam prišel po denar?« je predlagal. Oklevala je. »Tega ne morem zahtevati od vas, saj ...« Na lepem se je pa nečesa spomnila: »Jutri bom povabila majhno družbo na čaj. Ali ne bi hoteli biti tudi vi moj gost?« Hitro mu je izročila prav majhno posetnico, potlej pa je izstopila in še preden se je zavedel, je že izginila.
Kljub temu, da so ga postavili iz stanovanja na cesto, je imel pa še kar srečen dan. Poslovni razgovor je potekel proti pričakovanju izredno ugodno. Vsekakor se mu pa sreča kljub temu ni na široko smejala.
»Pridite čez nekaj tednov!« S temi besedami ga je ravnatelj odslovil.
Čez nekaj tednov! Težak problem, če človek nima strehe nad glavo in ne beliča v žepu. Toda, če je človek tako mlad in že nekaj ur tako neznansko zaljubljen, in če prihaja v deželo še pomlad, potlej se da v ne preveč hladnih nočeh na klopi v parku čudovito sanjati. Sanjati o bodočnosti o ljublje-
ni ženi in o obeh skupaj. Že jutri jo bo spet videl! Šele jutri!
Ni ga strpelo tako daleč od nje, mahnil jo je proti njeni vili, saj je imel naslov na majhni posetnici. To je bil pravcati gradič, okrog njega se je pa košatil velikanski park. Tukaj torej je stanovala princesa, za to, z bodečo žico zavarovano železno ograjo, sredi teh gredic in grmičev, ki so se že zdaj, kakor na prvo povelje pomladi, bohotno razcveteli.
Težka misel mu je legla na srce. Ali naj pride jutri k njej prazn:h rok? Ali se ne bi spodobilo, da bi ji prinesel šopek cvetlic? Toda od kod naj jih vzame?
Razgledal se je. Daleč okrog ni bilo videti žive duše, kajti sprehajalci niso n:koli zašli v ta okraj. Ni dolgo premišljeval: spretno je skočil čez visoko ograjo, po prstih se je plazil po škripajočem pesku. S trepetajočim srcem je iz vejic španskega bezga sestavil prekrasen šopek. Potlej se je previdno vrn:l. Na lepem mu je pa kar kri zastala, kajti zaslišal je lajanje psov, ki so z velikimi skoki dirjali proti njemu. V poslednjem trenutku se je zavihtel čez ograjo. Le čudež ga je rešil, da se ni nataknil na bodečo ž:co. Toda zdaj je bil na varnem in v svojih rokah je držal dišeče vejice.
»Oh, ti čudoviti!« je rekla lepa, mlada dama, nežno se smehljajoč, ko ji je drugi dan izročil šopek. In njen hvaležni pogled ga je bogato poplačal za prestani strah.
Bil je v prijetni družbi samih dobro vzgojenih liudi; nobeden izmed njih ni pozabil gostiteljici prinesti cvetja. Posebno pozornost je pa posvečala njegovemu španskemu bezgu; sama je prinesla vazo in zmerom znova je očarana občudovala težke bele cvetove.
»Pridite spet kmalu!« ga je vabila ob slo-
vesu.
Tako je postal redni gost pri majhnih dru-
FULTON OURSLER:
Domotožje
Božo je bil vedno prijazen slon, ljubljenec olrok. V veliki cirkuški areni je plesal valčke, se na povelje vlegel in se naredil mrtvega ter končno dirigiral z zastavo cirkuškemu orkestru. A tega je bilo nenadoma konec! Trikrat v zadnjem tednu je poizkušal ubiti svojega čuvaja. Besno je tulil, če je zagledal mlade dečke in deklice ter skušal poteptati vse. Z ničemer ga niso mogli pomiriti. Oblast je ukazala, da mora lastnik žival zaradi splošne varnosti usmrtiti.
V tistih časih v mnogih mestih še ni bilo društev za zaščito živali. Tako ni bilo nobenega človeka, ki bi lahko odvrnil brezsrčnega cirkuškega direktorja od tega, da je vsaj nekoliko kril izgubo slona s prodajo vstopnic za Božovo usmrtitev.
Ko se je v soboto dopoldne stekala velika množica ljudi v cirkuško areno, je pred kletko ležalo že pripravljeno orožje in tudi nekaj strelcev je že čakalo na povelje za strel. Božo je nemirno tacal v veliki okrogli kletki. Kdaj pa kdaj je dvignil rilec in zamolklo zatulil, kakor bi slutil, kaj se bo z njim zgodilo.
Poleg kletke je stal direktor, oblečen v frak, na glavi je nosil bleščeč se cilinder in že je hotel dati znak za strel, ko mu je nekdo položil roko na ramena. Majhen,
suhljat mož z rjavimi brki, debelimi očali in z dinjo v rokah je stal pred njim.
„Ne bi hoteli pustiti slona pri življenju?" je vprašal tujec.
»Nemogoče," je odvrnil direktor, „Slon je
postal hudoben, ni mu več pomoči.”
„Pustite me v kletko, v dveh minutah vam bom dokazal, da nimate prav."
Direktor si je pozorno ogledal tujca. „V dveh minutah vas bo steptal v prah," je rekel.
„Kar mislil sem si, da boste tako odgovorili." Mali mož se je smehljal. „Zato sem prinese! s seboj tudi potrdilo, da ste oproščeni vsake odgovornosti. Jaz sam nosim ves riziko."
Direktor se je prepričal, da je listina pol-nomočna in obvestil občinstvo o senzacionalni novici.
Brez obotavljanja je neznanec odložil klobuk in palico. „Tako," je brezbrižno dejal, »sedaj mi lahko odprete vrata v kletko."
Božo se je ustavil, obrnil svoje podplute oči proti zapahu in vztrepetal, ko so se vrata odprla. Neoborožen je mali mož vstopil in zaprl za seboj vrata.
Božo je svareče zatulil. A tujec je začel tiho govoriti. Ko je slon zaslišal prve besede, je utihnil in pozorno napel ušesa. Vznemirjeno občinstvo ni razumelo nobene
žinskih prireditvah in zmerom je prinesel s seboj krasne cvetlice. Vendar jih zdaj ni tako težko dobil kakor prvič. Odkril je namreč neko lestvo, po kateri je udobno splezal čez ograjo in tudi prsi ga niso več nadlegovali.
Med tem časom so pa minili tudi tedni, ki je o njih govoril ravnatelj. V nekaj dneh bo lahko nastopil službo in potlej bo lahko svoji princesi povedal vse tisto, kar so doslej izdajali samo njegovi vroči pogledi. In potlej ji bo lahko tudi priznal, od kod so bile vse tiste cvetlice, ki jih v revščini ni mogel kupiti. Ali mu bo oprostila?
Še poslednjič je tvegal svoj nočni pohod, toda prav to pot je imel smolo. Ni mogel najti lestve in si je roko rami ob bodečih žicah ograje. Spet so se na lepem pokazali psi, in ga pognali v beg.
Žalosten in osramočen se je drugi dan pojavil v vili praznih rok. In zdelo se mu je, da je tudi njegovo princeso to bolelo. S pomilovalnimi pogledi je opazovala obvezo na njegovi roki.
Sploh so bili tisti dan vsi ljudje nekam potrti. Sobarica na primer je hodila okrog z rdeče obrobljenimi očmi.
»Kaj se je zgodilo?« jo je sočutno vprašal.
»Gospodična mi je očitala strahovite reči,« je potožilo dekle.
»Zakaj?« je hotel vedeti. Saj še sama ne razumem,« je tarnala ubožica. »Sicer je tako popustljiva — snoči sem pa pozabila pristaviti lestev k vrtni ograji in zapreti pse...«
Tedaj se je njegov obraz razjasnil; razumel je, da nima svoji princesi ničesar več priznati. ne svoje ljubezni in nič drugega, saj že tako in tako vse ve.
»Da, že dolgo vem, da me ljubite,« mu je odgovorila s svojim nežnim smehljajem, »ni mi treba šele zdaj pripovedovati. Kajti obveza na vaši roki pove več, kakor vse besede.«
besede. Zdelo se je, da razume liho govorico le Božo.
Njegovo mogočno telo ni več vztrepe-tavalo, temveč je otrpnilo kakor kip, enakomerno prijazen glas pa je zvenel še kar naprej. Nenadoma je Božo spravil iz sebe tih glas, ki pa je zvenel čisto prijazno, in začel kimati s svojo ogromno glavo sem in tja.
Tujec se je približal slonu in ga prijateljsko potrepljal po rilcu. Slon se ga je oklenil s koncem rilca okoli zapestja in obadva sta se začela sprehajati po kletki, dokler se končno presenečeno občinstvo ni moglo več zadrževati in je izbruhnilo v glasno odobravanje.
Končno je neznanec zapustil kletko. .Božo ni hudoben,” je potem rekel direktorju. .Zgrabilo ga je pač domotožje. Z njim sem se začel pogovarjati v hindustanskem jeziku — Božo je namreč indijski slon, in to je govorica, katere je že od malega vajen. Ko me je slišal, je postal prijazen. Sedaj bo spet nekaj časa miren.”
Zdelo se je, da tujec ni niti opazil roke, ki mu jo je ponujal cirkuški direktor — mogoče se mu ni zdelo prav, da bi dal roko človeku, ki je prodajal vstopnice za smrt slona. Izginil je.
Cirkuški direktor je še enkrat s pogledom ošinil listino in potem bolje pogledal podpis. Nato se mu je v glavi posvetilo.
Ime se je glasilo: RUDYARD KIPLING. Neznanec je bil torej slavni angleški pisatelj, ki se je rodil v Indiji in katerega povesti iz živalskega sveta prištevamo še do-nes k najboljšim literarnim delom.
STIMMZETTEL
STIMMZETTEL
fiir die Wahl des Ortsbauernausschusses
fiir die Wahl des Ortsbauernausschusses
Skupnost južnokoroških kmetov
(Gemeinschaft der Siidkarntner Bauern)
Skupnost južnokoroških kmetov
(Gemeinschaft der Siidkarntner Bauern)

m
V
1 t,> ;
V-:
HOKEJ NA LEDU
KAC — HC Davos 5:0 (2:0, 1:0, 2:0) KAC — Vzhodna Finska 22:2 (8:0, 5:2, 9:0)
Pred skoraj razprodano Mestno halo je •kipa Atletikov prepričljivo premagala švicarskega državnega prvaka, ki je dan poprej klonil tudi na Jesenicah. V tej tekmi smo videli hokej, kakržnega si le moremo želeti. Obe moštvi sta pokazali odlično igro, polno dinamike in duhovitih potez. Odlični gostje, ki so premagali državnega prvaka IEV, so sami pritrdili, da se v Celovcu igra najlepši hokej.
Nasprotno pa tekma proti reprezentanci Vzhodne Finske ni pokazala nič posebnega. Domači napadalci so tekmovali v streljanju golov in izigravanju nasprotnika. Prvič je nastopil tudi Kanadčan Lafrancc, ki je zapustil odličen vtis. V kratkem bomo videli na ledeni ploskvi tudi mladega Monitzerja, ki *iu je hokejska zveza znižala disciplinsko kazen. Tako bo celovško moštvo lahko s precejšnjim optimizmom šlo v boj za državno prvenstvo.
V soboto, 18. novembra, bo v Mestni hali otvoritev prvenstva ekip z umetnimi drsališči. Predstavila se bo dunajska ekipa WEV, v kateri igra nekdanji celovški športni idol »Nacl« Bachura. Dvorana bo skoraj gotovo razprodana, zato svetujemo pravočasno nabavo vstopnic.
Avstrija — CSSR 1:12
Pred popolnoma razprodano dvorano je mlada češkoslovaška reprezentanca prepričljivo premagala izbrano ekipo Avstrije. V ekipi CSSR je igralo 10 reprezentantov, ki so na zadnjem svetovnem prvenstvu v Švici igrali veliko vlogo pri osvojitvi drugega mesta.
Moštvo dvakratnega svetovnega in desetkratnega evropskega prvaka je pokazalo igro, ki bi jo lahko že imenovali artistično. Gledalci so bili brez izjeme navdušeni, čeprav niso videli pri delu najboljše ekipe našega soseda.
Avstrijska obramba se je dobro branila v ognju nasprotnih napadov. Odlikovala sta se zlasti Bachura in Knoll, ki sta že dolga leta stebra reprezentančne ekipe. Od innsbruškega napada smo več pričakovali, vendar je zado-
voljil vsaj z borbenostjo. Sicer pa slej ko prej sili v ospredje dejstvo, da bo le z načrtno vzgojo mladih igralcev mogoče prodreti do sredine evropske jakostne lestvice. Naj bi bil poraz proti češk:m juniorjem začetek nove poti v športni vzgoji domače mladine.
NOGOMET
Tik pred veliko igro Avstrija — Jugoslavija
Le še nekaj dni je do srečanja nogometnih ekip Avstrije in Jugoslavije v Zagrebu, za katero vlada po vsem športnem svetu največje zanimanje. Trenutna forma večine igral-
cev obeh moštev ni najbolj zadovoljiva in bodo v obeh ekipah precej spremenili dosedanji sestav. Vendar je pričakovati lep nogomet in je zelo težko prerokovati, kakšen bo izid tekme. Trener avstrijske reprezentance Decker je vsaj izjavil, da bi bil popolnoma zadovoljen, če bi v Zagrebu prišlo do neodločenega rezultata.
Nadaljnji finalisti za svetovno prvenstvo
Poleg že objavljenih ekip, ki so se kvalificirale za svetovno prvenstvo, sta si zadnjo nedeljo priborili »vstopnico« za Čile še Švica, ki je premagala Švedsko (2:1), in Sovjetska zveza, ki je v trdi tekmi porazila Turčijo 2:1.
IBBBBBflflflBaflBBBI
■■HDHMHaBHHasaaBgBB&aMBSHBaHHaS
Finžgarjev zgodovinski roman:
Pod svobodnim soncem
je iršeJ kot peti zvezek .Izbranih del priljubljenega slovenskega pisatelja F. S. Finžgarja.
^ Ta .povest davnih dedov' je mojstrsko delo staroste slovenskih pisateljev.
Nobena druga slovenska knjiga ni doživela toliko ponatisov in razen Prešer-(f) novih .Poezij' nobeno slovensko delo ni bilo prevedeno v toliko jezikov.
Razkošno v platno vezano knjigo, 464 str oni, dobite po zelo nizki ceni 62 šilingov
v knjigarni
„Nasi knjiga“, Celovec, Wulfengasse
BBBBBB HBfll
SBSBBBngsBasiBBaBaBflBaaa

RADIO CELOVEC
I.	PROGRAM
Polotile: 5.45, 6.45, 7.45, 12.3«, 17.lt, 2C.lt, 22.H. DRevee oddaje: 5.55 Kmečka oddoja — 4.1t Jokanje gimnastike — 7.55 Gospodarsko vesti — 9.88 Pozdrav nate — 1t.1l Za gospodinjo — 11.tt Zabavne glasb« — 13.10 Opoldanski koncert — 18.55 Spert — 19.38 Odmev časa — 20.1t Deželna poročila — 22.10 Pegled v svet.
Sobete. 10. 11.: 8.00 Otroški zbori — 8.15 Glasba —
14.15	Pozdrav nate — 16.30 Za delovno ženo — 17.10 Pizzikato in legato — 18.45 Pestro mešano — 20.15 Bay-'•vthske slavnostne igre 1961 — 23.10 Plesna glasba.
Nedelje, 1t. 11.: 8.05 Kmečka oddaja — 9.00 Moderna zabavna glasba — 11.00 Veselo petje — veselo igranje
—	12.00 Glasbena nedeljska promenada — 13.00 Operni koncert — 14.30 Pozdrav nate — 17.05 Plesna glasba —
19.05	Spor) — 19.45 Za dobro voljo — 20.10 Dragi po-steiolci.
Peeedetjek, 20. 11.: 8.00 Koroška domovinska kronika
—	0.30 Orkestralni koncert — 15.00 Posebej za vas —
15.45 Knjižni količek — 16.00 Non stop glasba — 19.00 bober večer, dragi poslušalci — 19.50 Zvečer še veseli ... — 20.30	Rumeni ponedeljek.
Tofek, 21. 11.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 8.15 Koncertna ura — 14.45 Dožela in ljudstvo 15.00 Posebej za vas — 15.30 Komorna glasba — 16.00 Non stop glasba — 19.00 »FeNx Ausfria’ — Srečna Avstrija —
30.15	.Pristanišče	Venera’, radijska igra.
Steda, 22. 11.:	8.00 Zveneči jutranji	f>ozdrav	—	8.30
Orkestralni koncert — 15.00 Glasba za mladino — 15.45 K 65. letnici rojstva Johannesa Linderja — 18.00 Na planini — )9.oo Popevke — 20.15 Koncert dunajskih filharmonikov.
četrtek, 23. 11.: 8.15 Jutranji koncert — 14.45 Ura pesmi — 15.15 Posebej za vas — 18.05 Oddaja za krnele
—	18.35 Mladina v poklicu — 20.15 Ljudstvo in domovino.
Petek. 24. 11.:	8.00 Zveneči jutranji	pozdrav	—	8.30
Orkestralni koncert — 15.00 Komorna glasba — 15.45 Kulturno zrcalo — 16.00 Non stop glasba — 18.15 Pestro mešano — 19.00 Nova pota v socialni oskrbi.
II.	PROGRAM
Poročilo: .N, 7.00, 8.00, 13.00, 17.00, 19.00 , 22.00,
23.00
Dnevne oddaje: 6.10 Z glasbo v dan — 7.10 Beležke iz dnevnika *— 9.05 Šolska oddaja — 11.45 Kmečko oddaj« — 12.03 Za avtomobiliste — 15.00 Solsk« oddaja
—	17.10 Kuliurne vesti — 19.30 Zabavno oddaj« — 21.55 Šport — 22.10 Pogled v sve! — 23.10 Večerna izdo a —
23.20	Glasba za nočnega delavca.
S«bot«, 18. 11.: 8.20 Glasba na tekočem traku — 10.0« Šolska oddaja — 11.00 Ljudske viže — 13.30 Agrarna politika — 14.00 Glasba ne pozna meja — 14.30 Koračnice Carla Michaela Ziehrerja — 15.50 Non stop glasba
—	17.10 Komorna glasba — 17.40 Ljudstvo in domovina
—	19.35 14. avstrijski knjižni teden — 20.00 Vseh devet. Nedelja, 19. 11.: 7.05 Godba na pihala — 8.15 Kaj je
novega? — 10.10 Dunajski zajtrk z glasbo — 11.00 Orkestralni koncert — 14.10 Zabavna glasba — 15.45 Non stop glasba — 19.10 Teden dni svetovnega dogajanja —
20.00	Lepi glasovi — lep« viže — 20.45 Na lepi modri Donavi.
Ponedeljek, 28. 11.: 8.10 Glasba na tekočem traku —
10.15	Šolska oddaja — 11.00 Dopoldanski koncert — 13.30 Za ljubitelje opernih melodij — 14.25 Sodobni avstrijski komponisti — 15.30 Zaljubljene gosli — 16.00 Otroška ura — 17.40 Zenska oddaja — 19.30 Serenad«
—	20.30 Vesela večerna glasba.
Torek, 21. 11.: 8.20 Prosimo, prav prijazno — 10.40 Šolska oddo,'a — 11.00 Za ljubitelja resne glasbo — 13.30 Znani orkestri — 15.30 Vesele melodije — 17.15 Znanje za vse — 18.00 Veseli delopust — 20.30 Vsaka stvar ima dve strani — 21.00 Nismo taki.
Sreda, 22. 11.: 8.10 Glasba na tekočem Iraku — 10.40 Šolska oddaja — 11.00 Glasba Josepha Haydna — 13.30 Za ljubitelja opernih melodij — 15.30 Igra dunajski ra-
Močna sadna drevasca in ribeze nudi drevesnica Marko Pelzer, pošta Št. Vid v Podjuni - St. Veit im Jauntal.
dio orkesler — 16.30 Koncertna ura — 17.40 Domači zdravnik — 20.00 Operetna glasba — 20.25 Rapid proti FC Fiorentino.
Četrtek, 23. 11.: 8.10 Prosimo, prav prijazno — 10.50 Šolska oddaja — 11.00 Za ljubitelja resne glasbe — 15.30 Zabavna glasba — 16.00 ,Dežela moje mladosti" — 17.10 Kulturne vesti — 17.40 Zenska oddaja — 19.30 Avstrijska zabavna glasba.
Petek, 24. 11.: 8.10 Glasba na lekočem Iraku — 11-00 Dopoldanski koncert — 13.30 Za IjubiteLa opernih melodij — 15.30 Glasba Nica Dostala — 16.00 Otroška ura — 17.10 Kulturne vesti — 18.00 Zabavna glasba — 19.30 .Dekle za vse*, radijska igra.
Slovenske odšteje
Nedelja, 19. 11.: 7.30 Duhovni nagovor. — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo.
Ponedeljek, 20. 11.: 14.15 Poročila, objave. Pregled sporeda. — Domačo pesmi in viže. — 10.00 Psihologija za vsak dan. (1.)
Torek, 21. 11.: 14.15 Poročila, objave. — Paberkovanje po lepi slovenski knjigi.
Sreda, 22. 11.: 14.15 Poročila, objave. — Kar želite, zaigramo. — Za našo vas.
četrtek, 23. 11.: 14.15 Poročila, objave. — Na zapečku. Petek, 24. 11.: 14.15 Poročila, objave. — la tehnike in znanosti.
Soboto, 25. 11.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do
RA»IO LJUBLJANA
Poredita:	5.05, 8.88. 19.W,	13.50,	15.80, 22.00, 23.00,
24.00.
—	12.15 Kmetijski nasveii ali Radijska kmečka univerza Dnevne eddajc: 5.88 Debro jutro — 5.18 Nekaj domačih
—	17.00 Ickoln? dnevnik — 19.38 Radijski dnevnik Sobota, 18. 11.: 8.30 S popevkami po svetu — 9.25
Radi bi Vas zabavali — 10.15 S simfonično glasbo po Jugoslaviji — 11.30 Poje fenorist Mario Lanza — 12.25 Zabaven opoldanski spored	—	13.30	Poje Ljubljanski
oktet — 13.45 Dunajski valčki — 14.35 Voščila — 15.40 Leoš	Janaček: Vlaški plesi	—	16.45	V tričetrtinskem
taktu	— 18.45 Naši popotniki	na	tujem	— 19.05 Pesmi in
plesi	narodov Jugoslavije —	20.00 Vedri zvoki — 21.00
Izbrali smo vam za prijeten konec tedna.
Nedelja, 19. 11.: 6.00 Veselo melodije za nedeljsko jutro —— 7.35 Godba na pihala — 7.50 Hitri prsti — 9.05 Pisani zvoki za dopoldne — 10.00 Se pomnite, tovariši
—	10.30 Radi bi vas zabavali — 11.50 Hammond orgle
—	12.05 Voščila — 13.30 Za našo vas — 14.15 Voščila
—	15.30 Valček, nekaj mazurk in poloneza Friderika
Chopina — 16.20 Naši operni pevci vam pojo — 19.05 .Naši mladi reproduktivci’ —	20.00 Izberite melodijo
tedna — 20.45 Kitara in hammond orgle.
Ponedeljek, 20. 11.: 8.05 Matineja v narodnem tonu — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.25 Zvoki za vas —
10.15	Poje kvintet Kranjčani — 10.35 Operetna in lahka glasba — 11.35 Slavni pevci v manj znanih operah —
12.05	Deset minut z Beneškimi fanli — 12.25 Zvočni kaleidoskop — 13.30 Zabavni orkesler tega tedna — 14.35 Voščila — 15.20 Glasbene razglednice — 15.40 Literarni sprehod — 17.05 Vsak dan za vas — 20.00 Ponedeljkova panorama — 20.55 S festivala v Salzburgu.
Torek, 21. 11«: 8.20 Ali vam ugaja — 10.15 Izborit« melodijo tedna — 12.05 Trio Mahkovič iz Zagorja — 12.40 Domači napevi izpod zelenega Pohorja — 13.38 Lepe melodije — 14.35 Zvočni vrtiljak — 16.00 Iz sto-rega in novega sveta — 17.05 Vsak dan za vas — 18.18 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe — 18.45 S knjižnega trga — 21.40 Pevka Ljiljana Petrovič.
Sreda, 22. 11.: 8.55 Pisani svet pravljic in godb — 9.25 Melodije v modrem — 11.15 človek in zdravje — 11.30 Radi jih poslušale — 12.05 Kmečka oddaja — 12.29 Igramo za vas — 13.30 Narodne pesmi iz Makedonija — 15.20 Koncert po željah — 16.00 šoferjem na pol —
19.05	Pozdravi in čestitke pred praznikom republike —
20.20	Spoznavajmo svet in domovino — 210« Zabavne melodije.
četrtek, 23. 11.: 8.05 .Kaj veseli bi ne peli . . .’ — 9.25 Po našem okusu — 11.30 Jugoslovanski pevci zo-bavne glasbe — 12.25 Zvočna mavrica — 13.30 Štor« francoske pesmi — 13.50 Vedri zvoki — 14.35 Voščilo —
15.20	Klavir v ri mu — 16.30 Glasbene čestitke delovnih kolektivov — 18.10 Iz življenja in sanj — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer.
Petek, 24. 11.: 8.20 Vedro in priljubljeno — 9.25 Z« mlade ljubitelje glasbe — 10.40 Melodije južnih morij —
11.00	Pevec Nino Robič — 12.25 Za opoldansko ro*-vedrilo — 13.39 Od polko do sambe — 15.20 Delovni kolektivi za 29. november — 16.00 Parada pihal — 16.85 Jezikovni pogovori — 18.10 Godba na pihala — 19.05 Prije ne melodije — 20.00 Operetne uverfure — 20.>5 Tedenski zunanje-politični pregled — 21.15 O morju pomorščakih.
TELEVIZIJA
Sobota, 18.	11.:	19.35 Koj vidimo novega — 2*>.l4
Kratki film — 20.20 Poj z menoj — »graj z monoj
Nedelja, 19. 11.: 18.00 Za mladino: .Ljudje od danes’ — 18.15 .Svet mladine’ — 19.10 Goiovo vas bo zanimalo — 20.10 Prenos iz nemške televizije .Simplicivs Simplicissimus*.
Ponedeljek, 20. 11.: 19.35 Tudi »o je Avstrija — 19.55 .tik pred osmo’ — 20.20 Kratki film — 20.50 .Enaindvajset*.
Torek, 21. 11.: 19.55 .Tik pred osmo’ — 20.20 Krotki
film _ 20.30 Vaš nasfop prosimo — 21.10 .Tako živimo
vsak dan*.
Sreda, 22. 11.: 17.00 Za otroke — 17.30 .Športni ABC'
__ 18.00 Za družino — 19.35 .Očka je najboljši’ — 20.05
Kratki film — 20.20 Prenos iz nemške televizije.
četrtek, 23. 11.: 19.55 Tik pred osmo — 20.28 Kro ki film — 20.50 .Kazenski zagovornik".
Petek, 24. 11.: 19.35 ,Z nasvetom in dejanjem* — 20.18 Kratki film — 20.20 Prenos iz Lowingerjevoga gledališč«.
Izdajatelj, lastnik in založnik: Dr. Fronc Petek, Veltk«vec. — Utodnjštv« in opravo:	C«4ovec-KI«gonfurt,
in tiskorska dreiba z o. j. Dr«v«, Celavec-8«rovH«. —
Gaiarae terjane ta, telefon 5*-24. Glavni urednik: Rodo Janelič, odgovorni urednik: Lovro Potočnik. - Ti.ko: Zaloinilka Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Celovec-Ktagenfort 2, PosMoch 124.