448
predlože javnosti. Tak odbor bi dvignil zaupanje v »Matico", bi poživil in osvežil njeno delovanje, pridobil v pisateljskih krogih dobre moči in določil književni program. To se nam zdi edina pot, ki bi »Matici" piidobila nazaj že odpadle člane in so-trudnike ter pridobila novih.
fVladimir Leveč: Pettauer Studi en. (Unter-suchungen zur alteren Flurverfassung.) III. Abtei-lung. To delo, ki ga je prirejal rajni Vladimir Leveč še na smrtni postelji za tisk, je izdal v ,,MitteiIungen der Anthropologischen Gesellschaft in Wien XXXV." Bd. II. u. III. H. (1905) rektor graške univerze dvorni svetnik Luschin von Ebengreuth.
Slovensko narodopisje. Jako natančno sestavljeno bibliografijo slovenskega narodopisja od leta 1898.—1904. je spisal dr. Janko Šlebinger v „Zeit-schrift fiir 5sterreichische Volkskunde". (X. Jg. 1904, VI. Heft.) Ocene razprav, ki se tičejo slovenskega narodopisja, je prejšnja leta v istem časopisu pisal prof. dr. Matija Murko. — Dela Rusa Haruzina o slovenski kmetski hiši ocenjuje v istem časopisu (Jg. 1995 1. und 2. H.) dr. Ivan Merhar. Najnovejša razprava o slovenski kmetski hiši je članek J. R. Bunkerja v „Mit-teilungen der Anthropologischen Gesellschaft in Wien" (1905 I. Heft): „Windische Fluren und Bauern-hauser aus dem Gailtale in Karnten." — Pisatelj pa niti ni zmožen slovenskega jezika! Zato je razprava v terminološkem oziru slaba.                          F. K-
Posvetovanje o glagolici v Rimu. Katoliška cerkev, ki smatra edinost v veri kot najpotrebnejšo stvar, zahteva zaraditega edinost v bogoslužju. Zato je določila, da se nekatera najbistvenejša bogoslužna opravila vrše v latinskem jeziku. A Vzhod, ki je imel že v najstarejših časih svoje bogoslužje, preden je bil še izpreobrnjen latinski zapad, si je ohranil svoj bogoslužni jezik in svoje obrede. Ker so Slovani na
meji med Vzhodom in Zapadom, se ni čuditi, da se ravno med njimi bije borba za bogoslužni jezik. Istina je, da je bil staroslovenski bogoslužni jezik v starih časih bolj razširjen, nego dandanes. Italijani in avstrijska vlada so delali na to, da ga popolnoma uničijo, in zato je prišlo večkrat do velike nezadovoljnosti med hrvaškim prebivalstvom ob Adriji. Da se stvar uredi, se je zadnji čas največ trudil krški biskup Mahnič. Papež Pij X. je poklical letos v Rim škofe iz nadškofije goriške, zadrske in zagrebške, da se o tem posvetujejo in svobodno oddajo svoje mnenje. Predsedoval jim je kardinal Serafin Vanutelli. Slovenski in hrvaški škofje so pridejali svojim izjavam dr. Luka Jeličevo delo »Monumenta Glagolitica", v katerem je zbrano vse zgodovinsko gradivo o tem vprašanju. Sklepne konference se je udeležil tudi papež Pij X. osebno. Odločilni sklep bo izdal sveti oče v posebnem pismu v obliki breva ali »motu propria".
Šwiat s!owianski. Miesi^cznik pod redakcya_ dr a. Feliksa Konecznego. (Krakow, redakcva ul. Wišlna 5. Admin. w Ksiegarni G. Gebethanera II. 5—ki.) Vseslovanska revija v poljskemu jeziku 1 To je veselo znamenje in prav iz srca smo hvaležni »Slovanskemu društvu" v Krakovu, da je iz njega izšla velika ideja, da je začel izhajati ta list. Poljaki v Avstriji, ki imajo mnogo visokoizobraženega ra-zumništva, in ki so nam Jugoslovanom po značaju in po vzgoji najbližji slovanski narod, si pridobe mnogo zaslug, ako ustvarijo vseslovansko glasilo v Avstriji, ki bi se oziralo na vse naše narode in na vse naše kulturne potrebe. Želimo listu le dobrih in zanesljivih izvestiteljev, da najde pravo pot skozi pisani mozaik stoterih slovanskih strank in strančic!
RUSKI ZAKOPI V MANDŽURIJI.