(jG^čkI
Izhaja
vsak drugi in četrti četrtek v mesecu.
Naročnina
stane
80 kr. na leto.
Posamezne Številke se dobivajo po 5 kr.
Krščanski delavci, združite se!

Naročnino in dopise
pošiljajte uredništvu »Glasnik«
Cesta v Mestni Log 4.
Oglasila
delavcev, ki nimajo dela, ali delo-dajavcev, ki iščejo delavcev, se vspreje-majo zastonj!
'kili*'
Štev. 8.	V Ljubljani, 26. februvarija 1897.	Letnik 11L
Za kaj se gre?
Odkar bijejo krščansko-socijalni delavci boj proti kapitalizmu in novodobni buržoaziji, naglaSevali so vedno, da zahtevajo za svoj stan svojih zastopnikov v razne postavodajavne zbore. Zgodovina avstrijskega parlamentarizma uči, da do sedaj za delavske stanove, posebno za delavce ni bilo mesta v teh zastopih, tudi ne mož, ki bi bili imeli čut za delavski stan. Kmečko ljudstvo ima precej svojih zastopnikov, toda kakšni so ti zastopniki? Navadno učeni gospodje, ki kmetove bede in razmer ne poznajo, ker se niso mogli ali ne hoteli seznaniti z njegovimi razmerami. Taki možje tudi navadno ne mislijo na svoje volilce toliko, kakor bi morali. Ko bi imeli mi v državnem zboru malo manj mož, katerim je komoditet* čez vse in ki bi se včasih ponižali tudi med ljudstvo, da zvedč ljudske zahteve in želje, potem bi gotovo bilo kmalo nekoliko drugače. Žalostne skušnje nas učijo, da naši poslanci poznajo naše ljudstvo samo Ob dnevu volitve, sicer se bore malo brigajo zanj. Ravno radi tega, ker ima naša država poslance, kojim ljudski blagor ni na srcu, imamo pa tudi postave, katere ljudstvu ne koristijo, ali pa vsaj ne zadostujejo.
Tako imamo delavci zavarovalnico za nezgode, katere uprava požre ogromno svoto, poškodovani delavci se morajo pa zadovoljevati z neznatnimi podporami. Bolnišne blagajne v nobenem slučaju ne ustrezajo javni potrebščini. O zavarovanju za starost in onemoglost delavcev ni ne duha ne sluha; vse trkanje na vrata naših postavodajalnih zborov je bilo dosedaj zaman. In vendar je to ena poglavitnih točk delavskih zahtev, s katero bi bik) rešeno pomanjkanje, gladovanje in največja revščina na tisoče in tisoče poštenih ljudi. Delavci nimajo nobenega varstva svobodno izvrševati svoje mandate pri bolnišnih blagajnah in druzih zavodih. — Volilna pravica mora postati to, kar bi morala biti: za vse jednaka. Volilne skupine sedanjih interesov naj se odpravijo. Vse ljudstvo naj ima jednake pravice dč postavodaje. S tem se bode zlomila moč protiljudskih strank.
Obrtno nadzorstvo je povsem nezadostno in smemo reči brezkoristno za delavce, ker obrtni nadzorniki ne smejo, ne morejo in dostikrat tudi ne umejo nadzorovati raznih podjetij. Nedelje in prazniki se vkljub postavi ne praznujejo. Zakoniti enajsturni delavni čas se svobodno
prestopa po raznih podjetjih poljubno. Delavskih pogodb z delodajalcem gledč plače in đruzih razmer nimamo nikjer, delavec mora delati za toliko, kolikor mu podjetnik sploh dati hoče. Delavski prostori so v dostih krajih zdravju in življenju delavcev naravnost nevarni. Skrbi se premalo za varstvo delavcev proti nezgodam. O kakem koalicijskem (združevalnem) pravu delavcev ni duha ne sluha. Delavska stanovanja so primerjati dostikrat hlevom, ki nikakor ne pristojajo v bivališče ljudem.
Ženska se izrablja po raznih podjetjih proti mož-kemu z delom, ki pripada po naravi le možem. Vsled tega gine ljudska mor&la in raste podivjanost nižjih ljudskih slojev. Ako pogledamo današnjo malo obrt, vidimo, da tudi tam vozi rak odločevalni voz, ne sicer nazaj v boljše čase, marveč nazaj od onih časov — v propast. Mali obrtniki postali so popolnoma osamljeni, država jih ne podpira, sami si pomagati ne znajo in tudi lahko ne morejbl Obrtni zakon jim ne daje odločevati o svojem obrtu. Veliki podjetniki ne spadajo pod zadruge. Veliki obrt more po našem obrtnem zakonu pričeti vsakdo, ki ima denar, če se je učil, ali ne. Strokovnih obrtnih šol imajo premalo, radi tega zaostajajo v znanju obrtniki. Za naobrazbo obrtnega stanu se veliko premalo stori. Liberalni duh navdahnil je tudi obrtni stan s svojim strupom — z razdvojljivostjo. Obrtniki sami niso složni ter se dostikrat po nepotrebnem bojujejo drug proti drugemu z namenom gospodarsko uničiti svojega nasprotnika. Kaj naj povemo o našem kmetu? To kar o delavcih in obrtnikih! Kmet propada od dne do dnč, goni ga iz njegovega domovja tuja kapitalistična požrešnost in teža državnih potrebščin, če pregledujemo uradne liste, vidimo vsak dan cele strani na-tisnjene s samimi dražbenimi oglasi. To je rana, ki zelo razjeda naše kmečko ljudstvo. Potreba je kmeta rešiti dolga. Zemljiščni dolgovi bi se morali polagoma amortizovati. Ustanovijo naj se stalni kmečki domovi, kateri so le do četrtine vrednosti zadolžljivi, nikdar pa ne prodajljivi. Država naj skrbi, da se kmetom ustanovijo obligatne kmečke zadruge, v katerih ima odločevati o svoji osodi kmet sam. Kmetske zadruge morajo biti samostojne in od uradništva neodvisne. Kmetovalci bi si po zadrugah preskrbovali potrebščin in oddajali pridelke. Zadruge bi skrbele, da kmetovalec svoje pridelke
HHQ 58 Qt«-
prodaja naravnost konsumentom, ne pa prekupcem, ki hočejo imeti tudi svoj dobiček.
Država mora prepovedati vsako Spekulativno borzno kupčijo a pridelki, braniti kmetovalca proti tujim agrarnim mogotcem, ki preplavljajo svetovni trg s svojimi pridelki, Nujna potreba je tudi, da se nekaterim drugim stanovom pomaga. Tako imajo naši učitelji in nižji uradniki v gmotnem oziru zelo žalostno stanje. Nujna potreba je, da se za te tudi nekaj ukrene.
Sedaj, ko so pred durmi volitve v državni zbor, kateri ima moč v svoji roki, da lahko pomaga ljudstvu, je potreba, da ljudstvo dobro premisli, koga bode volilo, ko se gre za to, da se odstrani sedanji gospodarski nered in da se ustanovi nova podlaga novemu redu, od katerega pričakujemo boljših časov.
Volilci naj povsod od svojih kandidatov najodločneje zahtevajo, da delujejo na to, da se čim najpreje reši socijalno vprašanje. Vsi oni poslane', ki nočejo nič slišati o socijalnem vprašanju, ne poznajo, ali pa nočejo poznati časa, v katerem živijo. Tudi med dosedanjimi slovenskimi poslanci jih ni, ki bi hoteli umeti tok časa' Radi tega naj se vzdrami ljudstvo samo in naj pove jasno in odločno svojo voljo vsakemu, ki hoče biti narodov poslanec. Tu ni odločiven stan, kateremu naj pripada poslanec, tu se ne gre, koga morda posebej počastiti. Tu se gre za usodo ljudstva in zato moramo od vsakega poslanca zahtevati, da deluje v krščansko socijalnem smislu za narodovo korist.
Kako napredujemo?
Dnč 7. svečana t. 1. se je zbral na Dunaju drugi shod krščansko-socijalne delavske organizacije v naši državi. Vlansko leto je bilo skorej petkrat manjše število delavcev zastopanih. Letos je predsednik Sahhuber ponosno poudarjal, da zastopajo navzoči delavski zastopniki blizu sto tisoč delavcev krščansko-soci-j alne organizacije.
Socijalni demokratje štejejo svojih pristašev nekako nad 90 tisoč. Nas je več. To je ]irva vzvišena misel, ki nam navdaja sreč. Krščansko-socijalna delavska organizacija ogromno napreduje. Ta nepobitna resnica nam daje trdno upknje konečne zmage.
Priznavati pa moramo, da socijalna demokracija na zunaj mnogo bolj glasno nastopa. Vzrok temu je jako lahko najti, Socijalno-demokratična organizacija ima trdno skupno vodstvo — dunajskih judov, ki ukazujejo kot turški paše. Dalje porabljajo večino svojih denarnih doneskov za časopisje in agitacijo. Mi krščanski delavci ne maramo, da bi nas kedo slepo komandiral, še manj pa nas je volja pobirati trdo prislužene groše samo za agitacijo. Mi agitiramo s svojimi načeli, ne pa z denarjem in s plačanimi agenti. Nas Vodi v boj prepričanje, ne pa dobičkaželjnost. Za socijalnega demokrata je vsak dober, kedor je nezadovoljen na svetu, Če le hoče poleg nezadovoljnosti udrihati proti „farjem", za nas pa je dober
le tisti, ki ima res živo krščansko prepričanje in Čegar boj ima svoj temelj v načelih večne pravičnosti in ljubezni.
Z neko stvarjo so nas bili tudi prehiteli sooijaini demokratje, ki nam zelo nagaja, namreč — s strokovnimi društvi. Soeijalisti sicer svojim strokovnim organizacijam jemljo le denar iz žepa in ne skrbč prav za prav nič v njih za delavca, razven da ga včasih spravijo v kako neumno stavko.
Mi umevamo strokovna društva tako, da si ž njimi delavci res zboljšajo svoje stanje. Strokovna društva morajo združevati delavce jedue vrste, jih poučevati o njihovih pravicah in dolžnostih, voditi jih v boj proti krivici, poleg tega pa tudi jih podpirati — v bolezni, vsta-navljati zavarovalnice za starost, za čas brezdelnosti, podpirati delavske vdove in sirote. Vsega tega socijalisti ne poznajo.
Strokovna društva bi morala skrbeti tudi za zdrava delavska stanovanja, deliti podporo potujočim delavcem in seveda dajati jim tudi pravno pomoč v njihovih pravnih zadevah.
A doslej še take organizacije nismo imeli. Hvala Bogu, smemo reči, od zadnjega skupnega našega shoda na Dunaju se je to izpremenilo. Ta shod je sklenil, d a se osbujejo krščanska socijalnastro-kovna društva.
Morda je ravno slovenska krščanska socijalna organizacija tudi kaj pripomogla k temu. Zastopal jo je Vil- j jem Raček na Dunaju in po njegovem predlogu se je izvrševanemu odboru v izvršitev prepustila ustanovitev kr-Ščansko-socijalnega rudarskega in topilskega strokovnega društva.
Poleg tega se je vsprejel naš po istem zastopniku nasvetovani predlog, naj se izreče krščansko-socijalna delavska organizacija za to, da se morajo zatiranim narodom dati tudi njihoTe narodne pravice.
Dalje se je sklenila važna stvar, da se ustanovš v krščanski socijalni organizaciji — zaupni možje. Vsaka krajevna organizacija ima svojega zaupnega moža. Zaupni možje jeduega okraja volijo okrajnega zaupnega moža, okrajni deželnega. Deželni zaupniki se shajajo vsaj dvakrat na leto. Vrhovna oblast v organizaciji je vsakoletni strankarski shod.
Gibljemo se. Bog nam daj i za naprej toliko srečnih vspehov, kot smo jih dosegli dosedaj, potem bo res mogoče pokazati tudi dejanjski, da je rešitev delavskega stanu mogoča samo v organizaciji po krščanskih načelih. Letos nas je že sto tisoč. Delajmo in skrbimo, dft nas bo drugo leto najmanj še jedenkrat toliko 1
Naša organizacija.
Slovensko katoliško delavsko društvo v Ljubljani je izdalo v 6. in 7. tednu 81 gld. 70 kr. za podporo svojim obolelim članom. — V društvene namene je daroval C. g. Lovro T i č, kaplan v Sodra-
->•£3 59 o*«~
žici, 2 gld. letnine. Bog plačaj stotero in obudi mnogo posnemalcev, da se vsaj deloma pokrijejo veliki stroški društvene bolniške blagajne!
Strojarji in aoc. demokracija na Vrhniki.
Redki so dopisi z Vrhnike in malo se sliši o nas. Morda smo bolj tihi ljudje, zato pa preveč potrpimo. Če se pa le draži in hujska, mine tudi v nas potrpežljivost, kakor časih tudi najkrotkeji pes pokaže zobe. Cel svet se bori zoper soc. demokrate, vse jim stopa na pete, le pri nas je vse dolgo mirno gledalo, kako se pehajo pošteni krščanski delavci v pogubonosno domišljijo. Koliko poštenih delavcev se jim je že vsedlo na limanice? Koliko gorja so že trosili med svet! — Kakor kužna bolezen je zašla ta nesrečna ideja med vse sloje na svetu in tako se pritihotapila tudi med strojarje na Vrhniki. Nekaj jih je v najkrajšem času postalo najhujših rovarjev in ti so potem oznanjevali novo odrešenje sveta. Pač so jih nekaj zvodili za noš, lovili so jih noč in dan, na vseh krajih, po gostilnah, cestah, vabili na sprehod. Najbolj jim je bilo na tem, da strojarji popustč svoje bratovščine in pristopijo k novemu strokovnemu društvu („Gewerkschaft"). Tu je zopet židovska špekulacija. Dobro jim je znano, da v teh društvih ne morejo kar gladko priti do svojih nakan, ker je društvo na krščanski podlagi; zato so pa začeli delati na to, 4a se ta društva razpustč in ustanovi novo, za vsa-cega bandita pristopno. V malokaterih krajih se jim je to posrečilo. Večina strojarjev je zato, naj ostane pri starem, so pa drugi, katerim bolj ugaja novo, ker revčki ne vedo in ne pouči jih noben. Od mnogih strani, n. pr. iz Tržiča, Kranja i. t. d. slišimo, da se ne bodo razdrli. Tudi -naši strojarji so prišli do spoznanja, da ostanejo pri starem in rajši one, kateri se potegujejo za novo. društvo, izključijo. Ker pa domači soc. dem, zlagati ne morejo, ponujajo se ptuji; če tudi teh nočejo, pridejo po tihem sami. Tudi znani Postler se je ponujal, katerega so v Tržiču vrli strojarji izbacnili, da bi prišel na stroške strojarjev sem jih poučevat, toda tega niso sprejeli.
Dne 31. januvarija so imeli strojarji svoje „štiri tedne". Program je bil hitro in precej mirno pri kraju in vsi so se vsedli okrog miz. Kar vstopi neko človeče, kateri ni strojar, kateri ni bil povabljen, človeče, katero nima med strojarji nobenega opravila, znan ptiček M. iz Ljubljane ter se kar prosto pridruži. Bilo je vse tiho in vse je gledalo, kaj ta hoče. Prijazno seveda vsprejelo ga je le par soc. demokratov, kateri so ga skrivaj povabili, ker so tudi zjutraj ž njim okrog hodili. Čez nekoliko časa omeni njegov somišljenik, da bi rad ta učeni gospod strojarje poučil v nekaterih važnih rečeh, zlasti o bližnjih volitvah. Kakor da bi strela vdarila med poštene strojarje, se mu klicali: „zase obdrži svoje nauke, kdo te je klical ?“ „Ven ž njim!“ in tako so ga porinili iz gostilne. Prišlo je pa tudi isti dan pismo, v katerem pišejo }kolegi iz Beljaka, da pride na Svečnico njih poslanec na Vrhniko, strojarje poučit in silit v »ovo društvo. Tudi tega bi zavedni strojarji precej pognali, pa ker je bil ravno strojar, pustili so mu, naj pove, kar si je namenil; ker ta je itak zadnji, kateremu so pustili .govoriti. Agent zanje je T. Tomc, stroj, mojstra sin iz Ljubljane. Poročal ni pač nič
novega, največ je le glabno bral iz soc. dem. časopisov, dokler so ga pustili in potem so tudi tega brez vspeha poslali domov. Sele sedaj so prišli strojarji do spoznanja, šeje sedaj so sprevideli, kje da so. Se tisti dan je šel rudeči trak iz „Schilda", katerega so soc. demokrati pri neki priliki v znamenje zmage obesili. Sele sedaj so se zavezali, da ostanejo pri starem in da bodo vsacemu agentu, predno bo zinil, pokazali vrata. Omenil bi lahko več, tudi nekaj imen, zlasti pa o nekaterih inteligentnih ljudeh, pa naj bo za danes dovelj. — Zastonj jadikujejo nemški soc. dem. časopisi, rekoč : „Žalostno in sramota za Vrhniko, ker še nima soc. demokratičnega sedeža." — Mi pa kličemo: „Nimamo ga še ne iu ga tudi nikoli imeli ne bomo!" Gotovo je pa častuo inlepo za strojarje, da so še vsacega agenta pognali, kar jim v naprej Bog pomozi.	L. P.
Iz Št. Petra na Notranjskem. Predzadnji »Glasnik« je poročal j o vstanovitvi tukajšnjega »Katoliškega delavskega društva«! dne 10. p. m. Da se društvenim pravilom zadosti, po katerih se ima občni zbor vršiti vsako leto meseca januvarija, je odbor v svoji seji pod predsedstvom kurata g. Fr. Rajčeviča poskrbel občni zbor za nedeljo 31. p. m. ob 4. uri popoldne v prostorih gostilne pri »zvezdi«. Povabilom, katera so se precej obširno razpokala, se je odzvalo še d^kaj udov in neudov, posebno duhovnija sv. Mihela poslala je več vrlih možakov. Opaziti pa je bilo, da tudi naše društvo, čeravno se šteje nepolitičnim, vsem ne ugaja. To pa nas ne straši, navajeni smo tega, osobito v Št. Petru. Uverjeni smo, da »liberalne vešče«, katere mogoče še obletavajo naš kraj, nas ne bodo uničile. Več kakor vse škodi našemu društvu to, da ima malo kateri delavec kaj zaupanja do društev, največ radi socijaine demokracije, katera je z velikimi vplačili delavco splošno vstrašila. Prvi občni zbor seje sponesel takole: Predsednik otvori zborovanje s primernim nagovorom, v katerem med drugim razloži pomen društva, pripomni, da društvo ni politično, <}a smč le na gospodarskem polju zastopati koristi delavstva. — K bodrilnim govorom se oglasita tajnik gospod L. Špilar in podpredsednik gospod Valentin Krašovec. Prvi se na krutko spomni pete volilne skupine v tem oziru, kako počasi in teško gre za pravice delavcev. Krašovec pa pripomni navzoče na dve točki društvenih pravil, namreč, na namen društva : »po moči skrbeti, da pridejo marljivi ubožni udje do lastnega premoženja in napeljevati ude k varčnosti.« Ker je toliko revežev brez lastne hiše in zemljišča, ni prav, da na javni dražbi kupijo največ posestev taki, katerim ni mar za shranitev, temveč za prekup in velik dobiček. Društvo naj skrbi in posreduje, da pridejo taka posestva vrednim in potrebnim udom v last. Ce se za to posredovanje rabi denar, si tega od udov lahko pridobi, treba je le,.da se za ditjStvo vsi stanovi zanimajo. Z božjo pomočjo, dobro voljo in neukim trudom se da vse to doseči. V drugi točki, napeljevati ude k varčnosti, se spominja v prvi vrsti tistih, kateri se mučijo in trpe na vse pretege za zaslužek, prihranijo si pa zato nič, ker o varčnosti nimajo pojma. To so pravi
£3 60 £3*-€-
sužnji, dolžnost jim je pomagati do varčnosti. Z marljivim delom in varčnostjo se d& mnogo doseči. Sedaj se smelo računi v okrožju Pivke na sto tisoče dolga, ta dolg pa, po mnenju govornika, odpade v 30. do 40. letih ves, samo, prav delati in varčevati je treba. — Blagajnik g. Jožef Žele povč o stanji društva. Do sedaj imamo nad 50 udov in 65 gld. obrestinosno naloženih v domači hranilnici. Stroškov ima društvo do sedaj 2 gld. za tiskanje vabil; prvi vstanovni stroSki so pokriti po prijatelju društva. Posebno z veseljem se je vzelo na znanje, da je Ivan Špilar odstopil zelo primerno sobo društvu za tri mesece brezplačno. Udje Zupan, Spilar, Rajčevič 'in KraSovec ponudijo društvu brezplačno svoje časopise in kar je mogoče, tudi knjige. Določi se mesečna udnina za podporo v znesku 30 kr. na mesec, vsak plačujoči ud dobi svoj časopis na dom. Knjige se bodo tudi posojevale, za nadzorovanje knjižnice se naprosi nadučitelj Kalan, v kar rad pritrdi. Med tem se je volil razsojevalni odbor in pregledovalci računov. če se še dostavi, da se je sliSalo več raznih pomenljivih nasvetov in da so se točke dnevnega reda izvrševale vse kratkočasno po domače, je poročilo seveda povrSno o prvem obč. zboru naSega tri tedne starega društva pri kraju. Bog daj srečo!
Iz Tržiča, 11. februvarija. Oprostite, ako tudi iz Tržiča par vrstic pisati želim. Tukaj imamo, kakor veste, slovensko bralno društvo. In kaj vam hočem povedati o tem društvu? Nič druzega, kakor kake ljudi ali kake ude imamo pri tem društvu. Sedaj smo hoteli napraviti mesto slovenskega bralnega društva slovensko katoliško bralno društvo, pa kaj se je zgodilo, ko smo hoteli to narediti ? Precej sta bili dve stranki, ena zoper to, druga je to zahtevala. Zoper to jih je bilo mnogo, posebno dva sta se prav poganjala in med tema dvema je že neki zelo prileten mož, ki po eni strani tako moli, da bi vsak mislil, da je to res pravi katoliški ali krSčanski mož. Toda, žalibog, na drugi se pa katoliškega imena boji. Sram naj ga bo, kakor tudi druge. In ta mož — do sedaj ga nismo poznali kakšen da je — po eni strani govori, da naj nikar ne govorč čez duhovnike, da ga vsak na zadnjo uro potrebuje, po drugi pa neče katoliškega imena. VpraSam, ali je to krSčanski mož? Ne, nikakor ne. In kdo je ta mož, ki že z eno nogo v grobu stoji, pa se Se za posvetno tako poteguje in ne pomisli, da bo prišel čas, da ga pokliče tisti, katerega imena se sedaj brani ? Ne bom ga sedaj imenoval, pač pa drugič, ako se bo hotelo vedeti. Za danes bodi dovolj, pa drugič kaj več!
Razvedrilo,
Kdo kvari ljudstvo ?
(Po Bolandenu priredil Jožef Vole.)
(Dalje.)
»Grozno, nezaslišano I« vzklikne. Tisoče bi rad dal, če bi bila moja trditev obveljala in ne vaSa. Grozi se mi ta tolikanj hvalisana omika in prosvetljenost časa.«
»Le hladnokrvno, vrli gospod Logar 1 Bolezen je le ondaj mogoče ozdraviti, če je poznana. In najina naloga je, da spoznava bolezni javnega življenja in do tega spoznanja tudi drugim pomoreva. S tem najbolje sodelujeva na ozdravljenju duhobolnih naših dnij.«
Počasi korakata dalje po ulici.
»Ah, poglejte, ondi hiti najin kemik, — najbrže vrSit svoj nalog. Olikan in uljuden človek je to, ni res?«
»Razumem vas, gospod doktor. Zamrla mi je vera, da Bvetna olika in omika brez krščanske nravnosti in vestnosti kaj premore. Poslej mi fina olika nikakor ne bo več porok človekove notranje vrednosti.«
»S tem pritrdite resnici, katero je Kristus izrazil v besedah: ,Varujte se krivih prerokov, kateri prihajajo k vam v ovčjih oblačilih, znotraj pa so zgrabljivi volkovi/ In drugodi pravi Izveličar: ,Na njih sadovih jih bodete spoznali/ Ta rek se povsem vresničuje ob tukajšnjem vseučilišču, ki bi se smelo nazivati: višji zavod zapeljivcev.«
»Beznica duševne okuženosti je tako vseučilišče!« sikne knez razburjen.
»Idiva danes Se na kako proučavanje, gospod Logar! ObiSčiva dijaka Božiča. Staviva mu isto ponudbo. Kakor je nama kemik pravil, je Božič reven, toraj v potrebi. Ponudiva mu za strup zelo visoko svoto. Zelo me zanima, kak6 se bo ultramontanec, hočem reči: verni katolik obnaSal v tej skuSnjavi.«
»Kočljiva stvar to!« odvrne knez pomisljevaje. »Ce mi zapeljete tudi vernega človeka v zločin, izgubil bom vse spoštovanje do človeštva. Vendar pa — bodi!«
Vrneta se, izgineta v hišo in stopata po brezko-nečnih stopnicah do podstrešne izbe. Uborna stanica se jima odpre, a v nji strogi red in snažnost. Razpelo in podobe na steni pričajo o duhu, mnoge kmige pa o marljivosti in pridnosti gospodarjevi. Dijak sedi globoko zamišljen ob knjigi. Prihod tujih gospodov ga preseneti. Po običajnih pozdravih in seznanjenju ponudi gospodoma sedeže, sam pa obstoji; nedostajalo mu je tretjega stola. Komaj pa Kogoj razodene svojo »zelo zaupno proSnjo«, spremeni se hipoma in bistveno poprej preprosto in ponižno vedenje mladega učenjaka. Oči mu zaiskrč, jeza mu pordeči lice in na obrazu se mu kaže notranja ogorčenost.
»Gospod, kako se drznete s takimi ponudbami do mene? Kdo in kaj vam je dalo povod, da me smatrate zmožnega hudodelstev ?<
»Oprostite blagovoljno, gospod Božič, odpustite!« pomirja ga Kogoj. »Cula sva, kako so vas hvalili kot izbornega kemika. Če nama izpolnite proSnjo, plačava vam, kolikor zahtevate.«
»Molčite, gospod! Za vse zaklade sveta ne maram biti sodrug morilcev.«
»VBaj ne bodete«, zatrjuje Kogoj. »Zadeva ostane tajna in nikaka kazen vas ne doseže.«
»Aboten je tak govor !< prekine ga dijak. »Vsega-pričujoči in vsevedni Bog ve za nameravani zločin. Pri Bogu sem odgovoren za vsako svoje dejanje.«
-*€3 61 £3^-
»Vendar pa se mahoma lahko rešite bede, v kateri očividno živite«, dč Kogoj. *Za rastlinski strup vam plačava celo premoženje, če je zahtevate. Zamenite vendar svoje siromaštvo z brezskrbnim življenjem in uživanjem.«
»Pač, glad je moj vsakdanji gost, a vendar raje tisočkrat gladu umrjem, nego grešim zoper božjo zapoved : Ne ubijaj! Nikakor, za vse bogastvo sveta ne maram postati upornik napram od Boga določenemu nravnemu redu.«	'J
»Bravo!« vikne knez. »Gospod Božič, jaz vas spoštujem in občudujem. Najina zahteva ni resna; šlo se je le zastavo. Poskušnjo ste sicer zmagoslavno prestali, a vendar sva bila midva Bkušnjavca. Dovolite, da se vam prisrčno zahvalim ter vas za dlje časa rešim glada in siromaštva.	(Dalje sledi.)
Socijalni pogovori.
Kmetske posojilnice v Italiji. Vsaka dobra reč se mora boriti s premnogimi zaprekami. Tako tudi kmetske posojilnice (casse rurali) v Italiji. S pomočjo duhovščine so se namreč zadnja leta ondi ustanovile po raznih krajih posojilnice, ki bi delavca in kmeta varovale popolnega propada s tem, da mu za male obresti posojajo v najhujši sili denarja. Osobito v rimski okolici, v nekdanjem Laciju mnogo takih posojilnic prav blagodejno deluje in odstranja pogubni proletariat in ž njim socijalno demokracijo. Ali čudno 1 Mesto da bi država podpirala te zavode, jih le zatira. Oni denarni zavodi, kateri so pod vladinim pokroviteljstvom, nočejo posojevati kmetskim posojilnicam denarja, ali pa zahtevajo take pogoje, da jih interesenti ne morejo izpolniti. Tako se je nedavno obrnila posojilnica v Gastelmadama pri Tivoliju do italijanske banke za posojilo. Toda le-ta, ki podpira druge posojilnice, je odrekla svojo pomoč oni v Castelmadama s pristavkom, da dobi denarja, ako izbriše naslov „katoliška". Torej le to je vzrok, da omenjena posojilnica ne dobi kredita pri vladnem zavodu. Ali ni to skrajna nestrpnost ? In vender prav v Laciju posojilnice tako blagodejno delujejo ! Iz čistega dobička se napravljajo kmetski stroji, kupuje se gnoj, priprave za škropljenje trt itd. Časnik, iz katerega smo povzeli to vest, pa dostavlja opomin in vabilo do vseh dobromi8lečih katoličanov, naj vlagajo svoje prihranke v take posojilnice, ker s tem vršč dvojno dobro delo : sebi naložč denar plodonosno in pomagajo revnim svojim rojakom, ki bi sicer nehotč zapadli socijalni demokraciji. — Krščansko ljudstvo, pomagaj si samo in Bog ti pomore !
Koliko je socijalnih demokratov po raznih državah?
Francoski list »Peuple« je sestavil število socijalnih demokratov po raznih državah, nadalje število njih časnikov in poslancev iz raznih dostopnih podatkov tako-le: 1. Na Nemškem so imeli pri volitvah leta 1871. 124.655 glasov; 1. 1881. pa že 311.961. Leta 1890. se je pri volitvah pokazala moč demokratov v ogromnem številu 1,427.298, Toda še vedno število raste. Leta 1893.
so oddali celo 1,786.758 glasov. Svoje ideje razširjajo v 41 dnevnikih in 123 drugih listih. V državnem zboru imajo 48 poslancev. — N a Francoskem so oddali socijalni demokratje leta 1889. pri volitvah 91.000, 1. 1893. 600.000 in 1. 1896. 1,400.000 glasov. Poslancev imajo 62. V večini so demokratje v 29-ih večjih mestih, mej temi v Parizu in v 1200 manjših mestih. Svojo stranko razširjajo z 78-erimi časniki. — V Italiji so dosegli 1. 1893. 20.000 a leta 1896. že 90.000 glasov. Poslancev imajo 19. Sirijo se po deželi s 33-imi časniki.
—	Na Danskem so imeli pri volitvah 1. 1872. 315, 1. 1884. 6805, 1. 1887. 8408, 1. 1890. 17.232 in 1. 1893. 25.019 glasov. Socijalistiških društev imajo 713. Poslancev so si doslej priborili 9; časopisje zelo širijo, imajo namreč 6 dnevnikov in 3 druge liste. — Š v e-dija in Norvegija se ponašata z 72-imi socialnodemokratskimi društvi. Koliko volilcev spravijo na volišče, nam ni znano, pač pa vemo, da imajo jednega svojega poslanca, ki je izvoljen v Stokholmu. V dežel spuščajo dva dnevnika in nekaj tednikov. — Belgija je izkazala pri volitvah leta 1894. 344.000 in leta 1896.
461.000	demokratskih glasov, kateri so poslali v zbornico 29 poslancev. Svoje brezverstvo širijo mej svet po petih dnevnikih in mnogih tednikih in strokovnih listih. — Na Švicarskem so oddali socijalni demokratje leta 1896. 107.000 glasov. — Angleška je pokazala leta 1895. 98.000 demokratskih volilcev. Več poslancev je bilo izvoljenih na njih program. Mnogo zastopnikov delavcev so izvolile socijalno pobarvane delavske skupine.
—	Na Srbskem se je pojavilo doslej pri volitvah
50.000	socijalistov. — Argentinska republika ima 76 demokratskih društev in več časnikov v raznih jezikih.
—	Iz Španskega nimamo poročil po številkah, pač pa ondi širi socijalno modrost pet tednikov. — Zedinjene države v severni Ameriki so izkazale 1. 1881. 2068, 1. 1890. 13.331, 1. 1892. 21.157, 1. 1894. 33.133, 1. 1896. pa blizu 40.000 socijalno-demokratskih glasov. Od drugih držav nimamo poročil. — Kaj pa pri nas v Avstriji? Omenjeni francoski list trdi, da je prišlo v naši državi 1. 1895. 90000 socijalnih demokratov na razna volišča. Pri letošnjih volitvah za državni zbor se bodo prikazali tudi na Slovenskem. Prijatelji! Številke kažejo, kako se socijalno - demokratska povodenj širi po svetu, kako napreduje, kako prodira žal, tudi pri nas. Omejiti more to povodenj le krščansko socijalno združevanje delavcev. Zatorej pozor pri volitvah 1 Učimo se organizacije od svojih nasprotnikov!
Oj zvoni, zvoni zvon kristalni
Zvon krščansko-soeijalni!
Drobtine.
Uljudna, nujna prošnja do vseh ljubljanskih delodajalcev in gospodarjev. Dne 4. marca letos stopiti bo mej drugim na volišče tudi do sedaj brezpravnim služabnikom, delavcem, hlapcem itd., da si izbero svojega
~9*€3 62 O+^-
zastopnika za državni zbor. SVbta dolžnost vseh novih volilcev je, da se polnoštevilno udeleže tega važnega dejanja. Ker jih je pa mnogo izmej njih v takih službah, katerih ne smejo ostaviti brez gospodarjevega dovoljenja, je nujno potrebno, da se jim od te strani v izvrševanju omenjene dolžnosti ne delajo nikake zapreke. Za državne uradnike, učitelje ih druge uslužbence je vlada sama odredila, da jim morajo predstojniki dovoliti toliko prostega čk'sa, da se zamorejo udeležiti volitve. Ker je pa ogromno število volilcev v službi pri zasebnikih, je nujno potrebno, da tudi ti storš isto, kar je dovolila vlada svojim podložnikom, in jim v tem oziru ne stavijo nikakih idprek. Vsled tega se obrača podpisani odbor krščansko - socijalnih volilcev do vseh zasebnih delodajalcev in gospodarjev ljubljanskega mesta z nljudno, nujno prošnjo, da oproste svoje podložnike dne 4. marca, to je na dan prvotnih volitev za novo peto skupino, za toliko časa od dela, da jim bo možno zadostiti svoji, z mnogim trudom priborjeni državljanski pravici. To pričakuje podpisani odbor tem preje od vseh krščansko mislečih gbšpddarjev, katerim bi gotovo ne bilo ljubo, ako bi po njihovi krivdi napram svojim podložnikom ne zmagala pravična, krščanska stvar.
Združeni odbor krščansko-socijalnih volilcev.
Iz Lok pri Zagorju. — Volitve. V občini Bžiše so bile dne 16. t. m. volitve volilnih mož. Zmagali so nasprotniki z neznatno večino. Zmaga bi bila gotovo naša, da se je volitev vršila mirno in pravično. Ali rudečkarji so si toliko prizadejali za zmago, da nikdar tega. Pa ne, da bi bili koga prepričevali o napačnih načelih katoliške šttahke, ampak pretili so celo z noži, jemali katoliškim volilcem po sili listke, na katerih so biii napisani volilni možje, obrekovali duhovne, da hočejo zopet tlako uvesti, da se jim gre sšrao za denar, obljubovali jim, če volijo s&čijalne demokrate, da se bo živinska kupčija precej zboljšala itd. Kdor pa ne Ho volil Sčcijalnih demokratov, tisti pa — tako so grozili — (haj ‘se nikoli več ne prikaže v Lokah ter naj ne hodi več skozi Loke, kajti v Lokah je dosti kamenja. Da boš vedel, ljubi „Glasnik", kako spoštujejo socijalni demokrati osebno prostost, povem ti še posebej o jednem volilcu, ki bi ga bili socijalni demokrati radi za-se pridobili, da so ga toliko psovali in toliko mu pretili, da se je baje to še znanemu Cobalu zdelo preveč. In ko je le ta volilec (zadnji je bil na vrsti) oddal neustrašeno svoj glas za katoliške volilne inože, planili so nanj kakor gladni volkovi in le z največjim trudom jim je ušel v neko hišo, kjer so ga vzeli v varstvo in vrata zaklenili pred socijalnimi demokrati. Ali socijalni demokrati niso odnehali. Dve celi uri je oblegala divja druhal hišo, v kateri je našel omenjeni volilec svoj azil ter na vse grlo kričala« „Ven ž njim, ven ž njim, drugače bo vse drobno!“ — Nek krojač jo je tudi skupil zavoljo tega, ker je neustrašeno volil katoliške može. Ko je namreč oddal svoj glas, vprašal ga je okrajni glavar:	„Kdo pa si ti?" — „Krojač." — „Imaš
pravico (patent)?" — „Ne." — „Boš pa prišel k uradnemu dnevu." — Glej, ljubi „Glasnik", še celo od onih, ki bi vendar morali biti nepristranski, se je pritiskalo na
katoliško misleče volilce. In sploh je neki predsednik volilne komisije ravnal s katoliškimi volilci osorneje, kakor s socijalnimi demokrati. Kaj, ali je že tudi vlada socijalno-demokratična ?
Iz Zagorja. Surovost naših socijev se kaže vedno v obilnejši meri. Da je to resnica, pokazali so v svoji šnopsarski omiki pri volitvi v četrto in peto skupino v zagorski in aržiški občini. Posebno v zadnji so se s svojim surovim junaštvom jako dobro »bildali«. Da se k temu boljše pripravijo, zbobnali so v nedeljo poprej, 14. t. m., ljudski shod v gostilni pri Eibensteinerju na Lokah, kjer so že znani mokraški voditelji z neznansko
ognjevitostjo udrihali po f......... Drugi letali so po
hribih sosednje čemšeniške fare ter lovili kmete na svoje limanice, a vspeh ni bil povoljen, kajti tudi mi nismo rok križem držali; storili smo svojo dolžnost, pojasnili smo kmetom, kaj je prav za prav socijalna demokracija in kaj je sploh njen namen, in gotovo bi bila večina naša v četrti kuriji, da se niso rudeči poslužili surovosti. Prvi pripomoček je bil seveda frakelj, a ta je postal s časom vred premajhen, zato je prišel na vrsto tudi oni, ki jih gre osem v en liter; lačni želodec je.tudi hotel imeti potrebne hrane. Izvolil si je ono slavno jed, ki ji pravijo rudeči z liberalci vred »ajmoht«. Ker pa so naši vkljub zabavljanju stali razun kakih dveh strahopetnežev trdno na svojem mestu, pričeli so se bati, da popoldne
v	četrto skupino vendar ti p.................ajmohtarji
zmagajo. Zato so popoldne svoje »šihte« pustili in na čelo garde postavili nekega S., katerega vsa zagorska dolina in še daleč okrog poznajo ljudje, kakšnega perja ptiček je. Zdaj so se postavili po cestah, koder • so prihajali kmetje na volišče in tu se je pričela še-le agitacija: »kaži, kakšen ,cegelc‘ imaš, koga boš volil?« itd. Ko je pa trgovec g. Verbole izpod St. Jurja bil odločno na naši strani in ž njim večina kmetov, odpodili so ga s prizorišča s surovo silo; nevedneže so potem prisilili, da so prišli do večine. No, sedaj se seveda bahate, češ, zmagali smo, večina je naša, vse je naše. A mi pa vas tudi še to-le vprašamo: kaj bo vam pa koristila vaša zmaga? Morda boste nas res zdaj v a..................po-
jedli? Verjemite le to-le: Zdaj so vam res nekoliko ro-žički zrastli, a zrastli bodo tudi, ki vam jih bodo poža-gali, potem pa boste imeli zopet t o p a s t e. Kako izvrstno vas je vaš misijonar izuril, kaže tudi to, da je prišla volit od vaše strani tudi neka baba, katere mož doma bolan leži, a glavar jo je nazaj k možu domov poslal, rekoč, da babe sedaj še ne bodo volile! »Sedaj je pa konec tega p............... a.........«, sliši .se po-
gosto semtertje, pa počakajte malo, saj Zagorje še ni cela Kranjska, ali morebiti cela Avstrija, pač pa ste pokazali, da ste zagorski mokrači (rudeči vam..ne rečemo, rudeči so le oni, ki vas »farbajo«; vi ste le rumeni) v celi Kranjski najbolj surovi. Mi pa bomo vkljub temu še zmiraj jedli tisto slavno jed ; predno leto okoli preteče, vas povabimo, da se vas prav mnogo spametuje, da tudi
vi	pristopite z žlico v roči k naši skledi. tfaner.
Z Breznice. V naši župniji pod vasjo Breg mislijo bogatini (menda kranjska obrtna družba) napraviti zelo
•**€3 6 3 €3*4-
veliko tovarno ali fabriko za razne reči. V ta namen
hočejo uporabiti vodno moč in sicer Savo, ki teče pod omenjeno vasjo. Vzdigniti hočejo Savo, da bo po napravljeni strugi tekla v sredini savinega obrežja od vasi Moste do Brega, kjer bo prišla ven in se z veliko močjo napeljala v tovarno. Ta reč se plete že kake štiri do pet let, a o tem še ni prišlo nikjer nič na dan. Zato hočemo tu to reč nekoliko razjasniti. S kmeti na Bregu se je začel pogajati pred nekako petimi leti Luck-man iz tovarne na Savi na Gorenjskem; pomagal mu je pri mešetarjenju naš župan po domače Mulej iz Že-rovnice. Kmetje so svet pod vasjo prodali zelo po ceni. Ker je omenjeni svet, kjer bo stala tovarna, vaški pašnik, na katerem se je pasla živina cele vasi, je bilo treba torej, da so vsi vaščani zadovoljni. Prišli so skupaj in se pomenkovali, ako hočejo prodati. Ob tej priliki jim je pa nekdo pojasnil, naj kmetje ne prodajajo svoje rodne zemlje tujcu, ki je kak brezverec, če ne jud; ampak naj bodo gospodarji na lastni zemlji. Prišli bi polagoma v revščino, ker bi tisti tujec hotel vse pokupiti. Povedal jim je koristi, katere bi tovarna prinesla, razložil je pa tudi veliko večje hudo (pohujšanje itd,), ki bi nastalo. Dosedaj ste zadovoljno in mirno živeli, odslej bi bilo pa vse drugače. Toda nekateri Brežani so bili bolj denarja lakomni in večina je bila zato, da so prodali. Na onem pašniku se je vsako leto preživelo poletu in sploh ob času paše kakih 40 glav goveje živine, včasih tudi nekaj ovac. In sedaj te paše ne bo. Pa zviti Brežani si znajo pomagati. Rekli so, sedaj bomo pa po njivah krmo in deteljo sejali, pa bomo redili več goved in potem pa mleko v fabriko prodajali. Toda, kje bote pa živež za se pridobivali, ako ne bote imeli njiv, od zraka menda tudi ne bote živeli. Ali ne veste, da je vaš glavni zaslužek živinoreja; te pa ni, ako nimate pašnikov; ako pa živine ni, pa tudi kmetija peša. Svet so prodali za malo ceno; pri tem je šel Luckman menda na roko, ki je posredoval med njim in kmeti. Mesto, da bi skrbel, da se kmetom ohranjajo pašniki, pa še sam pomaga k prodaji. A žalostno je zlasti še to, da kmetje ne prodajajo samo skupni pašnik, marveč že marsikateri gospodar je prodal že več njiv okolo vasi, in nič ne mislijo, kaj bo potem, ko bodo zemljo tujcu prodali, samim pa ne bo ostalo ničesar. Sedaj se pulijo zato, kdo bo imel gostilno, kje bo šla cesta skozi vas v fabriko, med tem so nekateri že denar zapravili in potem ne bo ne denarja ne zemlje. Njihovi otroci bodo pa siromaki in postali odvisni od tovarne, kamor bodo morali iti delat, ako bodo hoteli kaj zaslužiti. Ali ni nikogar, ki bi jih podučil ? Zalo svarimo vas, Brežane, ker nam je na srcu vaša sreča: nikar ne prodajajte tujcu zemlje, saj se morda za kranjsko družbo skriva kak jud; govorili so, da je zraven sedaj že pokojni baron Born. Le teh pijavk se varujte; za zgled naj vam bo to, koliko planin in gozdov je kmetom okolo Tržiča pokupil in jim vzel vir njihovega blagostanja, gorenjske pašnike ali planine. Preudarite to in potem še-le delajte!
Iz sv. Križa pri Litiji. Iz našega kraja menda še niste dobili nobenega dopisa. Zalibog, da mora vaš list
poročati samo o slabem položaju delavskih stanov, in tako vam tudi od tukaj nimamo poročati kaj veselega. Kakor znano, je po kmetih dosti takih rokodelcev, n. pr. črevljarji, krojači, šivilje, ki ne žive samo od svojega rokodelstva, ampak poleg tega imajo morda tudi kako malo posestvo. Zato po letu le malo delajo, tembolj pa po zimi. Vsi taki rokodelci navadno nimajo učnega spričevala in tudi ne patenta, da smejo izvrševati svoje rokodelstvo, ker jih ravno to ne živi. Tako si zaslužijo nekaj krajcarjev, in nihče temu ne nasprotuje. Tudi pri nas je bilo tako, a pred kratkim je pa nekdo naznanil orožnikom in ti okrajnemu glavarju, da mnogi delajo brez patenta. In sedaj morajo vsi, ki znajo kako rokodelstvo, iti v Litijo in plačati kazen 5 gld. Dobiti si morajo učno spričalo od mojstra, kjer so se naučili rokodelstva, in potem prositi dovoljenja, da smejo »na svoje začeti«. Res je, naj bi se vsak naučil svojega rokodelstva pri dobrem mojstru, pa to naj velja samo za tiste, ki se izključno pečajo z rokodelstvom in z nobeno drugo rečjo in to zlasti po mestih in trgih. Po deželi pa, kjer marsikdo le kaka dva meseca opravlja svoje rokodelstvo, naj bi pustili take pri miru in jim pustili delati nadalje, zakaj, kdo se bo šel star učit kakega rokodelstva. Kdor pa bi hotel na novo tam začeti obrt ali rokodelstvo, naj bi se pa izkazal z učnim spričevalom in s patentom. Revnemu človeku se gleda na vsak krajcar; morda bo prišlo sčasoma tako daleč, da bode pri kmetu, rokodelcu, ko bo jedel, stal financar, in bo moral od vsake žlice jedi, katero nese v usta, dejati davek, med tem ko visoki gospodje na Dunaju v kratkem času zaslužijo več tisočakov na borzi, davka pa plačajo malo ali nič. Kmet, rokodelec, trpi pa delaj, plačuj, pa tiho bodi, ko te der6. Bog obvaruj, če kaj zavpjješ, če je le prehudo. Našim orožnikom pa svetujemo, ker so tako skrbni za rokodelce, naj tudi pogledajo po gostilnah, ali se tam izpolnjujejo cesarske postave, da so zaprte ob 10. uri zvečer; pazijo naj tudi, da bodo prodajalnice zaprte ob nedeljah in praznikih vsaj ob 4. uri popoludne. Toliko za danes, drugič morda še kaj 1
Volilen shod socijalnih demokratov petega razreda v »Ameriki« na Viču pri Ljubljani so zbobnali v nedeljo dne 14. svečana ob 2. uri popoludne. Govornik je bil Brozovič, ki je govoril o indirektnem davku, o vojaščini, o cerkvi in duhovnikih. Strogo^a je zavrnil s svojo pošteno besedo Franjo Sluga: »O tem pa kar tihp, če ne vam bomo pomagali ven«, in nato je hitro preobrnil listek, kjer je imel spisan govor. Nadalje je tudi govoril o volilni pravici, da so jo socijalni demokratje priborili, na kar se mu je prav krepko oglasil društvenih Oroslav Končan. — Najbolj smešen prizor je. bil nekega novega hišnika na Viču, ki je na ves glas pive klical in mu jo prinesi) socijalni demokratje ; potem pa zopet kriči, da bi rad kadil, in mu da nek socijalen demokrat svqjo smodko. »Zdaj bom tiho, bom kadil«, pravi, in res akadi par dimov, kar zopet zavpije: »Ti prepleti krokar, pojdi v Ljubljano socijalnim demokratom čenčat, pa ne Vičanom 1« — Nato pride Bahar in ob kratkem razloži, naj volimo za peli razred kot poslanca krščanskega socijalista.
-»+E3 64 €5M“
Z Dobrove. Naznanjamo vam, da smo imeli dne 19. februvarija volitev volilnih mož za peto skupino in kmečke občine. Za peto skupino smo izvolili 4 volilne može, in sicer: č. g. župnika Ant. Lovšina, g. Pr. Černeta, posestnika v Kozarjah, g. Pr. Suhadolca, mesarja na Dobrovi in g. J. Zorca, posestnika in mlinarja na Dobrovi. — V četrti skupini smo pa izvolili poleg ravno imenovanih še č. g. kaplana K. Dorniga. Izvoljeni so to-raj sami vrli, zanesljivi krščanski možje, ki bodo vsi oddali svoje glasove katoliškima kandidatoma. — Tako je prav ! Bog živi vrle, zavedne prebivalce prijazne Dobrove !
Nesreča. •— Socijalisti. Iz Trbovelj: Dnč 5. t. m.^ je peljal Janez Zupančič iz Jame voziček. Ugasne mu luč in siromak se ni vedel umakniti. Pridrli so za njim drugi polni vozički in ga pobili na tla. Dva po trideset centov težka sta šla čezenj, tretji se je ustavil nad njim. Se nekoliko živega so prenesli v bolnišnico, kjer je kmalu umrl, zapustivši ženo in štiri nedorasle otroke. Ubogi rudokopi, koliko trpč! — Naši sucijalni demokratje se strašno trudijo, da bi zmagali pri volitvah. Po hribih letajo po cele noči in obetajo ljudem celega sveta dobrote. Hvala Bogu, da je še nekaj mož, ki nočejo rudeče zastave.
VABILO
na
I. ljublj. del. konsumnega društva
kateri se vrSi
v nedeljo, dne 21. marca 1897 ob 9. uri dopoludne
v mestni dvorani (na rotovžu).
‘‘	.200 H' ■	'j .Oitlfi) ),-!'« .
'■■n ojisnq Vs p o r e	.
1.	Pozdrav načelnika.
2.	Poročilo tajnikovo.
3.	Poročilo blagajnikovo.

Fr. Breskvar
knjigovez Pred škofijo št. 6
se priporofia obilnemu naročevanju. Vzlasti ima v zalogi mnogo trpežnih, lepih platnic za knjige družbe sv. Mohorja. Izdeluje vsakorSne, tudi najfinejSe platnice. Prevezava misale. Priporoča platnice ža PleterSnik-Wolfov slovar 1 zv. — 90 kr., z vezavo vred 1 gld. 40 kr., platnice za Dom in Svet po 70 kr., z vezavo 1 gld. 20 kr.
Čast domačemu obrtu I
Svoji k svojim!
Preč. duhovščini in sl. občinstvu se priporočam v izdelovanje
po zelo nizki ceni z dobro postrežbo
Fr. Pavšnens
tgiJib 987 krojač
Valvazorjev trg št. 4
v Ljubljani.
»**********^******:
‘ “ #
Josip Cvetrečnik,
sobni slikar
v Ljubljani, Karlovška cesta 2
24—4	so priporoča.
4.	Odobritev računov za leto 1896.
5.	Volitev 3 odbornikov, 3 namestnikov, nadziralnega odseka in njega namestnikov.
6.	Razni nasveti, pri katerih pa se opozarja na § 27, lit. ifc zadružnih pravil.
obilni vdeležbi vabi
predstojništvo.

« LUKA VILHAR ~
Vodnikove ulice št. 4
priporoča veliko zalogo trpežnega, ličnega blaga po najnižjih cenah.

Xathrcin%
^neiPP°^-5
Vsak
kdor ljubi okusno kavo, hoče zdrav ostati in si kaj prihraniti.


Prihodnja številka Glasnika izide II. marca.
Našim somišljenikom v Ljubljani priporočamo kračansko-socijalne volilne može, ki bodo oddali svoje glasove našemu kandidatu dr. Kreku.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Jakopič.
Tiska »Katoliška Tiskarna.«