Telefon št. II#. Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 1.25 Din. DELAVSKA POLITIKA POLITIČEN DNEVNIK Izhaja TKak delavnik oh 11. dopoldne. Uredništvo je v Ljubljani, Breg štev. 12./II. Rokopisi se ne viačijo Keiiii.k isna pisn.a se ne sprejemajo Uprt/a: Ljubljana, Breg 10-12. pritličje. Cek. račun: 14.335. Reklamacije se ne frankirajo. Naročnina za državo SHS znaša mesečno: v Ljubljani in po pošti 20'— Din, po ruznašalcih izven Ljubljane 22 — Din za inozemstvo mesečno 32’— Din. Malih oglasov, bi služijo v posredovalne in soeijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane 1*— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1*— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enosiolpna vrsta 2 25 Din. Pri večjem številu objav popust St. 82. V Ljubljani, ponedeljek 12. aprila 1926. Leto I. Na potu konsolidacije. Grozne poseldice svetovne vojne so najbolj občutile balkanske države, katere so izkrvavele v medsebojnih borbah in notranjih prepirih. Povojni socijalni, agrarni in politični potresi v teh državah so imeli tnnogo glo-bokejši značaj nego v zapadnih evropskih državah. Ti potresi tudi danes še pretresajo Balkan v škodo njegovih prebivalcev. Vzroke temu je iskati v kulturni, socijalni in poljedelski, naravnost primitivni zaostalosti balkanskih držav, ki so še danes polkolonijalne države velikih evropskih sil. Ti povojni socijalni potresi v balkanskih državah so morali logično odsevati tudi na sorazmerno slabi balkanski delavski pokret, ki se kot rezultat modernega kapitalističnega gospodarstva na Balkanu nahaja še v povoju. Po izkušnji še Riladi in duhovno še neopredeljeni ni bil ta pokret sposoben postaviti se tem potresom v bran, odnosno jim d;,fi pravi pravec. Predvojni organizacijski in duhovni okviri delavskega pokreta na Balkanu so bili preveč ozki in slabi, da bi mogli idejno osvoboditi one ogromne surove mase, katere so po vojni iz najrazličnejših motivov in vsled socijalnih razmer prešle vanj. Bolna duševna psihoza teh novih mas je napačno pojmovna strankarske politične in idejne borbe ter splošne soeijalne, ki so kulminirale v državljanskih vstavnih bojih, stra-10viti reakciji in belemu terorju. Naravno, da so te mase, ki niso prav-'/: -n' še spadale v delavski pokret, pustile za seboj žalostne razvaline. Ta trpka usoda je zadela tako delavski pokret v Jugoslaviji, kakor oni v Bolgariji, Romuniji in Grški. En del teh novih pristašev, ki niso imeli po svoji miselnosti nič skupnega z razrednim bojem in razredno stranko, je polagoma prešla v socialno sorodne grupe, drugega dela se •jn na polastila popolna duševna apatija, ali pa se je udinil meščanskim s tankam. Le neznatna manjšina starin in preizkušenih borcev je ostala na bramku delavskih pravic ter poučena ,n utrjena v izkušnjah pričela ,z razvalin ponovno dvigati pokret. Delo za obnovitev in razširjenje delavskega pokreta na Balkanu je težko. Poleg skoraj vsesplošnega za-s-trupljenja in razdvojenja vplivajo nanj tudi posebne balkanske razme-rc- Balkanska buržuazija je pobesnela in juriga na zadnje pridobitve delavskega razreda, misleč, da bo s tem uničila za vedno vsako razredno iKljub temu »a delo za obno-elavskega pokreta napreduje. mSTE - f,ra2e in laži 11C zaležejo C|(' h,;. C1 skušnja izuči tudi najbolj zaostale inase.^ Proletarijat ne sme biti pasjve med balkanskimi delavci. opažamo vsestransko razširjenje delavskega pokreta. Posebno dobro obeta nas jugoslovanski pokret kjer je tudi sindikalno gibanje že škoro tako močno, kakor je bilo prej. Ravno v to svrho, da se proces konsolidiranja zlasti sindikalnega, v balkanskih državah pospeši, se je sklicala v Sofiji balkanska sindikalna konfe- BafRartska konferenca strokovnih organizacij. fija, 12. aprila, 01» velikem zanimanju cele bolgarske javnosti je otvoril sod mg Dem-v kot tajnik bolgarskih strokovnih organizacij balkansko konferenco. Konferenci predseduje podpredsednik Amster-damislke iinternaci janale. Morton s. Konferenca bo obravnavata vsa vprašanja v treh komisijah, ki so jih izvotlili. Te komisije1 so začele takoj z detlom in -so deloma tekom včerajšnjega dneva tudi že podale poročila in predloge. Z največjim odobravanjem pa je sprejela konferenca nagovor s. Luke Pavičeviča, ki je povdaril potrebo, da vodi bolgarski in jugoslovanski proleta-1 ijat kljub vsem zaprekam in oviram Sovin ističn ih nacijon al ističn i h krogov neustrašeno borbo za brat- sko ujedinjenje bolgarskega in ju-gos 1 ovan s k ega na r oc la. Balkanska konferenca pomeni važen mejnik v zgodovini strokovnega delavskega gibanja. Po sklepih balkanske konference bo pro-letarijat v balkanskih državah enotno in vzajemno gradil in upo-s ta vil strokovni pokret, tesno se naslanjajoč na in terna eijoinalno strokovno gibanje. Konferenca sama pa je obenem po svojem rezultatu važen in zgodovinski dogodek tudi v pogledu zbližan ja balkanskih držav. Po balkanski konferenci bo proletarijat v balkanskih državah s podvojeno silo in energijo »postavil najtesnejše medsebojne zveze, ki bodo morale nujno izbližaii tudi narode posameznih balkanskih držav. Prvi odmor nove vlade. PRED RESNIM KONFLIKTOM V ANGLEŠKI RUDARSKI INDUSTRIJE London, 12. aprila. Kakor znano, je izdelala posebna komisija obširen načrt za sanacijo rudarske industrije. Po tem načrtu pa naj bi sc znižale rudarskemu delavstvu mezde in podaljšal delovni čas. Seveda je delavstvo oba predloga odklonilo, dočim vztrajajo rudarski podjetniki na tem, da se ti predlogi brezpogojno izvedejo. Uvedena tozadevna pogajanja med delavstvom in podjetniki so ostala brezuspešna. Zato so odnotovali zastopniki rudarskih organizacij v Evropo, da dogovorno z rudarsko internacijonalo pripravijo vse, da sc prepreči v slučaju stavke dovoz premoga v Anglijo. Tudi z amsterdamsko internacijonalo so stopili delegati v stik in tudi ta bo naravno z vsem svojim vplivom podpirala resno gibanje an-geških rudarjev. Belgrad, 12. aprila. Po izvršeni zaprisegi vseh ministrov je šele nastopilo zopet znano belgrajsko politično zatišje. Do zaprisege so namreč tudi najbolj poučeni politični krogi, ki pa nimajo neposrednih zvez z raznimi kamerilami, izključevali možnost take rešitve belgrajske krize. Zato se po eni strani pojavlja pri nekaterih močan interes, da ugo-tove in odkrijejo one tajne sile, ki so kljub odporu in nasprotovanju najvišjih in najbolj odločilnih faktorjev izsilili to rešitev. Nekateri pomotno in napačno trdijo, da se je sedanja solucija vladne krize izvedla proti Pašičevi volji. Nasprotno pa je res, da je prevzel Uzunovič ministrsko predsedstvo le na Pašičev poziv, in na njegov poziv bo zopet izzval Uzunoivič vladno krizo takoj, ko bodo spravili s sveta afero Rade Pašiča. Prihodnji dnevi bodo pokazali, da je tako solucijo izsilil ravno Pašič sam. poslužujoč se svoje zaslombe in svojega vpliva v visokih krogih. Zato pa se tudi v vodilnih radikalnih krogih s podvojeno silo for- sira in uveljavlja Pašičeva aktivnost in s podvojeno silo hočejo prikazati najvišjim krogom v državi, da vodi politiko radikalne stranke slejkoprej le Pašič. Ves politični razvoj prihodnjih tednov se bo osredotočil proti radi-čevcem. Radikali bodo skušah do-kazati vsemu svetu, da je Radič državi nevaren in škodljiv, za monarhijo pa absolutno nezanesljiv. V Samoupravi so že pričeli radikali proti Radiču odkrito ofenzivo. Politično zatišje, ki jc nastopilo po sestavi nove vlade, je seveda bel-grajski običaj. Interes za politiko se v tukajšnjih krogih istoveti z interesom za vladne izpremembe, drugače P'» se politična javnost apatično zadrgi 'cini-am nedelavnosti ministrov. Danes tudi nihče več ne razglablja o vzrokih zadnje vladne krize. Zato jc tudi za belgrajsko javnost docela brezpredmetno, kedaj se bo zopet sestal belgrajski parlament. Glavno je, da ni več krize in zato lahko počiva politično in gospodarsko življenje v državi. ATENTAT V MOSKVI, Dunaj, 12. aprila. Na komisarja notranjih zadev beloborotova, ki je bil udeležen pri umoru cerjeve družila« je Izvršil nek dijak atentat in ga is .streli on i ranil v hrbetv. Atentatorja, .ki je sin nekega uradnika, so aretirali, atentat sam pa so sovjetsko omasti zakrile in bodo šele prihodnje dni izdale o atentatu samem uradno poročilo. NOVA VERSKA SEKTA. Praga, 12. aprila. Na Moravskem se je razširila nova venska sekta, ki se mazivi ja za sekto svetega duha. Ta sekta propagira predvsem, 'da je prepovedano po svetem pismu vršiti vojaško službo, dalje obiskovati šolo in posebej pa še, plačevati davike. Državna oblastva so gibanje verske sekte doslej mirno trpi la. Ker pa so se teh naukov pes I u že va 1 i posebno d a vkop 1 aeeva I -ei, so državna oblastva začela te sektaše preganjati. — Pri nas pa davkoplačevalci še niso napravili take 'siikte. EKSPRESNI VLAK SKOČIL S TIRA. Varšava, 12. aprila. Na progi l)u-naj-Lvov je sikoeil is tira ekspresni vlak, kar pa ni 'zahtevalo človeških žrtev in lažje (ranjenih samo nekaj potnikov. renca. Dnevni red te konference je: 1. Položaj delavcev in stanje delavskih sindikatov. 2. Svoboda združevanja. 3. Vprašanje emigracije in drugo. Na tej konferenci sodelujejo tudi delegati iz Madžarske, Avstrije in Češke ter zastopniki sindikalne iu-ternacijonale. I a konferenca je zgodovinskem značaja, od nje pričakuje balkanski proletarijat prav mnogo. G sklepih in delu te velevažne prepotrebne konference bomo ob •drno poročali. in PET SMUČARJEV PONESREČILO Dunaj, 12. aprila. Za Velikonočne praznike je napravilo pet dunajskih turistov smučarski izlet. Daši pa bi se morala družba, že davno vrniti domov, jo še sedaj zastonj iščejo po okolišu, kamor so se namenili. Zanimivo je, da je imel eden turistov še močan ovitek na nogi za nezgodo, ki jo je na izletu pred nekaj tedni utrne!. Občni zbor Konzumnega društva za Slovenijo v Ljubljan. Včeraj se je vršil v sejni dvorani ljubljanskega magistrata ob polnoštevilni udeležbi delegatov redni občni /.bor naše najmočnejše zadružne organizacije. V celodnevnem stvarnem in resnem delu je obdelal občni zbor ves dnevni red. odobril predložene računske zaključke in izvolil v smislu zadružnih pravil nove člane ravnateljstva in nadzorstva. O poteku občnega zbora, njegovih važnih in za bodoče zadružno delo nadvse pomembnih sklepih bomo še pisali. Danes pa z iskrenim zadoščenjem ugotavljamo samo to-le: Tudi občni zbor Konzumnega društva za Slovenijo se je vršil v znamenju zbiranja vseh delovnih sil v razrednem delavskem gibanju. Tudi v zadružnih organizacijah je zmagalo načelo koncentracije dela in koncentracije požrtvovalnosti. Vsi so-drugi. ki so bili včeraj izvoljeni v načelstvo in nadzorstvo so nam porok, da bo ostala naša največja zadruga na dosedanji višini in ob tesnem in iskrenem, ter z ljubeznijo do zadružnega dela prožetem ' sodelovanju z vsemi onimi našimi sodrugi, ki so uposta-vili velikansko zgradbo zadružnih organizacij, bo rasla zadružna organizacija, obenem pa moč in vpliv delavskega razreda.^ Izmed obravnavanih točk je bila zelo važna razprava o izpremembi zadružnih pravil in prihodnji občni zbor se bo obširno pečat s predlaganimi izpremem bami pravil. Po absolviranem gospodarskem programu v zadružnem delu so izvolili v načelstvo na mesto izstopivših zadružnikov sledeči ss.: Franjo Vilhar, Franc Rozman in Rado Čelešnik. V nadzorstvo pa: Anton Kristan, Filip Uratnik. Albin Lajovic. A. Brezarjeva, Fr. Stanjko. Pelikan, Josip Petejan in Jurij Jeram. 5vetovno znano 1 FOX § čistilo je za čevlje vendar najboljše. sessr Ruski emigranti sanjajo. Ruski emigranti so sklicali v Parizu svoj kongres, da se definitivno posvetujejo o bodočem carju Rusiji*. Kakor znano, koinpetirata za to mesto dva in sicer resno in z vso voljo. Malo pred tem kongresom so se pa vzajemno posvetovali zastareli monarhisti v jVlonakovem. Tam sta bila tudi oba kompetentn za ruski prestol, veliki knez Ciril in Nikolaj Nikolajevič. Na pariški kongres je sicer prispela le manjša skupina monarhistov, ki še vedno sanjari, da bo Rusija kronala svoje bivše tlačitelje in za-vrgla vse svoje velike reformacije. Velik del ruskih emigrantov se je teh utopij že otresel in Rusijo gleda že kot je in kot se razvija, videč, da razvoj gre svojo pot in se ne briga za svete želje koristolovcev. Na vsak način je pa kongres ruskih emigrantov marionetno gledališče z zastarelimi uniformiranimi lutkami bivšega carskega dvora in carskih despotičnih manir. Sovjeti se za kongres sploh ne brigajo. Kaj vse ni v Rumuniji prepovedano! V samozaložbi delavske zadruge za kulturno propagando Prometheus je pred dnevi izšla knjiga, nekaka antologija pod naslovom: ■•Mržnja do dudov«. V tej knjigi, ki je zelo obsežna, -o objavljeni originalni prispevki generalnega majorja Sekb-naicha, lSarbussa, škofa iz \\ inche-stra. Bernarda Shavva in drugih znanih odličnih osebnostih. Vsi obsojajo amoralnost mržnje proti Judom. Knjigo so hoteli razširiti po vsem svetu, v Rumuniji je pa naletela na odpor in zapadla je državnemu indeksu. Tudi kultura 20. stoletja! legalnega občinskega zastopa. Sodni« Si-ter je protestiral proti krivičnemu volilnemu redu ter nadalje naglašai velike naloge, ki čakajo novoizvoljeni občinski odbor. Pri voiitvi občinskega starešinstva so bili komunisti in Bernotovci tako nerodni, da ke-nečno sami niso prišli v občinski svet. Zvečer se je zbralo veliko število delavstva pred Delavskim domom, ki so prišli . .drugu Siterju čestitati, godba je zast irala serenado in pevci so zapeli delavske pesmi. Množica je sodr. Siterja navdušeno pozdravljala in zaoriii so ..živio" klici, ko se jc sodr. Siter >■ finljivih besedah ponovno zahvalil' za lep. uspeh, ki ga ie združeno delavstvo doseglo pri volitvah v trboveljski občinski za stop. Delavstvo je izjavilo, da bo nastopilo z vso silo. ako bi se od katerekoli strani pričelo zopet intrigirati zoper novoizvoljeni občinski odbor. V občini Trbovlje prebiva 90 odstotkov delavstva, in kar ie delavsko, pripada delavstvu. Sodrug Ignac Siter — župan trboveljski. Trbovlje, 10. aprila. Dne S. t. m. se je vršila v Trbovljah volitev župana in občinskih svetovalcev. Točno ob Ki. uri popoldne je otvoril starosta g. C. Vodušek volilni akt. Od 37 oddanih glasov je dobil naš stari, v delavskem boju osiveli sodrug Siter 23 glasov ter je izvoljen za župana. Gosp. Vodušek ie čestita) s pripombo, da je sodrug Siter stari občinski svetovalec in da radevolje prizna, da bo vodstvo občine v zanesljivih rokah. Na to se je vršila volitev občinskih svetovalcev. Kot prvi svetovalec je izvoljen sodrug Grabuer Vinko in kot drugi sodrug Klenovšek Jakob. V občinsko starešinstvo so izvoljeni tudi g. G. Vodušek, Goropev-šek. Ahac, sodrug Krušič, Persoglio, Malovrh, Pliberšek, Jazbec, Vrbnik in Jurjevec. Po končani voiitvi se je sodrug Siter zahvalil za izvolitev, pozdravil dejstvo, da je po dolgih letih občina prišla do izvolitve Resna beseda uracSništvu. Vendar se je nekdo izmed uradništva oglasil ter dal dober nasvet svojim stanovskim sotrpinom. Geslo: ..združite se v obrambo svojih pravic", bi morala vsaka današnja strokovna organizacija zapisati na svoj prapor. Mrtvilo, ki danes v vseh teh organizacijah vlada, brale sčasoma ubilo vsako življensko silo, energijo in borbenost. V teh težkih časih, v katerih pod raznimi dobrote nosečimi režimi živimo, bi morali stati ramo ob rami z vsemi našimi sotrpini. Godi pa se vse drugače. Plaho se stiskamo po kotih, trepetajo nam kolena in polna strahu so naša srca pred novimi udarci. Razcepljeni na vse strani, pokorni sluge vseh mogočih strank, ovce brez dobrih pastirjev. Še vedno se slišijo glasovi o skupnih nastopih, organizacije sklicujejo kongrese, pošiljajo resolucije ter grozijo s konsekvencami, ako se jim ne bode ugodilo. Vse te resolucije marširajo v koš ali pa na kak drug prostor, kjer se ob gotovih prilikah rabi papir, če je popisan še toliko boljše, da se ta potreben človeški opravek boli kratkočasno opravi, o konsekvencah pa ui sluha ne duha. Koliko je bilo pred Kratkim časom citati, kaj se je vse na glavni skupščini uradniških organizacij sklenilo, kakšne ostre korake sc bode pod v zelo. če vlada na stavljene zahteve ne pristane. Vlada jc svoje izvršila, redukcija je dovršena, organizacije in njih voditelji pa premišljujejo in fantazirajo o novih še ostrejših ukrepih in korakih. Med članstvom se pa vse mogoče šušlja in govori. In tako smo srečno tam, kjer smo bili, mnogi pa še na slabšem. Pričeli smo zopet preklinjati režim, poslance, delegate, voditelje in bogve kaj še. Sebe pa še nismo prijeli za ušesa. Čuditi se moramo, da se med našo inteligenco dobijo in najdejo še tako veiiki optimisti in naivneži, da se bodo oni stari, dobri časi za uradništvo kar sami povrnili in da še migniti ne bode treba. Mogoče enkrat, ko jih današnja generacija ne bode več potrebovala. Danes, ko pa preživljamo te težke krize, moramo pa stopiti drugače na noge. Ce se je pričel boj proti nam na celi fronti, moramo zgrniti naše vrste, vstvariti enotno fronto tlačenih in teptanih. Vlada se dobro zaveda, da razcepljena armada ni za njo' nikaka nevarnost. Posameznih oddelkov, ki se še med seboj koljejo, se ni treba popolnoma ^ nič bati. Drugega za drugim se porazi in bitka je dobljena. Da pa gredo naši kruho-dajalci tako lahko od zmage do zmage pripišimo sami sebi. Mrtvi smo, mrtvi. Nobenega življenja ni več v nas, o borbenosti, o podjetnosti sploh ne moremo govoriti. Ce si bliže ogledamo to.našo lačno in strgano armado in se zanimamo kdo jo vodi, se ne smemo prav nič čuditi, da dobivamo brce od vseh strani. Na vseh glavnih sejah govoričijo razni inšpektorji, nad-inspektorji itd., ki so uslužbeni v vseh mogočih ministrstvih in drugih zaupnih mestih. Tu je^vendar vsako .upanje, da bi ti gospodje krepko nastopili, neumnost. Partizani. sami odvisni od strank, ki tvorijo razne režime in vlade, naj nastopijo proti onim, ki jih držijo na mehkih stolčkih. Le največji trdoglavci in naivneži morejo pri takih razmerah pričakovati zlatih časov. Te ljudi se namenoma med naše vrste pošilja, da vsako delo, ki bi bilo režimov-cem neprijetno, zavirajo in s časom popolnoma zamorijo. Naša prva dolžnost je, da s takimi elementi pomedemo, li eksponenti kapitala ne bodo nikdar dopustili, da se združimo. Skrbeli bodo, da se vsaka taka novica nese gorka na kompetentna ušesa in se ta oče te ideje pravočasno odstrani, da mirne črede ne zapelje drugam. Vedno se bodo trudili dajati organizaciji politično smer, kateri sami pripadajo. Vsak proti-nastop pa bodo takoj zaustavili. Oni nam bodo vedno dopovedovali, da ne spadamo med proletariiat, da nas z ročnimi delavci prav nobena vez ne veže. Vsaka njihova beseda vsebuje le sovraštvo in zavist do sotrpina. Mi pa kot dobre ovčice vse te evangelije poslušamo in se zvesto po njih ravnamo. Le tako naprej in zlata doba je blizu. Tako smo jo vozili, jo vozimo iu še dolgo jo bomo. Pot do pameti je še daleč. Le poslušajmo še nadalje te lepe, sladke, paradiž obljubljajoče besede in Indija Koromandija. kjer se bodo solnčili in lovili v usta pečene golobe državni uradniki, je prav blizu. Ponižni sluge, ljudje brez vsake zavesti, slepo poslušajoča masa, ki na migljaj uboga, hlapci vseh mogočih partizanov -to smo danes. Iti če se takoj ne vzdignemo itvo vsestransko podpiralo. Odbor naj izvolijo člani tak, da bo delavstvo imelo popolno zaupanje v njega in nad njegovim delovanjem se mora voditi stroga kontrola od stran, članov. Ker sta v »Svobodi« pred vsem dve struji, leva in desna, bi bilo želeti, da bi se v tem smislu tudi odbor tako sestavil. Želeti bi bilo tudi, da bi zborovanje izvenelo bolj dostojno kot je podeduje. Rodrugi naj se ogibajo osebnih. neumestnih napadov in psovk, razpravlja naj se vse ie z načelnega stališča. Sodruge in sodružice poživljam, da javno iznesejo svoje mišljenje, le na ta način se bomo v bodoče lahko ogibali napak. Vsi energično na delo za delavsko razredno bojevno kulturno organizacijo. Anton Habe. Imamo predpisano maniro in bonton za navadne ljudi. Za Din 50 in še manj že lahko dobiš brošuro o lepem vedenju v kavarni, cirkusu, cerkvi in Figabirtu. Knjige o lepem vedenju pa še ni za one, ki sestavljajo vlado. Uzuno-vič ga je zato strahovito polomil. Za mnenje ui vprašal klerikalcev niti demokratov, kaj še, da bi za svet vprašal muslimane. Zato se v redu in prav jezi naš »Slovenec" in pravi: Ne da bi obvestil predsednika narodne skupščine, je takoj pričel s pogajanji in sicer samo s Pašičem in Radičem. Voditeljev opozicije o svojem mandatu ni obvestil in z njimi ni stopil v stik. Torej: to Pa reH ui bilo prav od 'gospoda Uzunoviča, da ni povabil klerikalcev v vlado! Ker pa nožna »Slovenec štor jo o zviti lesici. in prekislem grozdju, zato pristavlja: Ce bi vprašal lizunov ič tud klerikalce, bi seveda „korbco“ dobil. „ „ . .. , , Ker »Slovenec sc m nikdar lagal, zato mu ta pristavek radi verjamemo. Jack London: Železna petaL, (Socijalni roman. Prevel I. V.) (Dalje.) Ni mi treba povdarjati, da me je Ernst Lvcr-hard izredno zanimal. Ni me privlačilo samo to, kaj je govoril, ali kako je govoril nego, kot človek kot tak. Mislim, da je bilo to vsled tega, ker sem bila vkljub svojim štiriindvajsetim letom še ne-omožena. Ugajal mi je, to sem si morala priznati; in moja čustva zanj so rodila stvari, ki so bile izven duha in snovi. Ne glede na njegove uzlaste mišice in njegovega atletovskega tilnika, je naredil name ulis visoko umnega mladega moža. Čutila sem, da živi pod rkinko tega intelektualnega besedoborca tanki in občutljivi duh. Kako da sem tako čutila, ne znam; bilo je pač le moje žensko spoznanje. Nekaj je ležalo v njegovem glasu, kar mi je šlo k srcu in mi neprestano zvenelo v ušesih. Gulila sem. da bi zopet rada slišala ta glas in videla smejoči blesk njegovih oči. In še cela vrsta mešanih in nejasnih čustev se je gibalo v moji notranjosti. Ljubila sem ga takorekoč, dasiravno sem bila prepričana, da preidejo zopet ta nejasna čustva in da mi ga bo lahko pozabiti, ako ga ne bom srečala več. Ali morala sem ga videti zopet. Povod temu je dal moj oče. Vzbudilo se je namreč v njem na novo zanimanje za sociologijo in družba, ki jo jc povabil, je bila temu vzrok. Oče ni bil sociolog. Njegov zakon z mojo materjo je bil srečen in njegova izsledovanja, ki jih je podvzemal v oblasti fi- zike, so bila istotako srečna. Po smrti matere mu njegovo delo ni moglo izpolnili praznote, ki jo je čutil. Naposled sc je pečal nekoliko s filozofijo, potem pa se jc lotil študija o gospodarstvu in sociologiji. Imel je močno razvit čut pravičnosti in kmalu je bil strastno zavzet za popravo zmot. I o znamenje njego ve, na novo se pojavivše živi jenske siko sem opazila s hvaležnim srcem. S strastjo mladeniča se je željno vrgel na svoje nove študije, ne oziraje se, kam ga vodijo. Bil je vedno navajen na laboratorij. In tako je prišlo, da je spremenil našo obednioo v nekak sociološki laboratorij. Možje vsake vrste in razreda so prih ijali h kosilu — učenjaki, politiki, bankirji, trgovci, profesorji, voditelji delavstva, soeijalisti in anai-hisli. Vseh je vzpodbujal oče k diskuziji in analiziral njih misli o življenju in družbi. Kratko pred »farškim večerom" se je seznanil z Ernstom. In ko so listi večer odšli gostje, sem zvedela, kako se je seznanil. Pri prehoou neke ulice je obstal, da sliši govor moža. ki je stal na zaboju od mila in govoril tolpi delavcev. Ta mož na zaboju je bil Ernst. On poleg tega ni bil nekak priprost govornik na zaboju. V odboru socijalistične stranke jc užival velik ugled, bil je njih vodja in od njih pripoznani kažipot v socialni filozofiji. Imel je gotov in jasen način razlage, ter je težko ra/umljive stvari objasnil pri-prosto in lahko razumljivo. Bil jc rojen razlagalec in učitelj in ni se sramoval zaboja od mila kot sredstva, da je delavcem razlagal gospodarske nauke. Oče je obstal in ga poslušal. Vzbudil je v njem zanimanje in tako se je seznanil z njim m ga, kmalu nato, povabil na »farski večer. Po teni večeru mi je oče povedal Io malo, mir je znal o njem. Bil je iz delavskega razreda akoravno je bil potomec stare linije Everhardov, k, so se naselili v Ameriki pred več nego dvesto leti. Kot desetleten deček je že moral delali v mlmu. Pozneje se je izučil za podkev nega kovača. Bd je samouk sam se je naučil francoski m nemsk. m je z,vel sedaj skromno s prevajanjem znaslvemh m teozofskih del za neko socijahslicno zalozbo v Chi-cagi. Njegovi lastni narodno-gospodarski in filozofski spisi so mu tudi donasali majhen zaslužek. Toliko sem zvedela, prodno sem šla v posteljo. Dolgo sem ležala bedeč m poslušala v duhu zvok njegovega glasu. Ustrašila sem se svojih lastnih misli. Talco malo podoben je bil gospod« mojega razreda, tako tuje uljuden in silen. Nje govo mojstrstvo me je vzbiščalo in strašilo onem, zakaj moje fantastične misli so s igrale z njim. Zalotila sem se v teh n,DstlL'kot da ga imele ze naslikanega, kol da tni .!< Kr *„ fi.,_ „,i je mož. Vedno sen, sliSala, .da ™ luje na žensko z neizprosno priv i b, j j leni 1 a. je’ bil premočan. »Ne, ne/’ se« J' sem s'e z]’J_ mogoče je, nespametno je. /..IJ" ,tj,tcla SCm ga vidiki z željo, da ga zopet vadi n%nin ei;s„lS .... deti, z bojevito netko v ujege i ' n ■ • i • •„ v m s Fuziji može, slišali ga vako nadkuljuje eni giasu; hočem ga vi- z bojevito netko v »J*vostj0 jn močjo, kako iz-■Z VS<žeT nbh prijetnosti in jih budi iz n, s'inreca načina mišljenja. Zakaj se spušča v Krlne dvoboje? Da rabim njegov lasten izraz: l er me vleče, ker učinkuje". Poleg tega je bilo zelo zanimivo poslušati te besedne dvoboj *. Vzbujali so željo k naskoku, k bil vi. (Dalje prih.) štev. 82. ,D H L A V S K A PO Ll 'I' I K A St ran Križem sveta. Lahko pridobljene zasiuge. Motna riški častnik Turgot je pod vlado Lu-dovika XV. prosil nekoč vsemogočnega ministra, vojvodo pl. Choiseula, naj bi posredoval pri kralju za njegovo povišanje. Choi.seul je pripomnil, da je zelo težko, priporočati kralju povsem neznane osebe in je slednjič vprašal Turgota: »Ne poznate mar nikogar v Ver.saillu? »Ne... o pač! Dvornega vrtnarja Richarda!- »Dobro, je dejal minister. »Vaša stvar je v redu.« Še isti večer se je kralj laskavo izrazil o neki vrsti jedi. Choi.seul je takoj iz rabil priliko iu jel pripovedovali svojemu monarhu, češ. dvorni vrtnar je kuharju podal način pripravi« za to jod, kifr mu je nedavno razodel neki Turgot, mornariški častnik. Naslednjega dne je Choiseul kralju osebno predstavil Turgota in posredoval h krati za njegovo povišanje. Ko je kralj ču 1 ime Turgota, je takoj prijazno pristavil:. »Pridobili ste .si že veliko zaslug za državo; za to boste povišani.« Ruska, cerkev odpravila menihe in jiune. Kakor poroča »Krasnaja Caze-t;iv, je sinod ruske žive cerkve odredil, da .se odpravijo vsi redovi menihov in nun (er zapro vsi samostani v Uniji sovjetskih republik. Program žive cerkve za. odpravo redov je bil sprejet že leta 1923., toda ni bil še popolnoma izveden. V mnogih krajih so redovniki ostali pod masko »delavske občine«. Odredba žive -cerkve se glasi med drugim: »Sinod smatra, da menihi in nune ne spadajo več v sedanji moderni čas. Menihi in nune so tipični paraziti. .Rešitev problema je, da redovniki in redovnice prekličejo svoje obveze in začnejo življenje produktivnega dela«. Zinovjev izgubil vodstvo. Zi no v jev je izgubil predsedništvo sovjeta v Le7 ningradu. Nikolaj Kumnrov je bil izvoljen na njegovo mesto. Predsednik sovjeta v Leningradu je toliko kot governer province. Tako Zinovjev stopil jem a izgublja vpliv, odkar se je sprl s Stalinovo frakcijo v ruski komunistični stranki. r|, Ključ za čitan,ic Kitajske pisave. 1,1 »me kitajskega jezika v San Fran-i .sen. Fndicott Gardner je po 4(1 letnem di ,u in raziskovanju spisal brošuro, ki omogoča na lahek način dokopati se v ogromno kopico kitajskih črk. Na lfill. straneh je sestavil 3.227 Črkovnih korenov, s katerimi je mogoče razbrati 44.41(0 besed in črk. Kakor znano, je v Kila.jskem jeziku treba za vsako besedo poseben znak. Duševna zmedenost posledica špan- bolezni 1 V večjih mestih Rusije l/j a ju že dalj e.usa španska bolezen, > zahteva ogromno žrtev. Samo v Lje-j:miln J,C vsak dan čez 2000 opasno '•,V;?odh slučajih so opazili, on s, bo, „ lk .Apanske po okrevanju za-p.u a i u< kaki duševni zmedenosti. Zdravniki upajo, da so ti znaki samo začasni, vendar se boje, da bi ostali trajni iu na stotine ljudi za stalno duševno omračili. 12 milijonov Nemcev zahteva konfiskacijo. 12,500.000 nemških državlja-"°v je podpisalo peticijo za ljudsko u»ov.,njft () za(|ftv| premoženja biv-u'Si,,'.ia in ostalih vladarjev, ako bivše"1! ''* sl>rcjnie predloga, da se Pelici l50Polnoma razlastijo. - ustave. smislu nemške zvezne Na j večje drevo \i, , verne Amerike » ZI>ameuitosti sevciiH‘ /vm( 11 k<» • ogromna mamutova dreves’ v°K forniji. Nepopisen je vtis, ki ... gledalec, ko vidi pred seboj to velika]” sko drevo. Doslej največje mamutovo drevo je segalo več ko tri sto čevljev v višino; njegov največji ob.sed pri tleli je znašal 90 čevljev in deblo se je dalo primerjati '/• ogromnim stolpom, ker dobi drevo šele v višini 75—90 gev. 1 jev prve veje. Mamutova drevesa raste v gajih gorskih obronkov v Kaliforniji in sicer v višini 3600 do (»300 čevljev. Starost tega pragozuega velikana znaša, ko se zgrudi, do 3500 let. Kakšna čuda je doživelo in kaj bi nam o>ogle povedati mamutovo drevo, ki je bilo že ob Kristovem rojstvu v moški dobi! Hkoro vsem mamutovim drevesom manjkajo vrhovi. Viharji so te- kom stoletij šli preko n.jih in jih polomili. Ker se število teh dreves vedno b tri j krči, jih tamošnje oblasti ščitijo s postavo v zakoniku. Največje čudo pa je, da so pri tleh mamutovega drevesa že napravili predor, tako velik, da je šla skozeu lahko dvovprežna kočija, težko natovorjen voz ali pa jezdec na konju. Drag rokopis. Nedavno je bila Londonu dražba za Miltonov rokopis. Prva ponudba se je glasila na 1090 funtov šterlingov, v kratkem je prišel rokopis na ceno 7.200 funtov šterlingov in bil za toliko tudi prodan. Rokopis je iz leta 1623. Agent, ki zna. Agent z velikim kovčekom v roki potrka in vstopi. Gospod Kiirež je sam doma. — Agent: Prosim, kupite knjigo o zgodovini starega Egipta, vezano v dobre platnice, tiskano na indijskem papirju. — Ku-rež: Eli. slabo vidim, ne čitam dosti. Ne kupim. — Agent: O. vi potrebujete dobra očala! Tukaj imam izvrstna stekla. Okvir je iz želvine kosti, jamči na za Kurež: Prosim, i elite! Jaz vas ne čujem, — Agent: Ne slišite dobro? P-oskusite tole ušesno trombico i/. imenitnega blaga in cena je nizka. Prava sreča za vse gluhe — Kurež: Idite in zaprite vrata! Ali ne vidite, da veter, nosi prah v sobo? — Agent: Tale električna . sesnlka, gospod, posesa in pobere vsak najmanjši prašek s preproge. zaves, poda, posodja, pohištva Kurež: Tdite k vragu! Mene že boli glava — Tukaj imam pilule, ki stanejo samo 5 Din. Ni boljšega zoper glavobol, neuralgijo, otečene bezgavke in črne pike pred očmi — Kurež: Vidim, da moram poklicati policaja! — Agent: Ah. gospod, tale polica j-ka piščalka stane samo 4 dinarje. Glas jo čist, močan in mil. -Samo enkrat zapiskate in policaj takoj priteče in — Kurež: Pro- Dnevne novic«. leti _____I Hej, Sultan! Kje si, vražji pes? Daj ga, daj ga, daj ga! — Agent: Dobro, da ste me spomnili, gospod! Tilka j imam izborne pasje kolačke — Kaj vam pa je, go-spod? Ah ste omedleli? — Takoj pokličem zdravnika na vaš telefon in račun najdete tukaj na mizi ... je, da *e prepričate, da eder par nogavic z žigom in znamke (rdečo, modro ali zlato) traja kakor štirje pari drugih Dobivajo te v prodajalnah. Kultura. Drama. Pom il.el.jck. 12.: Ana Obriste-. 10. Torek, K!.: Zaprto. Sreda, 14.: Henrik IV.« It. Opera. Ponedeljek, 12.: Zaprto. Oorek, 13.: »Wally«. F. Sreda, 14.: »Boris Godunov«. A. Obletnica Putjatove smrti. Ljubljanska drama ponovi prihodnji teden Dostojevskega roman Idi jot« v režijah kot ga je i osorni ral pokojni Boris Pntjata. »Pod lipo«, družinski mesečnik se čezdulje lepše razvija in z letošnjim letom je .krenil v ostro začrtano pot, ki mu daje garancijo, da bo med delavstvom res našel razumevanja in da mu bo dajal vsestranskega gradiva, dobrih pesmi, močne in ne plehke proze iii razumljivih znanstvenih razmotri-vanj. 4. številka je prinesla dobro študijo o Heineju in nekaj posrečenih prevodov izmed njegovih .socijalnih pesmi. Za političnega historika je važna razprava »G početkih soci jalističnega gibanju na Slovenskem«. 4. štev. je i po vsebini i pestrosti najboljša do sedaj. Delavstvo naj sega po .svojih listih in svojih revijah, v teh bo našel svojih smernic, ne pa v meščanskih, koder se delavstvo zavaja v meglenost pojmovanja. Naročajte »Pod lipo , ,.|;l bo list mogel priti do višine, kot si jo je začrtal. Naroča se v uredništvo »Pod lipo«, Prule 15, in stane letno samo 36,— Din. Vladne krize se vršijo v Belgradu, kajpak Ljubljana pri tem težkem poslu ne prihaja v poštev. Ljubljana ne, cela Slovenija, kot del velike Jugoslavije, pa. Vsaj v bratski državi in pri bratskem razdeljevanju oblasti. Po so v daljnem Belgradu zaenkrat mnenja, da se take stvari Slovenije ne tičejo, in da bodo odpravili vse lepo iu prav tudi sami. V nekem pogledu je to celo razumljivo in opravičljivo. Kdo pa naj zastopa danes Slovenijo v vladi? Žerjav, katerega, politična moč in pomembnost sega kvečjemu od .'Jutra« in »Naroda« do »Domovine«? Pucelj, katerega upliv je omejen na Male in Velike Lašče? Niko Zupanič, ki je rekel in napisal »Ave Ilirija«? Žebot, ki je prišel ob »Stražo«? Rekli boste, kaj pa Anton Korošec? Eh, to je ono. Po vseh božjih pravilih in človeških postavah, bi morala zastopati Slovenijo v vladi Slovenska Ljudska .stranka, odnosno njen šef. Pa kaj, ko si je Radič vtepel v glavo, da je Slovenija zastopana v vladi že v trenutku, ko je on sam v vladi kot zastopnik vseh sto-kavskih iu .kajkavskih Slovencev? Naši klerikalci se menda še vedno dovolj ne zavedajo, da živimo v Jugoslaviji, to se pravi, na onem delu sveta, kjer se večna politika vodi in rešuje tako, kakor je poštenemu Kranjcu, odnosno Štajercu težko, razumljivo. J*' pa Žerjav drugačen tič. On se je tako hitro asimiliral, da ga še belgrajčanje smatrajo za srbskega političarja. Kaj:or da bi bil iz njihovega testa, mesa in krvi. Naši demokrati so sploh vsi tako močno asimilirani, da jim je več za vlado in za koncesije in druge take koncesije, kakor pa za avtonomijo. Dr. Korošec naj se prej asimilira, potem se bo stvar že uredila. Vladnih kriz bo pa še vedno dosti, in različnih prilik tudi. Nikoli še ni bilo o političnem življenju v Sloveniji tako izrazitega osebnostnega boja, še nikoli nismo doživljali lakih in tako krutih razočaranj in nikoli nas še ni tako izrabljalo politično demagoštvo na. eni strani, davčno izcejanje na drugi strani. Meščansko časopisje je zgubilo vso moralno oporo, zgubilo smisel za estetiko in smisel za ljubezen do sočloveka. Za politično program no borbo smatra osebnostne izbruhe na svojega nasprotnika, ne pobija njegovih tez .s stvarnimi argumenti, obliva ga z gnojnico škodoželjnosti, kako bi izpodrinilo nasprotniku od kruha. In meščansko časopisje je zabredlo v tako amoralno blato, da se je bati, da demoralizira ves narod, kar seveda očitno želi in hoče. Zastrupljati ga hoče in ga zastruplja z namenoma spolsko literaturo, z zavijanji iu pobarvanimi tendencami ga hoče zavesti v protislovju iu iz protislovij in dvoma v svoje mla-knže. Najnujnejša naloga vseh poštenih ljudi je. da napravijo temu konec. Meščansko časopisje v .stvar ja avtoritete in jih hkrati ubija, .svoja božanstva ustvarja, nasprotnikova strmoglavlja, resnici daje krinko laži na obraz, laži krinko resnice. In to je borbenost, to naj bo način družabnega boja!? Zdi .se, da je naša javnost že tolikanj zastrupljena, da .se ne zna več izkopati iz blata in ne prenese več idejnega stvarnega, v objektivnem tonu ponudenega boja. Tudi delavstvo se je v mnogem že zastrupilo z manirami meščanskih listov in ne zna več in ne more več razlikovati ideje od osebe, kot ravno meščanske stranke namenoma nočejo razlikovati vlade od države, ker jim to mko bolj kaže. Pa naj meščanske stranke ostanejo v svoji nemoralnosti, delavec, ti se pa dvigni! Narodni muzej bo od prihodnje nedelje (11. aprila t. 1.) naprej zopet otvorjen za splošen, brezplačen poset vsako nedeljo od 10. do 12. ure dopoldne. - Od maja t. 1. dalje bo zopet znova pristopna tudi prva dvorana muzejske galerije slik, kjer je bila zadnja leta nastanjena čitalnica francoskega instituta. Til bodo občinstvu začasno na vpogled vse važnejše nove pridobitve odn. predmeti, ki doslej sploh še niso bili razstavljeni. Tako bodo ob .severni steni te dvorane poleg Irag-m on tov poznoromanskega in gotskega slikarstva razstavljeni portreti Pesjakove rodbine (m. dr. pesnica Lujiza Pesjakova in njen oče dr. Blaž Chro-bat, Prešernov šef) od umetnikov Hcr-rleina, Langusa in Stroja, dalje Selil an-dererjev portret Nik. Mercka ter izborna Cebejeva dvojna, nabožna slika; kasneje pride zraven še slika M. B. z detetom, remek — delo italijanske renesanse. V vitrini sredi sobane pa bodo razstavljene razne kulturno-zgodo-v ruske drobnarije, zgodovinski sporni -bi (avtograf komponista Jurija Mihevca!), topografske slike, stari jugoslovanski novci ter arheološke najdbe (rimske izkopine iz Ljubljane, Vrhnike in Polhovega Gradca). Politični simboli. Na izpraznjeno poslanisko mesto v parlamentu je prišel namestnik naravnost iz zapora. Osumljen je bil, da se brati s hajduki. Ta poslanec pripada demokratski stranki. Zares, naš parlamentarizem in naša demokracija sta silno simbolična. »Svoboda« Ljubljana poziva vse člane in članice ljubljanske podružnice, da najpozneje do 1. maja oddajo svoje'tdanske izkaznice med uradnimi urami od 10.—13. in 16.—19. ure v tajništvu »Svobode«, Židovska ulica 1-1. Odbor potrebuje izkaznice v svrho revizije. Onim članom, ki do določenega roka ne bodo vrnili svojih članskih izkaznic. ugasnejo članske pravice. — Odbor. Delavci v tovarni stolov iu upognjenega lesa, ki je last Koblišeka v Poljčanah so korporativno začeli stavkati, ker jim je podjetje nameravalo znižati plačo za 15 procentov. Delavci »o solidarni in podjetje stoji. Le bodo ostali skupni tudi nadalje, je upati, da bodo ustreli pri svojih zahtevah. Tu se bo torej jasno pokazalo, kakšna moč je v solidarnosti in se bo mogoče tudi pri ostalem delavstvu rodilo spoznanje, da je le v solidarnosti delavstva, rešitev. Obravnava proti Radu Pašiču. Beograjsko sodišče prve stotnije je odredilo na dan 12. maja obravnavo proti Radi Pašiču, sinu bivšega ministrskega predsednika, radi tožbe Dragotina -Stojadinoviča, inšpektorja ministrstva za trgovino in industrijo. Št raj k bogoslovcev v Cetinju. Zadnjič smo že poročali, da so cetinjski bogoslovci stopili v stavko, ker jih je vodstvo bogoslnvniee sililo, da hodijo na trg kupoval živila. Ministrstvo za vere je sedaj odposlalo posebnega odposlanca v Cetinje, da se na licu mesta prepriča o vzrokih stavke in da skuša pomiriti stavkajoče bogoslovce. Prva žena v novosadski odveiniški zbornici. Odvetniška zbornica v Novem Sadu je vpisala med svoje člane gospo dr. Milič- 354 amerikanskili zdravnikov dospe 6. junija pod vodstvom dr. Charlesa H. Mapa in dr. Williama Pečka na Dunaj, da si ogledajo tamošnje klinike. Preje obiščejo ti zdravniki še Rivn, Florenco, Piso, Milan, Švico in Monakovo. Tatovi se lotijo tudi grobov. V' neki vasi v bližini Zagreba je umrlo mlado iu lepo dekle in njen oče jo je tako ljubil, da je mrtvaški oder okinčal z vsem mogočim cvetjem in tudi z zlatom. Ko so dekle pokopali, so jele po vasi krožiti vesti, da je v dekletovem grobu neprecenljivo bogastva in srebra, katerega je obupani oče zakopal s hčerko. In ni čuda, da so se polakom-nili marsikateri tega bogastva in neko noč so neznani zlikovci odprli grobnico, pa našli niso ničesar razen srebrne ure, vredne 390 dinarjev. Tudi rekord. Belgrajska statistika izkazuje, da je v teku 6 mesecev bilo v Belgradu 1247 totalno pijanih ljudi, katere je zajela policija. Koliko jih je pa bilo totalno pijanih, o katerih sta tistika ne ve, je pa poglavje zase. Kakor kaže, bo Belgrad kmalu dosegel vse možne rekorde. Bombe za časa krize. Komaj je izbruhnila vladna kriza, so poročali nekateri časopisi, da so poslane bombe iz Moskve, da se pobije dostojanstvenike v balkanskih državah. Hoteli so preplašiti merodajne kroge, da bi dobile vlado takozvane železne roke, pod katero je sigurnost edino mogoča«. Stran 4. „D H L A V S K A P O L1 T f K A“ Štev. 82. Ivan Vuk: Pogled v raj. Tistikrat je bilo, ko je diktatura prole-tarijata na Madžarskem zaklicala vsem zavrženim in zaničevanim: „Vstanite, ki so vam žuljave roke in noge ranjene od kamenja! Zakaj, kerubini z ognjenim mečem lastnika je pregnan od vrat prisvojene lastnine, ki je vaša.'* In zakričalo je, kakor grom, kakor maščevalec, ki prihaja, da odpre vrata vsem: „Kje si ti in vsi vi, ki ste živeli od našega joka in našega škripanja z zobmi? Ra: čun tirjam od vas, ki ste plesali v razkošju na plečih svojega brata, s krvjo oblitih in v mrazu trepetajočega?"... Odpri ie Lucifer-proletarijat širom vrata prekrasnih vil in palač (ter dvignil iz. podzemeljskih vlažnih in mrzlih lukenj-stano-vanj drobna, nežna bitja, bledolične otročiče. svoje mladike. ...V srcih otrok se je vtisnil spomin na diktaturo proletarijata na Madžarskem. Odpirajo se otroški domov i. Otročičke vodijo po sobanah in vrtovih bivše bankirske vile. sezidane z žulji in znoji profetari-jata. Mati z obrazom, od pomanjkanja in trpljenja izsušenim in razoranim gleda in boža ‘svoje detece. „Glej... zaboga ... Nikdar bi ne verjela, da bo moj mali živel v takšni palači... V takšni palači, kakor cerkev prekrasni... Kakor da gledam vse to v gledališču, v kinematografu ... tako je vse okrog mene .. Druga se smehlja in ne ve, kai bi. „Po teh preprogah se bo sprehajal moj otrok," govori in tiplje z rokami preproge. „On, ki je moral dosedaj hoditi po umazanih tleh ... ves prehlajen in kašljav? ... Saj mu tu niti čeveljčkov ni potreba?!" A tretja maha z roko: „Do sedaj nisem znala, kaj je to oblast nas trpečih in preziranih. Sedaj pa začnem razumevati... To je tisto, ki mu je in e pravica... To je vse vsem... To je tisto, kdor dela naj tudi je!? Glejte no... V kakšni mehki postelji bo spal moi mali Jurček... ,Ne več na slamici, že vse gnili tam v kotu ...“ Matere si otirajo mize. Medtem so se po sobanah udomačiti otroci. Seznanjali so se med seboj, smejoč se slikam na stenah z veselim, srebrnim otročjim smehom. „A1 i si bil priden," ogovori teta že nekoliko večjega otroka. „Ali si zaslužil, da živiš tu?" Otrok je pogledal teto. „Zakaj bi ne zaslužil, teta? Saj je to l-.išo zidal moj oče, in očetje drugih otrok. On je delal, da jaz živim tu. On je zaslužil, da živini jaz v hiši, ki jc delo njegovih ožuljenih rok in z znojem namočenega čela ...“ Približal se je tretji otrok. „Daj, Tonček," je rekla teta, deklamuj nam kaj, da bomo poslušali, kako znaš." Otrok se je vzravnal. Z močnim glasom je jci' deklamirati Ade Stimsonove „Psalm Dela". Njegov otroški glas je bil kakor glas proroški: „ln človeštvu sem služilo stoletja. Stoletja sem nosilo breme celega sveta. Razrilo sem zemljo. Prisililo sem jo, da rodi bogastva. In storilo sem, da cvete puščava in divja polja sem spremenilo v prekrasne vrtove. Zbralo sem hrano od zrna in plod od vsega. Preživljam ves svet. .laz dajem hrano \ >em ljudem. Udomačilo sem divje zveri; prisilo sem iti. da služijo človeku. Predem in iz niti delam platno. In se-šijem ga, da je obleka. Ves narod oblačim. Prevrtal sem planine in jih naredil pristopne ljudem. Porušil sem gorske gigante in jih prispodobil človeku. Jaz sem v žaru topilnic, v pari kotlov, v pisku stroja. Obogatil sem narode. Vse bogastvo sem ustvaril jaz. Ali oslepele so moje oči in moje roke so zvezali z verigami. In nisem smel videti bogastva, ki sem ga ustvarjal, ne poreči, moje je. Nisem smel govoriti o dobrinah zemlje, ki pripadajo meni. Ali začela je padati luskina z mojih oči. In spregledal sem. Videl sem in spoznal, da sem okraden. Dvignil se bom z vsemi silami in razklenil bom verige. Vzel bom nazaj vse, kar je mojega. In ustvaril bom zadovoljstvo in izobilje vsem. Mir in veselje bom prinesel večini ljudem. In blagoslovljeno bo vse človeštvo. Srečni bodo prebivalci zemlje. Zakaj, jaz sem več in močnejši od Ma<-mona. * Diktatura proletarijata je bila zlomljena. Lucifer je bil strmoglavljen še enkrat. Trpljenje vekov ga še ni utrdilo dovolj, da bi vzdržal mogočnost in besnilo bogov. Pred vrata raja se je odpravljala zopet straža kerubinov-hlapcev z ognjenim mečem krivice ... Še tisto noč, globoko o polnoči je bivši lastnik vile vzbdil otroke. Stodvajšeterim tuberkuloznim otrokom je pregnal sanje življenja. „Marš od tod... Ven!" „Zakaj?... Kako?... Saj je to vendar naš dom?! Očetje naši so ga zidali s svojim znojem in škropili s svojo krvjo ...“ ,.Marš ven..." Treskale so zaušnice, žvižgale palice ... Ponoči, globoko v noč se .ie s hribčka vila dolga procesija otrok v mesto, v mrak ... v vlažne kleti. Večina njih ni vedela, kje so starši, kam jih vodi pot, po kateri gredo, kako priti k njim ... nazaj, '— nazaj v siromaštvo, \ mrak, v luknje brez zraka... Vzgojiteljic ni, da bi iim kazale pot. Zaprli so jih v ječe ... Počasi je šla v gluho noč tolpa otrok. Ni bilo solze v očeh. ne joka v grlu. Glasno, uporno in grmeče so pela nežna grla delavsko pesem... šilo. Moje mnenje je, da ta drama iT smešna, temveč resna in zelo globoka. Izmed ostalih mi je omeniti še so-' drhžioo Ovseevo v vlogi Lojzike. igrala je še dokaj dobro, večkrat ji je p ušlo na smeh. zato ji priporočani več resnosti. Vsi drugi imajo neznatne vloge. Moška stran boljša od ženske Igra je uspela. Med odmori je zaim la ljudstvo s. Milka Teranova .s sA . spevi. Tudi to pot.se je Ukazala za izvrstno pevko. - Radoslav Šport« Delavski šport v Ameriki. O napredujoči zavesti umeri kanskega delavstva nant priča tudi dejstvo, da se šport v amerikanskih delavskih krogih čim bolj širi ter o njem mnogo piše. Letos Iti. maja bodo tekmovali v takozvanem FToral Parku, Union Cit.v Neujersey, delavski telovadci in pa lahkoatieti. Prvič pride na program tudi nogomet; s to športno prireditvijo se istočasno svečano začenja nogometno gibanje med umeri kanski m delavstvom. Nova pravila in pravilniki JNS, ki so bila sprejeta na izredni glavni skupščini dne 28. februarja, so stopila v veljavo J. aprila t. 1. ter se veliko ne razlikujejo od prejšnjih. Za kapetana LNP-a je bil ponovno izvoljen g. Rajgelj, nekdanji aktivni igrač, kateri je znan ne samo kot idealen športnik, temveč tudi kot zelo objektiven športni delavec. Trbovlje. šiška. Dne 28. marca je vprizorifa »Svoboda«—Šiška »Zvestobo«, dramo v treh dejanjih v Šiški pri Valjavcu. Glavno vlogo nam je predstavljaj, s. režiser Pretner, živo, temperamentno in simpatično, le včasih nekoliko prisiljeno. Dasi je imel najtežjo vlogo, jo je rešil zadovoljivo. Sodruga Rozman in Kahne sta rešila svoji vlogi dobro. Glavna ženska vloga je Milka, vloga sodružice Terunove. Imela je prvem dejanju nekoliko treme. Dobra jo bila v zadnjem dejanju. Napravila je sicer nekoliko pogrešk, katerih ji pa iie smemo zameriti. Upoštevati je treba namreč, da je prvič nastopila na odru. Jožeta Štempiharja je igral so dr. Tischler izborno. S svojim izvajanjem je publiko najbolje zabaval. Tischler je podal relativno najbolj originalno figuro, ki je našla vseobče priznanje. Sodrug Zagradnik je preveč pretiral. Sodrug Lazar 'pa je vzel stvar za sme- li oziv k slavnostnemu razvitju za stave trboveljske »Svobode« 22. in 23. majnika 1921». !z okrožnic na posamezna društva, ki jo je poslala trb. S. . hoda«, je bilo razvidno, da priredi trboveljska Svoboda o lliukoštili veliko slavnostno razvitje prapora. Večina organizacij jr na nje že točno odgovorila. Društva in organizacij«, pa. ki še niso odgovorile, prosimo, da svojo dolžnost takoj store. Na binko.št-iio soboto zvečer, t. j. 22. majnika t. I, se bo vršil v dvorani Delavskega doma v Irbovljali veliki slavnostni koncert vseh. pi ijavl jenih društev, na binkošt-no nedeljo t. j. 23. majnika t. I. pa ho dopoldan slavnostno razvitje zastav, popoldne javni telovadni nastop DTK Svobode iz raznih krajev ber velika prosta zabava z bogatim sporedom itd. Natančen spored in podrobnosti te slavnosti bo razviden iz lepakov, katere bomo razposlali pravočasno vsem prijavljenim društvom in organizacijam.' Nadalje prosimo vse udeležence naše slavnosti, da se drže točno vseh naših navodil ter, da o vsem takoj točno odgovarjajo. Dolžnost vseh organizacij je, da se udeleže slavnosti s svojim praporom! Oni, ki žele, da se jim preskrbi prenočišče za binkoštno soboto zvečer, prosimo, da takoj javijo točno število 'udeležencev. Istotako se naj sporoči število udeležencev, da jim pošljemo izkaznice za polovično vožnjo, katere stanejo po JDin 10.— ter veljajo za vstop na vse prireditve v dnevih 22. in 23. majnika 1926. Oni pa, ki reflektirajo. da se ji«, preskrbi za nedeljo kosilo, morajo takoj vposlati vnaprej naši podružnici Din 12.50, na kar prejmejo tozadevne legitimacije. Naročniki spominskih žebljev, ki še niso poslali naši podi.;-nici potrebnega zneska, naj to takoj store. Ce želi kdo še drugih informae j, naj se takoj obrne na podružnico naš ' Svobode«. — Tajništvo trboveljske Svobode . UT* PRODUKCIJA!^ itupujte le „Produkcija<( Krmno ,,Prcdukcija“ aiast ,,Produkcija" planilo ,,Produkcija" čistilo (FroduKtol) Lastni izdelki ,,Produkc?je“ osrednje nakupovalne, proizvajalne in prodajalne zadruge v Ljubljani 4 m m m m e si m m IB m. m m m m m m m m m £ m registroiiaiia zadruga z omej. zaf. s fijubijeni g Konzimno društvo za Slovenijo sprejema hranilne vloge žn jih obrestuje po zelo ugodni obrestni meri. m s B m m m m m m m m til Pojasnila daje ravnatetjstvo, Ljubljana VI!. Zadružni Dom. mm® S* SPLOŠNO KREDITNO DRUŠTVO V LJUBLJANI '* Ustanovljen« l- Aleksandrova cesta 5 SPREJEMA hranilne vloge na tekoči račun in jih obrestuje po dogovoru. r. z. z o. z. POSO.IUJE loinbard po ugodni obrest, meri, ^ Pisarna: Ljubljana, Aleksandrova cesta na menice, zastavna pisma m atov. & i ni<»i»ninrrrrrr iy ***** mimmnu Glavni in odgovorni urednik; Rudolf Golouh. Izdaja konzorcij »Delavske Politike« (odgovoren Josip la t .i j. Ii.sk ,1. llla.snika nusl. v Ljubljani. — Za tiskarno odgovoren Mihael Rožance.