URADNE OBJAVE Leto XXI Murska Sobota, dne 30. aprila 1986 Št. 14 URADNE OBJAVE OBČINSKIH SKUPŠČIN: GORNJA RADGONA, LENDAVA, LJUTOMER IN MURSKA SOBOTA Odgovorni urednik: Martin Vinčec Vsebina 117. Samoupravni sporazum o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Murska Sobota za obdobje 1986/1990 118. Samoupravni sporazum o temeljih plana občinske izobraževalne skupnosti Murska Sobota za obdobje 1986—1990 119. Sklep o razpisu referenduma za spremembo namembnosti krajevnega samoprispevka v KS Ižakovci 120. Odredba o javni razgrnitvi ureditvenega načrta melioracijskih območij Hodoš—Dolenci in Markovci—Šalovci 121. Sklep o izvolitvi podpredsednikov in članov Izvršnega sveta Skupščine občine Murska Sobota 122. Sklep o razrešitvi družbenega pravobranilca samoupravljanja v M. Soboti 123. Sklep o določitvi članov izvršnega sveta, ki bodo vodili upravne organe občine Murska Sobota 124. Sklep o določitvi števila članov izvršnega sveta Skupščine občine Murska Sobota 125. Odlok o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov občine Lendava za leto 1985 STRAN 17 VESTNIK, 30. APRILA 1986 117 Na podlagi 115. člena Zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1/80) in 25. člena Zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 1/80) sklenemo delavci, drugi delovni ljudje in občani združeni v Občinski zdravstveni skupnosti Murska Sobota SAMOUPRAVNI SPORAZUM O TEMELJIH PLANA OBČINSKE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI MURSKA SOBOTA ZA OBDOBJE 1986-1990 1. člen Delavci, drugi delovni ljudje in občani v občinski zdravstveni skupnosti (v nadaljnjem besedilu: udeleženci sporazuma) s tem samoupravnim sporazumom določamo medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti pri zagotavljanju, zdravstvenega varstva v letih 1986—1990 cilje, usmeritve in prednostne naloge pri razvijanju zdravstvenega varstva, pogoje za zagotavljanje zdravstvenih storitev, merila za vzpostavljanje družbenoekonomskih odnosov svobodne menjave dela med uporabniki in izvajalci, druge medsebojne obveznosti kot tudi način zagotavljanja socialne varnosti v zvezi z zdravstvenim varstvom. S sklenitvijo tega sporazuma opredelimo tudi način in pogoje izvajanja nalog, ki jih bomo skupaj z drugimi občinskimi zdravstvenimi skupnostmi uresničevali v Medobčinski zdravstveni skupnosti Pomurja oziroma v Zdravstveni skupnosti Slovenije. 2. člen Upoštevajoč predvidene možnosti gospodarskega in socialnega razvoja v občini, zdravstveno stanje prebivalstva in njegove interese po zadovoljevanju potreb na področju zdravstvenega varstva, določamo udeleženci sporazuma za obdobje 1986—1990 naslednje cilje: — boljše zdravstveno stanje prebivalstva z zmanjšanjem obolevnosti oziroma njihovih posledic zlasti pri najpogostejših in najresnejših obolenjih, — učinkovitejše in boljše zdravstveno varstvo prebivalstva z izboljšanjem dostopnosti predvsem preventivnih in specialistično-am-bulantnih storitev, — povečanje motiviranosti in odgovornosti občanov, za njihov aktivnejši odnos oz. skrb do lastnega zdravja, — večja skrb organizacij združenega dela za zdravje delavcev. in skrb za varstvo okolja, — boljšo strokovno povezanost temeljnih zdravstvenih organizacij v občini oziroma v medobčinski zdravstveni skupnosti ter doslednejšo izpeljavo delitve dela med njimi, — nadaljnji razvoj družbenoekonomskih odnosov svobodne menjave dela in delegatskega sistema z uresničevanjem načel o enakem družbenoekonomskem položaju uporabnikov in izvajalcev zdravstvenih storitev. 3. člen Pri načrtovanju zdravstvenega varstva bomo udeleženci sporazuma opredelili kot prednostne naloge: — širitev zdravstveno-vzgojne dejavnosti, w — ukrepe in aktivnosti za večjo samozaščitno in zaščitno dejavnost občanov predvsem na področju kroničnih obolenj in poškodb izven dela, — zgodnje odkrivanje in zdravljenje raka na rodilih in dojki, zmanjševanje rizičnih nosečnosti, zmanjševanje umrljivosti otrok ter zgodnje odkrivanje in zdravljenje zobne gnilobe, — hitrejši razvoj preventivnih in dispanzerskih metod dela pri preprečevanju, odkrivanju, zdravljenju in rehabilitaciji bolezni srca in ožilja ter duševnih motenj in sladkorne bolezni, — zmanjšanje vpliva nevarnosti okolja s strokovnim nadzorom in raziskovalnim delom v higiensko-epidemiološki dejavnosti. Pri načrtovanju zdravstvenih dejavnosti in zmogljivosti bomo zagotovili materialne in druge pogoje za: — širjenje obsega in kvalitete dela v enotah splošne medicine, medicine dela, preventivnega zobozdravstva ter dispanzersko obravnavo mladostnikov in odraslih s področja mentalne higiene, — nadaljnjo širitev obsega zdravljenja in nege bolnikov na domu, — strokovno in kadrovsko krepitev tistih dejavnosti, ki odgovarjajo množičnemu obolevanju prebivalstva na našem področju, — izvajanje zdravstvene vzgoje in izobraževanja, — opravljanje nalog mentorstva, — opravljanje raziskovalnih nalog s področja zdravstva. Udeleženci sporazuma bomo skupaj z drugimi zdravstvenimi skupnostmi v medobčinski zdravstveni skupnosti Pomurja in Zdravstveni skupnosti Slovenije dajali prednost nalogam za medsebojno usposabljanje osnovne zdravstvene dejavnosti, da prevzame nadzor nad zdravstvenim stanjem občanov in ukrepom za zmanjšanje bolnišničnega zdravljenja v okviru, ki je strokovno-medicinsko in ekonomsko sprejemljiv. 4. člen V občinski zdravstveni skupnosti si bomo uporabniki po načelih solidarnosti zagotavljali celovite potrebe po zdravstvenih storitvah v zvezi s preprečevanjem, odkrivanjem, zdravljenjem in rehabilitacijo obolelih ter poškodovanih občanov izven dela. Pogoji in postopki za uresničevanje teh pravic občanov bodo, ostali nespremenjeni oziroma se bomo o njih enotno sporazumeli z ostalimi zdravstvenimi skupnostmi v okviru Zdravstvene skupnosti Slovenije. Za storitve v zvezi s preprečevanjem, odkrivanjem, zdravljenjem in rehabilitacijo poklicnih bolezni in poškodb na delu bomo vzpostavili solidarnost med temeljnimi organizacijami združenega dela. S to solidarnostjo bomo pomagali tistim TOZD, ki bodo kljub podvzetim ukrepom varstva pri delu, imeli takšne stroške za zdravstvene storitve na tem področju, da bi to ogrozilo socialno varnost 'njihovih delavcev. Do solidarpostne pomoči pri zagotavljanju pravic do zdravstvenih storitev v zvezi s poklicnimi boleznimi in poškodbami, na delu bodo upravičene temeljne organizacije združenega dela, ki bodo: — uresničile predpisane ukrepe za varstvo pri delu, — imele v določenem obdobju koledarskega leta izdatke za zdravstvene storitve v zvezi s poklicnimi boleznimi in poškodbami na delu v višini, ki presega 5 % sredstev, združenih v zdravstveni skupnosti za zagotavljanje pravic do zdravstvenih storitev (iz dohodka). Udeleženci sporazuma bomo širili obseg storitev, ki si jih hotno zagotavljali z vzpostavljanjem odnosov neposredne svobodne menjave dela. Tako si bomo delavci zagotavljali postopoma čedalje večji del storitev s področja medicine dela, splošne medicine, zobozdravstva in z neposrednim sporazumevanjem z izvajalci. V zdravstveni skupnosti bomo zmanjšali obvezno združevanje sredstev za zdravstvene storitve organizacijam združenega dela, ki si te storitve zagotavljajo same, vendar do ravni, ki predstavlja solidarnostno dogovorjeni standard za ta ožja področja ža vse uporabnike v občini. 5. člen V občinski zdravstveni skupnosti si bomo uporabniki v letih 1986—1990 zagotavljali socialno varnost v zvezi z zdravstvenim varstvom skladno z opredelitvami iz samoupravnega sporazuma o uresničevanju zdravstvenega varstva (Uradni list SRS 26/83) Za tisti del pravic do nadomestil osebnega dohodka v času začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni in poškodb, ki si jih delavci in drugi delovni ljudje zagotavljamo v organizacijah združenega dela, bomo vzpostavili medsebojno solidarnostno pomoč med TOZD. To solidarnost bomo uresničevali v občinski zdravstveni skupnosti z ustreznim združevanjem sredstev. Do teh sredstev bodo upravičene temeljne organizacije združenega dela, ki bodo: — podvzele in uresničile ukrepe za varstvo pri delu, — imele odsotnost z dela zaradi bolezni in poškodb v določenem obdobju, vsaj za 30 % višjo kot je regionalno povprečje, — po čnotno dogovorjenih merilih ter osnovah izplačale v istem obdobju na račun nadomestil osebnih dohodkov zaradi bolezni oziroma poškodb svojih delavcev, ki presegajo 30 % zneska združenega v zdravstveni skupnosti za zdravstvene storitve za isto obdobje. 6. člen Za načrtovanje zdravstvenih zmogljivosti in dejavnosti bomo udeleženci samoupravnega sporazuma upoštevali normative in standarde, ki bodo skladni z dogovorjenimi cilji, razvojnimi usmeritvami in prednostnimi nalogami iz tega sporazuma. Z njimi bomo: — prispevali k nadaljnji usposobitvi in povečanju učinkovitosti dejavnosti splošne medicine, medicine dela, preventivnega zobozdravstva in psihiatrične dejavnosti v osnovni zdravstveni dejavnosti, — omogočali povečanje obsega storitev na področju zdravstvene prosvete in vzgoje, zdravljenje in nege bolnikov na domu na področju preventivnih in dispanzerskih metod dela pri obvladovanju kronično-degenerativnih obolenj in na najbolj deficitarnih področjih, oziroma le na tistih ožjih področjih, kjer je to pogojeno z uresničevanjem zastavljenih ciljev in prednostnih nalog. V okviru osnovne zdravstvene dejavnosti bomo uvedli v skladu s specifičnostmi obolevanja prebivalstva na našem področju nekatere nove ožje dejavnosti, same mreže ambulant v občini ne bomo širili. Skupaj z drugimi občinskimi zdravstvenimi skupnostmi na območju medobčinske zdravstvene skupnosti Pomurja in Zdravstvene skupnosti Slovenije bomo načrtovali nadaljnje zmanjševanje bolnišničnega zdravljenja do strokovno opravičljive meje in prenašanje teh storitev na specialistično-ambulantno in osnovno zdravstveno dejavnost. Poleg nalog iz prejšnjega odstavka tega člena bo občinska zdravstvena skupnost zagotovila materialne in druge pogoje za razvoj enotnega računalniškega zdravstveno informacijskega sistema in sicer tako, da bo v letih 1986—1990 postopoma vzpostavila regionalno zdravstveno-informacijsko enoto. 7. člen Občinska zdravstvena skupnost bo v svojem programu posebej ovrednotila dejavnosti in ukrepe, ki se nanašajo na področje zdravstvene vzgoje in prosvete, sistematične in preventivne preglede posameznih skupin občanov, ukrepe v zvezi z obvladovanjem rizičnih faktorjev za nastajanje obolenj srca in ožilja, za zgodnje odkrivanje rakastih obolenj, v zvezi s preprečevanjem in obvladovanjem zobnih obolenj, kot tudi na drugih področjih zdravstvene preventive. Ta sredstva bodo v odnosih svobodne menjave dela lahko pridobile zdravstvene organizacije, predvsem osnovna dejavnost, le če bo uresničila dogovorjeni preventivni program v občini. Občinska zdravstvena skupnost bo sredstva za preventivni program oziroma prednostne naloge iz tega sporazuma povečala v letih 1986—1990 z večjo stopnjo rasti kot je predvidena rast sredstev za zdravstveno varstvo v občini. 8. člen Uporabniki in izvajalci bomo storitve osnovne dejavnosti v odnosih svobodne menjave dela ovrednotili tako, da bomo v ceno storitev vračunali: — osebne dohodke z normativi dogovorjenega števila delavcev v zdravstvenih organizacijah v takšni višini, da se njihova raven najpozneje v letu 1986 izenači z ravnijo osebnih dohodkov drugih delavcev v združenem delu v občini, — materialne stroške skladno z normativi za enote storitev in skladno z gibanjem dogovorjenega obsega storitev ter z gibanjem cen materialov na tržišču, — sredstva amortizacije za opremo v lQO-odstotni zakonsko predpisani višini, za ostala osnovna sredstva pa v letih 1986 in 1987 na realni ravni iz leta 1985 ter v naslednjih letih prav tako v 100-odstotni zakonsko predpisani višini, sredstva skupne porabe TOZD v višini, ki se bo najpozneje leta 1986 izenačila z višino sredstev skupne porabe, kot si jo zagota-vljajo drugi delavci v združenem delu v občini, — sredstva rezerv, zakonskih in drugih obveznosti v višini, ki jo opredeljujejo predpisi oziroma samoupravni sporazumi. Udeleženci sporazuma bomo skupaj ž drugimi občinskimi zdravstvenimi skupnostmi v medobčinski zdravstveni skupnosti Pomurja vrednotili storitve specialistične in bolnišnične dejavnosti na enak način, po istih kriterijih kot je to opredeljeno v prvem odstavku tega člena. Za osebne dohodke in skupno porabo TOZD bomo načrtovali skladno z njihovo višino v združenem delu, v medobčinski zdravstveni skupnosti Pomurja. Cene oblikovane po elementarnih kalkulacijah iz tega člena bodo veljale za storitve, ki bodo opravljene v okviru dogovorjenega delovnega načrta posamezne zdravstvene organizacije. Za ston.^e, ki bi sicer bile opravljene, a ne bi bile v skladu z dogovorjenim planom, bomo udeleženci poravnati le izjemoma. ' Uporabniki in izvajalci bomo po sprejemu srednjeročnega plana skupnosti sprejeli tudi 5-letne samoupravne sporazume o svobodni menjavi dela, s katerimi bomo podrobneje uredili medsebojne pravice in obveznosti. 9. člen Udeleženci sporazuma bomo v ceno zdravstvenih storitev vključevali tudi sredstva pospešene amortizacije za investicije v zdravstvene objekte, nujno obnovo opreme ter za opremo novih dejavnosti in metod dela, vezanih na uspešno in učinkovito opravljanje nalog. O teh sredstvih odločijo uporabniki in izvajalci s samoupravnimi sporazumi o svobodni menjavi dela. 10. člen Udeleženci sporazuma bomo za uresničevanje programa zdravstvenega varstva občinske zdravstvene skupnosti združevali sredstva v znesku leta 1986 2.175.051 din leta 1987 2.300.252 din leta 1988 2.405.975 din leta 1989 2.516.624 din leta 1990 2.632.431 din Za uresničevanje pravic do zdravstvenih storitev, opredeljenih v samoupravnem sporazumu o uresničevanju zdravstvenega varstva in skladno s tem sporazumom bomo združili: — delavci v združenem delu in drugi delovni ljudje iz dohodka 11,10 % po osnovi bruto osebnega dohodka, — kmetje 27,5 % od katastrskega dohodka. Za uresničevanje pravic s področja socialne varnosti v zvezi z zdravstvenim varstvom, ki ga uresničujemo v zdravstveni skupnosti bomo združevali: — delavci in drugi delovni ljudje 0,50 % od bruto osebnega dohodka, — združeni kmetje 0,50 % od povprečnega bruto osebnega dohodka v SR Sloveniji v preteklem letu. Občinska zdravstvena skupnost lahko razporedi sredstva po opredelitvah iz 2. odstavka tega člena le za pokrivanje stroškov zdravstvenih storitev, za potrebe delovanja zdravstva v izrednih razmerah in pogojih splošnega ljudskega odpora, za razvoj računalniškega sistema v zdravstvu ter dogovorjene skupne naloge v občinski, medobčinski in republiški zdravstveni skupnosti. Sredstva, združena po opredelitvah iz tretjega odstavka tega člena se lahko uporabljajo le za zagotavljanje socialne varnosti v zvezi z zdravstvenim varstvom. 11. člen V letih 1986—1990 bomo v občinski zdravstveni skupnosti določili participacije uporabnikov pri uveljavljanju pravic do zdravstvenih storitev najmanj enake višine teh zneskov, enotno dogovorjenih v Zdravstveni skupnosti Slovenije. Na ta način bomo iz sredstev osebne porabe občanov zbrali okrog 2,5 % potrebnih sredstev za pokrivanje stroškov za zdravstvene storitve. 12. člen Z združenimi sredstvi v občinski zdravstveni skupnosti si bomo delavci, drugi delovni ljudje in občani zagotavljali uresničevanje dogovorjenih pravic do zdravstvenih storitev in socialne varnosti po načelih medsebojne solidarnosti. Poleg tega bomo iz teh sredstev zagotavljali: — uresničevanje nalog pri usposabljanju in opremljanju zdravstvenih organizacij za delovanje v izjemnih razmerah in pogojih splošnega ljudskega odpora, — za vzpostavitev računalniškega zdravstveno informacijskega sistema v občinski oziroma medobčinski zdravstveni skupnosti, — za solidarnostne naloge v okviru Zdravstvene skupnosti Slovenije in medobčinske zdravstvene skupnosti, — za skupne naloge na ravni republiške zdravstvene skupnosti, — za naložbe v investicije. 13. člen Na podlagi opredelitev iz sporazuma o temeljih plana medobčinske zdravstvene skupnosti Pomurja soglašamo udeleženci sporazuma, da vzpostavimo z drugimi občinskimi skupnostmi na območju medobčinske skupnosti sistem vzajemnosti pri zagotavljanju pravic uporabnikov do zdravstvenih storitev. 14. člen Za uresničevanje solidarnostnih nalog v Zdravstveni skupnosti Slovenije J>o občinska zdravstvena skupnost združevala sredstva po enotni evidenčni prispevni stopnji na bruto osebni dohodek; višino te stopnje bo vsako leto s finančnim načrtom ugotovila skupščina Zdravstvene skupnosti Slovenije. 15. člen Občinska zdravstvena skupnost po enotni prispevni stopnji ne zagotavlja z lastnimi sredstvi uresničevanja zagotovljenega programa, zato bo ob upoštevanju zakonskih obvez ter meril in kriterijev iz samoupravnega sporazuma o usklajevanju planov Zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji prejemala v posameznih letih solidarnostna sredstva na ravni republike v višini, izraženi v odstotni vrednosti lastnega zagotovljenega programa iz leta 1984 in sicer: leta 1986 leta 1987 leta 1988 leta 1989 leta 1990 12,46% 19,94% 30,44 % 30,44 % 30,44 % 16. člen Občinska zdravstvena skupnost je poleg sredstev solidarnosti za zagotovljeni program upravičena tudi do sredstev solidarnostne pomoči, če ima nepričakovane in nadpovprečne izdatke za posamezne vrste zdravstvenih storitev in če ti izdatki presegajo 3 % letnega finančnega načrta skupnosti in so se v tekočem letu pojavili na novo. STRAN 19 VESTNIK, 30. APRILA 1986 17. člen . Občinska zdravstvena skupnost bo izločala na poseben račun sredstev in za izjemne razmere tako, da bodo do leta 1988 dosegle 5 % povprečnih izdatkov za zdravstvene storitve v minulem letu, po letu 1988 pa bo zagotovila vsako leto razliko v višni porabljenih sredstev. Ta sredstva bo občinska zdravstvena skupnost združila zdravstveni skupnosti Slovenije, v kolikor bi nastopile v posameznih občinah nepredvidene okoliščine, ki občutno povečajo potrebe po zdravstvenih storitvah epidemije nalezljivih bolezni, večje število poškodb občanov izven dela, elementarne nesreče in druge izjemne razmere (potresi, poplave, ekološke katastrofe, toča, požar, zastrupitve in podobno) 18. člen Občinska zdravstvena skupnost bo v planu zagotovila potrebna sredstva za naloge s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite v skladu z obrambnimi načrti. V ta namen bo zbirala sredstva po stopnji 0,10 % od planiranega bruto osebnega dohodka delavcev v občini. 19. člen Za naloge skupnega pomena iz programa Zdravstvene skupnosti Slovenije bodo delavci in drugi delovni ljudje v občinski zdravstveni skupnosti združevali sredstva v Zdravstveni skupnosti Slovenije po enotni stopnji bruto osebnega dohodka delavcev v občini. Višina te stopnje bo določena z vsakoletnim finančnim načrtom zdravstvene skupnosti Slovenije. 20. člen Zneske iz tega sporazuma, ki so opredeljeni v stalnih cenah leta 1985, bomo udeleženci sporazuma tekoče valorizirali skladno z opredelitvami iz družbenega plana občine in pri tem upoštevali inflacijske količnike, ki jih bo ugotovil Zavod SR Slovenije za družbeno planiranje. Valorizacijo bomo opravili s sprejetjem letnih načrtov skupnosti kot tudi medletnimi vsklajevanji z nominalnimi rastmi posameznih parametrov, pomembnih za vrednotenje programa skupnosti. Po istih načelih bomo v zdravstveni skupnosti valorizirali tudi finančne načrte zdravstvenih organizacij, s katerimi sklepamo sporazume o svobodni menjavi dela. 21. člen Udeleženci sporazuma bomo tekoče, najmanj pa enkrat letno, preverjali uresničevanje tega samoupravnega sporazuma. Pri tem po-oblačamo skupščino zdravstvene skupnosti, da ukrepa, v kolikor bi prišlo do motenj oziroma odstopanj v izvajanju tega sporazuma. Posebej jo pooblaščamo, da ukrepa: — če bi prišlo do sprememb v zmogljivostih zdravstvenih organizacij združenega dela, s katerimi bi bilo otežkočeno uresničevanje-dogovorjenih ciljev ali nalog ali občutnega povečanja obsega opravljenih storitev. Pooblaščamo jo, da podvzame potrebne aktivnosti, da bodo načrtovani cilji uresničeni in da bo opravljanje zdravstvenih storitev potekalo skladno s planom. — če bi pri posameznih organizacijah združenega dela — udeležencih sporazuma prišlo do resnejših motenj v poslovanju tako, da ne bi bili sposobni združevati sredstev po opredelitvah iz tega sporazuma. V tem primeru sme skupščina pristati, da te organizacije ne plačujejo prispevka za zdravstveno varstvo le v primerih, ko izplačujejo svojim delavcem zajamčeni osebni dohodek oziroma v drugih primerih predlagati udeležencem spremembo sporazuma o temeljih plana in s tem tudi prerazporeditev pravic in obveznosti med udeleženci v občinski zdravstveni skupnosti. 22. člen Ta samoupravni sporazum velja, ko ga sprejmejo udeleženci in se uporablja od 1. januarja 1986. S tem dnevom preneha veljati samoupravni sporazum o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti M. Sobota za obdobje 1981 — 1985 ter aneks št. 1 k temu sporazumu. Ta sporazum se objavi v Uradnih objavah pomurskih občin. Številka: 976/1985-1-1/1 Datum: 22. 1. 1986 UDELEŽENCI Na podlagi določb 22. člena Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti M. Sobota za obdobje 1986—1990 je skupščina OZS M. Sobota na skupni seji zbora uporabnikov in izvajalcev dne 25. 4. 1986 sprejela UGOTOVITVENI SKLEP L Skupščina Občinske zdravstvene skupnosti M. Sobota ugotavlja, da je Samoupravni sporazum o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti M. Sobota za obdobje 1986—1990 sklenjen. II. Na podlagi podpisov podpisnikov ugotavljamo da je SaS o temeljih planov OZS za obdobje 1986—1990 podpisalo od 180 udeležencev 159 udeležencev ali 88,3 %. III. Podpisani SaS o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti M. Sobota za obdobje 1986—1990 se hrani in je na vpogled vsem udeležencem na Skupni strokovni službi SIS družbenih dejavnosti občine M. Sobota Številka: 976/1985-1-1/1 Datum: 25/4-1986 Predsednik skupščine: Evgen Horvat, 1. r. 118 Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, drugi delovni ljudje v samoupravnih organizacijah in skupnostih ter občani v krajevnih skupnostih, ki uresničujejo svobodno menjavo dela kot uporabniki ali izvajalci programov storitev na področju vzgoje in izobraževanja v Občinski izobraževalni skupnosti Murska Sobota sklepamo na podlagi 23. člena Zakona o svobodni menjavi dela na področju vzgoje in izobraževanja (Uradni list SRS št. 1/80) SAMOUPRAVNI SPORAZUM O TEMELJIH PLANA OBČINSKE IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI MURSKA SOBOTA ZA OBDOBJE 1986-1990 PROGRAM OSNOVNEGA IZOBRAŽEVANJA V OBČINI 1. člen Uporabniki in izvajalci (v nadaljnjem besedilu: udeleženci), združeni v občinski izobraževalni skupnosti (v nadaljnjem besedilu: OIS) M. Sobota bomo v obdobju 1986—1990 zadovoljili potrebe po vzgoji in izobraževanju, s tem, da bomo vključili v osnovno šolo naslednje število šoloobveznih otrok: Osnovna šola 1986 1987 1988 1989 1990 Opomba 1. Bakovci 324 323 332 335 342 2. Beltinci Melinci 903 53 891 52 875 49 863 49 842 40 COŠ 3, Bogojina 288 291 196 299 306 4. Cankova 302 306 303 313 315 5. Fokovci 149 151 150 152 146 6. Grad 434 427 438 432 437 7. Gor. Petrovci 287 288 275 274 279 COŠ 8. Kuzma 229 232 235 233 235 9. L M. Sobota 1010 1020 1000 960 949 10. II. M. Sobota 570 570 580 560 560 11. III. M. Sobota 910 920 920 900 890 12. IV. M. Sobota 110 125 135 145 155 OŠ s prilagojenim programom za lažje duševno prizadete otroke in del. uspos. 13. 14. 15. 16. 17. Prosenjakovci Puconci Rogašovci Šalovci Markovci, Tišina 163 600 388 154 32 535 153 613 412 138 30 549 160 616 435 137 33 540 172 573 429 140 29 510 149 584 432 139 34 dvojezična COŠ SKUPAJ 7.441 7.491 7.509 7.376 7.337 Poleg potreb, opredeljenih v 1. odstavku, bomo udeleženci zadovoljili tudi potrebe po osnovnem izobraževanju odraslih, izražene s številom vpisanih v osnovno šolo za odrasle pri Delavski univerzi Murska Sobota. 2. člen Izvajalci združeni v OIS M. Sobota bomo izvajali naslednje programe storitev: a) program storitev, s katerim se uresničuje predmetnik z učnimi načrti za osnovno šolo. — program storitev, s katerim se uresničuje predmetnik z učnimi načrti za celodnevno šolo, — program storitev, s katerim se uresničuje razširjeni program interesnih dejavnosti, — program storitev, s katerim se uresničuje predmetnik-z učnimi načrti za podaljšano bivanje, b) program storitev, s katerim se uresničuje predmetnik z učnimi načrti v organizacijah za usposabljanje otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, — program storitev, s katerimi se uresničuje razširjeni program interesnih dejavnosti, — program storitev, s katerim se uresničuje predmetnik z učnimi načrti za podaljšano bivanje, c) prevozi učencev v šolo v skladu z zakonom, č) program storitev glasbene šole, d) program storitev delavske univerze, — program osnovnošolskega izobraževanja odraslih, — program storitev delegatskega izobraževanja, e) program storitev šole v naravi za 4. in 5. razred, f) program storitev za zagotovitev prehrane učencev g) program storitev vzgoje in izobraževanja za učence na zdravljenju v bolnišnici h) program storitev društev in družbenih organizacij, ki se s svojimi programi vključujejo v proces vzgoje in izobraževanja. 3. člen Pri izvajanju vzgojnoizobraževalnih programov za zagotavljanje obveznega osnovnega šolanja bomo izvajalci upoštevali naslednje standarde in normative: I. STANDARDI STORITEV 1. Program storitev mora učencem nuditi pouk in druge oblike vzgojnoizobraževalnega dela v takšnem obsegu in kvaliteti kot jo določajo : a) obvezni predmetnik z učnimi načrti za osnovne šole, b) prilagojeni predmetnik z učnimi načrti za lažje duševno prizadete otroke in s programom delovnega usposabljanja, c) predmetnik z učnimi načrti za osnovno izobraževanje odraslih č) brezplačni prevoz šoloobveznih učencev d) šolske ekskurzije: od 1.—3. razreda v območju občine do 20 km v eno smer od 4.-8. razreda v območju SR Slovenije do največ 120 km v eno smer. 2. Program storitev mora učencem zagotoviti: a) da v oddelku ni več kot 32 učencev in ne manj kot 16 s tem, daje: — v oddelku dvojezične šole lahko največ 24 učencev, — v kombiniranem oddelku učencev iz dveh razredov ima lahko največ 24 učencev, — v kombiniranem oddelku učencev iz treh razredov lahko največ 16 učencev, — v oddelku organizacije za usposabljanje lahko največ 15 učencev, vendar v prvem razredu ne več kot 9, v drugem oziroma tretjem razredu pa ne več kot 11; b) da v skupini, ki se oblikuje z delitvijo oddelka, kadar to terja učni načrt, ni več kot 20 učencev; c) da v skupini za delovno usposabljanje ni več kot 7 na prvi, 8 na drugi in 9 na tretji stopnji delovnega usposabljanja. 3. Vzgojnoizobraževalna organizacija mora za izvajanje pouka in drugih oblik vzgojnoizobraževalnega dela zagotoviti zadostno število učiteljev in drugih strokovnih delavcev, ki izpolnjujejo z zakonom predpisane in na podlagi zakona določene pogoje. II. NORMATIVI: 1. Normativi za oblikovanje oddelkov in skupin: a ) Oddelek se oblikuje praviloma za učence istega razreda (čisti oddelek). Če ni dovolj učencev za čiste oddelke se oddelek oblikuje za učence dveh ali treh oddelkov (kombiniran oddelek). b ) V oddelku je praviloma toliko učencev, kolikor dopušča standard. Manj učencev je v oddelkih lahko: — če gre za edini oddelek istega razreda, ki ga ni mogoče združiti v kombiniran oddelek, v organizacijah za usposabljanje najmanj 5 v prvem razredu in najmanj 6 od drugega razreda dalje, — manj učencev v oddelkih je lahko tudi takrat, ko z razporeditvijo po 32 učencev istega razreda, zadnji oddelek ne bi bil polnoštevilen, — v dvojezični šoli z madžarskim učnim jezikom je v edinem oddelku istega razreda lahko tudi manj kot 16 učencev. V skupini za delovno usposabljanje na prvi razvojni stopnji mora biti vsaj 5, na drugi razvojni stopnji vsaj 6 in na tretji razvojni stopnji vsaj 7 učencev. 2. Normativi dela pedagoških delavcev: a) tedenska učna obveznost: — 20 ur neposrednega vzgojnoizobraževalnega dela, za katero se zahteva najmanj višja strokovna izobrazba, — 66 ur neposrednega vzgojnoizobraževalnega dela za učitelje v oddelkih podaljšanega bivanja, — 25 ur neposrednega vzgojnoizobraževalnega dela v oddelku bolnišnice. b) priprave na pouk in drugo delo v zvezi z izvajanjem vzgojnoizobraževalnega programa v času, ki preostane do 42 ur tedensko. 3. Normativi za druga dela v zvezi z izvajanjem programa storitev: a) delo ravnatelja: 42 ur tedensko na 16 oddelkov, b) administrativna in računovodska dela: 63 ur tedensko na 16 oddelkov, c) dela hišnika in kurjača: 42 ur tedensko na 16 oddelkov, č) delo snažilke 42 ur tedensko za: — 450 m2 čistilne površine (ladijski pod) — 500 m2 čistilne površine (nelakiran parket) — 700 m2 čistilne površine (vinaz, teraco ali lakirani parket). d) delo kuharice 42 ur tedensko za: — 300 malic v nemehanizirani kuhinji, — 400 malic v polmehanizirani kuhinji, — 500 malic v mehanizirani kuhinji 4. Normativi za ekskurzije — ena ekskurzija letno: a) 1.—3. razred — območje občine do 20 km v eno smer b) 4.-8. razred — območje SR Slovenije do 120 km v eno smer. MERILA ZA VREDNOTENJE ZAGOTOVLJENEGA PROGRAMA 4. člen Obseg in zahtevnost vzgojnoizobraževalnega in drugega potrebnega dela, kot tudi oblikovanje oddelkov in učnih skupin določamo na podlagi enotnih osnov standardov in normativov. 5. člen Vrednost zagotovljenega programa, ki temelji na obveznem predmetniku in učnem načrtu osnovne šole in drugih pravicah učencev po zakonu o osnovni šoli, se izraža z enoto storitve, ki jo predstavlja oddelek. 6. člen Izhodišče za vrednotenje vloženega dela je doseženi povprečni osebni dohodek zaposlenih v osnovnem šolstvu v SR Sloveniji. Pri tem se upošteva v ceni storitve opredeljena stopnja zahtevnosti dela ter dogovorjena razmerja v zahtevnosti tega dela. Za delo v posebnih pogojih se količnik iz prejšnjega odstavka poveča: a) za delo z učenci v kombiniranem oddelku iz dveh razredov za 15%, b) za delo z učenci v kombiniranem oddelku iz treh razredov za 20 %, c) za vodenje osnovne šole za 35 %, d) za delo z učenci v delovnem usposabljanju za 20 %. 7. člen Sredstva za skupno porabo delavcev vračunavamo v višini povprečnih izplačanih sredstev skupne porabe v gospodarstvu v SR Sloveniji v tekočem letu za potrebno število delavcev s polnim delovnim časom. 8. člen Obveznosti iz dohodka za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb ter druge obveznosti, ki se na podlagi zakona krijejo iz dohodka, se upoštevajo v višini povprečnih stopenj prispevkov v SRS za tekoče leto. 9. člen Sredstva rezerv so vračunana v zakonsko določeni višini. 10. člen Sredstva za kritje materialnih stroškov za izvajanje zagotovljenega programa se vračunajo v višini 10% od dohodka. 11. člen Amortizacijski stroški so vračunani v normirani višini, pri čemer se pri izračunu upošteva: a) prostorski normativi: 6,6 m2 na učenca v osnovni šoli. v 1 izmeni (neto m2) 8,8 m2 na učenca v organizacijah s prilagojenim predmetnikom in učnim načrtom, 9,9 m2 na učenca v organizacijah za delovno usposabljanje b) koeficienti izmene: 1,2 v osnovni šoli 1,0 v organizacijah s prilagojenim predmetnikom in učnim načrtom, 1,0 v organizacijah za delovno usposabljanje c) povprečno število 25 v osnovni šoli učencev v oddelku: 10 v organizacijah s prilagojenim predmetnikom in učnim načrtom, 8 v organizacijah za delovno usposabljanje, d) stopnja odpisa: 1,5 % za zgradbe, oz. 4,5 % — zgradbe lese- ne konstrukcije 12,5 za opremo; e) cena na m2 neto zazidane površine 71,520 din za nepremičnine in 11.445 din za opremo. 12. člen Povračilo za prevoze učencev vračunamo po dejanskih stroških. 13. člen Povračilo za ekskurzije vračunamo za razrede: — od 1. do 3. razreda: 3.100 din na oddelek, — od 4. do 8. razreda: 18.700 din na oddelek. PROGRAM INVESTICIJ - REFERENDUMSKI PROGRAM 14. člen v 000 din v planskih cenah 1985 Investicija Bruto površina v m2 Vrednost — Gradnja večnamenske telovadnice pri OŠ 2.226 360.120 E. Kardelj v M. Soboti in zaklonišče 282 — dograditev učnih prostorov OŠ v Bakovcih — dograditev telovadnice pri OŠ v Bakovcih 2.714 278.272 — dograditev telovadnice pri OŠ v Bogojini 438 39.280 — dograditev OŠ v Cankovi 400 41.600 — dograditev telovadnice pri Oš A. Rotdajč Grad 400 41.600 — nadzidava Osnovne šole v Kuzmi 839 56.000 — razširitev OŠ K. Destovnik Kajuh v M. Soboti 1.793 156.800 SKUPAJ 8.244 973.672 STRAN 20 VESTNIK, 30. APRILA 1986 15. člen Za izgradnjo objektov referendumskega programa bomo uporabniki združili finančna sredstva iz občinskega samoprispevka 0,50 % v višini 386.975 din, pospešene amortizacije v višini 245.578 din, prenosa sredstev iz preteklega referendumskega programa v višini 33.000 din, prispevki KS in SIS in OZD v višini 276.119 din in iz vzajemnosti pri Izobraževalni skupnosti Slovenije v višini 32.000 din. 16. člen Za večja vzdrževalna dela osnovnošolskih objektov bomo izvajalci združevali amortizacijska sredstva od nepremičnin v višini 100 % od obračunane amortizacije, za kar se bomo dogovorili z letnimi programi v skladu z določili Sam. sporazuma o združevanju amortizacije. PROGRAM SKUPNIH NALOG V IZOBRAŽEVALNI SKUPNOSTI SLOVENIJE 17. člen Naloge, ki so skupnega pomena za celotno področje vzgoje in osnovnega izobraževanja: — strokovne in raziskovalne naloge, pomembne za področje osnovnega izobraževanja, — vzgojnoizobraževalna dejavnost strokovnih društev, njihovih zvez in družbenih organizacij, ki s svojo dejavnostjo dopolnjujejo osnovnošolsko izobraževanje, — sofinanciranje mladinskega periodičnega tiska, — subvencioniranje izdaj učbenikov za učence osnovnih šol s prilagojenim predmetnikom in učnim načrtom, za kolikor so le-ti zaradi nizke naklade višji od stroškov izdaj učbenikov za osnovne šole, - postopen prehod na celodnevno obliko dela v osnovnih šolah v občinah, ki so upravičene do solidarnostnih sredstev in sicer največ do 1'0 % oddelkov v letu 1990, — sofinanciranje razvojno-inovacijskih in hospitacijskih dejavnosti osnovnih šol, ter pokr. vanje dela stroškov hospitacij na opredeljenih hospitacijskih osnovnih šolah. 18. člen Uporabniki, združeni v občinskih izobraževalnih skupnostih, bomo v Izobraževalni skupnosti Slovenije za navedene naloge iz 17. člena združevali sredstva po enotni prispevni stopnji iz bruto osebnega dohodka. PROGRAM VZAJEMNEGA INVESTIRANJA 19. člen Občinske izobraževalne skupnosti bomo v Izobraževalni skupnosti Slovenije združevale sredstva za investicije v osnovnošolski prostor na manj razvitih območjih, kot jih opredeljuje Zakon o pospeševanju skladnejšega regionalnega razvoja v SR Sloveniji, v obsegu, ki omogoča izgradnjo 2000 m2 nove površine letno. 20. člen Delovni ljudje in občani, združeni v občinski izobraževalni skupnosti, bomo sredstva za obveznosti iz 19. člena združevali v Izobraževalni skupnosti Slovenije nepovratno, po enotni prispevni stopnji iz bruto osebnega dohodka. PREOSTALE NALOGE 21. člen Udeleženci bomo združevali sredstva za kritje obveznosti štipendiranja za kadrovske potrebe osnovnih šol. 22. člen Udeleženci bomo glede na materialne možnosti uskladili program posodobitve učne tehnologije in opreme osnovnih šol. 23. člen Za pokritje stroškov vzgojnoizobraževalnih dejavnosti na mladinskih delovnih akcijah bomo udeleženci združevali sredstva v skladu z družbenimi dogovori in samoupravnimni sporazumi. 24. člen Udeleženci bomo združevali sredstva za poravnavo obveznosti v plačilnem prometu ter za odplačilo anuitet za najete kredite v preteklih srednjeročnih obdobjih. 25. člen Udeleženci bomo združevali sredstva za delovanje organov OIS, njihovih delovnih teles ter koordinacijskih odborov ter sofinancirali skupno strokovno službo. “ ' ZDRUŽEVANJE IN PORABA SREDSTEV ZA IZVEDBO VSEH PROGRAMOV IN NALOG 26. člen PREDLOG v 000 din v cenah 1985 Besedilo Dovoljena por. 1985 Korig. dov. por. ' 1985 1986 1987 1988 1989 1991?*^ ~ Povpreč. let. rast L PRIHODKI 1. Združena sred, po prisp. stopnji 843.281 856.375 893.333 937.981 975.674 1.010.245 1.062.208 4.879.441 4,4 2. Sred, solidarnosti SRS 194.356 228.392 233.099 241.009 246.254 256.169 250.972 1.227.503 1.9 3. Sred, za dvojezičnost — SRS 12.219 12.700 13.144 13.604 14.080 14.574 15.084 70.486 3,5 4. Sredstva za Rome — SRS 8.489 8.489 8.785 8.785 8.785 8.785 8.785 43.925 1.0 5. Sredstva za COŠ — SRS 19.892 19.892 20.270 20.655 21.047 21.447 21.855 1 Op.274 1.9 6. Sred, za MDA — SRS 287 287 297 307 318 329 341 /1.592 3,5 SKUPAJ 1.078.524 1.126.135 1.168.928 1.222.341 1.266.158 1.311.549 1.359.245 6.328.221 ) 3,8 II. ODHODKI 1.072.302 1.122.115 1.162.511 1.204.361 1.248.280 5.809.569 4,3 1. Program osnov, šol. izobražev. 966.815 1.612.855 2. Sofinansiranje glasbene šole 14.906 15.740 16.527 17.353 17.908 18.481 19.187 89.456 4,0 3. Delavska univerza 5.523 5.825 6.000 6.180 6.365 6.556 6.753 31.854 3,0 4. Sof. prog. skup, nalog SRS 4.380 4.380 4.657 4.820 4.988 5.164 5.343 24.972 4,1 5. Sof. prog, vzajemnosti SRS 231 231 3.400 3.520 3.644 3.770 3.902 18.236 ' — 6. Pospešena amortiz. — — 45.704 47.350 49.054 50.820 52.650 245.578 3,6 7. Sof. tehnične kulture 3.315 3.315 3.441 3.571 3.707 3.848 3.995 18.562 3,8 8. Sofinansiranje društev 800 800 830 861 894 928 963 4.476 3,8 9. Kadrovske štipendije 2.359 2.359 2.448 2.542 2.638 2.738 2.843 13.209 3,8 10. Delo samouprav, organov SIS 340 340 350 361 372 383 394 1.860 3,0 11. Sof. SSS SIS druž. dejavnosti 8.226 8.661 8.920 9.188 9.463 9.747 10.040 47.358 3,0 12. Poslovni stroški SIS 3.250 3.250 3.347 3.448 3.551 3.658 3.768 17.772 3,0 13. Invest, vlaganja — ref. prog. 67.406 67.406 — — — — — -— ' — 14. Drugi odhodki 973 ' 973 1.002 1.032 1.063 1.095 1.127 5.319 3,0 SKUPAJ 1.078.524 1.126.135 1.168.928 1.222.341 1.266.158 1.311.549 1.359.245 6.328.221 Prispevna stopnja 5,86 5,96 5,97 5,96 6,05 5,96 27. člen Nominalno višino sredstev za posamezne naloge, opredeljene s tem sporazumom, bomo določali z letnimi planskimi akti v skladu s 75. členom Dogovora o temeljih družbenega plana občine Murska Sobota za obdobje 1986—1990 tako, da bomo: — v povračilu planirani del sredstev za osebne dohodke izvajalcev in sklada skupne porabe valorizirali skladno z rastjo povprečnega nominalnega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v občini; — ostale elemente v cenah zagotovljenega programa povečali skladno z rastjo cen na drobno; — revalorizirali programe storitev med letom ob periodičnih obračunih, celoletno pa po zaključnem računu. 28. člen Če združevanje sredstev ne dosega s tem sporazumom predvidene višine ali dinamike, sprejmejo uporabniki in izvajalci program ukrepov za uskladitev obsega in pogojev nadaljnje svobodne menjave dela ter obsega odhodkov z razpoložljivimi sredstvi. Med ukrepi iz prejšnjega odstavka so lahko: zmanjšanje obsega programov, ukinitev določenih programov, znižanje povračil izvajalcem in povečanje prispevkov uporabnikov. 29. člen Če se izkaže, da ni mogoče uresničiti planskih nalog in da motenj ne more preprečiti skupščina z ukrepi, določenimi v prejšnjem členu, skupščina obvesti udeležence in začne postopek za spremembo tega sporazuma. Šteje se, da so pri uresničevanju planskih nalog nastale motnje, če: 1. se programi ne izvajajo v predvidenem obsegu in kvaliteti, 2. ni mogoče zagotoviti sredstev v dogovorjeni višini. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 30. člen Skupščina OIS M. Sobota bo spremljala uresničevanje tega sporazuma in najmanj enkrat letno analizirala njegovo uresničevanje ter o tem obveščala udeležence. 31. člen Nadzor nad izvajanjem tega samoupravnega sporazuma opravlja organ za samoupravni nadzor OIS M. Sobota. Organ iz prejšnjega odstavka spremlja zlasti: — skladnost planov OIS z določbami tega sporazuma, — uresničevanje s tem sporazumom določenih planskih smotrov in nalog, — spoštovanje standardov in normativov za oblikovanje cen storitev in povračil v svobodni menjavi dela, — združevanje, usmerjanje in porabo sredstev za izvedbo s sporazumom določenih planskih ciljev in nalog. 32. člen Ta samoupravni sporazum je sklenjen, ko skupščina OIS M. Sobota ugotovi, da je k njemu pristopila večina udeležencev. Sporazum začne veljati 8. dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin, uporablja pa se od 1. 1. 1986 dalje. ŠTEVILKA: 887/85-2-1/1 DATUM: januar 1986 UDELEŽENCI: Na podlagi določb 32. člena Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske izobraževalne skupnosti Murska Sobota za obdobje 198'6—1990 je skupščina Občinske izobraževalne skupnosti Murska Sobota na skupni seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 24. 3. 1986 sprejela UGOTOVITVENI SKLEP L Skupščina Občinske izobraževalne skupnosti M. Sobota ugotavlja, da je Samoupravni sporazum o temeljih plana Občinske izobraževalne skupnosti Murska Sobota za obdobje 1986—1990 sklenjen. II. Na podlagi podpisov podpisnikov ugotavljamo, da je Samoupravni sporazum o temeljih planov Občinske izobraževalne skupnosti za obdobje 1986—1990 podpisalo od 180 udeležencev 159 udeležencev ali 88,3 %. • III. Podpisani Samoupravni sporazum o temeljih plana Občinske izobraževalne skupnosti Murska Sobota za obdobje 1986—1990 se hrani in je na vpogled vsem udeležencem na Skupni strokovni službi SIS družbenih dejavnosti občine Murska Sobota. ŠTEVILKA: 887/85-2-1/1 DATUM: 24/3-1986 Predsednik skupščine: Martin Puhan Martin Puhan, 119 Na osnovi Zakona o samoprispevku (Ur. list, SRS, št. 35/85) in Zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izvjavljanja (Ur. list SRS, št. 23/77) je Skupščina KS Ižakovci na seji dne 14. 4. 1986 sprejela SKLEP o razpisu referenduma za spremembo oz. dopolnitev 2. člena Sklepa o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju Krajevne skupnosti Ižakovci, sprejetega na referendumu dne 4. oktobra 1981. 1. člen Razpiše se referendum za območje Krajevne skupnosti Ižakovci za spremembo oz. dopolnitev programa iz 2. člena Sklepa o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju Krajevne skupnosti Ižakovci, sprejetega na referendumu v Ižakovcih dne 4. oktobra 1981. Referendum bo 15. maja 1986 v vaškem domu v Ižakovcih od 7.00 do 16.00 ure. 2. člen Program iz 2. člena zgoraj navedenega sklepa o uvedbi samoprispevka se dopolni z alineo: — sofinanciranje izgradnje zbiralnice mleka v Ižakovcih. 3. člen Za izvedbo iz 2. člena tega sklepa se odobri 700.000,— din s samoprispevkom že zbranih sredstev. 4. člen Morebitni ostanek sredstev iz 3. člena tega sklepa lahko razporedi SVET KS Ižakovci v skladu s finančnim načrtom za leto 1986. 5. člen Pravico glasovanja na referendumu imajo občani, ki so vpisani v splošni volilni imenik in občani, ki še nimajo volilne pravice, so pa v delovnem razmerju. 6. člen Volilci glasujejo tajno z glasovnico, ki ima naslednje besedilo: GLASOVNICA za glasovanje na referendumu dne 15. maja 1986 v vaškem domu v Ižakovcih za spremembo oz. dopolnitev programa iz 2. člena Sklepa o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju KS Ižakovci za obdobje od 1. 1. 1982 do 31. 12. 1986, sprejetega na referendumu dne 4. oktobra 1981, v naslednji vsebini: 1. Program iz 2. člena Sklepa o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju Krajevne skupnosti Ižakovci, sprejetega na referendumu v Ižakovcih dne 4. oktobra 1981 se spremeni oz. dopolni z alineo: — sofinansiranje izgradnje zbiralnice mleka v Ižakovcih ‘ 2. Svet KS Ižakovci se pooblašča, da morebitni ostanek sredstev od zgoraj navedene izgradnje razporedi v skladu s sprejetim finančnim načrtom za leto 1986. GLASUJEM »ZA« »PROTI« Volilec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo »ZA«, če se s spremembo oz. dopolnitvijo programa strinja oziroma besedo »PROTI«, če se s spremembo oz. dopolnitvijo programa ne strinja. 7. člen Ta sklep velja z dnem objave v Uradnih objavah pomurskih občin. Štev.: 206/21-86 Datum: 23. 4. 1986 PREDSEDNIK SKUPŠČINE KAVAŠ JOŽE, 1. r. STRAN 18 VESTNIK, 30. APRILA 1986 120 Na podlagi 37. in 38. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list št. 18/84 in 37/85) je Izvršni svet Skupščine občine M. Sobota na seji, dne 4/3—1986 sprejel ODREDBO o javni razgrnitvi ureditvenega načrta melioracijskih območij Hodoš— Dolenci in Markovci—Šalovci I. Javno se razgrneta osnutek ureditvenega načrta za melioracijski območji Hodoš—Dolenci in Markovci—Šalovci, ki ga je izdelal Zavod za ekonomiko in urbanizem Murska Sobota pod št. 5/86-UM/S. II. Osnutek ureditvenega načrta bo razgrnjen v prostorih Krajevnih skupnosti Hodoš, Čepinci in Šalovci ter v izložbi zgradbe SO Murska Sobota (Titova cesta). Javna razgrnitev bo trajala 30 dni od dneva objave v Uradnih objavah pomurskih občin. III. V času trajanja javne razgrnitve lahko dajo občani, organizacije, skupnosti in organi pismene pripombe k osnutku ureditvenega načrta Zavodu za ekonomiko in urbanizem Murska Sobota, Staneta Rozmana 5 ter Komiteju za urbanizem, gradbeništvo in komunalne zadeve občine Murska Sobota. Številka:351 —1/86—4 M. Sobota, dne 14/3-1986 Predsednik Izvršnega sveta SO M. Sobota Pavel PONGRAC 121 Na podlagi 165. in 205. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave, št. 12/80, 36/81, 11/84 in 4/86) je Skupščina občine Murska Sobota na sejah Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora, dne 14. aprila 1986 sprejela SKLEP o izvolitvi podpredsednikov in članov Izvršnega sveta Skupščine občine Murska Sobota. I. Za podpredsednika Izvršnega sveta sta izvoljena: Peter BRUNE,C Anton SLAVIC II. Za člane Izvršnega sveta so izvoljeni: Erna BRUMEN Mirko ČAČINOVIČ Geza GIBIČAR Vlado KEREC Stanko LEBAR Edvard MLINARIČ Ervin PITZ Silvo PODLESEK Jože ŠPILAK Štefan VUČAK III. Ta sklep velja z dnem sprejetja in se objavi v Uradnih objavah pomurskih občin. Številka: 111-6/86-1 Murska Sobota, 14. aprila 1986 Predsednik Zbora združenega dela Drago RUŽIČ, 1. r. s Predsednik Zbora krajevnih skupnosti Štefan ANTOLIN, 1. r. Predsednik Družbenopolitičnega zbora Ivo OREŠNIK, 1. r. 122 Na podlagi 165. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave, št. 12/80, 36/81, 11/84 in 4/86) je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora, dne 14. aprila 1986 sprejela naslednji ugotovitveni SKLEP I. GERENČER Andreju, dipl, ekonomistu, iz M. Sobote, Prešernova 17, preneha s 14. aprilom 1986 funkcija družbenega pravobranilca samoupravljanja v Murski Soboti. II. Ta sklep velja z dnem sprejetja in se objavi v uradnih objavah pomurskih občin. Številka: 111-78/86-1 V Murski Soboti, 14. aprila 1986 Predsednik Zbora združenega dela Drago RUŽIČ, 1. r. Predsednik Zbora krajevnih skupnosti Štefan ANTOLIN, 1. r. Predsednik Družbenopolitičnega zbora Ivo OREŠNIK, 1. r. 123 Na podlagi 165. in 233. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave, št. 12/80, 36/81, 11/84 in 6/84) je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela, Žbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora, dne 14. aprila 1986 sprejela SKLEP o določitvi članov izvršnega sveta, ki bodo vodili upravne organe občine Murska Sobota I. Člani izvršnega sveta bodo vodili naslednje upravne organe občine Murska Sobota: Komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj bo kot predsednik vodil Vlado KEREC Komite za urbanizem, gradbeništvo in komunalne zadeve bo kot predsednik vodil Silvo PODLESEK Sekretariat za občo upravo bo kot sekretarka vodila Erna BRUMEN Sekretariat za notranje zadeve bo kot sekretar vodil Edvard MLINARIČ ' Sekretariat za ljudsko obrambo bo kot sekretar vodil Stanko LEBAR. * II. Ta sklep velja od dneva sprejetja in se objavi v Uradnih objavah pomurskih občin. Številka: 021-6/86-1 M. Sobota, 14. aprila 1986 Predsednik zbora združenega dela Drago RUŽIČ, 1. r. Predsednik zbora krajevnih skupnosti Štefan ANTOLIN, 1. r. Predsednik Družbenopolitičnega zbora Ivo OREŠNIK, 1. r. 124 Na podlagi 205. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave, št. 12/80, 36/81, 11/84 in 4/86) je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora, dne 14. aprila 1986 sprejela SKLEP o določitvi števila članov izvršnega sveta Skupščine občine Murska Sobota L Izvršni svet skupščine občine Murska Sobota ima — predsednika, — dva podpredsednika in — 10 članov. Od skupnega števila bo 9 opravljalo naloge iz pristojnosti izvršnega sveta profesionalno, 4 pa neprofesionalno. 6 članov bo poleg nalog v izvršnem svetu opravljalo dela in naloge funkcionarja, ki vodi občinski upravni organ. II. Ta sklep velja od dneva sprejetja in se objavi v Uradnih objavah pomurskih občin. Številka: 021-4/86-5- - V M. Soboti, 14. aprila 1986 Predsednik Zbora združenega dela Drago RUŽIČ, 1. r. Predsednik Zbora krajevnih skupnosti Štefan ANTOLIN, 1. r. Predsednik Družbenopolitičnega zbora Ivo OREŠNIK, 1. r. 125 Na podlagi 261. člena zakona o davkih občanov (Ur. list SRS, št. 32/85), 21. člena pravilnika o knjiženju davkov občanov (Ur. list SRS, št. 2773, 1/82 in 2/86) ter 277. člena statuta občine Lendava (Uradne objave št. 37/81) je Skupščina občine Lendava, na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 31. 3. 1986 sprejela ODLOK o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov občine Lendava za leto 1985 L člen Potrdi se zaključni račun davkov in prispevkov občanov za leto 1985. 2. člen Zaključni račun obsega: bruto bilanco na obrazcu KD-6, bilanco na obrazcu ZR 1 in pregled dolgov in preplačil na obrazcu Zr 3. 3. člen Zaključni račun davkov in prispevkov občanov izkazuje: — zaostanek iz leta 1984 16.836.243,50 — obveznosti po odmeri 341.754.024,50 — obresti in stroški 4.253.951,00 — odpisi 7.126.209’00 ~ plačila 342.567.823,00 — zaostanek na dan 31. 12. 1985 13.150.187,00 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v uradnih objavah občin Pomurja. Številka: 422-1/85-8 Datum: 19/3-1986 Predsednik Skupščine občine Lendava Mirko HAJDINJAK, 1. r.