Letnik III. (LVIII.) V Ljubljani. 1. septembra 1905. List 35. DANIC CERKVEN ČASOPIS ZA SLOVENSKE POKRAJINE. Rojstvo Marije Device. Blagor jim, kateri ohranijo moja pota. (Preg. 8.) Če se rodi na zemljo Adamlji sin ali Evina hči — pač mnogokrat zavlada veliko veselje. In to v mali kočici, kjer vse kaže tako, da bo novorojenček ali novorojenka tu na zemlji le trpin in trpinka in da jima vtegne milo solnce redkokrat posijati skozi borna vrata. — Koliko bolj pa to še le na kraljevem dvoru, kjer se vlada-rju in ljudstvom budi la nada, da bo novorojenec, zrastel v moža, v trdni roki znal držati žezlo in da bo na blagostan vodil državo in narod; ali da bo novorojenka kakor čednostna cesaričina svit novega kraljevega venca naklonila svoji rodni deželi. Dragi! Tako med nami, ki z omejenim vidom gledamo v prihodnost. A današnji praznik nam pa sv. cerkev riše pred oko oblagodarjeno deklico, ki je v revščini rojena dvignila se nad vsa človeška bitja in tudi nad stvarjene duhove — kraljico angeljev in nas ljudi, nebeško pre-blaženo Devico. Kako je krščanski svet Marijino rojstvo od nekedaj slavil in je slavi še danes — o tem v svoje blaženstvo to uro. Stara krščanska šega redoma ne praznuje rojstnega dne na svet — saj z izvirnim grehom obtežano prihaja to dete med nas in prav z rojstvenim dnem se mu pričenja neprenehana vrsta tistih težav in bojev živenja, ki so slednjega dedščina na zemlji. — Pač pa krščanstvo od nekedaj svetkuje imendan, ker svetniško ime spominja sv. krsta in ob tem sv. činu sprejetve v cerkev, koje udje smo vsi mi. Iz podobnega vzroka praznuje sv. cerkev ne rojstva, nego večidel smrt svojih svetnikov; saj je njihov smrtni dan tu na zemlji postal prav njihov rojstni dan gori v nebesih. Zato beremo v Pridigarjevi knjigi: „Boljši je smrtni od rojstnega dne." (7, 2.) A z Materjo božjo pa je drugače. Saj je bila ona brez izvirnega greha spočeta in z njenim rojstvom se nam je čisto blizu pomaknilo odrešenje človeškega rodu. Le težko bi bilo dobiti o tej resnici lepših besedi, nego je cerkveni služabniki v svojih molitvah izgovarjajo današnji njen praznik. Glase se: .Tvoje rojstvo, o Bogorodica-Devica, je vsemu svetu naznanilo veselje — saj je iz tebe izšlo solnce pravice: Krist naš Bog, ki je razrešivši prokletstvo dovedel nam blagoslov in smrt premagavši podaril nam večno živenje." Brezdvomno je Nestorjeva kriva vera, ki jo je obsodil 1. 431. cerkveni zbor v Efezu, povod bila temu, da se je kmalu potem Marijino rojstvo jelo počastvovati z novim cerkvenim godom. Carigrajski patrijarh Prokel (f 446) je namreč zapustil slavo-govor na Marijino rojstvo, ko n. pr. sv. Avguštin še nič ne piše o tem godu. V zahodnji cerkvi in sicer v Rimu, so tudi že koncem 5. stoletja slovesno praznovali Marijino rojstvo. Od nekedaj zavzema Marijino rojstvo med njenimi prazniki - tako zvaninii godovi .Naše ljube Gospe" — odlično mesto. Pevci Marijinih pesmic; krščanski umetniki so svojimi umotvori od pamtiveka kar tekmovali v proslavljanju te. ki je svojim rojstvom vzradostila vesoljno zemljo. Že L 688. se je slavilo Marijino rojstvo s sijajnim obhodom in na veliko krajih so v srednjem veku snovali ta dan procesije. Papež lnocencij IV. je na lijonskem cerkvenem zboru 1. 1245. vznak zahvale za Marijino pomoč zaukazal cerkveno 8 dnevnico Marijinemu rojstvu v čast. Ljudstvu pa, kojega znamenovanja so /miraj zanimiva in poučna, jelo je nazivljati današnji dan .Mala Gospojnica". kakor mu je Marijin vnebohod .Velika Gospojnica". Pri nas ta lepi naslov nikjer ni tako navaden, kakor med koroškimi Slovenci. Veliko poučnih poljskih, vremenskih in hišnih pregovorov raznih narodov se suče krog Marijinega rojstva. Ruski se glasi: „Sv. Jurij kravam preskrbljuje travo, sv. Elija (20. julija) spričenja žetev in Marijino rojstvo jo končuje." Na otoku Sardiniji trdijo: .8 dni pred in 8 dni po Marijinem rojstvu pričenjamo jesen." Nemci menijo: .Nebo če Šmarna malega rosi z dežjem ne jenja 1 tedne dni." In: .Marijinega rojstva dne nam lastovke na jug zlete." Še drugod se čuje med priprostimi ljudmi: .Na Oznanjenje lučko deni v stran - na Rojstvo I )eve zopet z njo na dan;" ker od 25. marcija postaja luč vedno bolj nepotrebna, a z 8. septembrom pa sili nazaj na naše mize. Doma pri nas in istotako v tujini je prav Marijino rojstvo oni praznik, ko se ljudstvo v večih množinah zbira na njenih svetiščih. Mnogim vas bo znano, da jc danes. Malega Šmarna dan. največji shod pri Materi božji na blejskem otoku. Od nekedaj vrejo sem božjepotniki z vseh strani m kakor oživeli se ti vidijo semtertje gorski prehodi na Karavankah iz Koroškega na Kranjsko. — Tudi božja pot na štaiarski zemlji: Marijino Selo ki bi jo smeli imenovati avstrijsko Loreto se najbolj ob- iskuje na današnji Marijin dan. To le dva izgleda za njih mnogo. # * * Dragi! Z vso sv. vnemo Marijino rojstvo proslavljajoč upamo, da bo to praznovanje - kakor veselje oznanja vesoljnemu svetu - tudi nam tu zbranim v blagoslov, imstran groba pa v zastavo večnega živenja. Amen. XIII. nedelja po 3inkošlih. (Sladkega Marijinega um na ) In devici jc bilo ime Marij j. (Luka 1) Ni je stvari na svetu, da bi bila brez imena. Kamen v temnem naročju zemlje; pestra cvetica na trati; divja ter nevarna nam žival v gozdu in toliko potrebna domača v hiši, v hlevu in na polju — vsaka nosi svoje nas zanimajoče ime. Če brezumno stvarstvo tako, koliko mileje nam bode po božji podobi vstvarje-nega bližnjika ime. In res, kako ljubke oblike stvarjajo ljudje, da je pridevljejo svojim najdražjim bitjem krog sebe. Dragi! A če tudi toliko lepih in dragih imen — ena vender le je; le ena, koje ča-stito ime. razun Jezusovega sladkega imena, praznujemo kakor prvo na zemlji. In prav današnja nedelja vsakokrat takoj naslednja Mali Gospojnici — je posvečena temu Marijinemu imenskemu spominju. Če so nam imenovanja v naravi in v človeštvu tako važna, velikrat tudi tako draga — pripravno bode brezdvomno, da se vglobimo prav danes v pomen imena Marjije, svoje nebeške priprošnjice. Zadnji Marijin god je bilo njeno rojstvo; rojstvu na zemljo naj sledi danes proslava njenega sladkega imena. Ko se sprijaznimo s pomeni njenih raznih imen, bode nam toliko lože - oprtim na svojstva teh njenih znamovanj - za pomoč jo klicati v mnogovrstnih potrebah našega živenja. * „Morska zvezda" vsled besedi velikega Marijinega častilca sv. Bernarda pomenja judovska oblika „Manam" ali „Mirjam\ po naše ime Marija. Brezdvomno je posnel to znamovanje sv. Bernard po učenih razlagah v svoji dobi najtehtnejega poznavalca hebrejskega jezika sv. Hieronima, našega rojaka. — Le malo prispodob je toliko resničnih, kolikor navadnih od one - da je človeško živenje kakor vožnja po velikem vodovju, po morju. Kolikokrat se na tej mokri površini v krhki čolnič zaganja valovje, vgo-nobiti hoteč drznega ali pa le bolj nesrečnega veslarja. Kolikokrat bi ga bil že zagrnil vodeni grob. da mu ni bilo zvezde Marije na obzorju, kazoče mu rešilno pot sredi izmed morskih čeri. wGospa" ali „naša gospa" ztiači nadalje ime Marija. In po pravici se mora zvati Marija gospa zemskim stvarem; zapovedujoča gospa vsem stvarem — saj je onemu mati, ki inu služi vse pod solncem rado, ali nerado: ker tudi peklenske temine se stresaje vklanjajo Sinovim torej ob enem Marijinim, t. j. poveljem nebeške in, dragi tudi ..naše gospe.44 „Vzvišenka" pomenja še itne Marija. Vzvišena nad vse stvarstvo: nerazumno ali razumno; vzvišena nad vse nas, nad vse človeštvo na zemlji; vzvišena nad bivalce neba, tudi nad angelje. Vzvišena; ali vender le tolike ponižne milobe, da je ni zavedne stvari, ki bi se bližati ne upala tej najveli-častneji in ob enem najskromneji stvari — Mariji. ,,Razsvitljevalka44 ali ,,svetilo'4 tudi še znači ime Marija. Luč - kaka vteha v mračnih blodnjah tvojega duha in v blodnjah sveta. Vsaj v malo krepilo je luč, kadar se prižge bolniku, ki cele noči ne more do miru in pokoja in ti niti očesa ne zatisne v tej strašilni temini. Gori v višavo do Jezusa planiti svit Marijine luči in preseva od doli na zemlji najtemneje nižave. Tu pa krog na okrog odsvita ta Marijina luč raz-grevajoč bolj še naše duše, nego naša telesa. Rešen si, dragi, če se ti prikaže te nebeške luči žarenje! * Dragi! Na to ,,morsko zvezdo44 — v Marijo poglej in kliči, če te v pogibelj zaganjajo viharji izkušnjav. Poglej in kliči v njo, če ti vznemirjevanja tesne srce. Če te mečejo sem ter tje valovi napuha, častiželja ali nevoščljivosti, glej v zvezdo in kliči Marijo. Ozri se gori v to nebeško „Gospo44 iz Jakobovega rodu, izvoljenko izraelskega ljudstva in vseh ljudstev na zemlji; slava je svojega ter slava in pribežališče vseh narodov na zemlji. Na to ,,vzvišetiko44 glej iz revnih svetnih tukav. Če ti bo ona zaščitnica, ni se ti bati; če te bo ona vodila, ne opešaš in na samem sebi spoznaš, kako po pravici je tej vzvišenki dano bilo ime Marija. V Marijino ..luč** nevtrujeno tvoje oko — ono luč. koje najsvetlejši žarek je Jezus Krist; ono svetilo, ki ti presije vsak dvom; ki ti razprši vsako turobnost duha - tisto nebeško žarijo, ki ti milobno poseva v tvoje težave in nevarščine, ki ti razpršuje vse dvome tvojega duha: v nebeško „razsvitlje-valko44 — Marijo. Ne daj si iztrgati njenega imena ne iz ust, ne iz srca. Saj, če gledaš na njen svit, ne zaideš; če jo poprosiš, ne bo ti obupovati; če misliš na njo, se ne varaš; če te ona drži. ne omahneš; če te ona štiti, ne premaga te nobena sovražna oblast. * * * Tem potom vsi vi. dragi, do naše nebeške priprošnjice — in prepričate se kmalu, kako po pravici se imenuje in je v naš prid Marija — ta ,,morska zvezda ;44 ,.naša gospa ..vzvišenka*4 nad nami; naša „luč44. Amen. Slepi Matiče. Živenjepisne Črtice (Dalje » Kor je bil Matice omikan človek, dober glasbenik in lepega krščanskega vedenja, imeli so ga duhovniki sploh radi. obiskovali ga pogostoma in se ž njim prijateljsko kratkočasili. On jim je pripovedoval marsikako epizodo iz minulih dni. jim zapel, ali na razna godala kaj zagodel. Marsikak kozaree dobrega Istrijanea se je izpil na takih sestankih. Taka shajanja so v tistih davno že minulih časih, ko ni bilo družeb. ne čitalnic, ne veselic, bila koristna in potrebna. Nadome-stovala so sedanja brezštevilna kratkočasenja v današnjih društvih in veselicah. Posebno velikega tedna se je ubogi slepec zelo veselil. Pri njem so se pred božjo službo pevci učili in vežbali in njegov krepki bas se je potem mogočno razlegal po božji hiši. Še se spominjam smešne dogodbioe. ko je cerkvenik pozabil pripraviti šibo gospod dekanu, da bo vdaril po jutranjieah po stopnicah oltarjevih. Dečki nemirni so komaj čakali. da jim pride zaželeni trenutek. S kle-petei. ropetuljami. s .skrinjami, ki so bile včasih tako velike, da sta jih mogla dva nositi, so škripali in pazljivo gledali, kedaj bo de-kanova šiba dala znamenje. Cerkovnika je rešila iz zadrege Matičetova palica, izdreti mu jo je hotel iz rok. Matiče se je vpiral, dokler mu ni šepnil, naj jo posodi gospodu dekanu. Zdaj še le se je začul vdaree po oltarjevih stopnicah, otroci pa so vda ril i na svoje instrumente v treh salvah, da so si ljudje mašili ušesa. Matiče se je pa veselil, da je vdobil nazaj svojo najzvestejšo prijateljico. zvesto palico. Posebno vesel in ponosen je bil Matiče o velikih praznikih, o slovesnih prilikah. O da si ga videl, kako zadovoljen in srečen je bil veliko saboto. ko so ga peljali pred nebom, ko so njegove pevke veselo in krepko prepevale Piharjevo vedno lepo Zveličar naš je vstal iz groba.44 ali pa o božiču ginljivo božičnieo: »Poglejte, čudo se godi. kaj more pač to biti ?--. Brez godbe, brez petja bi mu bilo živenje še bolj žalostno, še bolj pusto. Vsakokrat se je neizrečeno oveselil. ko ga j«« obiskal kak znanec ali prijatelj in mu kaj novega povedal ali bral. (J kako je bil ginjen. ko je prvikrat slišal Klinarjev kra-ni čet\ero-spev Le enkrat bi videl, kje solnce gor" gre!« Janez Bile. (Konec pri«le.) Čez leto in dan. (Potopisne črtice iz slovenske domovine). „Na vse te reči se ozira omamljeno moje oko." (Pesnik in skladatelj župnik Luka Dolinar.) Postaja Logatec, četrta od Ljubljane, stoji v prijazni obširni planoti. Ta kraj je bil znan že Rimljanom pod imenom Longati-cmn. Leži ob stari Dunajsko-Tržaski cesti. Krog 1. 1845. sem vprvič videl ta prijazni kraj. Ni skoraj za verjeti, kak promet se je vršil takrat ob tej cesti in kako nekako prijetno je bilo letod potovati. Zlasti če je prišel človek na eno večjih postojank te ceste. n. pr. na Vrhniko. Logatec. Planino. Postojino v poludanskem času. našel je postrežbo najfinejše vrste, in če si je popotnik-pešec želel vozne prilike, dobil jo jeza prav zmeren denar, bodi si ali za naprej, ali za nazaj. Koliko je imelo od ceste zaslužka tudi prebivalstvo teh krajev. A prihod železnice je vse to hipoma vkončal. Tako se suče in obrača svet. V Logatec se steka cesta iz srebro-bo-gate Idrije. Blagor bi bilo pač naši deželi, ko bi bil ta sloveči in bogati rudnik njena last. < >menj am naj tudi še starodavne ceste čez llrušieo. ki jo nekako v ravni črti vezala Logatec z Vipavsko dolino in (iorico. Zaradi samote menda je bila prišla ta cesta pozneje v nekako pozabljenost. Viharni vojskini časi I. 1848. so jej nazaj dali zopet njeno prvotno veljavo. Logatec je lastna duliovni ja od 1. 1080.. kar se nekako slabo strinja ž njegovo sivo starostjo. Poprej je bil podložen Vrhniški duhovniji. - Od Logateca naprej vodi železnica po bolj samotnih, neobljujenih krajih. Postaja Planina se j.- vstanovila še le v poz-nejem času. in ni mi znano, kako daleč od nje stoji kraj ob stari Dunajsko-Tržaški cesti, ki jej je dal svoje ime. Bil sem tam dvakrat v svojih srečnih mladinskih letih. Lastno du-hovnijo ima od 1. 1031.: poprej jo spadal pod Cirknieo. V njegovi bližavi se nahaja sloveči Marijin božji pot Planinska gora. katerega pa. žal. videl še nisem. — Tudi Planina se gotovo ozira nazaj v svojo nekedanje srečno čase. Bolj znamenita od postaje Planina je naslednja postaja Rakek. Kraj sam na sebi nima sicer nikakih posebnosti. Važen pa je v drugem oziru. Odtod pelje cesta proti severu preko župne vasi Unec v Planino. Še dokaj imcnitnejša pa je južna stran. V kaki pičli uri se dospe v trg Cirknico in do slo-večega jezera. Naprej pelje deželna cesta do Bloške Police, kjer se cepi v dva oddelka. Desni se ovija okoli sloveče Križne gore. ter vodi v Lož, Stari trg in dalje preko Bab-nega polja do meje Hrvatske. Po cesti k levi pa se pospne potnik na Bloško gorsko ravnino. od kjer se zamore naprej priti ali čez Lužarsko strmino v Velike Lašice ali pa po drugi cesti v Sodražieo. Še eno tiaravsko čudo hrani neposrednja bližava Cirknice: šentkocijanski gozd in šentkocijansko duplino. Ob najboljši volji pa tega do sedaj še nisem videl. Za moja leta je sploh tudi dvomljivo, če še doživim, da bi videl. Na Rakeku je krog kolodvora nakttpi-čenega od sile merkantilnega lesovja. ki je zrastlo na slovenski zemlji notranjske strani in sosedne Hrvatske. Izvozi in porabi pa se Bog ve. v katerem delu sveta. Približno veljajo tudi tu besede: Drugi seje. drugi žanje.- — Omenim naj tudi še, da je Rakek in okolica zgodovinsko znamenita zaradi krvavih bojev in prizorov med Avstrijo in Francozi, ki so se vršili letod 1. 1813. Ker sem o tem že obširneje pisal v Koledarju Mohorjeve družbe za L 1874. (str. 189—201 >. in nekaj o Notranjskem tudi še v »Koledarju 1. |S7n (str. 197.—207)«. ne morem tega tu zopet ponavljati. Zavračam torej častite bralce in bralke na omenjena dva letnika Koledarja . kedor jih slučajno ima in jih skrbljivo hrani. Žal. da imajo le premnogi veliko premalo skrbi za shranjevanje knjig družbe sv. Mohorja. S tem zanemarjajo velike in vmes zelo znamenite in važne zaklade našega slovstva. Ker sem o tem že »pri stvari , naj pripletem še to. da sem naletel kakor eden najstarejših poverjenikov slavne Mohorjeve družbe tudi že na take nespametneže. ko sem jim prigovarjal plačilo letnine, da so mi dejali: Saj imam že toliko knjig, da ne vem kam ž njimi. Vsem takim bi se lahko reklo: Ne veš. kak zaklad, kakošno hišno knjižnico že imaš za svoj dom. Ce je ti ne znaš ceniti, morda tvoji nasledniki morebiti ne bodo taki!" Ker sem že omenjal Cirknice, naj še dostavim, da je ona ena izmed starejših in odličnejših duhovnij nase dežele in škofije. L. 1390. je bila podeljena (donata est) samostanu v Bistri. O \*al\azor-jevein času je štela 29 podružnic. — Na daljni progi med Rakekom in Po-stojino se ne vidi posebnega, naj se vozi človek po njej o dnevu ali v noči. Po večjem je vsekana proga med skalovje. Y bližavi znane stare stražnice, ki je bila tu neked ij potrebna zaradi pogostnih roparskih napadov. prevaža železnica staro Dunajsko cesto. Po velikem ovinku smo zavozili na postajo Postojino. V tanuiih nočnih obrisih se nam je pokazal tu nov oddelek notranjske strani tako zvana Pivka. Viši učitelj Josip Levičtiik (Dalje prihodnjič.) Črtice o verskih in cerkvenih preobrazbah v Beli Krajini. (Dalje.) IX. Svetne i n c c r k v e ne p r a v i c c Z a g r e b a d o Bel e K r a j i n e. Ker igra v cerkvenih razmerah svetno gospodarstvo veliko vlogo, moramo dobro poznati tudi to. če si hočemo jasnosti v cerkvenem. Kako je mogoče, da 52. pa tudi pod nemško državo. Slovenska zemlja se je od nemške države razdelila na več grofij in grofije na več graščinskih posestev, katerim so postali gospodarji večinoma Nemci. Na Koroškem se je vstanovilo I. 1012. vojvodstvo. na Kranjskem I. 1040. mejna grofija. Na Kranjskem je vladal 1. 1058. mejni grof l irik, sin I'oporni iz \Vei-mar-Urlainrmd«' in Acike. hčere isterskega grofa Veselimi. I'o soprogi je dobil l'lrik tudi mejno grofijo Istro. L. 1863. se je pa l irik oženil z Zofijo, hčerjo ogrskega kralja Bele L. sestro poznejšega kralja Ladislava. Drugo Ladislavovo sestro .Jeleno je vzel v zakon zadnji hrvatski kralj Svinimir. Ta je umrl L 1080. in po njegovi smrti je nastal zaradi naslednika na Hrvaškem domač razdor. S pomočjo Svinimirove vdove, kraljice Jelene. je prišel njen brat ogrski kralj sv. Ladislav v deželo in si je prisvojil Hrvaško ter postavil za kralja Almo. svojega sinovca. Da bi mu \ trdil kraljevi prestol, vtcmeljil je I. lo03. v Zagrebu škofijo. katera je segala na Kranjskem baje do Krke. tako da s«- je metliški okraj prišteval novi škofiji. Ali je to mogoče? Mogoče in prav verjetno je. Vstanovitelj zagrebške škofij.*, ki je obsegala tudi južni del Kranjske .Belo Krajino- je lahko raztegnil eerk veno oblast tudi čez K« d po. eeločezOor-janee proti Krki. To mu j«* bilo mogoče: prilika za njegove načrte nad vse v god na. Cesar je bil namreč v tem času zamotan v dolgi prepir s papežem radi investiture in se ni brigal za državne, oziroma deželne meje na jugu. Mogoče je tudi. daje Ladislav Belo Krajino pri-štel zagrebški škofiji le zaradi tega. ker so jej bili hrvaški kralji pridobili mnogo posestev in desetin, ne da bi bili imeli deželno gospostvo. V tem nas zlasti potrjuje istimi, da so v treh stoletjih ogrski kralji in hrvaški bani vstanavljali po Metliškem nove cerkve in s tem vtrjevali jurisdikeijo zagrebškemu škofu. Tako je baje zgradil ogerski kralj Bela III. (1173—1196) eerkev sv. Štefana v Semiču. Hrvaški bani so imeli še v poznejših časih p<» Metliškem mnogo svojih posestev in tedaj patronske pravice pri cerkvah, ki so se zgradile na njihovem svetu ali z njihovo podporo. Kapitelj zagrebški pa je imel cerkveno desetino. Tako vsaj nekoliko vemo. kako si more lastiti Zagreb pravico v Beli Krajini. Kako pa pride v Beli Krajini Oglej in nemški red do istih pravic, katere si je vedno lastil Zagreb ? X. Oglej in n. v. r e d v B e 1 i K raj i n i i n n j u p r a v i c e. Mejni grof Kranjski l irik sc je bil leta 1063. oženil z Zofijo, hčerjo ogerskega kralja Bele L. sestro kralja Ladislava : sestro Jelene, soproge zadnjega kralja Zvoniniira. Imel je dva sina I'opona I. in Ulrika ter dve hčeri Vilburgo in Rihardo. Zofija je prinesla baje Ulriku za doto ona posestva in desetine, ki so si jih bili hrvaški kralji pridobili v Beli Krajini. Podelil jih je bil Ladislav. Vilburga. Flrikova hči. se je omožila z grofom Konradom. Scheiern-Daehanskiin. če-gar sin Konrad je postal 1. 1153. vojvoda dalmatinski in hrvaški imeianski). Popon I. je vzel za ženo Rihardo. sestro koroškega vojvode Kngelberta II. Njegova hči Zofija se je omožila z Bertoldom II. iz Andechsa in tega hči Matilda z goriškim grofom Engelbertom II. Agneza iz Andechsa. ločivši se od Babenberžana Friderika, je vzela 1. 124S. lllrika III.. sina koroškega vojvode Bernarda II. Prinesla mu je za doto eden del Metliških posestev Šponheimeev: drugi del jim je došel 1. 1256. Meranskega vojvode Bertolda IV. sin. Henrik IV.. je imel za ženo Zofijo, grofico Višnjegorsko. Ta je videla, da so prebivalci po Metliškem še nekako paganski. Prosila je zato brata svojega soproga, očaka Bertolda. naj jih pokristijani. Posvetil je župno cerkev v Črnomlju 18. oktobra 1228.. pridružil ji štiri cerkve na Metliškemu lin regione, que Metlica dieitur). Zofija je te cerkve obdarila z bogatimi posestvi. Naklonila je bila Zofija tudi desetino te pokrajine oglejski cerkvi. Zato nahajamo v zapisniku patrijarške desetine iz leta 1323. med župljani Slovenske krajine tudi Belokranjske župe. Svetno gospostvo nad tem krajem je po moževi smrti (18. julija 1228.). katerega so pokopali v Zatičmi, prevzela Zofija, ki je v dušni blagor svojega soproga, mejnega grofa Isterskega in brata očaka Bertolda obdarovala črnomaljsko in štiri druge cerkve te Krajine z obširnimi posestvi ter jim prepustila desetino v Metliški krajini. Ko je 1. 1156. umrla v samostanu, prevzel je njeno dedščino Lirik, koroški vojvoda. Dne 4. septembra L 1268. je pa Lirik te cerkve z vsemi posestvi na prošnjo svojega kapelana kranjskega vicedoma. bivšega črnomaljskega župnika Ivana, podaril nemškim križevnikoin v Ljubljani. Ti so se koj naselili in prevzeli darovino in z njo župnije, ki so bile do tedaj samostojne. Dasi so prešle, kakor razvidno, vse pravice Zagreba na Zofijo, od te na Lirika, na Oglej in po obeh na vi-težnike. pobiral je Zagreb še dalje desetino po Beli Krajini; pobiral jo jc naddijakon goriški (ime nosi od hriba (ioriee. onkraj Kolpe, kjer je bila župnija sv. Martina), kamor je spadala po tedanji razdelitvi zagrebške ško-lijc Bela Krajina. Kmalu pa si je jel svojiti te pravice n. v. red in Henrik, črnomaljski komendator. je dal pobirali 1. 1330. desetino, katero je doslej pobiral zagrebški kapitelj. Njemu so se pridružili vsi belokranjski župniki. ker jim je bil obljubil tretjino desetine. (Dalje pride.) -rt- Tristoletnica Marijine družbe v Ljubljani. (Konec.) Izza leta 1024. do 1040. je trajala druga doba bratovščine Marije Device v nebo vzete. Tretja pa je napočila, ko se je odcepila od nje nova Marijina družba, namreč bratovščina rojstva kraljice angeljev varhov (sodalitas natae Reginae Angelorutn Custoduni). V stari Marijini bratovščini so ostali dijaki višjih razredov, a slušatelji, gramatike in sintakse so se oklenili nove bratovščine. ki ji je bil prvi predsednik jezuit o. Matej Prešeren. Učenci jezuitskih latinskih šol, hoteč se posvetiti službi Marijini, so se izprva vpisali v družbo rojstva angetjske kraljice. Ko so dospeli iz sintakse v poezijo, prepisali so jih v bratovsko knjigo Marije Device v nebo vzete. Leta 1048. je bilo 57 dijakov vanjo prepisanih. Tak je bil razvoj bratovščine vstanov-Ijene pred tristo leti. D r u ž b a M a r i j e v nebo v z e t e j e postal a m a ti d v e m a Marij i n i m a b r a t o v š č i n a m a. namreč bratovščini Marije brez madeža spočete ali nemški in bratovščini rojstva kraljice angeljev varuhov. Poslednja se je imenovala manjša (minor). a bratovščina Marije Device v nebo vzete večja (major), obe pa sta se zvali latinski. Bratovščine so se skazovale na zunaj zlasti pri cerkvenih obhodih. Vso svojo skrb so obračale na to, da se je dostojno vršila najimenitnejša cerkvena procesija o Telovem. Obe latinski bratovščini sta se kosali med seboj in z nemško, katera napravi na Tclovsko nedeljo lepši oltar za omenjeni obhod. Za prvi blagoslov je narejala oltar večja bratovščina — dajal se je krog L 1073. pred hišo grofa Blagaja. a drugi pred Burja-kovim domom: za ta oltarje vselej preskrbela manjša posestrima. Izza 1. 170N. je postavljala bratovščina Marije Device v nebo vzete svoj Tejovski oltar oh vogalu šolskega poslopja blizu vodnjaka, ker so Blagajevi delali neka tere zapreke. Kadar se je zaradi deževja vršila procesija v cerkvi sv. Jakoba, dajal se je blagoslov 1. pri oltarju sv. Ignacija, 2. pr i oltarju sv. Križa, tega je ozaljšala večja bratovščina. 3. pri oltarju žalostne Matere božje, ki ga je nalepotičila manjša bratovščina, in L pri oltarju Marijinega vnebovzetja: za ta oltar je poskrbela nemška bratovščina. Tako se je zgodilo leta 1737. Večja latinska bratovščina je vprizarjala vsak veliki četrtek slovesen obhod na slavo trpečemu Kristu. Ko so odpeli v cerkvi sv. Jakoba psalm Miserere. odšla je procesija iz imenovanega svetišča po Starem trgu preko sedanjega Ilradcekega mostu skozi Zlato luknjo na Novi (sedaj Turjaškega) trg. Obšedši ga se je vrnila po isti poti nazaj. Za procesijo so nosili po štiri podobe (simbola) predočujoče muko (iospodovo. Mnogo vd«*|ež«*iicev je gr«*«!«' bičalo: drugi so nosili kiiž«- na lamah posiiemnjc Zveličarja. Prvikrat j«- i/šla ta procesija |# ta |ii:;j. |•• i / malega /a«*«-tka razvilo veliko VZg«»j«'\ ali^če /,*| dekli« «' III os. ||| l a/l et |na dekliška š«»ja. Sedaj ima šolali«-«* in vzg«»j«'tiko n«* i«- / Noiranj-k« ga. nego tudi / Ibkc. i »patij«« in « «'lo i/ |*r-ta. Število d«-kiie. katere se Ulojej.. sprejeti ji« sko|.|j »Izpolnjeno. Zato pr«»ijo starimi, kateri hi radi izroči i i hčerke najini r«-do\ njeam v vzgojo in pouk. da j«» nemudoma zgladijo pri č. pr«*dst«»jnici zavoda, pozneje s;, n,- 1m, mogla ozirati ua njih želje. H. Trnovske podružne cerkve se lepšajo. Tako je ne-d drugimi vdobiia dahlaniška podruž-niea lep marmornat veliki oltar, ktei i j«- >tal v grajski kapeli v daLlatiici g..to\o — t• • 1 ♦ • ij». Mltar j«* p«»s\ t-e»*n Mariji Sn«'žni«*i. -teti sj„,jiienik bo ustal domačiji. —- Letos nas je | i« Ig ilosfda j obvaroval toče. bolezni. IVI drugih ne/god. Satu«« v sosedni Po«lgrajski ž upi je let« is \ .-liki« ij 11« t i pomrlo za m-ko vroč-llici podobno iioleZIlijo. S«'« la j je boljšo tudi \ telil oziru. B (Letnik III. (LVII.) Iz sveta. Največje škofije. Vladikovitie so različno velike. Y Italiji in tam. kjer so školije vrojetie po italskem vzoren, kakor v Dalmaciji. so vladikovitie majhne, štej oče primeroma po 100 do 200 tisoč k a t o I i e a ti o v. Nekatere so celo še manjše. Y stari rimski državi nemškega naroda.« kjer so bili školi hkrati knezi, so bile školije večinoma velike — milijonske. Vseh m i I i j o ii s k i h š k o f i j i j e n a s v f' t u 38. Iz njih j«' v Avstroogerski in v Nemčiji po 8. v Belgiji in v Uraziliji po na Francoskem .*». v Italiji in v nekaterih drugih deželah po ena. Največ katoličanov štej«' pariška školija. namreč :».:»40.ono. prva za njo je Vratislavska z LMiOs.nnn školljani. H. Protestantovsko bogoslovje jc po svoji pretežni večini n e p r a v o v e r n o. t. j. za-v r g 1 o j e š e t i s t o v e r o . k i j o j e bil ohranil Martin Luter. Na Nemškem je IT prot«'stantovskih bogoslovskih fakult : iz njih so: giessonska. strassbnrška in jonska popolnoma nevern«*: vseskozi lutersko verna je bogoslovska fakulta v Krlangvnu. Ostale so polovičarske. Vseli vernih profesorjev in doeelitov je 70. a iiovernili !H». M«*d ljudstvom zlasti med omikanimi jo razmera med pravo-vernimi in nevernimi š«» slabojša. Poučen v tem pogleduje slučaj, ki soje zgodil v Premah. Pastorja Man rit za so obdolžili, d a n «• k r š č ti j v o č v imenu p r e s v. T ro jiee nego v imenu dobrote, napredka, najvišjega lepega in dobrega bitja. Bremsko starešinstvo jo proglasilo njegove krste za nevoljalne in je ukazalo, da naj se tako krščeni bilo jih je krog non — iznova krstijo. Toda njihovi roditelji so izjavili, da so zadovoljni s krstom pastorja Mauritza in da oporekajo proti ukrepu starejšinstva. b. p. . I Krnica" izhaja vs.ik petek na celi poli in velja po pošti /a vse leto rt kron, za pot leta 3 krone, za četrt leta 1 krono > vin Zunaj Avstrije ulja za vse leto 7 kron: za Ameriko 9 kron. Ako bi bil petek praznik, izide .Danica* dan poprej V I jui»lj.im iji >ini .o • po>.imezne številke po 1<> vinarjev v Lovro Blaznik-ovi trgovini na Starem trgu in v Ivan Piclilerjt ve tabakarni na Kongresnem trgu.