171. številka. Trst, v sobot o, tO. septembra. 1 SOS. Tečaj XXII T. 'i ,,Edinost" izhaja dviikrnt na dan. razun nedelj in praznikov, /jutranje izdanje izhaja oh lt. uri, večerno pa oh 7. uri. O ponedeljkih izhaja prvo izdanje oh 1 uri pop. Naročnina /nafta: Ohe tadanji na leto . . . gld. 21*— Za samo večerno izdanje . „ 12'— 7. a pol leta, četrt leta in na mesec razmerno. Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročhe brez priložene naročnine «e uprava ne ozira. Na drobno «e prodajajo v Tratu zjut-,'rnnte Številke po 3 nvč. večerne Številke nvč,; ponedeljske popoldanske 5te-•vilfe po 2 nvč. Izven Trsta po 1 nvč. več. EDINOST (Večerno izdanje.) GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO. Tele Ton fitv. 870. 4 nvč. V edinosti je m«Č! Izdajatelj in odgovorni urednik Pran O o d n i k, Lastnik konsorcij lista ,,Edinosti". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Kdinost*4 v Trstu. Novejše vesti. lilldt lil prst JI r». V današnji seji zbornice poslancev je predložil finančni miiiisor državni proračun. Y svojem ekspozeju je konstntoval finančni minister, da bc za leto 1H99. vzlie naraščajočim stroškom ohrani ravnotežje. Minister je prosil, da bi se hitro rešil proračun, ker pridejo državnemu zboru še drugi za neodvisni razvoj gospodarskega življenja veliko važnoj i zakonski načrt, zlasti načrt za zaključenje uravnav valute, o pogodbi z banko in o indirektih davkih. Dunaj 9. Predsednik izvrševalnega odbora in parlamentarne komisije desnice, vitez Jauorski delal na to, da se toliko izvrševalni odbor kolikor parlamentarna komisija desnice snideta v zasebno sejo še poprej, nego se bode vršil shod deželnih iti državnih poslancev čeških. Lvov 0. Jeden tu izhajajočih maloruskih listov našteva vse narodne zahteve Malorusov, ki se še niso upoštevalo dosedaj. Zajedno poživlja maloruske poslance v državnem zboru, naj ukupno z slovenskimi in hrvatskimi poslanci zasnujejo akcijo v varstvo narodnih manjšin. Dunaj H. Vest, da se obsedno stanje v Ga-liciji odpravi še pred otvorjenjem državnoga zbora, se označa za neresnično. llcrollii 9. »Norddeutsche Allg. Zeitung« je ])ooblaščena v izjavo, da je popolnoma neresnična vest, razširjena iz Belegagrada, kakor da bi hil cesar Viljem sprožil v Petrogradu vprašanje priklopi jen j a Bosne in Hercegovine k Avstriji. Pariz 9. \ vojnem ministerstvu izjavljajo, da so prezgodnjo vse govorice o odlokih vojnega ministra v aferi Drevfus. Minister Zurlinder proučuje sedaj akte in se odloči še le potem, ko so povrne od velikih vaj. Madrid SI. Govori se, da misli ministorstvo odstopiti, čim obe zbornici vsprojmeti zakon o mirovnih preliminarijah, kar so utegne zgoditi prihodnji teden. Sodi so tudi, da s padom kabineta Sagasta se razpusti tudi njegova stranka in da pride do povsem novih parlamentarnih tvorb. Stanislavov 9. Posestnik Hendorf, umrSi pred nekoliko dnevi, je zapustil vse svojo premoženje v vrednosti kakih milijon goldinarjev, za ustanovo gospodarskih šol. jetrni 9. Agonzia Štefani javlja, da je drugi l^ftS v Noapelju nastanjenega 49. pošpolka dobil nalog^da takoj odide na Kreto. Carigrad 7. Včeraj jo še gorelo v Kandiji. Angleški poveljnik jo dal vnovič obstreljavati mesto. Iz Malte došla angleška pomoč ni mogla priti v mesto. Kaneja 9. Potrja se, da bodo admirali zahtevali, naj se turško vojaštvo odpravi z otoka Kreta in naj se imenuje definitivni g u v o r n o r. Kandija 9. Avstro-Ogerski konzul biva na krovu Nj. Vel. Indijo »Leopard«. Admirali so odredili razoroženje mahomedanov. Ouje se, da so tudi v Kotimo začeli nemiri. Atoue 9. V Pirej došli beguni iz Kandijo štejejo, da jo bilo krščanskih žrtev nad šoststo. Grška vlada jo pozvala krečanski izvrševalni odbor, naj uporabi ves svoj upliv v to, da se preprečijo spopadi mod strankami. it i m 9. Zasebne brzojavke iz Kandije pravijo, da število umorjenih krščanov znaša nad 1000. Turška sodrga pleni in požiga krščansko last. Vlasti soglašajo v tem, da treba, čim bode ustanovljen rod, zahtevati, da se na Kreti zistemiznje vlada in da se odpravi turško vojaštvo. Del krivde na sedanjih dogodkih je pripisati pasivnemu vedenju turških funkcionarjev. Pctrogriul 9. Dogodki v Kandiji so provzro-čili veliko vznemirjenje v tukajšnjih političnih krogih. Vsi časopisi se bavijo s temi dogodki in zahtevajo, naj se krečansko vprašanje r$ši nemudoma. Komu naj tožimo? Mi se borimo neprestano, od početka ustavne dobo pa do danes, za ravnopravnost Slovanov v Primorju in njihovega jezika z italijanskim. V tej borbi nam je v podlago — zakon. Toda zaže-ljenega vspeha nismo dosegli — in daleč smo, daleč še od cilja, za katerim težimo. No, ta novspeli se nikakor ne sme pisati na račun našo nebrižnosti ali naših pogroškov: tomu nevspeliu jo kriv nesrečni z i steni, kakor se isti izvaja v Primorju; oni zistem, ki šteje med svoje najbolje predstavi-telje Deprctisa in Kinaldinija; oni zistem, ki nas drži pod varilstvom Italijanov, kateri poslednji nam vz krača j o cerkve in šole, ceste in vodnjake; oni zistem, ki nam ubija vsaki polet, ki nas tišči kakor mora po dnevu in po noči. Ob zvršetku lanskega leta so se nadejali ne-katorniki mod nami, da z nastopom novega namestnika, grofa (ioessu, nastopi tudi drugačno razumevanje primorskih odnošajev: da žarko solnco posije enkrat tudi pred naša vrata. Goess je prišel in je prisegel zvestobo — /istemu Kinaldinijcvemu ! Duh tega poslednjega plava še danes nad upravo v ilirskem Primorju. Ali je morda videti kako premembo, odkar se jo novi namestnik nastanil v rumeni hiši v Trstu? Gofiss je šel v deželni zbor istrski, da jo govoril tam samo italijanski; on je šel v soško dolino na Goriškem, da je vspodbujal ljudij proti slovenskim poslancem; za Goessove dobo so se odigrali na škodo Slovanom (ali tudi na škodo ugleda oblasti !) oni dogodki v Oprtlju, ki gotovo niso v nikako čast upravi; za Goessove dobe se vzdržujejo taki odnošaji v Pomjanu; za (Jočssove dobe se nadaljuje uničevalno delo za raztrganje udov občine pazinske ! Ali ni samo to. Za Goessove dobe upravljajo okrajni glavarji is to ta ko, kakor so upravljali pod Rinaldinijem. Gosji. Fubiani v Voloskein ima še vedno svoje tajne pogovore z vernim mu Krstićem na škodo hrvatskih in slovenskih občin; gospod Laseiao sledi stopinjam onega navihanea, ki je pod imenom Eluschegg paševal prej po vsem okraju, a sedaj pašuje kakor tajnik občine poreške; gosp. Kossetti v P ulj u je ostal, kakoršen je bil: desna roka župana Rizzija; g. Schatfenhauer-Noys piše nadalje nemški in italijanski tudi slovenskim občinam ter župnim uradom na Koperščini; Zueeli v Lošinju, Sorli v Pazinu — vsi so ostali zvesti staremu /istemu, pogubnemu za nas Slovane. Mi sodimo, da bi bila dolžnost političnim uradnikom: nadzorovati delo občin v dobre svrhe, skrbeti povsod i za dobro ljudstva, prizadevati si, da osrednja vlada izve za bedo naroda, no mene se za to, da jo ta narod slučajno — slovanski! Ali kaj vidimo.' Nekateri okrajni glavarji ne poznajo niti imen sel, spadajočih v njihov okraj, pač pa so jako točni v obiskovanju soarej visoke gospode. Da bode mera polna, imamo tu šo to dobroto, da od vseh političnih uradnikov v Primorju, so-sebno pa v Istri, skoro nobeden ne pozna pošteno jezika podrejenega jim ljudstva. Kvo, takim uradnikom prihajajo v prvi vrsti naše pritožbe v upravnih in političnih stvareh. A kadar predlagamo utoke proti tem uradnikom, zatekati so moramo do naslednika Kinaldiniju. Ali ni samo politično-upravna stroka, ki drži stari zistem, očitno naperjeni proti ravnopravnosti Slovanov; nič niso bolje tudi druge; veje javnega življenja: sodišča, financa, pošta itd., katera vsa imajo svojo nožnico tu v Trstu. Sosebno na sodišču smo mi v lanskem in tem letu nazadovali v narodnem pogledu: imenovanih je bilo za sodnike in sodne uradnike ljudij, kateri nam tudi ob najbolji volji no morejo biti pravični v narodnem pogledu. V vsej Istri, i/.vzcmši Vo-losko, okrajna sodišča nimajo uradnikov, ki bi znali napisati pravilno bodisi najkrajšo rešitev v hrvatskem, oziroma slovenskem jeziku. Vsa ta sodišča uradujejo samo italijanski brez ozira na to, da-li je dotična stranka Italijan ali ne; a v večini slučajev ni Italijan. Državno pravdništvo pod upravo trojice: Cliorsich, Vidulich, Zencovich, noče ni da čuje o našem jeziku. Ako se pritožujemo proti sodiščem, moramo priti pred g. Kindingorju ali Mracha, katera niti sama no poznata našega jezika. Ako se pritožujemo proti državnim pravdnikom, obrniti se moramo do onega g. Taddei-a, ki je uvel zistem iz-ključljivosti italijanskega jezika na sodišču in ki sam no zna niti besede našega jezika. In tako vam je povsod i. Komu naj se pritožujemo v poštnih stvareh, ako ne g. Pokornemu?! Komu v finančnih, ako ne dotičnomu ravnatelju?! Komu v šolskih, ako ne zopet namestništvu ?! A žalostno je za kulturno in pravno državo, da vso naše tožbe morajo prihajati pred ljudi, ki ne poznajo ni našega jezika, ni naše tuge in bede. In to so dogaja,'ko so naši jugoslovanski poslanci nahajajo v vladni večini tam na Dunaju. Bogme, dajo tako: upreženi so v voz večine, ali smatrani so za peto kolo! Politični pregled. Osamosvojimo se! Dunajski list DerSii-den« prinaša v svoji zadnji številki na prvem mestu zanimiv in rezek članek, v katerem priporoča Slovanom v Avstriji, naj ne pričakujejo niče-več od sedanje vlade, temveč naj so zanašajo samo na svojo lastno moč. List piše: »Mi ne zaupamo več politiki, ki je morda modra kabinetna politika, ki pa nikakor ni državna politika ; mi no verujemo politiki, katera živi tako-rekoč z roko v usta in katera ima zjutraj o solč-nem vshodu samo jeden program: doživeti, da zaide večerno solnco. Mino verujemo več besedam, ki donć samo, a ne povedo ničesar, in ne pričakujemo ničesar več od vladinih naredeb, katere niso nikako naredbe. Nam no imponirajo ljudje, kateri nam pripovedujejo neprenehoma o mogočnih skokih, ka- ter o ko napravili na Rodusu, kateri pa, ako imaj« skakati pred nami, obstanejo takoj o prvem zaletu. Mi smo pozabili pričakovati kaj dobrega ni ne vedo, a toliko bolj vemo mi. (> 11 i nas ne iiinojo, torej nam ne preostaja druzega, nego da 1 si pomagamo sami, držeči se starega pregovora, d« kdor si j>oinaga sam, istemu pomaga tudi Bog. I >a postanemo močni, moramo se sami vzgojiti politično, narodno in gospodarsko. Kadar smo postali močni, tedaj se bodo računalo z nami; dokler smo slal>i, nimajo za nas druzega, nego lepe besede in Cesto — niti teli ! Za narodno avtonomijo. V »Information« čitamo nastopna izvajanja: Ozimni na manifestacije naroda slovenskega v novejši čas za osnutje vseučilišča v Ljubljani pišejo od vele-konscrvativne strani: Pred letom IH-lH. je pripadala Koroška administrativno h kraljevstvu Ilirskemu, katerega glavno mesto je bila Ljubljana; glede jiravosodjn |)ripadala je, kakor še dandanes, k Štajerski, kjer je bivalo prizivno in kriminalno više sodišče. Okolo leta 1850. jo definiral neki fini Cclovčan svoje rojake kakor štajersko administrovnne avstrijsko podložnike z bivališčem na Koroškem«. V obeh slučajih se Koroški nikakor ne krši njena uprava kakor samostojni vojvodini: ostala jej je njena ustava, njeni deželni uradi in njen deželni zbor. Ali bi to, kar je mogoče za Koroško, ne bilo mogoče tudi za južm(štajerske Slovence, da so odrine toliko strastni turor teutonieus? bleja samostojne Slovenije, j>o-rodivša se 1. 1H48., je nemogoča, ker bi jire-maknila državnopravne meje. Nikakor pa bi ne škodilo, ako bi se južni del Koroške in pa štajerski okrožji Maribor in Celje pridružili glede politične uprave Kranjski deželni vladi, v pravosodnem ožini pa deželnemn višemu sodišču, ka-koršno bi se moralo ustanoviti v Ljubljani. Ti deželni mesti bi seveda ne bili čisto slovenski, ker bi jima pripadali tudi več ali nanj nemški okraji, kakor so Kočevje, Maribor in Celje, Na drugi strani ]>a bi se moralo vpoštevati tudi znaten kontingent slovenskega prebivalstva in ne moglo bi se prigovarjati snovanju slovenskih srednjih šol ali slovenskih pnralelk, kakor smo, žal, doživeli to o nameravani osnovi jednakih v Colji, Toda storiti bi se moralo še nekaj. Za izobrazbo slovenščine zmožnih upravnih uradnikov in sodnikov se ni storilo dosodnj ničesar. Da hi se osnovalo slovensko vseučilišče v Ljubljani, za to jo malo upanja za sedaj in sieer iz večili vzrokov. Toda slovenski poslanci imenovanih treli konovin bi morali delovati na to, da se osnuje v Ljubljani si o v e n s k o-n o m š k a pravna akademija. Jednaki instituti so v polovici tega stoletja delovali dobrim vspohom v glavnih krajih deželo Ogerske. Državnopravna podstava in samostojnost vojvodine Štajersko in Koroške ne bi trpela j»ri tem ničesar. Slovenki ali neinško-slovenski volilni okraji obeh kronovin pošiljali bi svoje poslanec potem, kakor prej, v štajerski iti koroški deželni zbor. Mogoče, da bi se v teh dveh zastopih sčasoma ravnalo z Slovenci lepše in pravičnejše nego sedaj, v času, ko tam gospodari te v tonski Šovinizem«. 1'ine se, tla se ne idontifikujemo s temi izvajanji. A priobčili smo jih radi, v prvo, ker se jim vidi, do jih je narekovala dobrohotnost; v drugo, ker so veleznnimive, in v tretjo, ker se dotikajo aktuvelnoga vprašanja. Credba, ki jo nasve-tuje |»isee za politiško upravo in za pravosodstvo, naj bi se uvela z.a kulturne |»otrobe slovenskega naroda sjiloh (in zlasti za upravo šolstva vseh vseh naših pokrujin naj hi se uvel uktipen organ), in storjen bi bil korak do uredbe, kakor jo dosledno priporoča »Slov. svet« — do nacijo nal-ne a tono mijo. <'o se že boje rušiti za sedaj državnopravne meje in nočejo dotakniti se obstoječih deželnih zborov, pa vsaj skrb za kulturne stvari naj izročo narodom samim brez ozira na politiško meje! In naše uverjenje je tako, da popred no bode miril v naši Avstriji, dokler se ne izvede taka narodna avtonomija in ne bodo — kakor je bilo do sedaj — za kulturne potrebe tega ali onega naroda skrbeli činitelji, ki so temu narodu — sovražniki!! Za sredstva naj le skrbe deželni zbore, a uredbo kulturnih stvari naj ima vsaki narod sam v svojih rokah! V /mislit ravnokar rečenoga je velika hiba na gornjih izvajanjih, da govore le o Stajarski in Koroški in da je pisec pozabil na primorske pokrajine. Ce se bode kedaj preosnovljal način oskrbovanja slovenskih kulturnih jiotreb, zgoditi se bode moralo hkratu za ves narod, kajti napredek naroda je možen le tedaj, ako se njega kulturne potrebe upravljajo in urejajo po jednotnih načelih. K položaju. Vodstvo mlndočeške stranke jo izdalo nekako informacijo, v kateri pravi, da namen sklicanju državnega zbora ni bil ta, da se dokaže vnovič, da je parlament nesposoben za delo, ampak da gre tu bolj za formalnost, da bi se mogel baron BantTv v parlamentu »gorskem sklicevati na t», da je storil vse, kar je bilo mogoče, da se tudi v Avstriji dovrši pogodba parlamentarnim potom, in j>a da dobi krona svobodnejo roko za svoje odločitve, Važen v tej izjavi je sosebno stavek, ki pravi, da ob tolike m o d p » r u N e m e e v, ki sen o-č o j o zadovoljiti ve č z o d pravo j e z i k o v-nih naredeb in zahtevajo, d a se nem-š č i n a proglasi d r ž a v n i m j e z i k o m , tudi desnica ne ho hotela sprejeti nespremenjenih ponudbenih predlog. To bi bila jedna izjava, ki gotovo ne razveseli grofa Badenija, a druga bi bila ta, da Cehi bi izvajali vse posledice, ako bi vlada hotela storiti kakov korak na škodo češkega naroda. Izključena da jo torej vsaka uredba jezikovnega vprašanja, ako se niso zanjo izrekli češki poslanci. Cehi so pripravljeni na vsaki boj. Ta izjava utegne poučiti marsikoga, da odprava jezikovnih naredeb ni tako jednostavna stvar, kakor si mislijo oni, ki bi hoteli stopiti na dnevni red preko naroda češkega. Najbolje utegne biti po-učon grof Thun, o čemer pričn dejstvo, da je pozval na Dunaj načelnika parlamentarne komisijo desnice, viteza Javorskoga, da bi on hladil in blažil, še prodno so snidejo v Pragi češki državni in deželni poslanci, kar se zgodi dno 1H, t. m. Državni proračun za Ogersko. O včerajšnji seji ogerske poslansko zbornico poročamo na drugem mestu. Finančni minister je predložil zbornici državni proračun za Ogersko, iz katerega posnemamo naslednjo: Redni izdatki znašajo 400,<)05.5K)(,> gld., torej 10,01(5.908 gld. več, nego 1. 18<)S. Rodni dohodki znašajo 4X2,4(14.0517 gld. proti 470,005.4^1 gld. za 1. 1H(,)8., torej so preliminirnni za 11,858.580 višje. Izredni troški znašajo skupaj gld. 20,8510.500. Rodni in izredni izdatki so prernčunjoni na 5051,204.440 gld., dohodki pa na 5051,3051.0051 gld. Rodni izdatki za ukupne potrebe znašajo 28,5118.070 gld,, izredni pa 0,400.000 gld. Prispevki ogerske državno polovice k skupnim rednim stroškom obeh polovic državo so za 4515.200 gld. veči nego lani. Proti predlogu carjemu je prvi govoril večni govornik -cesar Viljem! Na sijajnem obodu v Porta \Yestfalia je namreč izustil zdravijeo, v kateri jo rekel med drugim: »Mir ni nikoli boljo zagotovljen nego po za boj pripravljeni nemški vojski, kakor jo občudujemo sedaj v posamičnih njo delih in se radujemo na njej. Dal Bog, da bi nam bilo vsikdar mogoče, da bi s tem ostrim, dobro ohranjenim orožjem mogli skrbeti za mir sveta. Potem bodo lahko mirno sjial tudi \vostfalski kmet«. Altro oho razoroženje! N' predlogu carjevem in tej zdravijci se lepo črta razlika mej nemško in slovansko nravjo. Tam hojevitost tu miroljubjo, tam mir pod orožjem, tu, mir — človekoljubja. Iu kakor se ta razlika črta mej prestoloma v Bero-linii iu Potrogradu, tako se črta ista v vsem javnem življenju. Tudi v medsebojnem občevanji vidimo povsodi nemško hojevitost in slovansko vstrpljivost. Vsaka ko bosta predlog carjev in zdra-vijca Viljelmova dragocena dokumenta v velikem historičnem procesu med nemškim in slovanskim svetom — za palmo civilizacije in človekoljubja. Domače vesti. Porok«. Danes zjutraj poročila se je v cerkvi sv. Antona novega ljubka zavedna Slovenka Bogomila V a le nči če v a — iz rodbine Valenčič-Vesol — z narodnim Hrvatom Simon L ju biče m. Poročalo seje v slovanskem jeziku — a nekako tiho - previdno, ker je stalo od zadaj mnogo »n a j ve s t e j š i h Tržačanov. Tembolje je tripnilo naše srce, ko sta novoporočena odgovorila glasno iz slovanske dušo svoj: dit. Priči sta bila Ivan Resinan in arhitet .1. To m asi. Bog in narodna sreča! O II (Krn 1)1 ost L ki so jo bili uprizorili lini laški mladeniči v kopališču K.\eelsior proti g. mestnemu svetovalcu Dollenzu, nam jiišejo še: Teh junakov avite eolture je bilo 15 do 20. Kričali »o na vse grlo: Kora Dollenz.! Kora i ščavi! Kora Dollenz sčavo! Rečeni gospod, videči, d« bi mogla imeti stvar hudih posledic, je šel takoj iz vode. Oblekel se je, ali čim je došel na obrežje, so divjaki jeli metati vanj kar celo kepe blata, tako, daje bil ves onesnažen. Odšel je naglo v svojo kabino, a druhal je bila hipoma pred vrati, kjer je začela prepevati tisto umazanko: Lassč pur obe i eanti siilu itd. Ko jo gospod Dollenz znjniščal kopališče, spremljali so ga divjaki žvižganjem, tulenjem, sramotenjem tja do izhoda in gotovo bi ga bili še naprej, če ne bi bili — nagi!! Prav za prav no pomilujemo prav čisto nič gospoda Dollenza, saj blato namenjeno njemu iz umazanih, barbarskih rok, je odletalo lena one, ki so jo metali in ki imajo vedno po rokah lo — blato!! On ni umazan torej, ampak so oni! Ali stvarjo resna vendar. Denimo, da so je zgodilo to komu drugemu, ki ni tako hladno krvi kakor gospod Dollenz, kaj bi se bilo zgodilo lahko tam v zavodu V In ako bi so bilo zgodilo kateremu teli junakov kaj neprijetnega, to bi bil krik! Ceh) resna nesreča bi so bila zgodila lahko, a kdo bi bi bil kriv ?! Kdo neki drugi, nego — slovenski »izzivači«. V takih razmerah moramo živeti, da nam treba vodo mesto krvi v žilah. In če nimamo vode, pa se zgražajo nad našo »surovostjo« ter nas pribijajo na križ oni, ki so okolo nas in oni, ki so nad nami, a narodna čast slovenska so vlači jio kloakah smradnoga novinstva različnih jezikov. Bog so nas usmili! Napredek! Pišejo nam: To dni som šel oglodat si novo prostore naše vrlo »Posojilnico in hranilnice«, v ulici S. Krancesco št. 2, zraven »Slov. čitalnice«. Sreo so mora vzradostiti človeku, ko pomisli, kaj je bila naša Posojilnica in hranilnico« pred 5 loti in kaj jo danes! Popred: soba še precej velika, toda — prazna, otožna; razliti male mize in enega uradnika — nič ! Danes je naša posojilnica v lepih prostorih, urejena jo po načinu družili večili denarnih zavodov, s tremi uradniki, ki i moj o polne roke posla! Ako šo pomislimo, koliko je ta edini naš denarni zavod v Trstu žo storil za našega kmeta, koliko rovežev jo rešil iz krempljev lahonstva in koliko zgubljenih ovčic je rešil narodu, tedaj smo popolnoma opravičeni, ako vzkliknemo: Živela naša Posojilnica in hranilnica , njeno vodstvo in urad-ništvo! Drugo, česar treba omenjati in pohvaliti ji; vrlo pevsko društvo Kolo , ki si jo najelo prejšnje posojilnične prostorov »Delavskem podpornem društvu«. V štirih letih svojega obstanka si je preskrbelo to društvo svojo sobo za pevsko vaje, svoj glasovir tor vso potrebno za petje. A sedaj si je ustanovilo še svoj tamburaški zbor, ki stojo do 00 členov. Naročeni instrumenti so že došli. Cul sem, da novi tamburaši nastopijo že 4. decembra t. 1. v onem tržaških gledališč. Ko bi no poznali spretnost zborovodje, misliti bi morali, da je to nemogoče, tako pa pričakujemo z gotovostjo ta veliki koncert. Tverjen som, da dogodki opravičijo moja pričakovanja/ Narodnjakom in narodnjakinjain pripo-ročam najtopleje, naj nagovarjajo naša dekleta, osobito služabništvo, naj svojo prihranjene novce nosi lo v našo Posojilnico in hranilnico«, katera obrestuje uloženi denar po 4 od sto (več nego nobena druga tu) iu kije kakor narodna trdnjava vredna, da jo podpiramo. Inteligentnim krogom pa priporočam, naj 110 pozabijo na vrli naši pevski društvi, ki sc letos / razvijati prav lepo. Kulo n. pr. potrebuje ravno lotos materijalne podpore. Bog poživi vse naše narodne zavode v čast in korist narodu našemu ! i' o h a j a e kazenska razprava v prid družbi sv. Cirila ili Metoda. Dne vil. avgusta seje vršila na tukajšnjem e. kr. okrajnem sodišču v kazenskih stvareh (v sodnici g. tajnika Zaecaria) kazenska razprava radi prestopka zoper varnost časti, vsled obtožbo gosp. Ivana Nabergoja ml., naperjene pr«»ti M. L. s IVosoka. Izid te razpravo je bil, da je g. Nabergoj odstopil od svoje obtožbe s telil pogojem, da plača tožena M. L. družbi sv. Cirila in Metoda svoto •"> gld., katero se jo tudi zavezala plačati. Italijansko politično društvo za Istro bode imelo jutri svoj občni zbor v Citanovi. Pripravimo se le, da prebavimo hudega tobaka po receptu: osar tutto! i Frnneozkl turisti v Trstu. Včeraj je «l«i-šlo v Trst s parnikom »Senegal« Si franeozkih turistov. V nedeljo popoliidnc oh 5. uri bode v I><>-1 iiii shod kršč. socijalne zveze. Govoril bode proč. g. Kron 14 stotink. Iskrena hvala darovalcem in nabiralcem. Na pripravnici za srednje .šolo na Prošeku bodo vpisovanje učencev dno 1<». in 17. septembra t. I. dopoludnc; dne 16. septembra ob uri bodo šolska sv. maša v župni cerkvi na Prošeku. Na opisovanje naj pridejo učenci v spremstvu svojih starišov ali njih namestnikov; prinesejo naj seboj zadnje šolsko spričevalo, krstni list in zdravniško potrdilo o cepljenji koz in o zdravih očeh. Vodstvo e. k. pripravnico za srednjo šolo na Prošeku H. sept. lHilrt. V c. kr. pripravnico za sređuje solo v Kojailll so bode vršilo vpisovanje v četrtek dno 15. in v potek dne 10. t. m. od 0.—12. ure do-poludne. Otroci, ki se žele vpisati, imajo priti v spremstvu starišov ali njih namestnikov in se izkazati: 1. krstnim listom; 2. zadnjim šolskim spričevalom dobro dovršenega tretjega razreda; i), spričevalom o cepljenji koz in 4. izkazom, da so rzdravih oči. Vodstvo. Ozironi za jutršiijo veselico gospodarskega društva na Frdenlcl pri sv. Ivanu opozarjamo slavno občinstvo, da jo čisti dohodek namenjen za ustanovo v podporo slovenskim dijakom, kakor jo nainerujejo tržaški rodoljubi!! Tu bode spojeno torej koristno s prijetnim! Kdor pobili na to veselico, pripomore v voloblag namen, a zajedno so bodo naslajal na lepem petju pevskega društva na glasu: »Slavo« od sv. Marijo Magdalene spodnje. Klub slovenskih hlcikllstov „Ljubljana" priredi v nedeljo, dne IS. septembra 1H1»H, na dirkališču III. veliko narodno dirko, v proslavo 50-lotnega vladanja Njegovega Veličanstva ter kliče, vabeč slavno občinstvo na to dirko, vsem srčni : »Zdravo« iu »Na svidenje« ! Dr. Josip Kušar 1. r. Fran Souvan ml. 1. r. predsednik. tajnik. »Slovenke« št. 10. ima sledečo vsebino: Ljubezni kes — pesem. — A. Cjohanovič: ^Istinski močeradi. — Potočan: Tujka — pesem. Grof Lev Tolstoj. — Zadnji pozdrav. — posem. — Milan Sanjar: Hudi grad. — Zorana: Sprememba — pesem. — Marica II.: Prijateljska pisma uredništvu »Slovenke«. —Kristina: Tat — pesem. — V spominsko knjigo — pesem. — Književnost. — Razno. — l)oma. Kudccc-bclo-zclcuo. S Kontovelja nam pišejo : Tudi četrtek smo videli od tu gori, kako so v Barkovljah prižigali bengalično ognje v narodnih barvah italijanskih. Tem barvam se menda kmalu privadimo tako, da se nam bodo zdelo umevno samo ob sebi.akoso rabijo ob vsaki umestni iu neumestni priliki. Nosiva« iu ne Sava . Kakor je izvedela »Bilancia«, zapovedalaje kompetentna oblast »Oger-sko-hrvatski parobrodni družbi <, da mora svoj novi parobrod »Sava« prekrstiti v »Seava«. Kakor so pridni naši Italijani in Nemci v potujčovanju slovanskih imen, tako tudi Madjaroni ne zaostajajo za njimi. V nasilstvu so si vsi jednaki. Sram jih bilo! Iz Tolmina nam pišejo: Dopis v Kdinosti« je pomagal. Vprašanje občinskega zdravnika se je rešilo minolo nedeljo povoljno. Občinski zdravnik je že nastavljen v osebi domačina g. Skočirja. Iz Ajdovščine nam poročajo o grozni nesreči, ki se je pripetila tam minolo nedelj«' srede zvečer, N' shrambi trgovca Mulika j«' meril daear špirit, a poleg njega je stala mlada soproga Mali-kova. I'o neprevidnosti daearjevi se je vnel špirit in prišlo je do grozne eksplozijo, ki je uničila «lve življenji : daear jo ostal mrtev na li«'i mesta, Ma-likovka pa je umrla naslednjega dno. V skladišču je navstal tudi požar in gorje, da se niso domačini tako energično lotili gašenja, njim na čelu vrli gasilci iz Vipavo. Da ni bilo teh poslednjih, Bog ve, kako dimenzije bi bil zadohil požar! Hvala, iskrena hvala jim! Pogorela sta rečeno skladišče in pa hlev z 000 centov sena! Iz Srpcnicc nam pišejo: Na vseh krajih naše Si rje domovino se prirejajo veselico v proslavo 50-letniee vladanja Nj. Veličanstva cesarja. Tudi pri nas smo imeli dno 4. t. m. enako veselico. Na praznik cesarjevega rojstvenega dno so je sestavil odsek v prireditev to slavnostne veselic«', katero duša jo bil odsekov predsednik g. nnd-uČitelj, na čegar samo jo omenjeni odsek navalil skoraj vso. Koj drugi dan potem jo omenjeni g. predsednik začel ne prelahko delo pripravljanje za to veselico. Poiskati in izvožbati pevce, preskrbeti tvarino, poiskati primeren prostor in ga odičiti itd. ni majhno delo in še v tako kratkem času! Dno 10. avgusta se jo pričelo pripravljanje in 4. t. m. je bilo doloma že vso zrelo. Kar se tiče izvajanja programa, no rečem druzega, nego da nismo pričakovali tolikega vspeha niti od povcov-novincev, niti od diletantov-novin-eev. Najboljši utis pa jo napravila na občinstvo otroška igra »Cesarjev kip«. Vso je občudovalo otroko-igravce, ki so zares izvrstno igrali svojo uloge. Naj se mi dovoli še, da izrečem o tej priliki najsrčnejšo zahvalo voseličnomu odboru, osobito pa njegovemu predsedniku, g. Krajniku ter ostalim pomagaveem, ki so pripomogli, da je vso izpadlo nepričakovano dobro. S, C u d o narave. Gospod Miha Hervatinjo do-nesel danes v našo uredništvo češnje v cvet iz njegovega vrta. Drevo jo cvetelo najprvo vjanuvarju in za tem v maju. Kasnejo so jo posušilo popolnoma, a sedaj cvete zopet. Danes v soboto je prišel »Brivce« z posebno interesantno tvarino. Lo po njega v to bale a r n o ! Koledar. Danes v soboto 10. septembra: Nikolaj Tol. spozn. Jutri v nedeljo 11.septembra: II. pobink. Ime Marijino. Solnčni: Lunin: Izhod ob 5. uri 27 min. Izhod ob 11, uri .'i min. Zahod „ (». „ 26 „ Zahod „ 4. „ 2 „ Ta je "»7. teden. Danes je 252. dan tega leta, imamo torej 5e 11! dni. Različne vesti. Velika ovira grajenju železnic na Kitajskem so gomilo, kakoršnje dajo napravljati vsaka rodbina nad poslednjim počivališčem svojih umrlih, /uano je, da je oboževanje prodnikov takorekoč edina vera, katero spoštujejo v »nebeškem cesarstvu« in celo uhožneji prebivalci žrtvujejo veliko, da zagotovijo mirno počivališče svojim umrlim. Čarovniki, kažejo mesto kamor naj so pokoplje mrlič; in naj si je ta prostor še tako drag, Kitajoč se no ustraši nobeno žrtve, da si ga pridobi. Ako pa je v kakem kraju bivališče mrtvih, tedaj zadohi dotični kraj značaj svetosti iu neoskru lijenosti in oskrumba grobov bi imela hude posledice: ostro kazen in neizprosno maščevanje. Ti grobovi, ki so nahajajo povsod po deželi in katerih nekateri so stari več od 1000 let, so velika ovira grajenju železnic. Uazdiranje grobov bi provzročilo revolucijo iu dvomljivo je, ako bi se zadovoljili Kitajci bodisi tudi z visoko odkupnim* za svoje grobove. Narodno gospodarstvo. Občni zbor gospodarske zadruge za sodni okraj Podgrad. dne 4. septembra 1898 v ielšanah. (Zvrietekt. Hačunskima preglodovalcomn sta so izvolila za nadalje gg. Jenko in Str nad. < > točki : »splošna naznanila in predlogi prosili so nekateri zadružniki za svojo krajo bikov in škropilnic. Predsednik je obljubil, da se bode, kolikor bodo dopuščala zadružna sredstva, oziralo na to prošnje. Predsednik je današnji priliki : «ln se v kolikor mogoče velikem številu vpišete v zadrugo iu da sto hvaležni onim gospodom, ki ss trudijo za vspevanje zadruge. Predsednik jo /borovnice zaprosil, naj si obranijo v trajnem spominu pomenljivo in važne besede našega državnega poslanca in jo zaklioal: llog ga živio! Zadružnik Valenčič iz Dolonj je prosil na to g. drž. poslanca, naj hi deloval kolikor mogočo na odstranjenje šolskih taks. Gosp. Spinčio je omenil na to, tla se že 4 leta govori o šolskih taksah in da nekoliko pojasni o njih, kajti i te spadajo kolikor toliko h kmetijstvu, ker jih plačujejo večinoma kmetovalci. To dni so je čitalo, tla so so na Moravskom odpravilo nekje šolske takso, a naši Italijani hočejo po vsej sili, da so uvedejo, (iospod poslanec jo tudi «»ni«?-njal, zakaj silijo Italijani v to. Vsi slovenski in hrvatski poslanci so proti uvedbi šolskih taks, Celo na Njega Veličanstvo cesarja so odposlalo naše občino prošnjo za odpravo šolskih taks iu ako je še kaka občina, ki tako prošnjo ni napravila, naj neu-togoina stori to. Bodite prepričani, tla dokler se šolske takse no odpravijo, bodemo vedno iu posodi proti njim. Na predlog g. Josipa Velluirtiekvega so je por aeelnniationoin izvolil v odborništvo zadružnik g. K ran Ivvšlavv, župnik na Murnih, namesto od-stopivšoga g. A. Stombergerja, kateri so v kratkem presoli iz Podgrada. Za tem je predsednik g. Rogač na kratko omenjal praznovanje petdesetletnice cesarjevega vladanja, na kar so zborovaloi navdušeno zaklicali trikratni: Živio ! Na to sejo vršila zadnja točka dnevnega roda : sročkanje, na katerem so razni zadružniki dobili IJ1 železnih plugov in manjših dobitkov. Ob 0. uri zvečer jo predsednik zaključil to znamenito zborovanje. Zadnje vesti. Dunaj 10. »\Viener Zeitung objavlja: Njegovo Veličanstvo cesar j«' podelil generalnemu komisarju za udeležbo dežel in kraljestev, zastopanih v državnem zboru, na svetovni razstavi v Parizu 1 h'ta 11H)0, dvornemu svetniku Viljelmu Ivvnerju, I naslov in značaj sekcijskcga načelnika. hllliaj tO. Politik« piše, da smo na pragu ministarske krize. Odstopijo da ministri ' lJarnreither, \Vittek in grof Ilvland-Rheidt. Kandidat za portfelj ministarstva da je Poljak dr. Miljevski, /a portfelj nauka dr. IJobrfinski in /a železnice vitez Rilinski. Tu se smatra ta vest za tendeneijozno, da-si ne bi preseneti lo nikogar, ako Iti res odstopil dr. Iliirnreitlicr. On lili j 10. (rovori se, da dosedanji minister nauka, grof I »vlatidt-Klieidt, postane namestnikom na Štajerskem. Loildon l". llrzojnvka i/ Kandije javlja, tla je Kdliem paša proglasil naglo sodbo ter da nabira j »oseben zbor redarjev, (t lasom konzi turnih poročil zažigajo krščanski ustaši oljkine loge blizu kordona pred Kandijo. Konzuli so se ukrcali, pro-pustivši Kdliem paši vso odgovornost za svoje zastave in za odredbe storjene za vzdržanje miru. Kolon j H>. Kolu. Zeitung« je izvedela iz Kancje, da so angležkega konzula najprej razrezali na kosce in potem sežgali. [Admirali so se obrnili do svojih vlad s prošnjo za pomoč. Listi povdarjajo, da je konstntovano sedaj, da so Turki streljali na Angleže, Rovinj H».V pravdi proti Martinolichu seje sodišče danes izreklo nekompetentnim, ker se je tekom razprave pokazalo, da obtoženec ni zagrešil le uradnega pnncverjenja, ampak zločin sleparstva. Martinolieh pride torej pred porotno sodišče. Listnica uredništva. inj nani oproste Magohotno, da smo mornli izpustiti danes marsikaj. Najnoveja trgovinska vest. »W-Y<>rk 0. september. (Tzv. brzojav.) Pšenica za september 0!»%, m december 0(ir,/s. Koruzo za september 35, za december 3f>7«. jNIsist. f>22. Odlikovan fotografski ,atelier'! Acguedotto h. št. 25. I "soja m si. nazminiti si. občinstvu, da sem na A.t Iti. in 17. septembra dopoldne od tO. dn 12. ure, popoldne <><1 4. d<> <>. ure, v nedeljo IS. septembra pa <>tl 10, do 12. ure dop. v vodstveni pisarni v Vegovi ulici. I" e n i |) r e d ni e t i : Splošna lilashena teorija, | petje (dekliški, deški in , pouk jo brezplačen dijaški moški /bor.) I Kamion Ija. kontrapunkt, solopetje, glasovir, gosli, cel I o, V p i s n i n e se plača za vsacega gojene« I it Id. Stariši gojenca morajo biti d r ti A t v e n i k i »Glasbene Matico«; ee niso društveniki, plačajo pri vpisu tri. letne društveniiie. Odbor. Lenine se plaea za jiouk v dveh tedenskih urah od predmeta 1 gld. 50 nve. na mesee. Pozor! I rudniki. učitelji, trgovci in občinski tajniki in splo vse inteligentne osebe, ftanujoče v Dalmaciji, Bonn i, Hercegovini, ter povsod drugod izven avstro-ogernke monarhije (v Turčiji, Afriki, Aziji, Avstraliji, Ameriki in vseh evropskih državah), kuje imajo upliv in mnogo znnnstva, morejo lahko zaslužiti vsaki mesce lepo svoto novcev. Pisma iu ponudbe naj se pošiljajo na novčni zavod I (Cbirtra „K. F. 41") Trst (Trieste) (Cattt- Speeehi). Pomada Phdnix. Oilllkiivima mi r:nintttvi »Iriivljonji* in piHiri^tni bolnikov v Stutl^art-u I. !*!•<>., l>ri[mzmum ml z.lruvnikin in m I i hi k- i /..i-h valni ti ptneiii. Jedino obstoječe, ree!no in neškodljivo sredstvo, za dosego lepih lasi pri damah in gospodih, odstranjuje takoj izpadanje las in prhljaj; ter vzgaja pri jako mladih gospodih močne brke. (luniniirn »e •/a vzpeli in m^kodljiviiKt. JiHsl^1 l.nin rk 80 m"'., (m jniStl ali piivzctju 90 ni. mt* C Hcppe K., Dunaj, I. \Vipplingerstrnssc I I Slovenske gospodinje, pozor Zahtevajte povsod in kupujte vedno le kavo druftbe sv. Cirila in Metoda. S tem koristite najbolj samim sebi, ker ta izdelek je najboljši od vseli poznanih eikorij; oh enem pa podpirate tildi našo šolsko družbo sv. Cirila in Metodu, kajti čisti dobiček od razprodaje tega blnga dobi omenjena družba. Mnl položi dur — domu nn altur! Le SO nvč. za 2 žrebanji 1 Glavni dobitek l^t 100.000 Kron in V gC Predzadn i teden! 2krat 25.000 »tovini z odbitkom 20n/0 Kron Srečke jubilejne razstave po 50 nvč. Priporočajo: Josip Bolaffio, Mandl & Com., Girolanio Morpur ^ Triestino, Ignacij Neumann, Henr Žrebanje: 15. septembra 1898. Žrebanje: 22. oktobra 1898. 00, Marco Nigrig, Josip Zoldan, Aleksander Levi, II Mercurio | Ik Schiffmann, sinovi 0. Zuculin. 9 XXHHH*X%XUHXX*XXXXt***XX*XXXHXj&*HHXK CarI Greinitz Neffen, Na Corsu štev. 83. podružnica Trst. Piazza della Lcgmt Železo in razno železno blago na drobno in na debelo. Priporočajo svojo dobro sortirano zalogo D^T" predmetov za stavbarstvo, ""^jf traverze, zaklepe, železo za kovače in fapon, stare železnične šine, držaje in ograje, vodnjake, pumpe, železne cevi in take iz vlitega železa, vse tehnične predmete, popolne naprave kopelji in stranišč, peči in štedilna ognjišča, Miijslo, namizno in hišno opravo, železne metle in preti o e nje m varne Mamine, nagrobne križe in obgrobne ograje, orodja za vsako obrt. „THE GRE S HAM" angležko zavarovalno društvo na življenje v Londonu. Aktiva društva do 31. decembra 1897...........Kron l.V.MM)?,."*?!)«_ Letno vplačilo premij in obrosti do 31. decembra 18S>7..... » 2S.828,37'V— Izplačana zavarovalnina in obresti od obstanka društva (1H4S.) . . > 343.860,0(»7*— V letu 1HD7. i/danili 74(>K polic za glavnico od....... >> 07.331,351*4)1 Prospekti, ceniki in v obče vse druge informacije dopožljejo se vsakemu na pismeno vprašanje od niže imenovanega zastopstva, katero dopisuje v vseli jezikih. Glavno zastopstvo v Trstu. , Via del Teatro štv. 1, „Tergesteo" Scala IV. Iščejo se clobri agentje, zastopniki in potovalci. ""^flg