XII. KONFERENCA SLOVENSKIH ZDRAVNIKOV IZ SVETA IN SLOVENIJE 5. in 6. oktober 2023 Zdravniška zbornica Slovenije Ljubljana E-ZBORNIK Domus Medica za vas! Domus Medica je osrednja hiša slovenskega zdravništva. Želimo si, da bi bile dvorane v naši zdravniški hiši še bolj izkoriščene. Vabimo vas, da uporabljate naše dvorane in prostore za izobraževalne namene. Na voljo imamo • konferenčno dvorano z 260 sedeži (zasnova amfiteatra) • štiri manjše dvorane Vse so visoko tehnološko opremljene z vsemi medijskimi pripomočki. Vse o strokovnih dogodkih pa si lahko preberete na naši spletni strani www.domusmedica.si. Želimo, da Domus Medica postane osrednje mesto izobraževalnih dogodkov slovenskih zdravnikov. Vljudno vabljeni! Kontakt: Medicinsko informacijski center: mic@zzs-mcs.si NAŠE ZNANJE ZA VAŠE ZDRAVJE. Lasten razvoj, inovativni postopki in sodobni izdelki so naš prispevek k učinkovitemu zdravljenju. 10 % prihodkov od prodaje za razvoj in raziskave napredne farmacevtske oblike in tehnologije patentno zaščitene inovacije www.krka.si Zdravniška zbornica Slovenije, Dunajska cesta 162, 1000 Ljubljana Domus Medica za vas! Domus Medica je osrednja hiša slovenskega zdravništva. Želimo si, da bi bile dvorane v naši zdravniški hiši še bolj izkoriščene. Vabimo vas, da uporabljate naše dvorane in prostore za izobraževalne namene. Na voljo imamo • konferenčno dvorano z 260 sedeži (zasnova amfiteatra) • štiri manjše dvorane Vse so visoko tehnološko opremljene z vsemi medijskimi pripomočki. Vse o strokovnih dogodkih pa si lahko preberete na naši spletni strani www.domusmedica.si. Želimo, da Domus Medica postane osrednje mesto izobraževalnih dogodkov slovenskih zdravnikov. Vljudno vabljeni! Kontakt: Medicinsko informacijski center: mic@zzs-mcs.si NAŠE ZNANJE ZA VAŠE ZDRAVJE. Lasten razvoj, inovativni postopki in sodobni izdelki so naš prispevek k učinkovitemu zdravljenju. 10 % prihodkov od prodaje za razvoj in raziskave napredne farmacevtske oblike in tehnologije patentno zaščitene inovacije www.krka.si Zdravniška zbornica Slovenije, Dunajska cesta 162, 1000 Ljubljana XII. KONFERENCA SLOVENSKIH ZDRAVNIKOV 1 IZ SVETA IN SLOVENIJE 5. - 6. oktober 2023 Zdravniška zbornica Slovenije, Dunajska 162, Ljubljana jeni ta in Slove sve iz kov nskih zdravni nca slove onfere XI. K 2 XII. KONFERENCA SLOVENSKIH ZDRAVNIKOV IZ SVETA IN SLOVENIJE 5.-6. oktober 2023 Zdravniška zbornica Slovenije, Dunajska 162, Ljubljana Kazalo 3 Uvodna slovesnost, pozdravni nagovori gostiteljev in gostov Opening Ceremony, Welcome Addresses . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 15 Uvodna predavanja: Poslanstvo slovenskega zdravnika Keynote Lectures: The Mission of the Slovenian Physician. . . . . . . . . . . . . . . 27 Organizacija zdravstvenega sistema The Organization of the Healthcare System . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 41 Strokovni razvoj medicine kot temelj sistema Professional Development of Medicine as the Foundation of the System. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 69 jeni Spoprijemanje z izzivi v zdravstvu po pandemiji Covid-19 Dealing with Challenges in Healthcare after the Covid-19 Pandemic . . . . 79 ta in Slove sve Najnovejši dosežki slovenske medicine doma in po svetu iz kov The Latest Achievements of Slovenian Medicine at Home and Abroad . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 101 Izzivi kadrovanja v zdravstvu in vračanje slovenskih zdravnikov iz tujine nskih zdravni Challenges of Staffing in Medical Healthcare and Repatriation of Slovenian Doctors . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 127 nca slove onfere XI. K 4 Preliminarni program 5 ČETRTEK, 5. OKTOBER 2023 12:30 – 13:00 Prihod in registracija udeležencev 13:00 – 13:45 Uvodna slovesnost, pozdravni nagovori gostiteljev in gostov � Uvodne besede predsednice Programskega odbora: Metka Zorc � Pozdrav predsednika Svetovnega slovenskega kongresa: Boris Pleskovič je � Pozdrav častne pokroviteljice, ni predsednice Zdravniške zbornice Slovenije: Bojana Beović ta in Slove � Pozdrav ministra za Slovence sve v zamejstvu in po svetu: iz Matej Arčon kov � Pozdrav državne sekretarke na Ministrstvu RS za zdravje: Valentina Prevolnik Rupel nskih zdravni � Pozdrav sekretarke v Kabinetu predsednika Vlade: Metka Paragi nca slove Umetniški program: onfere � Matjaž Robavs, bariton, profesor na XI. K Akademiji za glasbo v Ljubljani Pre 13:45 – 14:45 Uvodna predavanja: limin Poslanstvo slovenskega zdravnika arn � Metka Zorc, Medicinska fakulteta Univerze i pr v Ljubljani in MC Medicor Izola, Slovenija: ogr Slovenski zdravnik in današnji čas am � Jadranka Buturović-Ponikvar, UKC Ljubljana, Slovenija: Ohranitev in utrditev zaupanja med bolnikom in zdravnikom v času dramatičnih sprememb v medicini � Anton Jamnik, Nadškofija Ljubljana, Slovenija: Znanost in tehnika potrebujeta srce, ki ljubi in služi 6 14:45 - 15:15 Odmor 15:15 – 17:45 Organizacija zdravstvenega sistema Vodji sklopa: Andrej Bručan in Metka Zorc, Slovenija Uvodno predavanje: Ronald Chufo, Cleveland Clinic, ZDA: Healthcare today for health tomorrow Uvodne predstavitve: � Metka Zorc, Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani in MC Medicor Izola, Slovenija: Vizija organizacije zdravstvenega sistema XI � Igor D. Gregorič, McGovern Medical School, . Kon ZDA: Kako izboljšati zdravstveni sistem fere � Jurij Gorjanc, Bolnišnica Elizabetink v Celovcu, nc Avstrija: Slovenski in avstrijski zdravstveni a slove sistem – izkušnja in praktični pogled kirurga n � Matjaž Trontelj, Vzajemna d.v.z., Slovenija: skih Povezovanje javnega in zasebnega zdravstva zdra Razprava: vnikov � Boštjan Kersnič, Splošna bolnišnica iz s Novo mesto, Slovenija vet � Marko Bitenc, Kirurgija Bitenc, Slovenija a in � Franci Gerbec, predstavnik pacientov, Slovenija Slove nije ram PETEK, 6. OKTOBER 2023 ni progar 10:00 – 11:00 Strokovni razvoj medicine kot temelj sistema in Vodja sklopa: Prelim Zlatko Fras, UKC Ljubljana, Slovenija Sodelujoči: � Marko Noč, UKC Ljubljana in MC Medicor Izola, Slovenija: Pomen spremljanja in “peer review” objave rezultatov zdravljenja � Andrej Vranič, Hôpital Européen de Paris, Francija: Napotitve bolnikov 7 na kirurško zdravljenje v tujino � Jan Bidovec, Univerzitetna bolnišnica Zürich, Švica: Nauki iz drugih industrij za izboljšanje kakovosti oskrbe v medicini 11:00 – 12:30 Spoprijemanje z izzivi v zdravstvu po pandemiji Covid-19 Vodja sklopa: Bojana Beović, UKC Ljubljana, Zdravniška zbornica Slovenije Sodelujoči: � Borut Jug, UKC Ljubljana, Slovenija: je Vpliv epidemije COVID-19 na oskrbo ni aterosklerotičnih žilnih bolezni v Sloveniji � Federico V. Potočnik, Splošna bolnišnica ta in Slove Celje, Slovenija: Misliti slovensko sve zdravstvo: refleksija za reforme iz � Tatjana Lejko Zupanc, UKC Ljubljana, kov Slovenija: Infektologija po epidemiji Covid-19 – izzivi in prihodnost � Miha Skvarč, Evropska agencija za zdravila, nskih zdravni Nizozemska: Kdo je boljši pri skrajševanju čakalnih vrst: umetna inteligenca ali človek? nca slove 12:30 – 13:30 Odmor za kosilo onfere XI. K Pre 13:30 – 15:00 Najnovejši dosežki slovenske limin medicine doma in po svetu arni Vodja sklopa: prog Bojana Žvan, UKC Ljubljana, Slovenija ram Sodelujoči: � Bojana Žvan, UKC Ljubljana, Slovenija: Migrena je onesposobljajoča bolezen, ki jo je mogoče uspešno zdraviti. � Jurij Matija Kališnik, Klinikum Nürnberg / Medicinska fakulteta Paracelsusove univerze 8 v Nürnbergu, Nemčija: Napredna prepoznava in obravnava najpogostejših komplikacij po operacijah srca omogoča pomembno izboljšanje po-operativnih izdiv zdravljenja � Andrea Praprotnik, Trinidad Medical Center, Argentina (na daljavo): Terapevtska hipotermija pri novorojenčkih s hipoksično-ishemično encefalopatijo – evalvacija oskrbe in rezultati ob odpustu v porodnišnici v Buenos Airesu. � Polona Šafarič Tepeš, Northwell Health, ZDA: Preprečevanje razvoja endometrioze in izboljšanje implantacije zarodka preko ciljanja senescence endometriuma � Borut Čižman, Mineralys Therapeutics, ZDA: Kako opredeliti uspeh v kliničnih raziskavah XI. Kon 15:00 – 15:15 Odmor ferenc 15:15 – 16:45 a Izzivi kadrovanja v zdravstvu in vračanje slove slovenskih zdravnikov iz tujine nsk Vodji sklopa: ih z Janez Remškar in Majda Zbačnik, Slovenija dravnik Sodelujoči: ov iz s � Aleš Pražnikar, Murdostoun Brain Injury vet Rehabilitation & Neurological Care Centre, a in Anglija: Vračanje v Slovenijo – težavna pot? Slove nije ram � Mojca Remškar, Univerza v Minnesoti, ZDA (na daljavo): Uporaba »Situational Judgement« testa ni prog v procesu izbire anestezijskih specializantov arin � Ladislav Kovačič, Arbor mea medical, Slovenija: Delati in živeti doma ali v tujini Prelim � Tina Bregant, Cirius Kamnik, Slovenija: Izziv: pomanjkanje zdravnikov 16:45 – 17:00 Sklepi konference � Boris Pleskovič, Svetovni slovenski kongres in Metka Zorc, Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani, MC Medicor Slovenija 9 jeni ta in Slove sve iz kov nskih zdravni nca slove onfere XI. K Program 10 THURSDAY, OCTOBER 5, 2023 12:30 – 13:00 Registration 13:00 – 13:45 Opening ceremony, welcome addresses � Openning address: Metka Zorc, President of the Steering Committee � Welcome address of Boris Pleskovič, President of the Slovenian World Congress � Welcome address of Bojana Beović, President of the Medical Chamber of Slovenia Welcome addresses: � Matej Arčon, Minister for Slovenians Abroad � Valentina Prevolnik Rupel, State secretary, Ministry of Health � Metka Paragi, Secretary, Office of the Prime Minister of Slovenia Music program: � Matjaž Robavs m 13:45 – 14:45 Keynote lectures: ograPr The Mission of the Slovenian Physician � Metka Zorc, Faculty of Medicine, University of Ljubljana and MC Medicor Izola, Slovenia: Slovenian Doctor in Current Time � Jadranka Buturović-Ponikvar, University Medical Center Ljubljana, Slovenia: Preserving and Consolidating a Patient-physician Trust in the Era of Dramatic Changes in Medicine � Anton Jamnik, Archdiocese of Ljubljana, Slovenia: Science and Technology Need a Heart That Loves and Serves 14:45 - 15:15 Break 11 15:15 – 17:45 The Organization of the Healthcare System Chair: Andrej Bručan and Metka Zorc, Slovenia Keynote Address: Ronald Chufo, Cleveland Clinic, USA: Healthcare Today for Health Tomorrow Participants: � Metka Zorc, Faculty of Medicine, University of Ljubljana and MC Medicor Izola, Slovenia: The Vision and Organisation of Health Care System je � Igor Gregorič, McGovern Medical ni School, Houston, USA: How to Improve Healthcare System ta in Slove � Jurij Gorjanc, Elisabethinen Hospital sve in Klagenfurt, Austria: Slovenian and iz Austrian Healthcare Systems – a Surgeon’s kov Experience and Practical Perspective � Matjaž Trontelj, Vzajemna d.v.z., Slovenia: Public and Private Healthcare Hand in Hand nskih zdravni Discussants: � Boštjan Kersnič, General Hospital nca slove Novo mesto, Slovenia � Marko Bitenc, Surgery Bitenc, Slovenia onfere � Franci Gerbec, patient’s representative, Slovenia XI. K Pro FRIDAY, OCTOBER 6, 2023 gram 10:00 – 11:00 Professional Development of Medicine as the Foundation of the System Chair: Zlatko Fras, University Medical Center Ljubljana, Slovenia Participants: � Marko Noč, University Medical Center Ljubljana and MC Medicor Izola, Slovenia: 12 Importance of Monitoring and “Peer Review” Publication of Outcome Data � Andrej Vranič, European Hospital of Paris, France: Referral of Surgical Patients Abroad � Jan Bidovec, University Hospital of Zürich, Switzerland: Lessons from other Industries for Improving the Quality of Care in Medicine 11:00 – 12:30 Dealing with Challenges in Healthcare after the Covid-19 Pandemic Chair: Bojana Beović, University Medical Center Ljubljana and Medical Chamber of Slovenia Participants: XI. K � Borut Jug, University Medical Center onf Ljubljana, Slovenia: The Impact of the eren COVID-19 Pandemic on the Management of ca s Atherosclerotic Vascular Diseases in Slovenia love � Federico V. Potočnik, General Hospital nsk Celje, Slovenia: Designing the Slovenian ih z Healthcare System: Thoughts for Reform dra � Tatjana Lejko Zupanc, University Medical vnik Center Ljubljana, Slovenia: Infectology After the ov iz Covid-19 Epidemic – Challenges and the Future sve � Miha Skvarč, European Medicines Agency, ta i Netherlands: Who is Better at Reducing n Sl Waiting Times in Healthcare: AI or Humans? ove nije m 12:30 – 13:30 Lunch break ograPr 13:30 – 15:00 The Latest Achievements of Slovenian Medicine at Home and Abroad Chair: Bojana Žvan, University Medical Center Ljubljana, Slovenia Participants: � Bojana Žvan, University Medical Center Ljubljana, Slovenia: Migraine is a Disabling Disease that can be Successfully Treated � Jurij Matija Kališnik, Nuremberg Clinic/ 13 Paracelsus Medical University Nuremberg, Germany: Novel prediction and advanced treatment of most frequent complications further enhances recovery after cardiac surgery � Andrea Praprotnik, Trinidad Medical Center, Argentina (via ZOOM): Therapeutic Hypothermia in Newborns with Hypoxic Ischemic Encephalophaty. Evaluation of the Care Process and Results at Discharge � Polona Šafarič Tepeš, Northwell Health, USA: Targeting Decidual Senescence to Inhibit the Progression of Endometriosis and Improve Embryo Implantation � Borut Čižman, Mineralys Therapeutics, USA: How to Define Success in Clinical Research jeni 15:00 – 15:15 Break ta in Slove 15:15 – 16:45 Challenges of Staffing in Medical Healthcare sve and Repatriation of Slovenian Doctors iz kov Chair: Janez Remškar and Majda Zbačnik, Slovenia Participants: nskih zdravni � Aleš Pražnikar, Murdostoun Brain Injury Rehabilitation & Neurological nca slove Care Centre, England: Returning to Slovenia – a Difficult Journey? onfere XI. K Pro � Mojca Remškar, University of Minnesoti, gram USA (via ZOOM): The Addition of a Situational Judgement Test in a Resident Selection for Anesthesiology Residency � Ladislav Kovačič, Arbor Mea Medical, Slovenia: Working and Living at Home or Abroad � Tina Bregant, Cirius Kamnik, Slovenia: Deficit of Doctors’ Challenge 16:45 – 17:00 Conclusions, closing of the Conference � Boris Pleskovič, Slovenian World Congress and Metka Zorc, Faculty of Medicine, University 14 of Ljubljana and MC Medicor Izola, Slovenia XI. Konferenca slove nskih zdravnikov iz sveta in Slove nije Uvodna slovesnost, pozdravni nagovori gostiteljev in gostov Opening Ceremony, Welcome Addresses 15 jeni ta in Slove sve iz kov nskih zdravni nca slove onfere XI. K 16 ostov v in g ostiteljei g agovor n ozdravni snost, p 17 dna slove prof. dr. Metka Zorc, dr. med. Uvo Predsednica Programskega odbora Spoštovane kolegice in kolegi, dragi prijatelji! Vesela sem, da se ponovno srečamo na Konferenci slovenskih zdravnikov iz domovine in tujine. Še vedno mi je v spominu zadnja konferenca pred dvema letoma, ki je bila izjemno uspešna in ki je omogočila, da so naše povezave postale še bolj trdne. jeni Prijateljske in strokovne vezi med nami, ki delamo doma in vami, kolegi, ki nadaljujete enako poslanstvo v tujini, so izjemnega pomena. Omogočajo prenos znanja, izkušenj in novih idej iz sveta v domovino, kjer vsi želimo, da ta in Slove bi delali dobro, pošteno in učinkovito ter ohranjali zdravje vseh, ki živijo v sve naš prelepi deželi, na tem majhnem biseru sveta. iz kov Vsaka medicinska konferenca prinaša nove ideje, nove povezave in spo-znanja, ki se prenašajo mlajšim generacijam naših zdravnikov in študentov in ki so resnično posebna dragocenost. nskih zdravni Skupno smo preživeli epidemijo SARS COVID-19, ki je zajela svet, razra-hljala mnoge odnose, vendar naše vezi so ostale tudi zato, ker jih gojimo z nca slove velikim spoštovanjem in ljubeznijo. Svetovni slovenski kongres, kot večkrat poudarjam, ohranja te dragocene onfere povezave, ki jih nihče ne more ustaviti. XI. K Uvo Mnogi od nas se zavedamo dejstva, da je Slovenski zdravstveni sistem raz- dna rahljan in na razpotju. Potrebna je posebna energija, da se ponovno vzpo- slove stavi organizacija sistema. Sistema, ki bo omogočal učinkoviti razvoj stro- s ke, prenos znanja v dobro slovenskih bolnikov. nost, p Ker so izjemnega pomena izkušnje kolegov, ki delujejo v različnih predelih ozd sveta, v različno organiziranih zdravstvenih sistemih so njihove izkušnje iz- rav jemnega pomena. Prav zaradi tega dejstva posvečamo letošnjo konferen- ni n co viziji organizacije zdravstva na slovenskem. agovor Vse ideje, ki nam jih bo uspelo pridobiti, so dragocen kamenček v mozaiku i g kompleksne organizacije, ki edino lahko nudi dobro in učinkovito zdravlje- ostit nje ter ohranja življenja. eljev i 18 Verjamemo, da bodo rezultati konference prinesli nekaj novega, vzpodbud- n g nega, kar bo koristilo celotni slovenski družbi. ostov Tudi strokovna predavanja kolegov bodo brez dvoma osvetlila različna področja medicinske znanosti. Imeli bomo možnost učinkovitih razprav iz katerih bomo lahko postavljali zaključke in predvsem ovrednotili naše lastno delo v slovenskem prostoru. Veselim se srečanja z vsemi udeleženci in verjamem, da bomo z obilo dobre volje in pozitivne energije še naprej ohranjali zdravje našim bolnikom. XI. Konferenca slove nskih zdravnikov iz sveta in Slove nije ostov v in g ostiteljei g agovor n ozdravni snost, p 19 dna slove dr. Boris Pleskovič Uvo Predsednik Svetovnega slovenskega kongresa Spoštovani udeleženci XII. Konference slovenskih zdravnikov iz sveta in Slovenije! V veliko čast in veselje mi je, da vas lahko pozdravim in vam zaželim dobrodošlico na dvanajsti Konferenci slovenskih zdravnikov iz sveta in Slovenije. To je že 45. vseslovensko strokovno srečanje te vrste, ki povezuje slovenske rojake po svetu s kolegi iz Slovenije. Rezultat teh srečanj zdravnikov je vedno bogatejše strokovno sodelovanje v globalnem pomenu, kar je pri-jeni peljalo do mnogih koristnih strokovnih poznanstev, prijateljstev in sodelovanj. Prepričani smo, da imajo ta srečanja tudi širši gospodarski in družbeni pomen. Naš cilj je, da naši najboljši zdravniki ne bodo odhajali na delo v ta in Slove tujino, pač pa se bodo pričeli vračati – to pa bo mogoče šele takrat, ko bo sve država uredila naše zdravstvo po vzoru uspešnih evropskih držav. iz kov Na naših dosedanjih mednarodnih konferencah smo gostili mnoge vrhun-ske slovenske in tuje zdravnike, ki že dolga leta delajo v državah z najbolj uspešnimi in učinkovitimi zdravstvenimi sistemi na svetu. V svojih preda-nskih zdravni vanjih in nasvetih so predstavili odlično organizacijo zdravstva kjer delajo in tudi podali mnoge nasvete za reformo zdravstva v Sloveniji. Na žalost naši politiki do sedaj niso upoštevali nasvetov »best practice« ali najboljših nca slove praks, ker se pri nas zadovoljujemo v glavnem samo z nasveti dobrih praks na skoraj vseh področjih. Definicija dobre prakse pa je v tem, kot pri dobri onfere oceni v šoli, da ni odlična, pač pa je polovica vsebine še kar v redu, druga XI. K polovica pa bolj slaba. Uvo Letošnja konferenca zdravnikov je prva, ki poteka po času pandemije co- dna vid19, ki je za nas pomenila poseben izziv, vsaj z vidika izvedbe same kon- slove ference. Srečanje smo takrat prvič pripravili hibridno, kar pomeni, da so s se nekateri predavatelji vklopili v program samo preko spletne platforme, nost drugi pa so nastopili v živo. V današnjem svetu, kjer je čas dragocen, je , po tovrstna pomoč spleta zelo dobrodošla, saj se tako na konferenci lahko zdra predstavijo tudi rojaki in ostali udeleženci, ki sicer zaradi časovne stiske vni tega ne bi mogli. Celotno konferenco, tako kot smo to naredili pred dvemi nag leti, tudi letos prenašamo na spletu v obliki webinarja. ovor i Tudi tokrat smo program oblikovali tako, da smo poiskali predvsem teme, gos ki so aktualne in po drugi strani zahtevne. Pozdravnim nagovorom bo sle- titel dil krajši umetniški predah, potem pa prvi sklop predavanj z naslovom jev i 20 »Poslanstvo slovenskega zdravnika«. Sklop je namenjen razmisleku o da- n g našnji vlogi zdravnika znotraj njegovega poklica in prepotrebni utrditvi ostov zaupanja med pacientom in lečečim zdravnikom. Sledil bo daljši sklop »Organizacija zdravstvenega sistema« - znotraj tega bodo po uvodnem predavanju sledile štiri predstavitve, zatem pa še vodena razprava ali okro-gla miza na to temo. Gre za zelo pomembno tematiko, ki je aktualna že več časa, v prihodnosti pa bo, v primeru, da ne bo pravilno naslovljena, povzro- čala dodatne zaplete na področju zagotavljanja in kakovosti slovenskega zdravstva. Po zaključku prvega dne konference ste vsi vabljeni na Dvorec Visoko v Poljanski dolini, kjer bo potekal družabni dogodek ob 100. obletni-ci smrti pisatelja Ivana Tavčarja – leto 2023 je bilo tudi uradno razglašeno za Tavčarjevo leto. Drugi dan konference bomo začeli s sklopom »Strokovni razvoj medicine kot temelj sistema«. Že v začetku sem omenil, da je obdobje pandemije za nas, Svetovni slovenski kongres, predstavljajo izziv za naša strokovno sre- XI čanja in njihovo izpeljavo. Še večjo prepreko je to obdobje predstavljalo za . Kon slovensko zdravstvo. Razmišljanju o tem je namenjen sklop »Spoprijemanje fere z izzivi v zdravstvu po pandemiji covid-19«. Sledil bo že tradicionalni sklop nc s predstavitvami »Najnovejši dosežki slovenske medicine doma in po sve- a slove tu«. Nazadnje bomo obravnavali še kislo jabolko kadrovanja v slovenskem n zdravstvu. Upam, da bomo uspeli v sklopu »Izzivi kadrovanja in vračanje skih slovenskih zdravnikov iz tujine« poiskati in izoblikovati kakšen primeren zd napotek ali smernice, ki jih bo slovenska vlada pripravljena uporabiti za ravni izboljšanje našega zdravstvenega sistema. kov iz Predsednici Zdravniške zbornice, prof. dr. Bojani Beović se zahvaljujem za sve prevzem častnega pokroviteljstva nad konferenco in izkazano gostoljubje. ta i Želim se zahvaliti tudi predsedujoči programskega odbora konference, n Sl prof. dr. Metki Zorc ter ostalim članom organizacijskega odbora, ki so s ove svojimi nasveti in dragocenim časom sooblikovali program. Zahvala tudi nije ostov vsem, ki so s svojo finančno in logistično pomočjo pomagali k uresničitvi tega projekta: Jožetu Colariču, direktorju Krke, d.d. Novo mesto, ministru v in g za Slovence v zamejstvu in po svetu, Mateju Arčonu, Zdravniški zbornici Slovenije, podjetju Salus, Ljubljana, d.d., Univerzi Alma Mater Europaea – ostitelje ECM in podjetju Mediasi d.o.o. Zahvaljujem se vsem uglednim predavate-i g ljem, ki so podarili svoj čas, izkušnje in svoje talente za uspeh tega srečanja. agovor Najlepša hvala tudi strokovnim sodelavcem Upravne pisarne SSK: general-n ni sekretarki Sonji Avguštin Čampa, Nini Frlan in Luki Klopčiču za odlično logistično in organizacijsko pomoč. Vsem udeležencem želim uspešno in ozdravni produktivno delo na konferenci ter obilo uspeha pri vašem poklicnem delu, gostom iz tujine pa prijetno bivanje v Sloveniji. snost, p 21 dna slove Uvo jeni ta in Slove sve iz kov nskih zdravni nca slove onfere XI. K Uvodna slove snost, pozdravni nagovor i gostiteljev i 22 n g prof. dr. Bojana Beović, dr. med. ostov Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Pandemija, ki je bila velik preizkus za zdravstvene sisteme in zdravnike, je prinesla tudi kak šno dobro stvar. Strokovne rešitve in ugotovitve so potova-le okoli planeta z nesluteno hitrostjo in nam praktično dnevno pomagale prilagajati zdravljenja in tako znatno izboljšale možnosti naših bolnikov. Tudi največji skeptiki so razumeli veliko prednost mednarodnega sodelovanja, torej tega, za kar svetovni slovenski kongres skrbi vse od svoje ustanovitve. XI V Evropi imamo odprte meje. Kljub temu imamo pogosto občutek, da smo . Kon v Sloveniji še naprej ujeti v našem majhnem svetu. Medicinska stroka je fere presegla te okvire že pred leti, z veliko truda smo v sodelovanju z UEMS re- nc formirali programe ter organizacijo specializacij. Naši zdravniki smo zaradi a slove kakovostnih fakultet in specializacij cenjeni in dobrodošli sodelavci preko n meje. Zdravništvo se je uspelo v celoti prilagoditi realnosti, nikakor pa nam skih ne uspe na evropsko primerljiv način organizirati zdravstvenega sistema. zd Trenutno stanje ni v interesu ne bolnikom in ne zdravnikom. ravnik Pri rešitvah ne potrebujemo novih prelomnih izumov. Podobno kot v času ov iz epidemije, moramo rešitve, ki odlično delujejo v tujini, prilagojeno prenesti sve k nam. Z močno podporo stroke in organizacij bolnikov lahko presežemo ta i poplavo stalnih instant rešitev, ki so bolj kot dolgoročnemu razvoju name- n Sl njen kratkotrajni potešitvi javnosti. ove nije ostov Letošnje srečanje s strokovnjaki iz celotnega sveta je zato dragoceno. Omogoča nam pogled preko ograje. Ne samo na znanstveni ravni iz član-v in g kov, ampak skozi izkušnje slovenskih zdravnikov v tujini, ki poznajo tako tuje sisteme kot slovensko resničnost. Zato se zahvaljujem organizatorjem, ostitelje da so posvetili veliko pozornost organizaciji zdravstvenega sistema in dve-i g ma ključnima temeljema: stroki in kadrovski zasedbi. Tovrstna srečanja prispevajo k temu, da naprej nas, predvsem pa odločevalce premaknejo agovor n iz cone samoumevnosti in samozadostnosti. Zato se organizatorjem in udeležencem zahvaljujem, da so pripravljeni še naprej odpirati meje. ozdravni snost, p 23 dna slove Uvo jeni ta in Slove sve iz kov nskih zdravni nca slove onfere XI. K Uvodna slove snost, pozdravni nagovor i gostiteljev i 24 n g Matej Arčon ostov Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Drage rojakinje, dragi rojaki, spoštovani organizatorji in udeleženci 12. konference slovenskih zdravnikov iz sveta in Slovenije. Resnično sem vesel, da vas lahko pozdravim na tem dogodku, na katerem gresta z roko v roki dve pomembni in navdihujoči poslanstvi. Prvo je povezovanje Slovencev doma in v tujini, prenos in vzajemno bogatenje njihovega - vašega - dragocenega znanja, izkušenj in idej. In drugo je delo v skupno dobro – v dobro bolnikom, v dobro naših otrok, v dobro vseh nas. Brez XI kakovostnega zdravstva ni kakovosti življenja. Moč zdravnika, da poseže v . Kon usodo sočloveka, je neizmerna. feren Izzivi v zdravstvu so – ne le v Sloveniji, ampak tudi drugod po svetu – ogro- ca s mni. V zadnjih letih od pandemije, ki je te težave še dodatno in na pose- love bej krut način razgalila, se pogosto zdi, da se jih je nakopičilo preveč in nsk so postale nerešljive. Da je zdravstveni sistem že zdavnaj podlegel nareku ih z denarja in ni več v službi ljudi. dravni A verjamem, da rešitve obstajajo, tudi če jih včasih izgubimo izpred oči. Je kov pa res, da bodo terjale ne le ogromno dela in časa, ampak tudi poguma, iz s ustvarjalnosti, lateralnega razmišljanja in sinergij. Obrniti moramo prav vet vsak kamen in izkoristiti vse potenciale, ki so nam na voljo. Rojaki v tujini a in ste dragocen kapital znanja, ki ga v preteklosti nismo vedno dovolj upora- Slove bili. Te napake ne smemo ponoviti. nije ostov Naš skupni slovenski narodni prostor je neizmerno bogat. Tako doma kot v tujini se lahko pohvalimo s številnimi mednarodno priznanimi strokovnjaki v in g in njihovimi uspehi na področju zdravstva. Vesel sem, da ste mnogi od njih danes znova tu z nami v Ljubljani, pripravljeni deliti svoje znanje, izkušnje, ostitelje ideje. i g Za to gre v prvi vrsti zahvala organizatorjem na čelu s Slovenskim svetov-agovor nim kongresom. Že več kot 30 let tako predano goji vezi naših rojakov po n svetu z matično domovino in s svojimi strokovnimi konferencami, ki se jih je zvrstilo že več kot 40, bogati skupni slovenski znanstveni prostor. ozdravni Posebna zahvala seveda tudi obema soorganizatorjema, Zdravniški zbor-snost, p nici Slovenije in Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, ter vsem partner-jem in podpornikom konference, med katerimi je, kar si štejem v veliko 25 čast, znova Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu. Na Uradu si resnično dna slove želimo, da bi znali držati odprta vrata vsem, ki so pripravljeni pomagati Uvo Sloveniji. Kot vedno je tudi letos program, ki ste ga pripravili, zelo raznolik, a obenem vsebinsko zaokrožen. Od vračanja h koreninam, k osnovam zdravniškega poklica, do odstiranja novih horizontov – najnovejših dosežkov medicine doma in po svetu. Strokovnost. Etika. Človečnost. Če so temelji trdni in smer prava, je mogoče marsikaj. Vsem vam želim obilico zanimivih, poučnih in plodnih razprav. In naj nam meje ne zastirajo pogleda! jeni ta in Slove sve iz kov nskih zdravni nca slove onfere XI. K 26 Uvodna predavanja: Poslanstvo slovenskega zdravnika Keynote Lectures: The Mission of the Slovenian Physician 27 jeni ta in Slove sve iz kov nskih zdravni nca slove onfere XI. K 28 ka nskega zdravni slove oslanstvo Slovenski zdravnik in današnji čas edavanja: P Slovenian Doctor in Current Time dna pr 29 Uvo Metka Zorc* Poslanstvo slovenskega zdravnika so v mnogih letih oblikovale generacije prednikov sodobne slovenske medicine, med katerimi je posebno izstopal slovenski zdravnik Marcus Gerbezius (Marko Gerbec), slovenski zdravnik, znanstveni pisec, humanist in eden od ustanoviteljev Academie operoso-rum Labacensis. Bil je nosilec in vizionar kardiološke stroke, v svojih zapisih je poudarjal, da zdravniški poklic ni poklic, vendar je posebno poslanstvo. jeni Skozi čas so se ohranjale njegove misli in hotenja, skozi generacije, vse do ustanovitelja sodobne interne medicine, Medicinske fakultete v Ljubljani in ta in Slove učitelja, generacije slovenskih zdravnikov in kasneje profesorjev, ki je svoje sve znanje pridobljeno v tujini, prenesel v domovino. Bil je mislec izjemnega iz duha, humanist z velikim srcem, precizni znanstvenik – prof. dr. Igor Tavčar. kov V enem od svojih del je zapisal: »Zdravniškemu poklicu se morajo posvetiti ljudje z globokim čutom za resnico, ljudje ki ljubijo življenje, naravo in so predani sočloveku. Ljudje, ki so svoje življenje pripravljeni posvetiti znano-nskih zdravni sti, medicinski teoriji in pomoči bližnjemu«. Temelj njegovih besed in vizija je spremljala generacije učiteljev Medicinske nca slove fakultete in študentov, skoraj do današnjih dni. Etične norme je postavljal pred vsa dejanja in to ne samo kot suhe zapise na papirju, temveč kot re-onfere snično življenje, življenje v medicini. Mnoge svoje kolege je imenoval »vite-XI. K zi medicine in znanosti«. Uvo Sprašujem se, ob spremembi načina življenja in spremembi vrednot, ki neu- dna smiljeno vejejo skozi današnji čas, ali še vedno z nami živijo hotenja našega pre velikega učitelja, ki je ostal svetel zgled do današnjih dni. dava Svet se je v veliki meri spremenil, materialni svet je prevzel vajeti do take nja: P mere, da se je to dotaknilo tudi našega poklica. Očala, skozi katera so ge- os neracije začele gledati svet, ne prinašajo sreče, materialne dobrine nikakor lans ne smejo in ne morejo biti vrednota, ki se postavlja pred etično delo v me- tvo dicinskem poklicu. slove Mnenja sem, da moramo ostati drugačni in boljši, ohranjati moramo zna- nske nje, požrtvovalnost, ljubezen do sočloveka in prinašati empatijo v medse- ga z bojne odnose. Samo tako bomo lahko ohranjali poslanstvo slovenskega dra zdravnika v današnjem času turbulenc, ki nikakor ni naklonjen humanim vni 30 idejam in entuziazmu. ka Verjamem, da bomo skupno zmogli ohranjati etične smernice našega lepe-ga poklica, ki naj bo poslanstvo. � *prof. dr. Metka Zorc, dr. med. Je redna profesorica Medicinske fakultete v Ljubljani. V Slovenski medicini in med slovenskimi srčnimi bolniki ji pripada posebno mesto. Na osnovi dolgoletnih izkušenj, pridobljenih v tujini in doma je s svojim entuziastič- nim delom, strokovnim znanjem in organizacijskimi sposobnostmi ustvarila Mednarodni center za zdravljenje bolezni srca in žilja MC MEDICOR Slovenija. Po dvajsetih letih delovanja je center postal vodilna Evropska ustanova z X izjemnim rezultatom zdravljenja in najnižjo smrtnostjo na zahtevnih ope-I. K rativnih posegih. Zadovoljstvo Slovenskih srčnih bolnikov so izrazile ankete on Ministrstva za zdravje Republike Slovenije, saj je bil center več let izbran fere za najboljšo bolnišnico v Sloveniji. V letu 2010 je dodatno razvila Center za nc rehabilitacijo in preventivno kardiologijo prof. dr. Jostp Turk s tesnim sode-a s lovanjem z LifeClass hoteli Portorož z namenom razvoja zdravstvenega tu-love rizma v Sloveniji. nsk Študij medicine je končala na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Istočasno je ih z na Biotehniški fakulteti v Ljubljani končala tudi študij biologije. Zaposlila se dr je v Univerzitetnem Kliničnem centru v Ljubljani ter na Medicinski fakulteti avni v Ljubljani. kov iz Specializacijo iz interne medicine je zaključila v Ljubljani z uspešno opra-sve vljenim specialističnim izpitom. Specializacijo s področja kardiologije je ta opravljala na Kliniki v Clevelandu (Cleveland Clinic Foundation), ki predsta-in S vlja eno najboljših ustanov za zdravljenje bolezni srca in žilja v svetu. Po love končani specializaciji se je dodatno izpopolnjevala na Univerzitetni kliniki nije ka v Ženevi ter na Univerzi Favaloro v Buenos Airesu, Argentina. Istočasno je končala študij medicinskega managementa v Vivey-ju (Švica). Doktorsko disertacijo z naslovom: “Aterosklerotične spremembe koronarnih arterij v primerjavi z motnjo v metabolizmu lipidov in ogljikovih hidratov” je nskega zdravni uspešno zagovarjala na Medicinski fakulteti v Ljubljani z oceno suma cum laude. slove Znanje, pridobljeno s področja kardiologije in organizacije zdravstvene služ- be je združila pri nastanku novega Centra za zdravljenje bolezni srca in žilja oslanstvo v Sremski Kamenici pri Novem sadu, kjer je organizirala poseben oddelek za srčno transplantacijo in ga tudi vodila. Pod njenim vodstvom je bila uspešno izvršena prva transplantacija srca v takratni skupni državi Jugoslaviji, prav tako je prva v takratni državi opravila biopsijo srčne mišice. Na Histološkem edavanja: P inštitutu v Ljubljani je istočasno razvila nove metode analize srčno – mišič- nega tkiva in uvedla sodobne principe zdravljenja bolezni miokarda. dna pr 31 Uvo Dolgoletne izkušnje na področju histoloških raziskav aterosklerotičnega procesa koronarnih arterij in bolezni srčne mišičnine je združila z uspešno klinično prakso. Že v zgodnjem začetku kliničnega dela se je posvetila zdravljenju bolnikov pred in po operacijah na srcu ter sekundarni preventivi, ustanovila ter razvila na Polikliniki v Ljubljani prvo ambulantno dejavnost s tega področja v Sloveniji. Uspešno je vodila zdravljenje številnih bolnikov iz Slovenije in tujine. Združila je povezave med Medicinsko fakulteto v Ljubljani, Clevelandsko kliniko, (ZDA), Favaloro Foundation, Buenos Aires, (Argentina), Kantonalno bolnico v Ženevi, Lausani (Švica), Konkuk University Seul (Koreja) in Cedars Sinai Medical Center, Los angeles (ZDA). To dragoceno sodelovanje ohranja in poglablja še danes skozi številne raziskovalne projekte in vsakoletne mednarodne konference. Znanje s področja srčne kirurgije in kardiologije je prenesla na Kitajsko, kjer je s pomočjo kolegov uspela oblikovati Kardiokirurški center v Yinchuanu. V matični ustanovi MC MEDICOR Slovenija je nudila uspešna izobraževanja kolegom iz Kitajske, od koder so lahko znanje prenesli v svojo domovino. jeni Rezultati odlične klinične prakse, združene z raziskovalnim delom ob pove-zavi in podpori kolegov iz tujine nadaljuje kot predsednica uprave na čelu Mednarodnega centra za zdravljenje bolezni srca in ožilja MC MEDICOR ta in Slove Slovenija od leta 2003. sve iz V Slovenski medicinski prostor je s tem centrom prenesla nove ideje in uspe-kov šno vizijo zdravljenja kardiovaskularnih bolezni, razvila Center za zdravljenje strukturnih bolezni srca in s pomočjo kolegov iz Koreje, ZDA in Argentine novo metodo operativnega zdravljenja zaklopk. nskih zdravni V letih 2012 – 2014 je uspešno vodila Zdravstveni svet Ministrstva za zdravje Republike Slovenije, leta 2007 je bila izbrana za Slovenko leta, leta 2014 pa za Specialistko leta. nca slove Od marca leta 2014 je redna članica Evropske akademije znanosti in umetnosti. Podeljen ji je bil prestižni naslov akademik. onfere Leta 2019 ji je predsednik Republike Slovenije, gospod Borut Pahor, podelil XI. K posebno priznanje, red za zasluge na področju medicinskih znanosti. Uvodna pred Ohranitev in utrditev zaupanja avanj med bolnikom in zdravnikom v času a: Pos dramatičnih sprememb v medicini lanstvo sl Preserving and Consolidating ove ns a Patient-physician Trust in the Era kega z of Dramatic Changes in Medicine dravni 32 ka Jadranka Buturović-Ponikvar* Zaupanje je ključna komponenta odnosa med zdravnikom in bolnikom, na kateri ta poseben odnos temelji že tisočletja. Obojestransko zaupanje je dragoceno tako za bolnika kot za zdravnika, ima za posledico boljše sodelovanje pri zdravljenju, posledično lahko boljše izhode in manj potrebe po kontrolnih obravnavah. Za zdravnika dejstvo, da mu bolnik zaupa pomembno izboljšuje njegovo zadovoljstvo in profesionalno izpolnitev. Odnos med zdravnikom in bolnikom je v sodobnem času deležen velikih XI pritiskov. V zadnjih desetletjih je prišlo do velikih sprememb v odločanju v . Kon medicini in zdravstvu. Bolnikom in zdravnikom so se pri odločanju pridru- fere žili bioetiki, pravniki, ekonomisti, filozofi, sociologi, civilna družba in akti- nc visti. Umetna inteligenca vstopa v medicino z velikimi koraki. Sočasno se a slove povečuje pritisk na zdravnike (ki predstavljajo zelo majhen del zaposlenih n v zdravstvu) v smeri nadzora učinkovitosti izvajanja zdravstvenih obravnav. skih Zdravniki so tudi deležni pritiskov, da bi izvajali etično sporne prakse (kot zd je evtanazija), ki so v nasprotju s poslanstvom zdravniškega poklica. ravnik Moralna kriza pri zdravnikih je prisotna v vse večjem številu držav. O tem ov iz je 15. junija 2023 novinar in pisatelj Eyal Press objavil članek v NY Timesu: sve “The moral crisis of America’ doctors” s podnaslovom: “The corporatization ta i of healthcare has changed the practice of medicine, causing many physici- n Sl ans to feel alienated from their work”. Admnistrativne obremenitve zdrav- ove nikov se povečujejo, časa za pogovor z bolnikom je vse manj. Prepričevanje nije ka zavarovalnic da predhodno odobrijo plačilo zdravljenja težkih bolnikov je za zdravnike mukotrpno in stresno. Merjenje produktivnosti, pritiski ad-ministrativnih služb na medicinske odločitve (katere preiskave naj bi se prioritetno naročale, katere bolnike naj bi zdravniki čimprej odpuščali), nskega zdravni odpuščanje zdravnikov ki opozarjajo da pogoji dela ne omogočajo varne slove zdravstvene obravnave, stiska zdravnikov, ker svojim bolnikom ne morejo nuditi tistega, kar znajo, kar bolniki potrebujejo in zaradi česa so postali zdravniki, vse to povzroča naraščajoče stiske zdravnikov in moralni distres, oslanstvo posebej v določenih strokah. Zdravniki so navajeni zdržati velike pritiske, že od študija naprej, ki že edavanja: P stoletja velja za enega najbolj zahtevnih študijev. Zdravniki so vajeni biti odgovorni za svoja dejanja. Še vedno je velika večina zdravnikov večine dna pr strok, vsem spremembam in pritiskom navkljub, zmožna ohraniti globoko 33 Uvo intimen in zaupen odnos z bolnikom, s katerim se skupaj bojujeta za zdravje in življenje, na način ki ustreza posameznemu bolniku in ga upošteva celostno, kot enkratno in neponovljivo osebo. Povprečni bolnik ne obstaja, vsak je drugačen. Četudi imajo enake diagnoze. Da bi to zaupanje ohranili in utrdili, zdravniki potrebujejo več časa za obravnavo posameznega bolnika kot ga danes imajo na voljo. Ta čas je po-treben tudi za zagotavljanje kakovosti in varnosti zdravstvene obravnave, ustrezno izvajanje zakonsko obvezne pojasnilne dolžnosti, ki bolniku omogoča uresničevanje njegove avtonomne volje. Ob tem mora vsak zdravnik slediti svojemu notranjemu moralnemu kompasu in vesti, ki sta srce in duša zdravniškega poklica. Bolniki ne želijo biti del tehnološkega tekočega traku. Želijo si človeški stik s svojim zdravnikom. To potrebujejo vsaj enako kot zdravila. Enako si želi-je mo zdravniki. Za uresničitev teh želja smo se dolžni boriti. ni ta in Slove sve � *prof. dr. Jadranka Buturović-Ponikvar, dr. med. iz kov Je specialistka internistka in nefrologinja, višja svetnica in redna profesorica na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Zaposlena je na Kliničnem oddelku za nefrologijo Interne Klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana (UKCL) od leta 1988 in na Katedri za interno medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. nskih zdravni Rojena je v Puli (Hrvaška). Maturirala je z odliko na gimnaziji „Vladimir Nazor“ in srednji glasbeni šoli „Josip Hatze“ v Splitu (Hrvaška). Diplomirala nca slove je na Medicinski fakulteti Univerze v Beogradu kot najboljša študentka le-tnika (povprečna ocena 9.93), nagrajena z letno nagrado Srbskega zdravni-onfere škega društva. Od 1982-1988 je bila zaposlena v Centru za transplantacijo in dializo Univerzitetnega kliničnega centra Srbije v Beogradu. XI. K Uvo Vodila je Center za otroško dializo in transplantacijo UKCL (1994-1998, do dn preselitve Centra na Pediatrično kliniko), pozneje Enoto za ultrazvok KO za a pr nefrologijo. Bila je predstojnica Kliničnega oddelka za nefrologijo Interne ed klinike UKCL od 2015-2018. Od 2014-2018 je bila pomočnica strokovnega di-ava rektorja UKCL za raziskovalno dejavnost. Od 2018 do 2023 je bila strokovna nja direktorica UKCL. : Pos Leta 1988 se je izpopolnjevala na Northwestern University, Chicago, Illinois, lan USA. Od leta 2004 je redna profesorica na Katedri za interno medicino stvo Medicinske fakultete UL. Od leta 2017 je predsednica Habilitacijske komisije sl Medicinske fakultete in članica Habilitacijske komisije Univerze v Ljubljani. ove Je predsednica etične komisije Eurotransplanta, članica Komisije za medi-nsk cinsko etiko R Sloveniji in Etične komisije Evropskega nefrološkega združe-ega nja. Od 2023 predseduje delovni skupini za interventno nefrologijo v okviru zd ISN (International Society of Nephrology). rav Področja kliničnega in raziskovalnega dela so: hemodializa, transplantacija ni 34 ka ledvice, ultrazvočno-dopplerska diagnostika, medicinska etika. Bibliografija je dosegljiva na Pubmedu in Web pod imeni: buturovic j; buturovic-ponikvar j; ponikvar jb; buturovicponikvar j, in na SICRIS-u, COBISS ID10649, google scholar Jadranka Buturovic Ponikvar. XI. Konferenca slove nskih zdravnikov iz sveta in Slove nije ka nskega zdravni slove Znanost in tehnika potrebujeta srce, ki ljubi in služi oslanstvo Science and Technology Need edavanja: P a Heart That Loves and Serves dna pr 35 Uvo Anton Jamnik* Prišli smo do civilizacijske točke, v kateri tehnika prevladuje nad moralo in vodi v pozabo človeka in Boga. Umberto Galimberti, italijanski filozof, govori o tem, da danes živimo v strogem in nevarnem kontekstu, ljudje pa se tega ne zavedajo, misleč, da je tehnika po naravi dobra, da lajša naše življenje in zagotavlja, da živimo bolje kot nekoč. Pozabljajo, da je tehnika najvišja oblika racionalnosti, ki jo je človeštvo kadarkoli doseglo. In to nadvse preprosta racionalnosti, ki pravi takole: dosegati najvišji možni cilj z naj-je nižjo porabo sredstev. Tako deluje tehnična racionalnost in tudi globalna ni ekonomija, ki vsaj navidezno ohranja človeški obraz v smislu, da jo poganja človeška želja – strast do denarja – v resnici pa gre v tem tehničnem svetu ta in Slove za radikalno pozabo (izključitev) človeka. Ko tovrstna tehnična racional-sve nost postane običajen način razmišljanja, človek ni več sposoben razloče-iz vati, kaj je lepo, kaj dobro, kaj pravično in kaj resnično, temveč samo kaj je kov koristno in ugodno. Tako razumnost človeka tehnične racionalnosti doživi radikalno redukcijo. Postavlja se ključno vprašanje, namreč, ali bo potem, ko bo tehnična racionalnost povsem ponotranjena, ali bo človek še doje-nskih zdravni mljiv, ali se bo sposoben srečevati z vsemi iracionalnimi razsežnostmi, ki so človeškemu bitju lastne? Ko Galimberti govori o človekovi iracionalnosti misli na bolečino, za katero ni razlage ne razloga. Ko človeka prizadene nca slove neozdravljiva bolezen, se sprašuje zakaj ravno njega. To je večno vprašanje trpečih, ki se spogledujejo s smrtno boleznijo. Z iracionalnostjo je mišljenja onfere ljubezen, domišljija, umišljanje, ter na tisoče in en razlog, zaradi katerih XI. K Uvo človek deluje. Kako bo mogoče doživljati vse te razsežnosti bivanja v svetu, dna ki ga vse bolj določa ponotranjena tehnična racionalnost? Če človek ne bo pre skrbel za duševne in duhovne razsežnosti bivanja, se bo zgodila odprava dav človeka, oziroma bomo izgubili človeka. Zgodilo se bo, oziroma se že doga- anj ja, da bo človeštvo izstopilo iz zgodovine, človeštvo je vrženo iz zgodovine, a: Po postaja ahistorično, saj tehnika nima zgodovine, ima le razvoj, ima rast. slans Ob tehnični interpretaciji družbe, tehnični v širokem pomenu besede – člo- tvo veka kot fenomen z vidika psihologije, sociologije, ekonomije, ekonometri- slove je – je filozofija edina, ki, skupaj z umetnostjo in v določeni meri še s knji- ns ževnostjo, zmore misliti, da človek ni ujet v zgolj tehnično racionalnost in keg da nikoli ni in ne sme postati samo predmet. Tehnične, oziroma empirične a zd znanosti namreč vedno bolj verjamejo, da je človek kot izdelovalec pred- rav metov in njihov potrošnik tudi sam predmet. Posledica tega je, da to vodi v ni 36 ka samo-določanje, češ predmeti smo, torej moramo biti koristni, varčni, vzdr- ževani in nadomestljivi. Toda človek je v resnici prav tisto, kar predmet ne more biti. Sliši se enostavno, in vendar to trdi in opazi malo ljudi. V seda-njem času, v tem trenutku, so ljudje spontano globoko prepričani, da so predmeti, in se tako tudi vedejo, kar je dovršena oblika nihilizma. V takšnih razmerah je še prav posebna naloga filozofije in teologije, da opozarjata na pozabo človeka, da odpirata vprašanja, ki večno zadevajo človeka, ki mu vračajo dostojanstvo, smisel in upanje. Bolečina, bolezen nas naredi bolj občutljive drug za drugega, nas naredi bolj človeške; brez trpljenja, bolezni, nepopolnosti postajamo – in to vidimo na vsakem koraku – ljudje brez empatije, trdi, neizprosni, delujemo po logiki tehnologije in ekonomije, ko skušamo s čim manj sredstev v čim krajšem času doseči čim večje rezultate. Bolezen, trpljenje, bolečina so v takšni naravnanosti razumljeni kot velika ovira, v resnici pa so opomniki, da XI je življenje nekaj več: da smo tukaj zato, da lahko živimo odnose podarja- . Kon nja in sprejemanja, ljubezni in bližine, da imamo pomen ne zaradi svojega fere položaja, veljave, denarja, temveč zato, ker smo z nekom v odnosu – kot nc kristjan tudi v odnosu z Bogom, v katerem se zavedam, da je moje življenje a slove Božji dar, da si ga nisem dal sam in ga sam tudi ne morem »odkupiti«. Ravno n stiske, težave me vedno znova vračajo k temu temelju, prevprašujejo moj skih življenjski ritem in postavljajo pod vprašaj ekonomsko-potrošniško logiko zd življenja, ki je sicer tako prevladujoča. ravnik »Ne pozabite, da je za zdravstveno kartoteko in izvidi vedno oseba, ter da ov iz pogosto lahko zdravnikov izraz nežnosti, nasmeh in beseda upanja včasih sve pomagajo bolj kot zdravila. Ne dopustite, da bi tehnika in instrumentaliza- ta i cija zamenjali človeški stik….Že dalj časa se veliko energije in dela usmerja n Sl v razvoj računalnika, ki »misli« (umetna inteligenca), vendar pa doslej nihče ove ni predvidel možnosti, da bi lahko obstajal računalnik, ki bi »ljubil«, ki bi bil nije ka lahko ganjen, ki bi prišel človeku naproti na čustveni ravni, mu pomagal, da bi lažje ljubil, kakor mu npr. olajša izračun razdalje med zvezdami, gibanje atomov in shranjevanje podatkov. Žal povečanje človekove inteligence in kognitivnih zmožnosti ne gre z roko v roki z večjo sposobnostjo, da bi lju-nskega zdravni bili. Nasprotno, zdi se, da le-ta nič ne šteje, medtem ko vemo, da sreča ali slove nesreča nista odvisni toliko od znanja ali neznanja, ampak od tega, če lju-bimo, če smo ljubljeni ali nismo ljubljeni« (kardinal Cantalamessa in papež Frančišek v nagovoru zdravnikom in znanstvenikom). oslanstvo edavanja: P � *prof. dr. Anton Jamnik dna pr Rodil se je 27. 7. 1961 v Ljubljani. Osnovno šolo je končal leta 1976 v 37 Uvo Grosupljem in se vpisal na gimnazijo Josipa Jurčiča v Stični, kjer je leta 1980 maturiral. Po odsluženem vojaškem roku se je leta 1981 vpisal na Teološko fakulteto v Ljubljani in tu diplomiral leta 1987. Nadškof dr. Alojzij Šuštar ga je po mašniškem posvečenju poslal za kaplana v Kočevje, leta 1990 pa imenoval za svojega tajnika. Pri katedri za filozofijo Teološke fakultete Univerze v Ljubljani je nadaljeval z magistrskim študijem in leta 1993 zagovarjal magistrsko nalogo z naslovom Sveto med transcendenco in imanenco v sodobni slovenski filozofski misli. Naslednje leto je bil izvoljen in imenovan za asistenta pri Katedri za filozofijo TF Univerze v Ljubljani. Istega leta se je preselil v Zavod sv. Stanislava, kjer je na Škofijski klasični gimnaziji poučeval verouk in nato filozofijo. Ob tem je nadaljeval svoj doktorski študij v Ljubljani in v Oxfordu, ter zaključil na Teolološki fakulteti Univerze v Ljubljani z disertacijo Rawlsov poskus etič- ne utemeljitve liberalizma - mentor prof. dr. Anton Stres, komentorja prof. dr. Janez Juhant in dr. Cyril Barrett, Campion Hall, University of Oxford. Od leta 1997 je bil docent za filozofijo na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani, je leta 2012 pa je bil izvoljen in imenovan za izrednega profesorja za filozofijo ni na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani. Leta 2023 ga je senat Univerze v Ljubljani izvolil in imenoval za rednega profesorja za filozofijo. ta in Slove Od leta 1995 do leta 2000 je bil odgovorni urednik revije Tretji dan. Od ustanovitve dalje (leta 1993) je bil tajnik Mešane krovne komisije Rimokatoliške sve iz Cerkve in Vlade republike Slovenije (do leta 1997). Leta 1997 je postal mladi kov član Evropske akademije znanosti in umetnosti s sedežem v Salzburgu, leta 2008 pa redni član. Julija 2000 ga je ljubljanski nadškof dr. Franc Rode imenoval za direktorja Zavoda sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano. Leta 2008 je postal redni član Evropske akademije znanosti in umetnosti s sedežem v nskih zdravni Salzburgu. Leta 2005 ga je papež Benedikt XVI imenoval za pomožnega škofa v Ljubljanski nadškofiji. Posvečen je bil januarja 2006. Tri leta je vodil komisijo nca slove za šolstvo pri Slovenski škofovski konferenci. Leta 2022 pa je pri Slovenski škofovski konferenci prejel nove službe: je delegat Slovenske škofovske onfere konference pri Komisiji škofovskih konference Evropske unije (COMECE). 24. marca 2023 je bil Jamnik v Rimu na pomladanski skupščini COMECE XI. K Uvo soglasno izvoljen za predsednika Komisije za etiko pri Komisiji škofovskih d konferenc Evropske unije v Bruslju (COMECE). na pre Je predsednik Komisije za koordinacijo katoliških medijev, ter predsednik da Komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Od leta 2023 je predsednik van Komisije za šolstvo pri Slovenski škofovski konferenci. Prav tako je član sve-ja: P ta Muzeja krščanstva v Stični, kjer zastopa Slovensko škofovsko konferenco. osla Od avtorski del je najpomembnejša knjiga, ki je leta 1998 izšla pri Novi reviji nst z naslovom Liberalizem in vprašanje etike. Prav tako pa je pri Novi reviji leta vo s 2009 kot del monografije izšlo njegova razprava o komunitarizmu v odno-love su do liberalizma. Leta 2012 je izšlo njegova tretja knjiga z naslovom »Med ns Vagabundom in romarjem« (Družina, 2012), ki obravnava temeljna etična ke vprašanja, liberalizem, vprašanja s področja filozofije religije, ter vprašanje ga z slovenske osamosvojitve. Leta 2016 je pri založbi Ognjišče izšla njegova dra monografija z naslovom »Naš nadškof Šuštar – eden od očetov slovesnke vni 38 samostojnosti«. Leta 2018 je pri Mladinski knjigi izšlo eno njegovih temeljnih ka znanstvenih del, sad večletnega raziskovalnega, ki se posveča vprašnjem liberalizma in komunitarizma- znanstvena monografija z naslovom »Svet osa-mljenih tujcev« - Komunitarna in postmoderna kritika liberalizma. Leta 2020 je izšla znanstvena monografija »Nadškof Alojzij Šuštar 100 - letnica rojstva«, ki jo je uredil skupaj z Bojanom Žalcem in napisal obširen znanstveni prispevek o vlogi nadškofa dr. Alojzija Šuštarja pri slovenskem osamosvajanju. Znanstvena monografija in znanstveni simpozij sta dva konkretna rezultata dvoletnega projekta (Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani 2020-2022) o Pomenu in vlogi nadškofa dr. Alojzija Šuštarja v slovenskem in evropskem prostoru, v Cerkvi na Slovenskem, s posebnim poudarkom o njegovi vlogi pri slovenski osamosvojitvi S področja etike in družbenih vprašanj je objavil tudi mnoge druge razprave kot npr: Trstenjakovo etično pojmovanje človeka, Med vrednotami in liberalizmom, Postmoderna etična perspektiva, Strpnost - krepost za nove čase, Evropa išče svojo dušo, Propad totalitarnih ideologij in družbeno-moralna kriza, v zadnjih letih pa je objavil članke s področja filozofije religije in poslovne etike v znanstvenih revijah v Pekingu, Buenos Airesu, Dublinu, Tokiu in drugih znanstvenih revijah po Evropi in svetu. Imel XI je predavanje na Teološkem tečaju za študente in izobražence v Ljubljani in . Ko po drugih mestih po Sloveniji; julija 2000 je imel predavanje na Evropskem nfe srečanju katoliških pedagogov z naslovom Učitelj pred izzivi časa, dvakrat je ren predaval v Dragi, sodeloval je na simpoziju v Rimu in drugod po svetu. ca slove Po letu 2005 se zelo intenzivno posveča vprašanjem s področja šolstva. Vodil je Komisiji tako za katoliško osnovno šolo, kot tudi bodočo Katoliško nsk Univerzo, ki je leta 2010 pričela s prvo fakulteto za Poslovne vede. S tem je ih z bil tudi zaključen obširen projekt pokritje celotne vertikale katoliškega šol-dra stva, od vrtcev do Katoliške fakultete za Poslovne vede. Bil je prvi direktor vni Katoliškega inštituta (do 2009), ki pomeni pomemben korak na poti ustana-kov vljanja Katoliške Univerze. Leta 2010 je tako začela z delom prva fakulte-iz s ta bodoče Katoliške Univerze, Fakulteta za poslovne vede (program za to ve fakulteto je bil od države verificiran februarja 2009), na kateri je prva leta ta i predaval filozofijo, filozofijo religije in etiko (poslovno etiko). Prav na podro-n S čju mednarodnega sodelovanj je bilo v njegovem času direktorske službe love Katoliškega inštituta podpisanih večje število pogodb o sodelovanju z tujimi nije Univerzami, od Evrope, ZDA, Južne Amerike do Azije. Vodil je Komisijo za ka pripravo katoliške osnovne šole, ki je leta 2008 začela delovati v Zavodu Svetega Stanislava in je to prva katoliška osnovna šola v Sloveniji. Zadnja leta predava po različnih univerzah po Evropi. Leta 2002 (do leta 2010) je bil imenovan za predsednika Republiške maturitetne komisije za filozofijo pri Ministrstvu za šolstvo, nskega zdravni Kot član Evropske akademije znanosti in umetnosti veliko sodeluje z različ- slove nimi ustanovami po celem svetu. Tako je predaval v ZDA (Boston College, Georgetown University), Angliji, v Argentini, Na Japonskem v Tokyu (Sophia University in Tsuda University) in na različnih drugih univerzah, v Salzburgu oslanstvo pa kot redni član Evropske akademije znanosti in umetnosti. V zadnjih letih se še več posveča mednarodnemu sodelovanju z azijskim prostorom. Tako je leta 2010 in leta 2011 aktivno sodeloval s predavanji na konferencah v edavanja: P Tokiu (Japonska), Cochinu, Bangalore (Indiji) in nekaterih drugih azijskih de- želah. Aktivno sodeluje tudi z Mednarodnim inštitutom za poslovno etiko v dna pr Pekingu-Macau (Kitajska), kjer v programski skupini, v katero je vključen, pri-39 pravljajo knjigo o Poslovni etiki. Zadnja leta intenzivno sodeluje s Katoliško Uvo Univerzo svetega Jožefa v Macau na Kitajskem. Prav tako sodeluje v sku-pnih projektih s Katoliško Univerzo v Buenos Airesu (Argentina) in Univerzo v Dublinu, ter Ateneno de Manila University na Filipinih. Jamnik redno pred-va na različnih kongresih slovenskik in mednarodnih v Sloveniji. Je reden predavatelj v okviru Zdravniške zbornice, kjer predava o medicinski etiki, prav tako pa redno predava za zdravnike in osebje Medicorja, ko prirejajo Mednarodne kongrese. Je tudi redni predavatelj na mednarodnih konferencah Svetovnega slovenskega kongresa. Poleg mnogih znanstvenih člankov je napisal tudi štiri monografije: Liberalizem in vprašanje etike, Med romarjem in vagabundom, Naš nadškof Šuštar, Svet osamljeni tujcev-Komunitarna in postmoderna kritika liberalizma ter daljšo razpravo o komunitarizmu v knjigi Mateje Pevec Rozman z naslovom Etika in sodobna družba Januarja 2013 je sodeloval na treh mednarodnih konferencah v Aziji: v New Delhiju na temo krščanstva v globalnem svetu, v Bangaloreju (Indija) je imel seminar o etiki na St. John's University za študente medicine, v Pekingu je predaval o sodobnih etični dilemah globalnega sveta. Leta 2017 pa je kot jeni gostujoči profesor predaval na Teološki fakulteti in Inštitutu za medicinsko etiko v Mumbaiu v Indiji. Posveča se predvsem sodobnim vprašanjem s področja filozofije religije, medverskega dialoga in aplikativne etike ter ta in Slove dilemam sodobnega liberalizma in neoliberalizma. Leta 2018 je predaval v Seulu na Katoliški Univerzi. V juliju 2018 je v Singapurju imel dve predavanji sve iz o spravi na Korejskem poolotoku. V zadnji 10 letih se poleg pedagoškemu kov in raziskovalnemu delu, ter pisanju znanstvenih razprav, še posebej posve- ča azijskemu prostoru: Kitajski, Koreji, Indiji, Japonski, ter drugim državam v tem delu sveta. Leta 2019 je kot gostujoči profesor predaval na katoliški Univerzi v Seulu in Macau ter Pekingu. nskih zdravni nca slove onfere XI. K 40 Organizacija zdravstvenega sistema The Organization of the Healthcare System 41 jeni ta in Slove sve iz kov nskih zdravni nca slove onfere XI. K 42 am iste dravstvenega s Organizacija z PREDSEDUJOČI 43 mag. Andrej Bručan, dr. med. Rojen leta 1943, zdravnik internist, kardiolog, politik. Na Medicinski fakulteti UL je leta 1967 diplomiral in leta 1996 magistriral,1 leta 1974 je opravil specializacijo iz interne medicine in leta 1989 iz kardiologije. Leto kasneje je opravil akademsko specializacijo – magisterij in leta 1993 v Belgiji opravil izpit iz urgentne medicine. V letih 1969–1974 je deloval na Interni kliniki in na Infekcijski kliniki ljubljan-je ske bolnišnice, nato pa se zaposlil v Centru za intenzivno interno medicino ni UKC Ljubljana. V letih 1979–2000 ter 2001–2004 je bil vodja Internistične prve pomoči ter v letih 1992–1996 direktor Internih klinik Zaloška. ta in Slove Bil je mentor številnim študentom medicine, zdravnikom in medicinskim sve sestram na področjih interne, urgentne in intenzivne medicine. Bil je pred-iz kov sednik Slovenskega združenja za urgentno medicino (1994–2004) in v letih 1996–2004 podpredsednik Evropskega združenja za urgentno medicino, član izvršilnega odbora Evropskega sveta za reanimacijo in predsednik Komisije za sekundariat Zdravniške zbornice Slovenije. Od leta 1996 je član nskih zdravni izpitnih komisij za izpit iz urgentne medicine in specialistični izpit iz interne medicine. V letih 2013–2017 je bil predsednik Komisije za pripravništvo nca slove Zdravniške zbornice Slovenije. onfere XI. K 1 https://sl.wikipedia.org/wiki/Andrej_Bru%C4%8Dan Org Je avtor poglavja o reanimaciji v učbeniku Interna medicina iz leta 1993. aniz V letih 1992–2008 je bil urednik Zbornika simpozija Urgentna medicina in acij v letih 1996–2004 član izdajateljskega sveta in recenzent revij European a zd Journal of Emergency Medicine in Resuscitation.2 ravst Od leta 1994 je član SDS, kjer je postal leta 1996 predsednik odbora za ven zdravstvo, leta 2000 pa minister za zdravstvo v Bajukovi vladi, od leta 2004 ega s do leta 2007 ponovno minister za zdravstvo, leta 2008 je deloval kot po- iste slanec v Državnem zboru RS, leta 2008 se je upokojil. Od leta 2000 do leta ma 2006 je bil predsednik mestnega odbora SDS v Ljubljani, istočasno pa tudi podpredsednik SDS. 44 XI. Konferenca slove nskih zdravnikov iz sveta in Slove nije 2 Andrej Bručan – Curriculum Vitae, 2020. Osebni arhiv. am iste dravstvenega s Organizacija z PREDSEDUJOČA 45 prof. dr. Metka Zorc, dr. med. Je redna profesorica Medicinske fakultete v Ljubljani. V Slovenski medicini in med slovenskimi srčnimi bolniki ji pripada posebno mesto. Na osnovi dolgoletnih izkušenj, pridobljenih v tujini in doma je s svojim entuziastič- nim delom, strokovnim znanjem in organizacijskimi sposobnostmi ustvarila Mednarodni center za zdravljenje bolezni srca in žilja MC MEDICOR Slovenija. Po dvajsetih letih delovanja je center postal vodilna Evropska ustanova z jeni izjemnim rezultatom zdravljenja in najnižjo smrtnostjo na zahtevnih operativnih posegih. Zadovoljstvo Slovenskih srčnih bolnikov so izrazile ankete Ministrstva za zdravje Republike Slovenije, saj je bil center več let izbran ta in Slove za najboljšo bolnišnico v Sloveniji. V letu 2010 je dodatno razvila Center za sve rehabilitacijo in preventivno kardiologijo prof. dr. Jostp Turk s tesnim so-iz kov delovanjem z LifeClass hoteli Portorož z namenom razvoja zdravstvenega turizma v Sloveniji. Študij medicine je končala na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Istočasno je nskih zdravni na Biotehniški fakulteti v Ljubljani končala tudi študij biologije. Zaposlila se je v Univerzitetnem Kliničnem centru v Ljubljani ter na Medicinski fakulteti v Ljubljani. nca slove Specializacijo iz interne medicine je zaključila v Ljubljani z uspešno opra-onfere vljenim specialističnim izpitom. Specializacijo s področja kardiologi-XI. K je je opravljala na Kliniki v Clevelandu (Cleveland Clinic Foundation), ki Org predstavlja eno najboljših ustanov za zdravljenje bolezni srca in žilja v sve- aniz tu. Po končani specializaciji se je dodatno izpopolnjevala na Univerzitetni acij kliniki v Ženevi ter na Univerzi Favaloro v Buenos Airesu, Argentina. a zd Istočasno je končala študij medicinskega managementa v Vivey-ju (Švica). ravst Doktorsko disertacijo z naslovom: “Aterosklerotične spremembe koronar- ven nih arterij v primerjavi z motnjo v metabolizmu lipidov in ogljikovih hi- ega s dratov” je uspešno zagovarjala na Medicinski fakulteti v Ljubljani z oceno iste suma cum laude. ma Znanje, pridobljeno s področja kardiologije in organizacije zdravstvene službe je združila pri nastanku novega Centra za zdravljenje bolezni srca in žilja v Sremski Kamenici pri Novem sadu, kjer je organizirala poseben 46 oddelek za srčno transplantacijo in ga tudi vodila. Pod njenim vodstvom je bila uspešno izvršena prva transplantacija srca v takratni skupni državi Jugoslaviji, prav tako je prva v takratni državi opravila biopsijo srčne miši-ce. Na Histološkem inštitutu v Ljubljani je istočasno razvila nove metode analize srčno – mišičnega tkiva in uvedla sodobne principe zdravljenja bolezni miokarda. Dolgoletne izkušnje na področju histoloških raziskav aterosklerotičnega procesa koronarnih arterij in bolezni srčne mišičnine je združila z uspe- šno klinično prakso. Že v zgodnjem začetku kliničnega dela se je posvetila zdravljenju bolnikov pred in po operacijah na srcu ter sekundarni preventivi, ustanovila ter razvila na Polikliniki v Ljubljani prvo ambulantno dejavnost s tega področja v Sloveniji. Uspešno je vodila zdravljenje številnih bolnikov iz Slovenije in tujine. Združila je povezave med Medicinsko fakulteto v Ljubljani, Clevelandsko kliniko, (ZDA), Favaloro Foundation, Buenos Aires, (Argentina), Kantonalno XI bolnico v Ženevi, Lausani (Švica), Konkuk University Seul (Koreja) in Cedars . Kon Sinai Medical Center, Los angeles (ZDA). To dragoceno sodelovanje ohra- fere nja in poglablja še danes skozi številne raziskovalne projekte in vsakole- nc tne mednarodne konference. Znanje s področja srčne kirurgije in kardi- a slove ologije je prenesla na Kitajsko, kjer je s pomočjo kolegov uspela obliko- n vati Kardiokirurški center v Yinchuanu. V matični ustanovi MC MEDICOR skih Slovenija je nudila uspešna izobraževanja kolegom iz Kitajske, od koder so zd lahko znanje prenesli v svojo domovino. ravnik Rezultati odlične klinične prakse, združene z raziskovalnim delom ob pove- ov iz zavi in podpori kolegov iz tujine nadaljuje kot predsednica uprave na čelu sve Mednarodnega centra za zdravljenje bolezni srca in ožilja MC MEDICOR ta i Slovenija od leta 2003. n Slove V Slovenski medicinski prostor je s tem centrom prenesla nove ideje in ni uspešno vizijo zdravljenja kardiovaskularnih bolezni, razvila Center za je am zdravljenje strukturnih bolezni srca in s pomočjo kolegov iz Koreje, ZDA in iste Argentine novo metodo operativnega zdravljenja zaklopk. V letih 2012 – 2014 je uspešno vodila Zdravstveni svet Ministrstva za zdravje Republike Slovenije, leta 2007 je bila izbrana za Slovenko leta, leta 2014 dravstvenega s pa za Specialistko leta. Od marca leta 2014 je redna članica Evropske akademije znanosti in umetnosti. Podeljen ji je bil prestižni naslov akademik. Organizacija z Leta 2019 ji je predsednik Republike Slovenije, gospod Borut Pahor, podelil posebno priznanje, red za zasluge na področju medicinskih znanosti. 47 jeni ta in Slove sve iz kov nskih zdravni nca slove onfere XI. K Organizacija zdravstvenega sistema Healthcare Today for Health Tomorrow 48 Ronald J. Chufo* � *Ronald J. Chufo He is Co-Founder and Director International Patients Services Cleveland Clinic Fo-undation ( Retired). University Hospital Medical Center, Director of International Center (Retired). Duke University Medical Center, Consultant – International Pati-ent Services. McGill Hospital Medical Center Montreal XI Quebec. Consultant – Esta-blish Internationa Patient Physician Program. Also . Ko Consultant to Medical Centars in Bahams, Slovenia and USA, on as needed ba-nfe sis.Coordinated Medical Programs in Counties including Saudi Arabia, Brazil, ren Turkey, Bahrain, Egypt, Oman, Canada, Bahamas and Slovenia. Establish first ca patient Air Medical Transport worldwide. Established Physician Education slove Program for nonUSA liccnsed Physicians in their Field of Medicine. Employed n in the USA Space Program and in Developing pharma-ceuticians and life su-ski pport systems. Employed by the American National Red Cross. Developing h z and teaching emergency programs such as CPR. Heimlich Maneuver, Ski dra patrol rescue emergncy. Medical Technician Program and First Aid Water vnik Rescue Programs. ov iz sveta in Slove nije am iste dravstvenega s Vizija organizacije zdravstvenega sistema Organizacija z The Vision and Organisation of Health Care System 49 Metka Zorc* Veseli me, da se bomo v okviru letošnje konference zdravnikov iz domovine in tujine posvetili posebnemu problemu organizacije zdravstvenega sistema. Mnenja sem, da brez učinkovite organizacije ni uspešnega zdravljenja. Tega dejstva smo se najbrž v zadnjih letih premalo zavedali, saj smo pri- ča razgradnji sistema, ki se postopoma in tiho poglablja. Vsi deležniki v zdravstvu, od zdravnikov, organizatorjev zdravstva, medicinskega osebja in bolnikov to občutimo vsakodnevno. jeni Številne razprave, analize in predlogi, ki so se oblikovali v okviru različnih skupin so bili dobri in vzpodbudni, vendar se resnično prave organizacije ni ta in Slove lotil nihče. Predlagane so bile parcialne rešitve, ki niso prinesle napredka, sve temveč so poglabljale obstoječe stanje. iz kov Iskati krivca ali krivce ni smotrno, potrebno je videti rešitve in pristopiti s pozitivno energijo in resničnim hotenjem, da se postavi uspešen organizacijsko trden zdravstveni sistem, ki bo posvečen bolniku in izvajalcem. nskih zdravni Prepričana sem, da je potrebno postaviti in organizirati prijetno delovno okolje, kajti samo v tem je ključ uspeha. Uspeha, ki se prenaša od izvajalcev na bolnika, ki mu moramo zagotoviti vrhunsko zdravstveno oskrbo. nca slove Gotovo ni resnica, da se sistem razgrajuje zaradi ideje o razvoju zasebne onfere iniciative. Potrebno je natančno in pregledno povezati javni zdravstveni XI. K Org sistem, ki mora ostati baza slovenskega zdravstva in skozi povezave pravil- aniz no razporediti dodatno zasebno iniciativo. acija z Zavedati se moramo, da smo zdravniki odgovorni za svoje delo, odgovorni dr družbi in bolnikom in da moramo najprej preučiti, kaj storiti sami, znotraj avst stroke, kako pozitivno motivirati zaposlene in vse deležnike v zdravstvu, da ven bo sistem deloval sinhrono in pregledno. ega si Ne smemo čakati jutrišnjega dne, z organizacijo osnovnega zdravstva je stem potrebno pričeti takoj in opredeliti sekundarni nivo zdravstvenih storitev, a še posebno pa preučiti terciarni nivo sistema. Slovenski državljan si zasluži dobro zdravstveno oskrbo. Strokovnost zdravljenja mora biti kolikor mogoče enotna, kar je možno organizirati skozi 50 mrežo zdravstvenih storitev. Natančno je potrebno opredeliti delovanje bolnišnic in specializiranih centrov, kjer se izvajajo posebno zahtevna zdravljenja. V zdravstveni sistem je nujno potrebno vnesti kontrolne mehanizme, opredeliti kvaliteto dela in rezultate zdravljenja, ki jih že dolgo zasledujejo ustanove razvitega sveta. Samo na ta način bo mogoče zagotoviti varno zdravljenje in skrbeti za zdravje v naši deželi tako, da bo življenje vredno življenja. � *prof. dr. Metka Zorc, dr. med. Je redna profesorica Medicinske fakultete v Ljubljani. V Slovenski medicini in med slovenskimi srčnimi bolniki ji pripada posebno mesto. Na osnovi dolgoletnih izkušenj, pridobljenih v tujini in doma je s svojim entuziastičnim delom, XI strokovnim znanjem in organizacijskimi sposobnostmi ustvarila Mednarodni . Ko center za zdravljenje bolezni srca in žilja MC MEDICOR Slovenija. nfere Po dvajsetih letih delovanja je center postal vodilna Evropska ustanova z nc izjemnim rezultatom zdravljenja in najnižjo smrtnostjo na zahtevnih opea s rativnih posegih. Zadovoljstvo Slovenskih srčnih bolnikov so izrazile ankete love Ministrstva za zdravje Republike Slovenije, saj je bil center več let izbran ns za najboljšo bolnišnico v Sloveniji. V letu 2010 je dodatno razvila Center za kih rehabilitacijo in preventivno kardiologijo prof. dr. Jostp Turk s tesnim sode-zdr lovanjem z LifeClass hoteli Portorož z namenom razvoja zdravstvenega tu-avni rizma v Sloveniji. kov Študij medicine je končala na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Istočasno je iz na Biotehniški fakulteti v Ljubljani končala tudi študij biologije. Zaposlila se sve je v Univerzitetnem Kliničnem centru v Ljubljani ter na Medicinski fakulteti ta i v Ljubljani. n Slove Specializacijo iz interne medicine je zaključila v Ljubljani z uspešno opra-ni vljenim specialističnim izpitom. Specializacijo s področja kardiologije je je am opravljala na Kliniki v Clevelandu (Cleveland Clinic Foundation), ki predsta-iste vlja eno najboljših ustanov za zdravljenje bolezni srca in žilja v svetu. Po končani specializaciji se je dodatno izpopolnjevala na Univerzitetni kliniki v Ženevi ter na Univerzi Favaloro v Buenos Airesu, Argentina. Istočasno je končala študij medicinskega managementa v Vivey-ju (Švica). dravstvenega s Doktorsko disertacijo z naslovom: “Aterosklerotične spremembe koronarnih arterij v primerjavi z motnjo v metabolizmu lipidov in ogljikovih hidratov” je uspešno zagovarjala na Medicinski fakulteti v Ljubljani z oceno suma cum laude. Organizacija z Znanje, pridobljeno s področja kardiologije in organizacije zdravstvene služ- be je združila pri nastanku novega Centra za zdravljenje bolezni srca in žilja v Sremski Kamenici pri Novem sadu, kjer je organizirala poseben oddelek za srčno transplantacijo in ga tudi vodila. Pod njenim vodstvom je bila uspešno izvršena prva transplantacija srca v takratni skupni državi Jugoslaviji, prav 51 tako je prva v takratni državi opravila biopsijo srčne mišice. Na Histološkem inštitutu v Ljubljani je istočasno razvila nove metode analize srčno – mišič- nega tkiva in uvedla sodobne principe zdravljenja bolezni miokarda. Dolgoletne izkušnje na področju histoloških raziskav aterosklerotičnega procesa koronarnih arterij in bolezni srčne mišičnine je združila z uspešno klinično prakso. Že v zgodnjem začetku kliničnega dela se je posvetila zdravljenju bolnikov pred in po operacijah na srcu ter sekundarni preventivi, ustanovila ter razvila na Polikliniki v Ljubljani prvo ambulantno dejavnost s tega področja v Sloveniji. Uspešno je vodila zdravljenje številnih bolnikov iz Slovenije in tujine. Združila je povezave med Medicinsko fakulteto v Ljubljani, Clevelandsko kliniko, (ZDA), Favaloro Foundation, Buenos Aires, (Argentina), Kantonalno bolnico v Ženevi, Lausani (Švica), Konkuk University Seul (Koreja) in Cedars Sinai Medical Center, Los angeles (ZDA). To dragoceno sodelovanje ohranja in poglablja še danes skozi številne raziskovalne projekte in vsakoletne mednarodne konference. Znanje s področja srčne kirurgije in kardiologije je prenesla na Kitajsko, kjer je s pomočjo kolegov uspela oblikovati Kardiokirurški jeni center v Yinchuanu. V matični ustanovi MC MEDICOR Slovenija je nudila uspešna izobraževanja kolegom iz Kitajske, od koder so lahko znanje prenesli v svojo domovino. ta in Slove Rezultati odlične klinične prakse, združene z raziskovalnim delom ob pove-sve zavi in podpori kolegov iz tujine nadaljuje kot predsednica uprave na čelu iz Mednarodnega centra za zdravljenje bolezni srca in ožilja MC MEDICOR kov Slovenija od leta 2003. V Slovenski medicinski prostor je s tem centrom prenesla nove ideje in uspe- šno vizijo zdravljenja kardiovaskularnih bolezni, razvila Center za zdravlje-nskih zdravni nje strukturnih bolezni srca in s pomočjo kolegov iz Koreje, ZDA in Argentine novo metodo operativnega zdravljenja zaklopk. nca slove V letih 2012 – 2014 je uspešno vodila Zdravstveni svet Ministrstva za zdravje Republike Slovenije, leta 2007 je bila izbrana za Slovenko leta, leta 2014 pa onfere za Specialistko leta. XI. K Org Od marca leta 2014 je redna članica Evropske akademije znanosti in umet-ani nosti. Podeljen ji je bil prestižni naslov akademik. zacij Leta 2019 ji je predsednik Republike Slovenije, gospod Borut Pahor, podelil a z posebno priznanje, red za zasluge na področju medicinskih znanosti. dravstvenega sistema 52 XI. Konferenca slove nskih zdravnikov iz sveta in Slove nije am iste dravstvenega s Organizacija z Kako izboljšati zdravstveni sistem How to Improve Healthcare System 53 Igor D. Gregorič* � *prof. dr. Igor D. Gregorič, dr. med. He is a cardiothoracic surgeon and a physician scientist, who has dedicated his career to the improvement of the cardiothoracic and transplant fields. He completed his medical degree and internship at the University of Ljubljana in Slovenia. He entered the general surgery residency in Slovenia, jeni however as he always aspired to be a cardiothoracic surgeon, he looked for an opportunity to spend some time in a world-renowned cardiovascular surgical institution in the United States. In 1984 he accepted and then com-ta in Slove pleted the cardiovascular fellowship with the premier cardiac surgeon, Dr. Denton A. Cooley. He then went on and additionally completed a Vascular sve iz Surgery fellowship under the mentorship of Dr. George Reul, and Transplant kov and Mechanical Circulatory Support fellowship under Dr.O.H. Frazier at the Texas Heart Institute (THI) in Houston Texas. In 1992, he began an ACGME-accredited surgical residency at the University of Texas McGovern Medical School, under program director Dr. John Potts. nskih zdravni Upon successfully completing the General Surgery residency, he was accepted to an ACGME-accredited cardiothoracic surgery residency at THI, which he concluded in 1998; and was then Board Certified by the American Board nca slove of Surgery in 2000 and the American Board of Thoracic Surgery in 2005. Since 2012, Dr. Gregorič has served as Chief and Program Director of onfere Cardiopulmonary Transplantation /Mechanical Circulatory Support XI. K Department at the Center for Advanced Heart Failure at UTHealth/ O Memorial Hermann Heart and Vascular Institute. He is a Tenured Professor rga of Cardiothoracic and Vascular Surgery. The program has grown its clinical niza capacity as there are now over 1500 surgical procedures conducted per year cij and these include 40-50 heart transplantations, 60-70 LVAD procedures,150 a zd ECMOs and over 250 TAVRs. ravst To date, he has presented at over 300 conferences, and has conducted train-ven ing workshops from 2005-2012 at the THI on multiple LVAD systems. He is an eg active member of 18 professional societies and associations and an active a si member of FACC and FACS; additionally he has served on multiple profes-ste sional committees. He is the author of over 400 manuscripts and abstracts. ma Dr. Gregorič was awarded an honorary PhD in 2017; and in 2019 completed one-year Postgraduate Surgical Leadership Certificate Program at Harvard Medical School. In 2023 he graduated from Master of Business Administration at University of Houston. 54 XI. Konferenca slove nskih zdravnikov iz sveta in Slove nije am iste Slovenski in avstrijski zdravstveni sistem dravstvenega s – izkušnja in praktični pogled kirurga Slovenian and Austrian Healthcare Organizacija z Systems – a Surgeon's Experience and Practical Perspective 55 Jurij Gorjanc* 1. Nekaj suhoparnih podatkov, ki pa so lahko zelo povedni. Število prebivalcev: Slovenija 2,75 milijona (od tega 650.000 Slovencev po svetu), Avstrija 9,5 milijona (od tega ca. 580.000 Avstrijcev izven Avstrije). Več kot petina Slovencev (23,6%) živi zunaj matične domovine, kar je 4x več v primerjavi z Avstrijci (6,1%). So to prednosti ali slabosti? Verjetno predvsem zgodovinske danosti. jeni 2. Nekaj primerjav glede zdravstvenega sistema. a. Slovenija ima 27 javnih zdravstvenih ustanov + ca. 15 zasebnih (tudi kon-ta in Slove cesionarskih) bolnišnic, v katerih lahko bolniki prenočijo. Podobno število sve (26) bolnišnic ima tudi dežela Koroška (560.000 prebivalcev). V celi Avstriji iz je javnih in zasebnih (tudi koncesionarskih) bolnišnic 264. Slovenija ima po kov statistiki WHO 4,4 postelj na 1000 prebivalcev, Avstrija 7,4 postelj na 1000 prebivalcev. Svetovno povprečje je pri 2,9 posteljah na 1000 prebivalcev. V Sloveniji pride na 1000 bolniških postelj 3,3, v Avstriji 5,3 zdravnika. nskih zdravni b. Pričakovana življenjska doba v Sloveniji je 80,6 let, v Avstriji 81,3 let (tudi povprečje EU 80,6 let). nca slove c. Izdatki povprečnega Slovenca za zdravstveni sistem (obvezno in dodatna zavarovanja ter plačila »iz žepa«) znašajo 2300 EUR, medtem ko znašajo v onfere Avstriji 3900 EUR na osebo. Več kot v Avstriji vplačujejo le še na Norveškem, XI. K v Nemčiji in na Nizozemskem. Povprečje EU je cca. 3500 EUR na osebo. Org d. Eden od pokazateljev učinkovitosti zdravstvenih sistemov je t.i. starostno-aniz -standardizirano število smrti na 100.000 prebivalcev, ki pokaže na zelo vi-acij soko kvaliteto slovenskega zdravstva ob maksimalno izkoriščenih danostih a zd oz. pomanjkanju zdravnikov: v Sloveniji znaša pri preventivi-propagiranju rav zdravega načina življenja 175 na 100.000 (Avstrija 157, EU povprečje 160). stve Glede učinkovitosti zdravljenja v Sloveniji je t.i. starostno-standardizirano neg število smrti na 100.000 77 (75 v Avstriji in 92 v EU povprečno). a siste 3. Osebna izkušnja glede zavarovalniške sistema v zdravstvu. ma Na avstrijskem Koroškem sem zaposlen 13 let. Mesečno za zdravstveno zavarovanje plačujem 18 % od bruto plače, delodajalec doda še 21 %. Kot zdravnik sem z dodatnimi 11,6 % obvezno zavarovan tudi dodatno-nad-56 standardno (na Avstrijskem Koroškem obveza za zdravnike, pravnike in prostovoljno za ostale; v tem primeru je mesečna premija ca. 300 EUR). V Avstriji so do lanskega leta (2022) imeli konkurenco med zavarovalnicami, ki so zbirale obvezna zavarovanja. Lani so jih združili pod eno zavarovalnico, ki pa ima svoje podružnice po deželah. Bolniku za zdravljenje v bolni- šnici, kamor gravitira, načeloma ob osnovnem zdravstvenem zavarovanju ni treba doplačati ničesar. Če pa nekdo želi priti na vrsto prej in gre v drugo bolnišnico, plača določene dodatne zneske, ki pa niso visoki. Namenjeni so bolj temu, da ljudi usmerijo k temu, da težijo k bolnišnici, ki je v njihovem območju bivanja, zato da se zdravljenja enakomerno razporedijo po bolnišnicah. Nadstandardno zavarovanje nudi prednostno obravnavo in večjo izbiro termina zdravljenja. Veliko ljudi iz aktivnih in višjih slojev se odloča za samoplačništvo, saj npr. v kirurgiji želi točno določenega kirurga, da je odnos oseben ter da se lahko kmalu vrnejo na delovno mesto. 4. Participacije glede zdravil. XI Avstrijci zdravila doplačujejo. Gre za t. i. participacijo na recept, ki trenutno . Kon znaša 6,85 evra in se vsako leto spremeni. To pomeni, da ni nobeno zdravilo fere zastonj, vedno je treba plačati vsaj ta znesek oz. več, če zdravilo ni popol- nc noma krito iz zavarovanja. Dobro je, da bolniki zdravil, ki jih res nujno ne a slove potrebujejo, ne kopičijo. nsk 5. V Avstriji ob večjem števili zdravnikov in postelj na 1000 prebivalcev ih z osnovno zavarovanje omogoča, da bolniki pridejo do velike večine storitev dra praktično brez čakalnih dob. Ključ uspeha je v zadostnem številu zdravni- vnik kov in bolnišnic (postelj). Tudi v Avstriji se na določene posege čaka, am- ov iz pak to niso zelo dolge čakalne dobe. V izvajanje storitev, ki se krijejo iz sve obveznega zavarovanja, se vključujejo tako državne zdravstvene ustanove ta i kot zasebniki, ki so koncesionarji. Delam v bolnišnici, ki je zasebna, to je n Sl cerkvena bolnišnica, kot je ena od 30 bolnišnic v Avstriji. In manj kot 30 ove bolnišnic v Avstriji je državnih. nije am Naša bolnišnica ima koncesijo že 300 let (od leta 1710). Lahko pa bolnik iste izbere tudi popolnoma zasebnega zdravnika, ki mu plača za storitev, nato pa uveljavlja povračilo dela stroškov od zavarovalnice. Ostale prednosti / slabosti avstrijskega zdravstvenega sistema ter morebitni dravstvenega s predlogi za izboljšanje stanja v Sloveniji bodo predstavljeni v predavanju. --- 1. Some basic information: Population: 2.75 million in Slovenia (of whi-Organizacija z ch 650,000 Slovenes worldwide), 9.5 million in Austria (of which approx. 580,000 Austrians outside Austria). More than a fifth of Slovenians (23.6%) live outside their home country, which is 4 times more than Austrians (6.1%). Are these advantages or disadvan-57 tages? Probably mainly historical. 2. Some comparisons on the healthcare system: a. Slovenia has 27 public health care institutions + approx. 15 private (including those who are integrated in public HC system) hospitals where patients can stay overnight. The Land of Carinthia (560 000 inhabitants) has a similar number of hospitals (26). In the whole of Austria, there are 264 public and private hospitals. According to WHO statistics, Slovenia has 4.4 beds per 1000 inhabitants, Austria 7.4 beds per 1000 inhabitants. The world average is 2.9 beds per 1000 inhabitants. In Slovenia, there are 3.3 doctors per 1000 hospital beds, in Austria 5.3. b. Life expectancy in Slovenia is 80.6 years, in Austria 81.3 years (EU average 80.6 years). c. The average Slovenian spends €2,300 per person on healthcare (compulso-jeni ry and supplementary insurance and out-of-pocket payments), compared to €3,900 per person in Austria. Only Norway, Germany and the Netherlands pay more than Austria. The EU average is around €3500 per person. ta in Slove sve d. One of the indicators of the efficiency of health systems is the age-standar-iz dised death rate per 100,000 population, which shows the very high quali-kov ty of the Slovenian health system, while making the most of the available resources or the shortage of doctors: in Slovenia, it is 175 per 100,000 for prevention-promoting healthy lifestyles (Austria 157, EU average 160). As nskih zdravni regards the efficiency of treatment in Slovenia, the age-standardised death rate per 100,000 is 77 (75 in Austria and 92 in the EU on average).In the EU, the average number of deaths per 100,000 is 77. nca slove 3. Personal experience of the health insurance system: I have been working onfere in Carinthia for 13 years. I pay 18% of my gross salary monthly for health XI. K insurance, my employer adds another 21%. As a doctor, I am compulsorily Org insured in so called premium (extra) insurance with 11.6% (in Carinthia, aniz compulsory for doctors, lawyers and voluntary for others; in this case, acij the monthly fee is approx. EUR 300). In Austria, until last year (2022), the- a zd re was competition between insurance companies collecting compulsory rav -basic insurances. Last year they were merged under one insurance com- stve pany, which has its own branches in particular regions. The patient does neg not have to pay extra fees for treatment in the hospital to which he/she a si gravitates, in addition to the basic health insurance. However, if someone stem wants to get an appointment earlier and goes to another hospital, he or a she pays certain additional amounts, which are not high. They are designed more to encourage people to gravitate towards the hospital that is in their area of residence, so that treatments are spread evenly across hospitals. 58 Additional insurance offers preferential treatment and a greater choice of treatment options. Many people from the active and upper classes opt for self-payment because, for example in surgery, they want a specific surgeon, a personalised relationship and to be able to return to work soon. 4. Medication (drugs) co-payments: the Austrians pay extra for medicines. This is the so-called prescription co-payment, which is currently €6.85 and changes every year. This means that no medicine is free, and you always have to pay at least this amount, or more if the medicine is not fully covered by insurance. It is good that patients do not hoard medicines that they do not really need. 5. In Austria, with a higher number of doctors and beds per 1000 inhabitants, basic insurance allows patients to access the vast majority of services with virtually no waiting times for diagnostic or therapeutic procedures. The key to success lies in the sufficient number of doctors and hospitals (beds). In Austria, too, there are waiting times for certain procedures, but XI these are not very long. Both state-run health care institutions and private . Kon hospitals are involved in the providing of health care service covered by fere compulsory insurance. I work in a private hospital, a church hospital, like nc one of the 30 hospitals in Austria. And less than 30 hospitals in Austria are a slove state hospitals. Our hospital has had a contract with the state for 300 ye- n ars (since 1710). Alternatively, a patient can choose a completely private skih sector, pay for the service and then claim part of the costs back from the zd insurance companies. ravnik Other advantages/disadvantages of the Austrian healthcare system and ov iz possible suggestions for improving the situation in Slovenia will be presen- sve ted in the lecture. ta in Slove nije am � *doc. dr. Jurij Gorjanc, dr. med. iste 1. Osebni podatki � Gorjanc Jurij � Rojen: 1971 v Slovenj Gradcu dravstvenega s 2. Izobrazba � Srednja šola: Srednja šola tehnično naravoslovne in pedagoške usmeritve Ravne na Koroškem leta (kasneje Gimnazija) 1985 � Dodiplomski študij: Medicinska fakulteta v Ljubljani, diploma leta 1996 Organizacija z Specializacija: � splošna kirurgija, specialistični izpit leta 2005 � visceralna (abdominalna) kirurgija, 2018 � kirurgija trebušne stene – mednarodna specializacija FEBS AWS 2020 59 � Podiplomski študij: magisterij na Univerzi v Ljubljani 2010 � Podiplomski študij: doktorat na Univerzi v Ljubljani 2019 3. Zaposlitve � Leta 1996/97 vojaški rok. � Leta 1998 staž in strokovni izpit Redne zaposlitve: � Od leta 1999-2011 zaposlen v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec � Od leta 2011-2022 zaposlen v bolnišnici Usmiljenih bratov Šentvid ob Glini, Avstrija � Od leta 2022 zaposlen v bolnišnici Elizabetink v Celovcu, Avstrija Honorarne zaposlitve: � Od leta 2000 – 2022 v helikopterski enoti GRZS Slovenije. � Od leta 2003- 2021 honorarno zaposlen v helikopterski enoti Helikopterske jeni nujne medicinske pomoči. � Od leta 2009-2015 honorarno zaposlen pri helikopterski enoti Airmed v Avstriji (vodja zdravnikov) ta in Slove � Od leta 2013 – 2021 honorarno zaposlen pri helikopterski enoti Martin 4 v sve Matrei-u na vzhodnem Tirolskem, Avstrija iz kov 4. Akademski nazivi � Docent na medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani 5. Pedagoška dejavnost nskih zdravni � Predavatelj na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani 6. Članstva v strokovnih združenjih nca slove � V Sloveniji: 5 � V Evropi in svetu: 10 onfere XI. K Org 7. Prostovoljne aktivnosti: aniz � Humanitarne kirurške misije v tretjem svetu: 2009-2022 (14 misij) acij � Gorska reševalna zveza Slovenije (od 1996 dalje) a zdr --- avstve 1. Personal data neg � Gorjanc Jurij a si � Born: 1971 in Slovenj Gradec stema 2. Education � Secondary school: Secondary school of technical, natural science and pedagogical orientation Ravne na Koroškem 1985 � Studies: Medical Faculty in Ljubljana, graduated in 1996 60 Surgical education: � General surgery, consultant in 2005 � Visceral (abdominal) surgery, 2018 � Abdominal wall surgery – international specialisation FEBS AWS 2020 � Postgraduate studies: Master's degree at the University of Ljubljana 2010 � Postgraduate studies: PhD at the University of Ljubljana 2019 3. Employment � 1996/97 Military service. � 1998 internship Regular employment: � From 1999-2011 employed at the Slovenj Gradec General Hospital � From 2011-2022 employed at the Hospital of St. John of God, St. Veit/Glan, Austria � From 2022 employed at the Elisabeth Hospital in Klagenfurt, Austria XI. K Honorary appointments: onf � From 2000-2022 in the helicopter unit of Mountain Rescue Association of ere Slovenia. nca s � From 2003 – 2021 partly employed in the helicopter unit of the Helicopter love Emergency Medical Services, Slovenia. nsk � From 2009-2015, partly employed at the »Airmed« helicopter unit in ih z Austria (head of medical staff). dra � From 2013 – 2021 partly employed at the »Martin 4« helicopter unit in vnik Matrei, East Tyrol, Austria. ov iz 4. Academic titles sve � Assistant Professor at the Faculty of Medicine, University of Ljubljana ta in 5. Teaching activity Slove � Lecturer at the Faculty of Medicine, University of Ljubljana nije am 6. Memberships in professional associations iste � In Slovenia: 5 � In Europe and worldwide: 10 7. Voluntary activities: dravstvenega s � Humanitarian surgical missions in the Third World: 2009-2022 (14 missions) � Mountain Rescue Association of Slovenia (since 1996) Organizacija z 61 jeni ta in Slove sve iz kov nskih zdravni nca slove onfere XI. K Organizacija zdravstven Povezovanje javnega in ega si zasebnega zdravstva stema Public and Private Healthcare Hand in Hand 62 Matjaž Trontelj* Zdravstveni sistemi v Evropi in svetu se soočajo z mnogimi izzivi; pomanjkanje in obremenjenost zdravstvenega kadra, rast stroškov zdravstvene oskrbe, dostopnost do zdravstvenih storitev, razvoj umetne inteligence, na drugi strani pa dejstva kot so staranje prebivalstva, nove, dražje metode zdravljenja, naštete izzive še poglabljajo. Države zdravstvene izzive rešujejo na različne načine. V Sloveniji kljub izzivom večjih zakonskih sprememb v zdravstvenem sistemu ni bilo. Se pa že XI leta v javnosti pojavljajo enake razprave, med drugim tudi strogo ločevanje . Kon javnega in zasebnega zdravstva. Pri tem gre večkrat celo za enačenje jav- fere nega z državnim zdravstvom. Pa imamo res čas v teh zahtevnih časih, da se nc strogo držimo prepričanj/ideologij, namesto da bi skupaj iskali rešitve, ki a slove bodo v dobrobit državljanu RS. Namesto o lastništvu izvajalca zdravstve- n nih storitev bi morali govoriti o dostopnih, kakovostnih in varnih zdravstve- skih nih storitvah ter o učinkovitosti zdravstvenega sistema. zdra V nadaljevanju smo izpostavili 3 izzive in razmišljali o možnih rešitvah: vnikov 1. Dostopnost do storitev (in pomanjkanje zdravstvenega kadra) iz sve Javna mreža izvajalcev zdravstvenih storitev je sestavljena iz javnih zdra- ta i vstvenih zavodov ter zasebnih izvajalcev s koncesijo, zasebni izvajalci brez n Sl koncesije, so iz mreže izvzeti. Pri izvajanju storitev iz interventnega zakona ove se je izkazalo, da se zasebni izvajalci hitreje prilagodijo na potrebe trga in nije am so bolje organizirani. Namen vseh izvajalcev tako javnih kot zasebnih je iste opravljanje zdravstvenih storitev za prebivalce, ki te storitve potrebujejo. Pod enakimi pogoji in enako ceno storitve, bi morali razmisliti ali ne bi bilo smotrno koncesije odpraviti in v javno zdravstveno mrežo vključiti vse izvajalce, ki imajo dovoljenje za opravljanje storitev in pri tem izvajalci določen dravstvenega s del dobička usmerijo nazaj v dejavnost. 2. Financiranje zdravstvenih storitev Izdatki za zdravstvo letno naraščajo in sicer povprečno s 6% letno rastjo.1 Organizacija z Dejstvo je, da bodo potrebna sredstva za zdravstvo (in dolgotrajno oskrbo) tudi v prihodnjih letih hitro naraščala. Slovenija bo po ukinitvi dopolnil-nega zdravstvenega zavarovanja evropska država, z največjim deležem financiranja iz javnih sredstev. Žal pa potrebnih sredstev dolgoročno ne bo 63 možno zagotoviti izključno iz javnih sredstev, zato bo potrebna kombinaci-ja javnih in zasebnih sredstev. Če želimo ohraniti nizek delež plačil iz žepa, je potrebno zasebna sredstva zbirati preko zavarovanj – s tem tudi ohranja-mo solidarnost. Tudi zavarovalnicam, ki bi imela takšna zavarovanja lahko omejimo višino dobička, ki ga lahko takšnega naslova zavarovanj imajo. Prav je, da si zastavimo vprašanje kakšen je želen delež, ki naj se financira iz zasebnih sredstev? Za financiranje s strani zasebnih sredstev, se lahko oblikuje tudi samostojna košarica zdravstvenih storitev. 3. Kakovost in varnost Danes žal nimamo podatkov glede kakovosti in varnosti posameznih zdravstvenih storitvah in zdravstvenih izvajalcih. Vključevanje vseh izvajalcev v zdravstveni sistem bi dodatno spodbudilo izvajalce, da se primerjajo z ostalimi izvajalci preko kazalnikov kakovosti in varnosti, še posebno takrat, kadar so izvajalci z boljšo kakovostjo in varnostjo dodatno nagrajeni. jeni V primeru, če bo (oz. ko bo) uvedeno plačilo izvajalcem glede na dosežene izide zdravljenja na podlagi vrednosti temelječe zdravstvene obravnave (NaVTeZ2), bodo izvajalci ves čas spodbujeni, da dvigujejo kakovost in var-ta in Slove nost v vseh fazah zdravljenja. Prav tako bodo z uvedbo NaVTeZ znižali šte-sve vilo nepotrebnih zdravstvenih storitev, ki jih ugotavlja poročilo OECD.3 Vse iz kov to pa seveda vpliva na dvig zadovoljstva pacientov z zdravstveno obravnavo in rezultate zdravljenja. nskih zdravni 1 Ministrstvo za zdravje, Pregled stanja na področju zdravstva v Sloveniji – januar 2023 nca slove 2 Več na: https://www.zdravniskazbornica.si/docs/default-source/novice-dokumenti/navtez-usmeritve- -web.pdf?sfvrsn=fb13836_3 3 OECD, Tackling Wasteful Spending on Health, 2017. Poročilo med drugim ugotavlja, da je za 10% pacientov onfere zdravstvena oskrba nepotrebna oz. ne vpliva na izboljšanje njihovega zdravstvenega stanja ali je zanje celo škodljiva in da je pri več kot 10 % bolnišničnih izdatkov gre za popravke že izvedenih storitev, ki jih je XI. K mogoče preprečiti, medicinske napake ali okužbe, ki jih pacientih dobijo v bolnišnicah. Org Slovensko zdravstvo nujno potrebuje spremembe. Rešitev je lahko v ve- aniz čjem povezovanju javnega in zasebnega, tako javnih in zasebnih izvajal- acij cev kot javnih in zasebnih sredstev. Slovenija je država, kjer sta solidarnost a zd in vzajemnost izrazitega pomena. Dobro delujoč javni zdravstveni sistem rav namreč podpira celotna politika in večina prebivalstva in deležnikov v sis- stve temu. Seveda pa je potrebno doseči družbeni dogovor koliko javnega in ko- neg liko zasebnega želimo imeti v zdravstvenem sistemu. Pri tem pa je seveda a si ključno, da država določi regulativo ter nadzira pravilnost delovanja zdra- stem vstvenega sistema in ukrepa, ko je potrebno. Na dolgi rok bodo namreč a stalne spodbude za napredek in dvig kakovosti ter gospodarnejše ravnanje z zdravstvenimi izdatki ključni za zagotavljanje učinkovitega zdravstvenega sistema, ki si ga vsi želimo in si ga zaslužimo. Najprej pa bo seveda po-64 trebno narediti misli preskok, da zasebno ni v osnovi slabo, temveč da ga je nujno potrebno, seveda regulirano, vključiti v zdravstveni sistem, če želimo zagotavljati dostopne in kakovostne zdravstvene storitve ter zagotavljati dolgoročno finančno vzdržnost. � *Matjaž Trontelj Direktor službe za javne zadeve, Vzajemna d.v.z. Že več kot 20 let deluje v Vzajemni zdravstveni zavarovalnici, 9 let kot direktor Sektorja za zavarovalne primere in od 1.3.2023 kot direktor Strateške službe za javne zadeve, kjer z ekipo zelo uspešno upravlja s področji obvladovanja partnerskega sodelovanja z izvajalci zdravstvenih storitev tako javnih zavodov kot tudi zasebnikov ter pokriva področje ključne zakonodaje zdravstva in dolgotrajne oskrbe. X Kot dolgoletni poznavalec zdravstvenega sistema se vključuje v razprave is-I. K kanja rešitev na izzive zdravstvenega sistema in področja dolgotrajne oskr-on be. Pridobljeno znanje in poglede z veseljem deli na številnih konferencah, fere simpozijih in delavnicah. Na izzive zdravstvenega sistema gleda kot na princ ložnost, da ob sodelovanju vseh ključnih deležnikov zdravstva nadgradimo a sl obstoječe stanje z upoštevanjem različnih interesov v splošno zadovoljstvo ove slovenskega pacienta. Trdno verjame, da je potrebno za večjo dostopnost do ns zdravstvenih storitev uporabiti vse razpoložljive kapacitete izvajalcev zdra-kih z vstvenih storitev. Je in je bil član številnih delovnih skupin, deloval je v zdra-dr vstvenem svetu pri ministru za zdravje, bil je član in predsednik sveta JZ UKC avni LJ, predsednik sveta Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano kov (NLZOH), podpredsednik Svetovnega Slovenskega kongresa, trenutno je član iz sveta JZ ZD Grosuplje. Na lokalni in državni ravni je že vrsto let družbeno sve aktiven na različnih področjih v okviru lokalne samouprave in tudi širše. ta in Pri svojem javnem, družbenem in profesionalnem delovanju izpostavlja vre-Slove dnote kot temelj vsake družbe. Prizadeva si za zdravo in konstruktivno med-ni sebojno razpravo, zavzema se za iskrenost, odgovornost, pripravljenost na je dialog, sodelovanje, timsko delovanje in verjame v skupne uspehe. am iste dravstvenega s Organizacija z RAZPRAVA 65 Boštjan Kersnič, dr. med. Sem Boštjan Kersnič, rojen 18.04.1974 v Ljubljani, Slovenija. Osnovno šolo sem obiskoval v Novih Jaršah in nato nadaljeval srednjo šolo na Bežigrajski gimnaziji v Ljubljani, kjer sem leta 1994 zaključil srednjo šolo. Istega leta sem se vpisal na medicinsko fakulteto v Ljubljani, kjer sem diplomiral 01.12.2003. Med študijem sem prejel leta 1996 Prešernovo nagrado za raziskovalno je delo na Ortopedski kliniki z naslovom Določitev geometrijskih parametrov ni zdrave medenice. Leta 1999 sem v sodelovanju s kolegom prejel še eno Prešernovo nagrado za delo na travmatološki kliniki z naslovom Določanje ta in Slove najugodnejše geometrije okolčja pri rekonstrukciji zlomov stegneničnega sve vratu. iz kov 28.09.2004 sem opravil strokovni izpit za poklic zdravnik. 29.06.2011 sem opravil specialistični izpit za delo na področju nefrologije, za katero imam veljavno licenco do 30.06.2018. Sedaj je veljavna licenca nskih zdravni ob podaljšanju do 30.06.2025. Sicer sem bil zaposlen v univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana od nca slove 01.04.2004 do 01.04.2012. V Univerzitetnem kliničnem centru, kjer sem nato 2 leti kasneje vpisal specializacijo iz interne medicine. Po opravljenih onfere 2 letih specializacije sem jo zamenjal oziroma usmeril v ledvična obolenja. XI. K Tako sem leta 2012 opravil specialistični izpit iz nefrologije. Org Istega leta sem se odločil in zamenjal delodajalca, tako da sem se zaposlil aniz v Splošni bolnici Trbovlje, kjer sem se ukvarjam tako z nefrologijo kot tudi acij z interno medicino. Poleg dela na internem in dializnem oddelku je bilo a zd moje ožje področje zanimanja dializno zdravljenje, kjer sem se pogloblje- rav no ukvarjal z žilnimi pristopi za hemodializo. Kot ustanovni član Centra za stve žilne pristope za hemodializo, ki smo ga ustanovili konca leta 2012, sem neg se ukvarjal z diagnostiko, operacijami in intervencijo pri vseh tipih žilnih a si pristopov. Sorodna dejavnost ob ultrazvočni diagnostiki žilnih pristopov je stem tudi ultrazvočna diagnostika venskega sistema na nogah, še posebej krčni a žil, kjer sem dobro sodeloval z našimi takratnimi kirurgi v kontekstu pred- -operativne priprave operacije krčnih žil. Od leta 2016 sem zaposlen v splošni bolnišnici Novo mesto na nefrološkem 66 in dializnem odseku v sklopu internega oddelka. Že leta 2012 sem bil povabljen za člana komisije za podiplomsko izobraževanje na zdravniški zbornici Slovenije. Trenutno sem še vedno aktiven v zdravniški zbornici kot podpredsednik ZZS in predsednik odbora za bolnišnično zdravstvo. V letu 2017 sem pridobil certifikat nadzornik kakovosti pri gospodarski zbornici. Od za- četka novembra 2018 sem bil predstojnik medicinskega sektorja v Splošni bolnišnici Novo mesto. Od junija 2021 pa sem po odstopu takratnega strokovnega direktorja pa sem v.d. v splošni bolnišnici Novo mesto prevzel sam. Sem mož in oče, ki verjame, da je potrebno vlagati v telo in dušo takrat, ko si zdrav. Ker pa sem tudi zdravnik, sem prepričan, da je potrebno tudi v času bolezni dobro poskrbeti za vse, ki bomo nekoč bolni. Vem in verjamem, da lahko z usklajenim delom in minimalnimi vzvodi v času zdravja krepimo telo in duha tako zasebno kot tudi na sistemski ravni v delovnih organizacijah. In verjamem, da lahko v času bolezni veliko pripomoremo k tem, da se poveča čuječnost za bolnike in vse zdravstvene delavce. Napak se ne XI bojim, se pa želim o njih pogovoriti, tudi če sem jih naredil sam, saj vem, da . Kon šele ko bom priznal zmotljivost in ponižnost, bom lahko postal boljši mož, fere oče in zdravnik. Sem tudi kar kritičen opazovalec našega zdravstvenega nc sistema kar napišem tudi v dnevnih časopisih kot gostujoče pero. a slove Objavljeni članki iz PUB MED baze: nskih � Surgical thrombectomy of thrombosed arteriovenous grafts by inter-zd ventional nephrologists. Ponikvar R, Premru V, Kersnič B. Ther Apher ravni Dial. 2011 Jun;15(3):306-10. kov iz � Citrate anticoagulation during post-dilution hemodiafiltration with sve a high cut-off (Theralite) membrane. Kovač J, Gubenšek J, Pernat AM, ta i Buturović-Ponikvar J, Kersnič B, Pretnar J, Ponikvar R. Ther Apher Dial. n Sl 2011 Jun;15(3):283-6. ove ni � Hemodialysis catheters with citrate locking in critically ill patients with je acute kidney injury treated with intermittent online hemofiltration or am hemodialysis. Skofic N, Buturović-Ponikvar J, Kovac J, Premru V, Knap B, iste Marn Pernat A, Kersnic B, Gubensek J, Ponikvar R. Ther Apher Dial. 2009 Aug;13(4):327-33. � Membrane plasma exchange for the treatment of thrombotic thrombo-dravstvenega s cytopenic purpura. Marn Pernat A, Buturović-Ponikvar J, Kovac J, Knap B, Premru V, Benedik M, Varl J, Skofic N, Gubensek J, Kersnic B, Ponikvar R. Ther Apher Dial. 2009 Aug;13(4):318-21 � Education of transplanted women for prevention of unplanned pre-Organizacija z gnancy following kidney transplantation. Calic M, Grego K, Kersnic B, Jovanovic E, Svetlin M, Kandus A. J Ren Care. 2007 Jan-Mar;33(1):17-9. � Increased incidence of arthrosis in women could be related to femoral and pelvic shape.Kersnic B, Iglic A, Kralj-Iglic V, Srakar F, Antolic V. Arch 67 Orthop Trauma Surg. 1997;116(6-7):345-7. � The hip-joint resultant force in healthy male and female population: a comparative study. Stankovski V, Iglic A, Kralj-Iglic V, Kersnic B. Acta Chir Orthop Traumatol Cech. 1996;63(4):211-3. � Determination of the femoral and pelvic geometrical parameters that are important for the hip joint contact stress: differences between female and male. Kersnic B, Iglic A, Kralj-Iglic V, Jaklic A, Srakar F, Pernus F, Antolic V. Pflugers Arch. 1996;431(6 Suppl 2):R207-8. mag. Marko Bitenc, dr. med. jeni ta in Slove sve iz kov Diplomiral je na Medicinski fakulteti v Ljubljani leta 1985, po opravljenem pripravništvu je začel s specializacijo iz kirurgije. Vključen je bil v raziskovalne projekte raka želodca in pljuč v Univerzitetnem kliničnem centru v nskih zdravni Ljubljani. Vzporedno s specializacijo je magistriral s področja zdravljenja pljučnega raka. Od leta 1993 je delal kot torakalni kirurg na Kliničnem od-nca slove delku za Torakalno kirurgijo v UKC Ljubljana. V tem času je bil tudi asistent za predmet Kirurgija na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. onfere Od leta 1993 je član ESTS (European society of Thoracic Surgery). Glavno po-XI. K dročje njegovega dela in raziskav je rak pljuč, požiralnika in želodca. Od leta Org 1996 je bil dvakrat izvoljen za predsednika Zdravniške zbornice Slovenije. aniz V tem času je bil tudi član Zdravstvenega sveta pri Ministrstvu za zdrav- acij je Republike Slovenije. Opravljal je tudi funkcije v tujini, bil podpredsednik a zd CPME in predsednik EFMA/WHO. Od ustanovitve dalje je član Združenja to- rav rakalnih kirurgov Slovenije, kjer trenutno opravlja funkcijo predsednika. Od stve leta 2005 je zasebni zdravnik s področja torakalne kirurgije. Je ustanovitelj neg in direktor Zdravstvenega zavoda Zdravje in Kirurgije Bitenc d.o.o. a sistema Franci Gerbec 68 Rojen: 25.08.1943, Rodica, Domžale Izobrazba: univ. dipl. pravnik (Univerza v Ljubljani, Pravna fakulteta, 1967) Delal je v državni upravi (Izvršni svet Skupščine SR Slovenije), na Gospodarski zbornici Slovenije (1975/84), delegat v Zboru republik in pokrajin Skupščine SFRJ (1984/91), v SKB banki (1990/2001). Je avtor številnih prispevkov v strokovnih revijah s področja prava in ne-premičnin, soavtor knjige Pogodbe o leasingu ter komentarjev zakonov s področja ekonomskih odnosov s tujino in Zakona o podjetjih. Na področju zdravstva je bil član sveta Zdravstvenega doma Domžale XI (2002-2010), sodeloval je pri ustanovitvi Medicinskega centra Medicor . Kon d.d., je član Upravnega odbora Društva na srcu operiranih Slovenije in fere Upravnega odbora Društva za zdravje naroda. nca s Sodeloval je pri pripravi pobud civilne družbe na področju oblikovanja love zdravstvene politike in zdravstvene zakonodaje Republike Slovenije: nskih � je član delovne skupine Ministrstva za zdravje za pripravo Zakona o ka-zd kovosti in varnosti v zdravstvu ravnik � član delovne skupine Ministrstva za zdravje za pripravo Zakona o psiho-ov iz terapevtski dejavnosti svet � pripravil strokovne podlage za spremembe in dopolnitve Zakona o pa-a in cientovih pravicah. Slove Je podpredsednik Zveze organizacij pacientov Slovenije. nije Strokovni razvoj medicine kot temelj sistema Professional Development of Medicine as the Foundation of the System 69 jeni ta in Slove sve iz kov nskih zdravni nca slove onfere XI. K 70 am iste elj sm ot te edicine k azvoj m Strokovni r PREDSEDUJOČI 71 prof. dr. Zlatko Fras, dr. med. Je specialist interne medicine in specialist kardiologije in vaskularne medicine ter redni profesor interne medicine (kardiologije) na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Od 2008 je strokovni direktor Interne klinike UKC Ljubljana. Je predsedujoči Razširjenega strokovnega kolegija (pri Ministrstvu za zdravje Republike Slovenije) ter Strokovnega sveta internističnih strok pri Slovenskem zdravniškem društvu. Od 2012 je predsednik Združenja kardiologov Slovenije. Izvoljen je bil za priznanega člana je Evropskega kardiološkega združenja (FESC, Fellow of the European Society ni of Cardiology), Ameriškega kardiološkega združenja (FACC, Fellow of the American College of Cardiology) in Kraljevega združenja zdravnikov (FRCP, ta in Slove Fellow of the Royal College of Physicians, London). Strokovno in znanstve-sve no je usmerjen na področje preventivne kardiologije, osebna registrirana iz bibliografija obsega >900 enot (COBISS/Pubmed). V zgodnjih letih poklicne kov poti se je raziskovalno posvečal fiziologiji fibrinolize in njenim povezavam s telesno dejavnostjo, v zadnjih dveh desetletjih aktivno sodeluje predvsem v raziskavah, ki proučujejo dejavnike tveganja za srčno-žilne bolezni (zla-nskih zdravni sti aterosklerozo) in z vedenjskim slogom povezanih zdravstvenih stanj. Na tem področju je deloval kot nacionalni vodja Programa primarne preventive srčno-žilnih bolezni (od 2001) in upravljalec Registra oseb, ki jih ogro-nca slove žajo kardiovaskularne bolezni. Je nacionalni koordinator za področje preventivne kardiologije pri Evropskem kardiološkem združenju. Na ključne onfere teme s tega področja je do sedaj izvedel številna vabljena predavanja na XI. K Stro domačih in mednarodnih strokovnih srečanjih. Vodil je delovno skupino, ki kov je pripravila originalno slovensko metodologijo za oblikovanje z znanstve- ni r nimii izsledki podkrepljenih smernic klinične prakse, enega od temeljev za azvo vzpostavitev sistematičnega celovitega upravljanja kakovosti v zdravstvu. j m Pomembno področje njegovega delovanja je podiplomsko usposabljanje in edic izobraževanje zdravnikov, kjer je aktivno deloval tako v okvirih Zdravniške ine k zbornice Slovenije (ZZS), kot pri Evropski zvezi zdravnikov specialistov ot te (UEMS), ki jo jekot predsednik tudi vodil (2006-2012). Leta 2016 je od ZZS m prejel najvišje stanovsko – Hipokratovo - priznanje. elj sis --- tema Professor Zlatko Fras, MD, PhD, specialist in Internal Medicine and speci-72 alist in Cardiology and Vascular medicine, is a Full Professor of Internal Medicine (Cardiology) at the Faculty of Medicine, University of Ljubljana and (since 2008) the Medical Director of the Division of Medicine at the UMC Ljubljana. He is the Chairman of the Extended Professional Collegium (at the Ministry of Health of the Republic of Slovenia), and the Professional Council of Internal Medicine at the Slovenian Medical Society. Since 2012, he has been the President of the Slovenian Society of Cardiology. He was elected as a Fellow of the European Society of Cardiology (FESC), the American Cardiology Association (FACC) and the Royal Society of Physicians (FRCP, London). Both professionally and scientifically, he is focused onto preventive cardiology and atherosclerosis; his registered bibliography comprises >900 items (COBISS/Pubmed). In his early career he devoted himself to research in the field of the physiology of fibrinolysis and physical activity, while during the last two decades, both nationally and internationally, he has actively participated in research of the different major behavioural and biological risk factors for cardiovascular diseases (atherosclerosis). XI He was appointed as the Chairman of the National Programme on Primary . Kon Prevention of Cardiovascular Diseases (CVD) (since 2001), and Registry of fere Persons at High CVD Risk. He is the National Coordinator (for Slovenia) in nc CVD prevention at the ESC. So far, he has given numerous invited lectures on a slove key topics in preventive cardiology, both at the distinguished national and n international scientific meetings. He led a Working Group that developed skih an original Slovenian methodology for the development of evidence-based zd clinical practice guidelines, one of the foundations for the systematic and ravni comprehensive quality management in healthcare. An important area of kov his activities is Postgraduate Training and Education of physicians, where iz s he was active both at the Medical Chamber of Slovenia (MCS), as well as vet internationally - with the European Union of Medical Specialists (UEMS), a in which he had the privilege to lead as president (2006-2012). In 2016, he Slove received the highest professional award of recognition from the MCS - the ni Hippocrates Award. je am iste elj sm ot te Pomen spremljanja in “peer review” edicine k objave rezultatov zdravljenja azvoj m Importance of Monitoring and “Peer Strokovni r Review” Publication of Outcome Data 73 Marko Noč* Stalno spremljanje izhodov zdravljenja je edini način, da ugotovimo kje smo primerjavi z mednarodnimi standardi in najboljšimi centri. To nam daje možnost, da v primeru slabših rezultatov, problem pravočasno identificira-mo in popravimo. Pomembno je, da rezultate objavljamo “peer review” v mednarodnih strokovnih revijah, kar nam daje potrebno strokovno kredi-bilnost. To nas, skupaj z objavo rezultatov in originalnih “investigator-initiated” raziskav, pripelje v pomembne mednarodne multicentrične raziskave, je ki oblikujejo sodobno doktrino zdravljenja in dodatno izboljša naše klinič- ni no delo, bolnišnico pa pripelje “on the map” v mednarodnem merilu. To bi moralo biti poslanstvo vsake univerzitetne bolnišnice, ki praviloma usmerja ta in Slove doktrino zdravljenja. Nenazadnje transparentne rezultate zdravljenja dol-sve gujemo tudi plačniku-zavarovalnici in predvsem bolnikom, ki nam zaupajo iz svoje zdravje. Žal je tak pristop v slovenski medicini bolj izjema kot pravilo, kov saj zdravstveni sistem tega od izvajalcev ne zahteva oziroma ne spodbuja. Na ta način vseskozi prihaja do medijskega (samo)promoviranja strokovnih avtoritet, ki to, če bi se objektivno pregledalo rezultate njihovega zdravlje-nskih zdravni nja, pogosto niso. Rešitev ni v še eni državni agenciji za kvaliteto pač pa v drugačni kulturi razmišljanja v slovenski medicini. Tako spremembo sre-dnjeročno lahko prinese le kritična masa akademsko usmerjenih mladih nca slove zdravnikov, ki bi v času specializacije 1-2 leti preživeli v mednarodno priznani zdravstveni instituciji. onfere XI. K Stro � *prof. dr. Marko Noč, dr. med. kovn Je specialist kardiologije, intenzivne in interne medicine na Kliničnem od-i ra delku za intenzivno interno medicino v Univerzitetnem kliničnem cen-zvo tru Ljubljana, in interventni kardiolog v mednarodnem srčnem centru MC j m Medicor Izola. Je redni profesor interne medicine na Medicinski fakulteti v edi Ljubljani ter redni član Slovenske in Evropske akademije znanosti in umetno-cine k sti. V letih 1991-1993 je bil raziskovalec na področju eksperimentalne kardio ologije (University of Health Sciences, Chicago), 1995-96 gostujoči znanstve-t te nik (Institute of Critical Care Medicine, University of Southern California, Los me Angeles), v letih 1999-2000 pa je opravil subspecializacijo iz intervencijske lj s kardiologije (Cedars-Sinai Medical Center, Los Angeles). Poleg rednega dela iste s srčnimi in kritično bolnimi je objavil 160 člankov, ki so v zbirki »PubMed« z ma več kot 9.100 citati in »h-indeksom« 42, ter 12 poglavji v vodilnih mednarodnih učbenikih interventne kardiologije in intenzivne medicine. Kot vabljen 74 predavatelj je sodeloval na več kot 240 mednarodnih strokovnih srečanjih iz svojega področja. XI. Konferenca slove nskih zdravnikov iz sveta in Slove nije am iste elj sm ot te edicine k Napotitve bolnikov na kirurško azvoj m zdravljenje v tujino Strokovni r Referral of Surgical Patients Abroad 75 Andrej Vranič* V prispevku so predstavljeni primeri slovenskih nevrokirurških bolnikov, ki so bili napoteni na kirurško zdravljenje v tujino. Opisani so proces napoti-tve, njegove prednosti in slabosti ter rezultati zdravljenja. Poseben poudarek je namenjen kirurgiji epilepsije. Kirurgija epilepsije je funkcionalna kirurgija, katere namen je odstranitev epileptogenega podro- čja možganov. V ožjem smislu h kirurgiji epilepsije ne prištevamo kirurgije tumorjev, ki povzročajo epileptične napade. Pri predoperativni diagnostiki jeni uporabljamo natančne magnetnoresonančne (MR) posnetke, s katerimi si dobro prikažemo morebitne strukturne nenormalnosti, mejo med belo in sivo možganovino ter možgansko žilje. V pomoč pri iskanju epileptogene-ta in Slove ga področja sta tudi funkcionalni slikovni metodi pozitronska izsevna to-sve mografija (PET) in enofotonska izsevna računalniška tomografija (SPECT). iz kov Če je potrebno, robove epileptogenega področja in količino možganske-ga tkiva, ki ga nevrokirurg odstrani, določimo s pomočjo površinskega in globokega elektroencefalografskega (EEG) snemanja. Globoke intracere-bralne elektrode vstavimo v anatomske strukture, ki smo jih že s predo-nskih zdravni perativnimi preiskavami določili kot najverjetnejše epileptogene regije. Pri starejši stereo EEG (SEEG) tehniki sta se za določitev tarčnih anatomskih nca slove struktur uporabljala stereotaktični okvir in arteriografska preiskava. Danes nam MR in robot omogočata, da se izognemo tako arteriografski preiskavi onfere kot tudi neprijetnemu stereotaktičnemu okviru. Med posegom v možgane XI. K vstavimo 10-20 tankih žičnatih elektrod po predhodno pripravljeni shemi. Stro Intrakranialno snemanje epileptičnih napadov in določanje funkcionalnih kov področij možganske skorje nam omogočata, da natančno opredelimo ro- ni r bove epileptogenega področja, hkrati pa se izognemo po-operativnim ne- azvo vrološkim izpadom. Rezultati kirurgije so močno odvisni od izbire bolnikov, j m zato je potrebno pri vsakem bolniku skrbno pretehtati kirurške indikacije. edic Ob primerno izbranih bolnikih je uspešnost kirurškega posega velika. ine kot temelj s � *dr. Andrej Vranič, dr. med. istem Po končani gimnaziji na Ravnah na Koroškem je študiral na Medicinski fa-a kulteti v Ljubljani, kjer je prejel dve Prešernovi nagradi. Leta 1996 se je za-76 poslil v UKC Ljubljana, kjer je pod mentorstvom akademika prof. dr. Vinka V. Dolenca opravljal podiplomski študij in leta 2000 zagovarjal magistrsko nalogo. Specialistični izpit iz nevrokirugije je opravil leta 2004, leta 2011 pa je pridobil naziv doktor znanosti. Kirurških tehnik se je poleg Ljubljane učil v Bonnu, Houstonu, Montpellieru in Rotterdamu, največ pa v Parizu, kjer je leta 2012 opravil tudi postdoktorsko izobraževanje. Svojo kariero je v največji meri posvetil kirurgiji možganskih in hrbteničnih tumorjev ter degenerativnih bolezni hrbtenice. V Sloveniji je uvedel tri nove kirurške tehnike: dekompresivno kraniektomijo pri zdravljenju možganske-ga edema (2004), vstavljanje medvretenčnih kletk pri operacijah vratne hrbtenice (2008) in odstranjevanje možganskih tumorjev pri budnem bolniku (2011). Ukvarjal se je tudi s kirurgijo epilepsije. Od leta 1996 je sodeloval v več nacionalnih in mednarodnih raziskovalnih projektih, največ iz področja biologije možganskih tumorjev. Je avtor in soavtor več kot petdesetih znanstvenih publikacij, med njimi dvajsetih člankov v indeksiranih znanstvenih revijah. Od leta 2015 živi in dela v Parizu, kjer kot svobodni zdravnik nevrokirurg X zdravi bolnike s hrbteničnimi in možganskimi boleznimi. Akreditiran je za I. K kakovost storitev v zdravstvu s strani francoskega regulatornega organa on ARS. Sodeluje v izobraževalnem procesu francoskih študentov medicine. fere Operira tudi v Sloveniji, kamor se redno vrača. Predava na znanstvenih kon-nc ferencah, nemedicinskemu občinstvu pa s področja degenerativnih bolezni a s hrbtenice. Je sodni izvedenec za področje nevrokirurgije in član Odbora za love zasebno zdravstvo Zdravniške zbornice Slovenije. nskih zdravnikov iz sveta in Slove nije am iste elj sm ot te Nauki iz drugih industrij za izboljšanje edicine k kakovosti oskrbe v medicini azvoj m Lessons from other Industries for Improving Strokovni r the Quality of Care in Medicine 77 Jan Bidovec* V svoji predstavitvi bom raziskal pristope in orodja za izboljšanje kontrole kakovosti v medicini, pri čemer bom upošteval tudi vidike drugih industrij. Izkušnje letalske industrije so lahko dragocen vir vpogledov v izboljšanje kakovosti v medicini. Kontrolni seznami, timsko sodelovanje in učenje iz napak so pristopi, ki so se izkazali za uspešne pri zmanjševanju tveganj in napak. V predstavitvi bom raziskal, kako lahko te prakse uporabimo v medicinskem okolju. jeni Nadaljeval bom s poudarkom na implementaciji kontrol kakovosti v celoten proces zdravljenja, vključno z bolnišnično oskrbo, ambulantno nego in ta in Slove rehabilitacijo. Predstavil bom pristop s kontrolnimi odbori in nacionalnim sve registrom kot orodje za spremljanje in izboljšanje kakovosti oskrbe. iz kov Sistem za poročanje o kritičnih incidentih (CIRS) bo obravnavan kot mehanizem za prepoznavanje in reševanje ponavljajočih se napak v medicini. Poudaril bom tudi sodelovanje med strokovnjaki v zdravstvu in pomemb-nost obvladovanja napak v procesu oskrbe. nskih zdravni Ključni cilj je izboljšanje varnosti pacientov in kakovosti zdravstvene oskrbe. Medicinske napake so žal še vedno pogoste in njihove posledice so lahko nca slove usodne. Vendar se lahko veliko naučimo iz uspešnih praks v drugih industri-jah. Kontrolni seznami, ki so jih prvi uporabili piloti, so danes nepogrešljivo onfere orodje v operacijskih dvoranah. Timsko delo, kot ga poznamo iz letalskega XI. K Stro sveta, pripomore k boljšemu sodelovanju med člani zdravstvenega tima. kov Tudi sistem za poročanje o napakah, podoben tistemu v letalstvu, lahko ni r pomaga prepoznati in preprečiti ponavljajoče se napake v medicini. azvoj m Poleg tega je ključno spremljanje in nadzor nad kakovostjo oskrbe skozi ed celoten proces zdravljenja. Nacionalni registri in kontrolni odbori omogo- icin čajo zbiranje podatkov, ki pomagajo izboljšati prakse in zmanjšati napake. e ko Sistem CIRS omogoča anonimno poročanje o kritičnih incidentih, kar spod- t te buja odprto kulturo napak in učenje iz njih. melj s Medicinska tehnologija je omogočila tudi boljši nadzor nad vitalnimi znaki iste pacientov, kar lahko pomaga prepoznati morebitne težave prej in prepre- ma čiti zaplete. Vse te metode in orodja so lahko ključ do izboljšanja kakovosti 78 oskrbe in varnosti pacientov v medicinski praksi. Zaključno, poudarjam, da je ključno, da medicinska skupnost sprejme nau-ke iz drugih industrij in jih implementira v svojo prakso. S tem bomo dosegli višjo raven varnosti in kakovosti oskrbe, kar bo koristilo vsem pacientom. � *Jan Bidovec, dr. med. Rojen 17.10.1989 v Ljubljani. Leta 2008 sem pričel z medicinskim študijem v Ljubljani. Za času študija sem bil na treh izmenjavah v Memorial Hermann bolnici v Teksasu, univerzitetni bolnišnici Zürich ter kantonalni bolnišnici Aarau. Navdih za srčno kirurgijo sem dobil za časa študija, ko mi je bila po-nujena možnost da sodelujem pri operacijah na srcu v mednarodnem centru za kardiovaskularne bolezni Medicor. Po zaključenem študiju sem opravil staž v Univerzitetnem kliničnem centru v Mariboru. Po končanem stažu sem začel opravljati poklic specializanta v univerzitetni bolnici v Bernu na od-XI delku za kardiovaskularno kirurgijo. V letu 2018 sem opravil dvoletno rota- . K cijo iz splošne kirurgije v kantonalni bolnici v Thunu. Od avgusta 2020 sem onf zaposlen v univerzitetni bolnici v Zürichu na srčni kirurgiji. V času študija ere sem bil aktiven športnik in večkratni državni prvak v sabljanju. Zastopal sem nca državne barve na svetovnih in evropskih prvenstvih od leta 2008 do 2019. slove Trenutno sem aktiven na športnih dogodkih kot športni zdravnik. nskih zdravnikov iz sveta in Slove nije Spoprijemanje z izzivi v zdravstvu po pandemiji Covid-19 Dealing with Challenges in Healthcare after the Covid-19 Pandemic 79 jeni ta in Slove sve iz kov nskih zdravni nca slove onfere XI. K 80 ovid-19 iji C andemo p dravstvu p zzivi v z PREDSEDUJOČA anje z i 81 prof. dr. Bojana Beović, dr. med. Spoprijem Full prof. Bojana Beović, MD, PhD was born in Ljubljana, Slovenia. She graduated at Medical School University in Ljubljana in 1982 where she obtained her master degree and PhD. In 1993 she passed the board exam in infectious diseases at the University Medical Centre Ljubljana. She was further educated in pharmacology at the University of Zagreb, Croatia, and at The University of Wisconsin Hospital and Clinics, she was also a visiting professor in Trieste, Italy. Since 1986, she has been employed at the Department of je Infectious Diseases at the University Medical Centre in Ljubljana. She was ni attending physician at the intensive care unit from 1993 to 2013. From 2005 to 2008 she was assistant medical director of University Medical Centre in ta in Slove Ljubljana. Currently, she is the head of the ID Consultancy Service. sve She was the member of Patient Safety Working Group at the High Level iz kov Group on Health Services and Medical Care at the European Commission from 2006 to 2009. From 2006 to 2009 she was the president of the Health Council at the nskih zdravni Ministry of Health of Slovenia. From 2004 to 2018 she was the president of the Slovenian Society of Chemotherapy and since 2019 she is the chair of the Intersectoral Coordination Mechanism for Prudent Use of nca slove Antimicrobials at the Ministry of Health. Since 2008 she is the head of the Antibiotic Committee in UMC Ljubljana. At the European Society of Clinical onfere Microbiology and Infectious diseases (ESCMID), she served as honorary XI. K Spo secretary from 2009 to 2014, and the chair of the ESCMID Study group for prij Antibiotic policies, now ESMID Study Group for Antimicrobial Stewardship ema (ESGAP) from 2014 to 2018. During covid-19 pandemic in 2020 she served nje z i as the chair of Scientific advisory group to the Ministry of Health. Currently z she is the president of Medical Chamber of Slovenia. She is full professor of zivi v z infectious diseases at the Medical School, University of Ljubljana. She was d the organizer and co-organizer of several international and national sci- rav entific meetings and educational courses. As a speaker she was invited to stvu p many scientific meetings in the country and abroad. Her main focus of pro- o p fessional and scientific interest is antimicrobial stewardship and infections an in surgery, she is the author and co-author of more than 300 publications dem published in national and international literature. iji Co 82 vid-19 XI. Konferenca slove nskih zdravnikov iz sveta in Slove nije ovid-19 iji C andem Vpliv epidemije COVID-19 na oskrbo o p aterosklerotičnih žilnih bolezni v Sloveniji dravstvu p The Impact of the COVID-19 Pandemic zzivi v z on the Management of Atherosclerotic Vascular Diseases in Slovenia anje z i 83 Borut Jug* Spoprijem Epidemija koronavirusne bolezni 19 (COVID-19) je prizadela zdravstveno oskrbo na več ravneh, tako z vidika preobremenjenosti in preusmerjanja zdravstvenega sistema kot z vidika zmanjšanega iskanja zdravstvene po-moči. V prispevku predstavljamo podatke za oskrbo aterosklerotične žilne bolezni v Sloveniji ter iztočnice, kako nasloviti izzive, ki jih je povzročil zunanji šok epidemije. V Sloveniji se od leta 2018 izvaja projekt, ki je prvenstveno namenjen spre-jeni mljanju kakovosti oskrbe bolnikov z aterosklerotično žilno boleznijo (koro-narna, možganskožilna in periferna arterijska bolezen), in sicer s pomočjo združevanja podatkov o i) bolnišničnih obravnavah, ii) predpisovanju zdra-ta in Slove vil, iii) koriščenju zdravstvenih storitev (npr. ambulantne kontrole in reha-sve bilitacija) ter iv) umrljivosti, ki se rutinsko zbirajo v okviru nacionalnega iz kov univerzalnega zavarovanja. Ob epidemiji COVID-19 smo opravili vrsto raziskav o vplivu epidemije COVID-19 na oskrbo aterosklerotične žilne bolezni v Sloveniji. nskih zdravni Med letoma 2014 in 2021 je bilo, na primer, v Sloveniji zaradi akutnega koronarnega sindroma (srčnega infarkta z dvigom veznice ST (STEMI) ali brez njega (NSTEMI) oziroma nestabilne angine pektoris) v bolnišnici obravna-nca slove vanih 21.001 bolnikov (7.057 s STEMI; 7.649 z NSTEMI; 6.295 z nestabilno angino pektoris). Z analizo prekinjene časovnice (angl. interrupted time onfere series analysis) smo preučili vpliv epidemije COVID-19 (prelomna točka XI. K Spo marec 2020) na raven in trend oskrbe bolnikov. Epidemija sicer ni vplivala prij na število hospitalizacij zaradi STEMI (92 bolnikov s trendom +1 bolnik/ ema mesec, p=0,783), je pa pomembno zmanjšala hospitalizacije zaradi drugih nje z i oblik koronarnega sindroma (-21 bolnikov/mesec za NSTEMI, p=0.015, ozi- z roma -28 bolnikov/mesec z nestabilno angino pektoris, p=0.025). Pri bol- zivi v z nikih s STEMI epidemija v Sloveniji ni vplivala na pogostost bolnišničnega d zdravljenja z reperfuzijo (sprememba +0,29%, [95%CI] -1,5%, 2,1%, p=0,755) rav oziroma na umrljivost v bolnišnici (sprememba +0,1%, [95%CI] -0,9%, 1,1%, stvu p p=0,815), je pa zmanjšala adherenco s sekundarno preventivo z zdravili o p (sprememba –0,12%, [95%CI] -0,23%, -0,01%, p=0.034). ande V ločeni raziskavi pri bolnikih, ki so preboleli srčni infarkt, smo ugotovili mij slabšo urejenost dejavnikov tveganja (povečanje aktivnega kajenja, slabšo i Co 84 urejenost krvnega tlaka in krvnih maščob, porast indeksa telesne mase). vid-Z zdravjem ocenjena kakovost življenja se je prehodno močno zmanjša- 19 la, vendar se je razmeroma hitro ponovno zrasla na predepidemijsko raven. Bolniki, ki so med epidemijo prihajali v stik z zdravstvenim sistemom (kardiološka rehabilitacija), so izražali primerljiv strah pred okužbo (59 % odzivnikov) in pred neželenimi učinki cepljenja (60 %); povečane težave s spanjem (14 %) in strah pred stikom z okuženo osebo (30 %). Podatki skupaj kažejo, je epidemija COVID-19 v Sloveniji — podobno kot drugje v svetu — vplivala na število oziroma strukturo bolnišničnih obravnav zaradi aterosklerotične žilne bolezni, pa tudi na kakovost njihove oskrbe. Dodatni izziv predstavljajo izgorelost in fluktuacija zdravstvenega osebja, zlasti na najbolj izpostavljenih deloviščih, ter okrnjeno medicinsko izobraževanje in raziskovalna dejavnost. Okrevanje kardiovaskularne medicine z vsebinskega vidika zato še vedno zajema oskrbo napredovalih oblik aterosklerotične žilne bolezni zaradi zakasnelega prepoznavanja in/ XI ali obravnave, predvsem pa zaradi slabše urejenosti dejavnikov tveganja, . Kon ki dokazano vodijo v razvoj, napredovanje in poslabševanje aterosklerotič- fere nih žilnih bolezni, delno pa tudi v specifične kardiovaskularne zaplete po nc preboleli okužbi s COVID-19. Z organizacijskega vidika je potrebno zadr- a slove ževanje usposobljenega in visoko specializiranega osebja na kardiovasku- n larnih oddelkih in v ambulantah, ki obravnava najbolj kompleksne bolnike; skih nadoknaditi poskušamo manko v medicinskem izobraževanju in raziskova- zd nju; intenzivno pa poteka tudi reorganizacija kardiovaskularne dejavnosti, ravni ki jo je zahtevala oziroma spodbudila epidemija, in sicer s krepitvijo speci- kov alističnih ambulantnih obravnav na račun bolnišničnih ter preusmeritvijo v iz s nove tehnologije (npr. telerehabilitacija), katerih udejanjanje je spodbudila vet epidemija. a in Slove nije ovid-19 � * izr. prof. dr. Borut Jug, dr. med. iji C Diplomiral in doktoriral je na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, v Sloveniji je opravil specializaciji iz interne medicine ter kardiologije in vaskularne medicine. Dodatno se je izobraževal na University of California at andem Los Angeles (preventivna kardiologija in srčno-žilna računalniška tomografi-o p ja), London School of Economics and Political Sciences (zdravstvena ekono-mika) ter University of Zurich (srčno popuščanje). Je predstojnik Kliničnega oddelka za žilne bolezni UKC Ljubljana, habilitirani izredni profesor za dravstvu p področje interne medicine na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani ter sopredsedujoč Delovne skupine za preventivno kardiologijo Združenja kar-zzivi v z diologov Slovenije. Je (so)avtor okoli 300 strokovnih in znanstvenih prispevkov, od tega 84 izvirni znanstvenih prispevkov. Njegova primarna področja anje z i strokovnega in znanstvenega zanimanja so preventivna kardiologija, slikov-ne preiskave v kardiologiji, aterosklerotične žilne bolezni, kronično srčno popuščanje, telesna aktivnost in srčno-žilna rehabilitacija. 85 Spoprijem --- Borut Jug obtained his MD and PhD from the University of Ljubljana; he is board certified in internal medicine, cardiology, and vascular medicine in Slovenia, with additional postgraduate training at UCLA (preventive cardiology and cardiovascular CT), the London school of Economics and Political Sciences (health economics), and the University of Zurich (heart failure). Currently, he heads the Department of Vascular Medicine of the UMC Ljubljana, is associate professor of medicine at the Medical Faculty of the University of Ljubljana, and serves as co-chair of the Working Group on Preventive Cardiology of the Slovenian Society of Cardiology. He (co)authored 300 scientific or professional publications, including 84 scientific papers. His primary research interests include preventive cardiology, cardiovascular imaging, atherosclerotic vascular diseases, chronic heart failure, cardiovascular effects of exercise training, and cardiac rehabilitation. jeni ta in Slove sve iz kov nskih zdravni nca slove onfere XI. K Spoprijemanje z i zzivi v z Misliti slovensko zdravstvo: dravs refleksija za reforme tvu po pa Designing the Slovenian Healthcare ndem System: Thoughts for Reform iji Co 86 vid- Federico V. Potočnik* 19 Obdobje COVID-19 je preizkusil stabilnost praktično vseh elementov na- šega zdravstva. Obdobje po pandemiji zahteva kritičen premislek o teh elementih in je zato priložnost za temeljit razmislek o njihovi prihodnosti. V naslednjih točkah želim osvetliti nekaj izhodišč, ki so lahko podlaga za oblikovanje nujno potrebnih reformnih ukrepov slovenskega zdravstvenega sistema. 1. Slovensko zdravstvo kot posledica zgodovine XI. K Za umeščanje razmisleka o slovenskem zdravstvenem sistemu je treba naj- onf prej prepoznati mentalni okvir, v katerem smo se Slovenci in naši sistemi eren razvili: Eden najbolj v nebo vpijajočih značilnosti je odvisnost od države oz. ca s pomanjkanje osebne odgovornosti. love n Priučeno zanašanje na državo sega v čase prejšnje države. Režim je od re- skih volucije dalje prevzemal nase odgovornost za odločitve, državljani so imeli zd izbire vse manj. Posledično še danes od države pričakujemo, da bo le-ta ravni zagotovila stanovanja, zaposlitve, administrativne storitve, gospodarsko kov blaginjo, zdravstvo in šolstvo, upravljanje državnih podjetij in še za veliko iz s podrobnosti, o katerih bi lahko sicer sami odločali. Ta način razmišljanja je vet značilen za totalitarne države in je zato seveda zastarel: v današnjem času a in so ljudem na dosegu roke vse potrebne informacije, da lahko sami odločajo Slove o svoji prihodnosti. Ko takšno odločanje prelagamo na državo, postanemo ni pasivni in le lahkoverno sledimo. Ko se pojavijo težave, se hitro zatečemo je ovid-19 k kritiziranju vodilnih, saj smo njim predali vse instrumente in s tem tudi odgovornost za reševanje naših težav. Od tod dejstvo, da je možnost izbire iji C dragocena in da moramo biti za svoje odločitve odgovorni. S tem kot posamezniki in družba rastemo in napredujemo. Brez tega, družba miselno andem stagnira. Prenos kompetenc stran od centralne oblasti bližje ljudem se reče o p subsidiarnost in je značilnost srednjeevropskih državnih ureditev. 2. Aktualne težave slovenskega zdravstvenega sistema dravstvu p Zdravstveni sistem je paradni konj neučinkovitih praks, saj se zgodovinske zzivi v z značilnosti odražajo v vseh državnih sistemih. Od plač, ki jih določa drža-va, in letnih načrtov, ki spominjajo na sovjetske čase, do cen storitev, ki jih anje z i določa ZZZS in so pogosto nezadostne, ter stalne odvisnosti od odločitev trenutnega ministra za zdravstvo. Vse to deluje v okolju monopola, kjer 87 ni alternativ. Novopečeni zdravniki se soočajo s plačami, ki so za slabih Spoprijem 100 evrov višje od minimalne, mnogi zdravstveni delavci pa se trudijo na več delovnih mestih hkrati ali se ne morejo odločiti za prenovo prostorov zaradi pomanjkanja sredstev. Pacienti so prisiljeni čakati dolga leta na medicinske preiskave. Vsem je skupno to, da imajo posamezniki premalo moči za izboljšanje svoje neposredne okolice, ker je vsa moč osrediščena na državni ravni, torej daleč od ljudi, ki svoj položaj najboljše poznajo. Rezultat tega je nezadovoljstvo zdravnikov, medicinskih sester, pacientov in vseh vpletenih. 3. Alternativa Tako slabo stanje bi moralo roditi veliko idej, žal pa je navada, da se ideje na nivoju posameznika ne morejo realizirati. Sčasoma človek neha imeti idej oz. so le-te povrhnje, majhne prilagoditve sedanjih nedelujočih je načinov, kar vidimo dandanes v vsebini t.i. zdravstvenih reform – redko-ni kdaj gre za prelomne spremembe. Kot da bi opazovali hišo, ki potrebuje temeljito obnovo, vendar se osredotočamo le na izbiro nove barve za ta in Slove fasado, ne da bi se poglobili v strukturo ali razmišljali o celoviti prenovi. sve Pri tem se pozna, da je slovenski zdravnik naredil veliko napako, ko se je iz tako osredotočil na klinično delo, da je upravljanje zdravstvenega sistema kov prevzel drug kader. To ni prav, ker ravno zdravnik ima najboljši pregled nad medicino – z ustrezno izobrazbo bi ta pogled razširil na upravljalski del, kot je v navadi v večini zahodnih držav. Če novih idej ni oz. za proizvajanje nskih zdravni idej nimamo časa, alternative ne bo. Čas je, da zdravnik ponovno prevzame odgovornost za razvoj našega zdravstva in se na to ustrezno pripravi in izobrazi. nca slove onfere XI. K Spo 4. Konkurenca prijem To je najbolj pomembna točka tega prispevka: konkurenca = svoboda = an kvaliteta. Zakaj? Več izbire omogoča, da se ljudje svobodno odločajo. To je z i prinaša tekmovanje za paciente med izvajalci, kar pomeni, da konkurenca zzi ustvarja okolje, kjer se bo s kvaliteto storitev privabljalo paciente. vi v z d Pojdimo po vrsti: Za spodbujanje inovacij in izboljšav v zdravstvenem sek- rav torju potrebujemo konkurenčno okolje. To pomeni prehod od monopolne- stvu p ga sistema k modelu, ki omogoča več zasebnih bolnišnic, zavarovalnic in o p drugih zdravstvenih ponudnikov. Konkurenca spodbuja učinkovitost, inova- an cije in izboljšuje kakovost storitev. demij Že razprava o možnosti več zavarovalnic se zdi zapletena, saj smo vaje- i Co 88 ni monopolnega sistema ZZZS. Ali želimo imeti le eno zavarovalnico, ki vid-bo odločala o vsem? Torej eno zavarovalnico, ki bo določala, koliko bo za 19 storitev plačala, ne da bi izvajalec imel kaj besede pri tem? Ali pa si želimo več zavarovalnic, ki bodo tekmovale med seboj, kdo za pacienta boljše poskrbi, zato da dobi več strank? Če razložim na primeru: Če se zaletim z avtom, grem naslednji dan k mehaniku, da mi popravi avto. Če mi bo mehanik rekel, naj pridem čez šest mesecev na popravilo za avto, bom rekel: “Ne, hvala,” in šel k drugemu mehaniku. Zakaj potem čakamo dve leti na magnetno resonanco kolena? Ali cenimo svoje zdravje manj kot avtomo-bile? V Zahodni Evropi to gladko deluje, pri nas pa bi to odrezalo precej dobaviteljskih “biznisov”. Bolnišnice so centralno vodene z ministrstva, s čimer onemogočajo konkurenco med zdravstvenimi ustanovami. Ta togost omejuje avtonomijo zdravstvenih zavodov, da bi sami odločali o kadrovski politiki, plačah in investicijah. Zamisel, da bi se bolnišnice med seboj konkurenčno borile za XI paciente, se mnogim zdi nepredstavljiva. Če država diktira rešitve, to vodi . Kon do pomanjkanja svobode in izbire za paciente: danes lahko izberejo svoje- fere ga osebnega zdravnika, pediatra, ginekologa ali zobozdravnika, naprej pa nc so te možnosti okrnjene. Kot da bi bilo vseeno, kateri zdravnik nas zdravi a slove ali v kateri bolnišnici se zdravimo, čeprav ima vsaka svojo posebnost in niso n vse enako dobre. skih z Ta občutek enakosti je bil ustvarjen kot izgovor za zmanjševanje izbir – dra čemu bi izbirali, če med izbirami ni razlike? Na primer, podatki o medi- vnik cinskih zapletih niso javno dostopni, ker obstaja strah, da bi se pokazalo, ov iz da nekatere ustanove prekašajo druge. Se spomnite rangiranja gimnazij po sve uspešnosti? V družbi, ki teži k egalitarnosti, je težko sprejeti, da so nekateri ta i boljši od drugih. n Slove Kar gledamo sedaj, so stvarne in psihološke posledice 70 let prevlade dr- ni žavnih odločitev nad posamezniki. Zato rešitve ne morejo priti iz istega je ovid-19 kotla, kjer so zakuhali sedanje stanje. V 21. stoletju ni prostora za podpov-prečnost – svet gre tako hitro naprej, da že stati na mestu pomeni nazado-iji C vanje. Te zastarele vzgibe je treba premagati. andem 5. Centralizacija proti decentralizaciji o p Slovensko zdravstvo je trenutno zelo centralizirano, kar omejuje avtonomijo in prožnost zdravstvenih ustanov. Decentralizacija bi pomenila, da bi dravstvu p imeli zdravstveni zavodi večjo avtonomijo v upravljanju, odločanju o kadrovski politiki, plačah in investicijah. S tem bi se povečala odzivnost in pri-zzivi v z lagodljivost sistema. V 21. stoletju mora odločanje biti bližje ljudem, zato naj vsak zavod upravlja s svojim denarjem, samostojno sklepa pogodbe z anje z i zavarovalnicami in naj konkurira z drugimi zdravstvenimi ustanovami, kdo bo bolj kvalitetno poskrbel za paciente. Preprosto rečeno: kdo ve, kaj je 89 treba v moji ambulanti narediti? Minister ali jaz? Potem moram tudi imeti Spoprijem moč jaz, da spremembe izpeljem. Čakanje na navodila ministrstva ne more prinesti napredka. 6. Vrednotenje zdravstvenih delavcev Plače v zdravstvu morajo odražati vloženi trud, kompleksnost dela in pre-danost posameznikov. Trenutno obstaja percepcija, da se mnogi zdravstveni delavci ne čutijo ustrezno nagrajeni za svoje delo. To vodi v nezadovoljstvo, izgorevanje in celo odliv talentov. Če imamo vsi od ministrstva določeno enako plačo, s tem sporočamo, da ne cenimo raznolikosti našega dela ali pridnosti, s katero opravljamo neko delo. Če bi pa vsaka zdravstvena ustanova smela sklepati pogodbe s svojimi zaposlenimi neodvisno od države, bi lahko zdravstvene delavce spodbujali ali nagrajevali za dobro opravljeno delo. Zaposleni bi bolj vneto delali, če je bi vedeli, da bo prislužen denar porabljen znotraj ustanove za izboljšave, ni za boljše plače in pogoje dela. 7. Vizija za 21. stoletje ta in Slove sve Zdravstveni sistem mora biti prilagojen potrebam pacientov. To zahteva ra-iz dikalne spremembe v načinu, kako razmišljamo, upravljamo in financiramo kov zdravstvo. Dejstvo je, da tako raznolik sistem ne more biti voden centralno. Če minister želi obvladovati vsako ambulanto, bo nadzor slab, ukrepi po-splošeni in učinek negativen. Ljudje bodo, kot vedno, iskali bližnjice. Če bo nskih zdravni sistem spodbujal bližnjice in površnost, rezultat bo temu primeren. Sistem mora biti postavljen tako, da se vsem deležnikom splača delati in nca slove delati kvalitetno. Zato mora biti financiranje prilagojeno realnemu stanju in ne, da se realno stanje prilagaja zmožnostim monopolnega ZZZS. onfere XI. K Spo Če nam uspe demonopolizirati ZZZS in decentralizirati upravljanje zdra- prij vstvenih ustanov, smo naredili prvi in največji korak k sodobnemu zdra- ema vstvenemu sistemu, ki bo kos izzivom 21. stoletja. nje z i Zaključek zzivi v z zdravstvo je tako bistvena sestavina vsake družbe, da razmisleka o njem d ne moremo prepustiti drugim. Če želimo zagotoviti boljšo prihodnost za rav vse Slovence, moramo biti zdravniki pripravljeni prevzeti odgovornost, raz- stvu p misliti in izvesti potrebne spremembe. Imamo priložnost in dolžnost, da to o p začnemo zdaj. andemiji Co 90 vi � *mag. Federico V. Potočnik, dr. med. d-19 I‘m an infectious disease specialist recently graduated from Stanford with a passion for healthcare innovation, education, and administration aimed at shaping a brighter future for Slovenia. At the Celje General Hospital, I’ve dedicated almost a decade of service, where I am specialized in infectious diseases and hospital hygiene. During the COVID-19 pandemic I served mostly in ER settings and led initiatives to contain outbreaks across the Lower Styria region. In the administrative arena, I‘ve helped improve performance at the University Clinical Center Maribor in its hospital Board. In terms of education, I aim to inspire and guide upcoming generations of healthcare professionals as a visiting lecturer at the University of Maribor’s Faculty of Health Studies. And at the National Institute of Public Health, I have done research on the topics of Covid and mental health. My political journey is intertwined with my professional one. With the em-XI powerment of future politicians in mind, I have led Nova Slovenija’s youth . Ko organization Mlada Slovenija. I have then led many initiatives both at home nfe and abroad, from the board of the Youth of the European People’s Party – the ren largest youth political organization in Europe – to becoming Nova Slovenija’s ca International Secretary. slove Having graduated as a medical doctor from the University of Ljubljana and ns with a business degree from the Stanford Graduate School of Business, I kih believe physicians have a responsibility beyond hospital walls to lead their zdr communities. My last research project at Stanford under the mentorship of avni fmr. National Security Advisor gen. HR Mc Master has centered around the kov struggles of world leaders to perform in the face of adversity. iz s For moments of peace and reflection, I turn to the serene trails of the Julian ve Alps. After this conference, there is where you will find me. ta in Slove nije ovid-19 iji C andemo p Infektologija po epidemiji Covid-19 – izzivi in prihodnost dravstvu p zzivi v z Infectology After the Covid-19 Epidemic – Challenges and the Future anje z i 91 Tatjana Lejko Zupanc* Spoprijem Infektologija je veda, ki se ukvarja z nastankom, širjenjem, odkrivanje, zdravljenjem in preprečevanjem nalezljivih bolezni. Z uvedbo učinkovitih cepil-nih programov, iznajdbo antibiotikov in v zadnjem času tudi protivirusnih zdravil se je epidemiologija klasičnih nalezljivih bolezni precej spremenila in smo se v zadnjih letih infektologi predvsem ukvarjali z okužbami, ki so posledica ekoloških sprememb, s kroničnimi okužbami in z okužbami, ki so neposredna posledica napredka medicine, kamor sodijo okužbe po je operativnih posegih, okužbe pri imunsko kompromitiranih osebah in okuž- ni be z večkratno odpornimi bakterijami. SARS-CoV-2 virus je prizadel cel svet, povzročil skoraj 700 milijonov okužb in tudi skoraj 7 milijonov smr-ta in Slove ti. V Sloveniji je bilo do sedaj potrjenih več kot 1.300.000 bolnikov; umr-sve lo je 7100 bolnikov. Ne samo pri nas, tudi drugje, kjer (še) imajo bolnišni-iz ce, posvečene nalezljivim boleznim, se ni veliko vlagalo v infrastrukturo. kov V Sloveniji smo se tako srečali z omejenimi bolnišničnimi in kadrovskimi kapacitetami. Pandemija covid-19 je temeljito pretresla vse segmente zdravstva, infektologijo pa je dobesedno postavila na glavo. Med ukrepi, nskih zdravni ki so jih posamezne države sprejele za obvarovanje kritičnih kapacitet zdravstva, je bilo omejevanje izvajanja nenujnih zdravstvenih posegov. Infektologija pa je dejavnost, ki v veliki meri deluje na principu nujnosti, nca slove zato je bila večina bolnikov z okužbami hospitalizirana na neinfekcijskih oddelkih, ker so bili infekcijski oddelki polni covid bolnikov. Pandemične onfere razmere negativno vplivajo na pojav protimikrobne odpornosti. Opuščajo XI. K Spo se ukrepi, ki preprečujejo širjenje odpornih bakterij, kot so presejalno testi- prij ranje, izolacija v enoposteljnih sobah in smotrna raba protimikrobnih zdra- ema vil. Protimikrobna odpornost se lahko poslabša tudi zaradi pogostejšega nje z i izkustvenega predpisovanja protimikrobnih zdravil in morebitnih motenj v z dobro uveljavljenih programih smotrne rabe antibiotikov. Povečan delovni zivi v z pritisk in duševna obremenitev zdravstvenih delavcev negativno vplivata d na upoštevanje lokalnih smernic za predpisovanje protimikrobnih zdravil. rav Ker manjka ekspertnega svetovanja pri predpisovanju protimikrobnih zdra- stvu p vil in ker so zdravniki zaskrbljeni zaradi slabšanja kliničnega stanja bol- o p nikov s covid-19, se predpisovanje protimikrobnih zdravil samo stopnjuje. an Posledice so lahko hitro širjenje odpornih bakterij med bolniki v namenskih dem enotah za oskrbo tovrstnih bolnikov. Dvig protimikrobne odpornosti je žal iji C ena od dediščin, ki jih pušča pandemija. o 92 vid- Covid-19 bolezen prizadene številne organske sisteme, najbolj pa seveda 19 dihala, saj je glavna značilnost te bolezni covid pljučnica. V najhujših primerih je potrebna dolgotrajna hospitalizacija v enoti intenzivnega zdravljenja. Posledično imajo ti bolniki vse težave, ki so znane še iz obdobja pred covidom – govorimo o postakutnem sindromu. Gre za kompleksno mešanico prizadetosti posameznih organskih sistemov (respiratorni, kardiovaskularni…) pri bolnikih, ki imajo tudi miopatijo kritično bolnega, hudo izgubo mišične mase in tudi precejšnje kognitivne in druge psihološke pro-bleme. Ti bolniki potrebujejo dolgotrajno rehabilitacijo in veliko jih ima trajne posledice in temu primerno okrnjeno kvaliteto življenja. Tudi bolniki, ki niso potrebovali bolnišnice ali pa je bil potek bolezni relativno lahek, imajo posledice bolezni. Te posledice so pogosto take, da ovirajo normalno življenje in bolnik zato še dolgo ni sposoben prenašati naporov, ki jih je pred boleznijo z lahkoto obvladoval. Raziskave v Sloveniji kažejo, da bi bil X lahko delež takih oseb dokaj visok. V raziskavi SI-PANDA je 3 do 6 mesecev I. K po okužbi še vedno navajalo zdravstvene težave 16,6 % bolnikov. onfere Ponavljajoči se pojavi novih zoonoz, pa tudi ponovni pojav starih nale- nc zljivih bolezni, so znaki, da je treba pričakovati nove svetovne epidemije. a slove Obenem narašča ozaveščenost o zapletenih ekoloških odnosih med ljudmi, n živalmi in našim okoljem. Dolgoročne naložbe v sledenje in nadzor bole- skih zni, v znanstvene raziskave in javno zdravstveno infrastrukturo so ključ do zd obvladovanja in pravočasnega prepoznavanja naslednje nastajajoče gro- ravni žnje. Sodobna medicina je invazivna in uporablja tudi terapevtska sred- kov stva, ki močno vplivajo na imunski sistem. Eksponencialno naraščajo tudi iz s implantacije medicinskih pripomočkov iz umetnih materialov in transplan- vet tacije organov. Vsi ti posegi in načini zdravljenja pa močno predisponirajo a in bolnike k najrazličnejšim okužbam. Tu je pomembna vloga infektologije, Slove ki mora skrbeti za ohranjanje učinkovitosti antibiotikov, pravilno uporabo nije ovid-19 mikrobiološke diagnostike in svetovati pri obvladovanju okužb, poveznih z zdravstveno oskrbo. iji C --- andem Infectology is a science that deals with the origin, spread, detection, treat-o p ment and prevention of infectious diseases. With the introduction of effective vaccination programs, the invention of antibiotics and, more recently, dravstvu p antiviral drugs, the epidemiology of classic infectious diseases changed considerably, and in recent years, infectious disease specialists have main-zzivi v z ly dealt with infectious diseases that are the result of ecological changes, chronic infections and infections that are a direct result of medical pro-anje z i gress, including infections after surgical interventions, infections in immu-nocompromised persons and infections with multidrug resistant bacteria. 93 The SARS-CoV-2 virus has affected the whole world, causing almost 700 Spoprijem million infections and almost 7 million deaths. So far, more than 1,300,000 patients have been confirmed in Slovenia; 7,100 patients died. The covid-19 pandemic has thoroughly shaken all segments of healthcare, and it has literally turned infectious diseases upside down. Most of the patients with non-covid infections were hospitalized in non-infectious wards, because the infectious wards were full of covid patients. Pandemic conditions have a negative impact on the emergence of antimicrobial resistance. Measures to prevent the spread of resistant bacteria, such as screening, isolation and the judicious use of antimicrobials, are being abandoned. Antimicrobial resistance may also worsen due to more frequent empiric prescribing of antimicrobial drugs and potential disruptions in well-established antibiotic stewardship programs. Increased work pressure and mental strain of healthcare workers also have a negative impact on complian-je ce with local guidelines for prescribing antimicrobials. Because there is a ni lack of expert advice on prescribing antimicrobials and because doctors are concerned about the deterioration of the clinical condition of patients ta in Slove with covid-19, the prescribing of antimicrobials is only increasing. The con-sve sequences can be the rapid spread of resistant bacteria among patients in iz dedicated covid units. The rise of antimicrobial resistance is unfortunately kov one of the legacies of the pandemic. The Covid-19 disease affects many organ systems, but most of all, the respiratory system, since the main characteristic of this disease is covid pneumo-nskih zdravni nia. In the most severe cases, long-term hospitalization in an intensive care unit is required. As a result, these patients have all the problems known nca slove from the pre-covid era, namely post-acute syndrome which is a complex mixture of impairment of individual organ systems (respiratory, cardiova-onfere scular…) in patients who also have severe loss of muscle mass and signifi-XI. K cant cognitive and other psychological problems. These patients require Spo long-term rehabilitation and many of them have permanent consequences prij and a correspondingly reduced quality of life. Even patients who did not ema need hospitalization or whose course of illness was relatively mild, have nje z i the consequences of the disease. These consequences are often such that z they hinder normal life, and the patient is therefore not able to cope with zivi v z efforts that he was able to manage with ease before the disease. Research d in Slovenia shows that the proportion of such persons could be quite high. rav In the SI-PANDA study, 16.6% of patients still reported health problems 3 to stvu p 6 months after infection. Recurrent occurrences of new zoonotic infections, o p as well as the reappearance of old infectious diseases, are signs that new an global epidemics should be expected. There is a growing awareness of the dem complex ecological relationships between humans, animals and our envi- iji C ronment. Long-term investments in disease surveillance and control, sci- o 94 vi entific research and public health infrastructure are key to managing and d-19 timely identifying the next emerging threat. Modern medicine is invasive and also uses therapeutic agents that strongly affect the immune system. Implantation of prosthetic medical devices and organ transplantations are also growing exponentially. All these treatment methods strongly predis-pose patients to a wide variety of infections. There will be an increasing role of infectology, especially in maintaining the effectiveness of antibiotics, the correct use of microbiological diagnostics and advising in managing of healthcare associated infections. � * izr. prof. dr. Tatjana Lejko – Zupanc, dr. med Diplomirala je na Medicinski fakulteti v Ljubljani, smer splošna medicina, X leta 1979. Junija 1989 je opravila specialistični izpit iz interne medicine. Od I. K leta 2012 ima tudi priznano specializacijo iz infektologije. Od leta 1984 je on zaposlena na Oddelku za infekcijske bolezni in vročinska stanja. Od leta fere 2009 do 2016 je bila vodja Službe za preprečevanje bolnišničnih okužb na nc UKC Ljubljana. Od leta 2016 je predstojnica Klinike za infekcijske bolezni a s in vročinska stanja. Je izredna profesorica za infekcijske bolezni in je tudi love nosilka izbirnega predmeta Tropska in potovalna medicina. Pri Ministrstvu ns za znanost in tehnologijo je vpisana kot raziskovalka s šifro 11330. Leta kih 1999 je zagovarjala doktorsko disertacijo s področja infektologije z naslo-zd vom Zgodnja in pozna prognoza infekcijskega endokarditisa. Je članica rav Evropskega združenja za mikrobiologijo in infekcijske bolezni, Slovenskega nikov zdravniškega društva, Slovenskega društva infektologov in Slovenske sek-iz cije za kemoterapijo, članica UEMS za infekcijske bolezni, nacionalna ko-sve ordinatorka za EUCIC (Evropski odbor za Nadzor okužb). Sodelovala je pri ta več mednarodnih projektih in kot strokovnjakinja pri ECDC. Aktivno sode-in S luje v mednarodnem projektu EUCIC, kjer je nacionalna koordinatorka za love Republiko Slovenijo. Od 17. marca 2018 do 17. junija 2018 se je 3 mesece ni izobraževala v Univerzitetni bolnišnici v Trstu. Aktivno je sodelovala pri je ovid-19 obvladovanju epidemije covida-19 v UKC Ljubljana in je bila tudi članica različnih komisij pri Ministrstvu za zdravje in NIJZ. Njeno bibliografsko delo obsega več kot 350 enot. Njena glavna področja zanimanja so srčno-žilne iji C okužbe, okužbe, povezane z zdravstveno oskrbo, potovalna medicina in globalno zdravje. Leta 2021 je prejela tudi zlato plaketo Univerze v Ljubljani. andemo p --- Tatjana Lejko – Zupanc, graduated from the Faculty of Medicine in Ljubljana, majoring in general medicine, in 1979. In June 1989 she passed the specialist dravstvu p exam in internal medicine. Since 2012 she also has a recognized specialization in infectology. Since 1984 she has been employed at the Department for zzivi v z Infectious Diseases and Febrile Conditions. From 2009 to 2016 she was Head of Service for Prevention of Nosocomial Infections at the UMC Ljubljana. anje z i Since 2016, she has been the head of the Department for Infectious Diseases and Febrile Conditions. She is an associate professor of Infectious Diseases 95 and is the also the leader of elective course in Tropical and Travel Medicine. Spoprijem She is registered with the Ministry of Science and Technology as a researcher with the code 11330. In 1999 she defended doctoral dissertation in the field of infectology entitled Early and late prognosis of infectious endocarditis. She is a member of the European Society for Microbiology and Infectious Diseases, the Slovenian Medical Association, the Slovenian Society of Infectious Diseases, and the Slovenian Section of Chemotherapy, a member of the UEMS for Infectious Diseases, national coordinator for EUCIC (European Committee for Infection Control). She has participated in several international projects and as an expert at ECDC. She actively participates in the international project EUCIC, where she is the national coordinator for the Republic of Slovenia. She studied at the University Hospital in Trieste for 3 months from March 17, 2018 to June 17, 2018. She was been actively involved in the management of the covid-19 epidemic at the University Medical Centre Ljubljana and also a member of various committees at the ministerial level. Her bibliographic work comprises more than 350 items. Her main areas of jeni interest are cardiovascular infections, healthcare associated infections, tra-vel medicine and global health. In 2021 she was also awarded the Golden Plaque of the University of Ljubljana. ta in Slove sve iz kov nskih zdravni nca slove onfere XI. K Spoprijemanje z i zzivi v z Kdo je boljši pri skrajševanju čakalnih dravs vrst: umetna inteligenca ali človek? tvu po pa Who is Better at Reducing Waiting ndem Times in Healthcare: AI or Humans? iji Co 96 vid- Miha Skvarč* 19 Področja človeške inteligence so globoko prepletena s človeško zavestjo, kulturo, čustvi in izkušnjami. Čeprav lahko umetna inteligenca (AI) na različne načine pomaga in poveča človeške sposobnosti, je malo verjetno, da bo v celoti nadomestila edinstvene lastnosti in globine človeške inteligence na teh področjih. Najbolj obetavne aplikacije umetne inteligence v vsakdanje življenje pogosto vključujejo sodelovanje med ljudmi in stroji in izkoriščajo prednosti obeh za doseganje komplementarnih rezultatov. XI AI bo težko nadomestila človeka na določenih področjih. . Konf Čustvena inteligenca in empatija: Razumevanje in odzivanje na človeška eren čustva, nianse in družbene dogovore sta globoko človeški lastnosti. ca slove Ustvarjalnost in inovativnost: Čeprav lahko umetna inteligenca pomaga pri n ustvarjanju vsebine, ji primanjkuje ustvarjalnosti in izvirnosti, ki ju ljudje skih vnašajo v ustvarjalna prizadevanja. AI tudi ne more ustvarjati, konceptuali- zd zirati ali strateško načrtovati. ravnik Kritično razmišljanje in kompleksno reševanje problemov: umetna inteli- ov iz genca je lahko odlična pri analiziranju podatkov in vzorcev, vendar člove- sve ško kritično mišljenje vključuje globoko kontekstualno razumevanje, intui- ta i cijo in sposobnost sprejemanja kompleksnih odločitev na podlagi nepopol- n Sl nih ali negotovih informacij. ove nije ovid-19 Etično in moralno sklepanje: Ločevanje dobrega od napačnega ni močna točka umetne inteligence. AI ima tudi težave pri reševanju etičnih dilem na iji C mejnih področjih, kjer so vpletene družbene norme. andem Vendar pa je AI povsod okoli nas. Na ceste prinaša varnost z aplikacijami o p za aktivno varnost v prometu. Lahko izboljša vaše igranje šaha ali predlaga, kje so skrivni kotički, ki jih še ni odkril množični turizem. Lahko zazna vzorce spanja in diagnosticira zgodnjo Alzheimerjevo demenco. Lahko nas dravstvu p opozori, da imamo atrijsko fibrilacijo. zzivi v z Potencial umetne inteligence pri razvoju zdravil je znaten. Uporablja se jo lahko za iskanje zgodovinskih kontrol iz podatkov iz zdravstvenih registrov anje z i ali iz digitaliziranih bolnišničnih kartonov. Lahko bi jo uporabili namesto ekspertnih komisij za revizijo rezultatov kliničnih preskušanj. Lahko skenira 97 endoskopske video posnetke za spremljanje učinkovitosti zdravila. Lahko Spoprijem bi ga uporabili tudi namesto izpolnjevanja vprašalnikov za odkrivanje učinkovitosti zdravila v realnem času. Vendar pa se umetna inteligenca v vsakdanjem zdravstvenem varstvu ne uporablja veliko. Uporablja se, ko se preučujejo sekvence za odkrivanje redkih mutacij. Že lahko bere CT/PET skene za diagnosticiranje metastat-skega raka. Koristno bi bilo, če bi umetna inteligenca lahko sodelovala pri postavljanju diagnoze ali triaži na urgentnih oddelkih in predlagala prednostno obravnavo. Predstavljajte si, da bi bolnišnični informacijski sistem lahko pregle-doval napotnice in laboratorijske rezultate iz oddaljenih družinskih ordinacij ter pospešil oskrbo septičnih bolnikov. Umetna inteligenca bi lahko celo prebrala rentgenske posnetke ali računalniško tomografijo, primerjala diagnozo z rezultati biomarkerjev in predlagala ustrezne empirične antibi-jeni otike ter odmerjanje le te glede na protimikrobno odpornost v državi. Umetna inteligenca se bo uporabljala za spremljanje telesne pripravlje-ta in Slove nosti ljudi s srčnim popuščanjem ali fizično okrevanje bolnikov po srčnem sve infarktu v realnem času ali bo celo predvidevala potrebe po zdravniški iz kontroli. kov AI bi se lahko uporabil kot triaža pri ljudeh, ki potrebujejo zamenjavo kol-ka. Izračunala bi lahko koristi operacije za človeka in kolikšna je verjetnost, da bo prišlo do zapletov. Lahko bi tudi naredila povzetek vseh zdravljenj iz nskih zdravni podatkov bolnikov v centralnih registrih, da bi izboljšal subjektivno naravo spominov bolnikov in svojcev. nca slove Umetne inteligence v medicini se ne smemo bati. Načrtovati moramo njeno uporabo, validirati razvoj algoritmov in kritično preveriti njeno uporabo onfere pri vsakdanjem kliničnem delu. XI. K Spo --- prijem Some areas of human intelligence are deeply intertwined with human con- an sciousness, culture, emotion, and experience. While artificial intelligence je z i (AI) can assist and augment human capabilities in various ways, it is unli- zzi kely to fully replace human intelligence‘s unique qualities and depths in vi v z these domains. Instead, the most promising applications of AI often involve dra collaboration between humans and machines, leveraging the strengths of vstv each to achieve complementary outcomes. u po p Emotional Intelligence and Empathy: Understanding and responding to hu- an man emotions, nuances, and social cues are deeply human traits. demij Creativity and Innovation: While AI can assist in generating content, it lacks i Co 98 the intrinsic creativity and originality that humans bring to creative endea- vid-vors. AI also cannot create, conceptualize, or plan strategically. 19 Critical Thinking and Complex Problem-Solving: AI can excel in analyzing data and patterns, but human critical thinking involves deep contextual understanding, intuition, and the ability to make complex decisions based on incomplete or uncertain information. Ethical and Moral Reasoning: Determining right from wrong in complex ethical dilemmas is not AI‘s strong point. It may struggle with nuanced ethical decision-making. However, AI is all around us. It brings safety to the roads with active car safety applications. It can improve your chess playing or suggest where unbeaten tracks are. It can detect sleeping patterns and diagnose early Alzheimer‘s dementia. It can warn us when we have atrial fibrillation. X The potential of AI in medicine development is already explored. It can be I. K used to find historical controls from real-world data of registries or hospi- onf tal charts. It could be used instead of expert boards to revise clinical trial eren outcomes. It could scan endoscopic videos to monitor medicine efficacy. It ca s could also be used instead of patient-related outcomes on paper to detect love medicine efficacy in real-time. nskih However, in everyday healthcare settings, AI is not used much. It can scan zd sequences to detect rare mutations. It can already read CT/PET scans to ravni diagnose metastatic cancer. kov iz It would be useful if AI could screen patients at the emergency departments sve and suggest priorities. Imagine if a hospital information system could scan ta i referrals and laboratory results from distant family practices and could n Sl prioritize septic patient care without delays. AI could even read X-rays ove or CT scans, compare the diagnosis with biomarker results, and suggest nije ovid-19 appropriate empiric antibiotics, and dosing, according to antimicrobial resistance in the country. iji C AI will be used to monitor the fitness of people with heart failure or the andem physical recovery of patients after a heart attack in real-time or predict the o p need for medical control. AI could be used as triage for hip replacement to calculate the need and dravstvu p benefit or risk of the procedure. It could also extract the medical history from patients‘ data in central registries to ameliorate the subjective nature zzivi v z of patients‘ and relatives‘ recollections. We should not be afraid of AI in medicine. We should plan its use, validate anje z i the outcomes while developing the application, and critically verify its use in routine healthcare settings. 99 Spoprijem � *dr. Miha Skvarč, dr. med. Rojen leta 1978. Zanima ga delovanje zdravstvenega sistema in kako še bolje poskrbeti za ljudi, ki ga uporabljajo. Upa, da bo kmalu postal tudi doktor prava, saj nepo-znavanje prava škoduje. Trenutno na začasnem delu Na Evropski agenciji za zdravila, ki ga je najela zaradi njegovega poznavanja medicinskih pripomočkov in zakonodaje povezane z njimi. Navdušuje se nad vsem novim okoli nas in prenosom tehnologije v svet medicine. je --- ni Born in 1978. ta in Slove He is interested in the functioning of the healthcare system and how to take even better care of the people who use it. He wishes to finish his Ph.D. in law sve iz soon because ignorance of the law is harmful. kov urrently on a temporary job at the European Medicines Agency, which hired him because of his knowledge of medical devices and newly implemented legislation. nskih zdravni He is enthusiastic about everything new around us and the transfer of tech-nology and novelties to the world of medicine. nca slove onfere XI. K 100 Najnovejši dosežki slovenske medicine doma in po svetu The Latest Achievements of Slovenian Medicine at Home and Abroad 101 jeni ta in Slove sve iz kov nskih zdravni nca slove onfere XI. K 102 vetuo sn pa iom edicine d lovenske m osežki s PREDSEDUJOČA 103 Najnovejši d prof. dr. Bojana Žvan, dr. med. Primarij, višja svetnica, FESO, nevrologinja, redna profesorica na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, soustvarjalka žilne nevrologije v Sloveniji, avtorica nacionalne telemedicinske mreže – TeleKap Izobrazba: Diploma Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani (MF UL), specializacija iz nevrologije v Ljubljani, podiplomski magistrski študij Univerza v Zagrebu, Hrvaška in doktorska disertacija MF UL. Izobraževanje in gostujoča profesorica: Švedska (Univerza v Lundu), jeni Hrvaška (Univerzitetna klinika Sestre Milosrdnice v Zagrebu), Srbija (Medicinska fakulteta Beograd), Nemčija (Univerzitetna bolnišnica Essen), Pensilvaniji (Univerza Penn Philadelphia) in Teksas (Medicinska šola ta in Slove Houston in Medicinski center St. Luke v Houstonu) v ZDA. sve iz Nazivi: primarij, višja svetnica, slovenska Znanstvenica leta. kov Strokovno delo: Na UKC Ljubljana (UKCL) je uvedla nevrosonološke metode: barvni Doppler ekstra- in intrakranialnih arterij, cerebrovaskularna reaktivnost in avtonomni živčni sistem z uporabo transkranialne Dopplerjeve nskih zdravni sonografije (TCD), sodelovala pri uvajanju endovaskularnih metod. Ustanovila je Klinični oddelek za vaskularno nevrologijo v UKCL in enoto nca slove za možgansko kap (EMK) v UKCL ter soustanovila EMK v UKC Maribor in Splošni bolnišnici Celje. Je avtorica telemedicinske nacionalne mreže za onfere zdravljenje možganske kapi – TeleKap. XI. K Naj Znanstvenoraziskovalno, pedagoško in strokovno delo: 349 znanstve- nov nih člankov, 109 pedagoških člankov in knjig ter 316 strokovnih člankov ejši d in knjig. Organizirala je 35 strokovnih srečanj z mednarodno udeležbo na os temo možganske kapi in glavobola. ežki s Multicentrične klinične študije: PERFORM, PROMPT, Top-Slo-05, ICSS, love MAGELLAN, QUICK, RESPECT-ESUS, PERFORMANCE I, PERFORMANCE II in nsk TRON. e m ed Vodstvene funkcije: predstojnica Univerzitetne nevrološke klinike – UKCL icin (2006), predstojnica Kliničnega oddelka za vaskularno nevrologijo in inten- e do zivno nevrološko terapijo na Nevrološki kliniki UKCL (2007-2015). ma in p Funkcije: predsednica Nevrološkega združenja pri Zdravniškem društvu o s 104 Slovenije (SZD) – 10 let. vetu Trenutno predsednica Sekcije za možganskožilne bolezni pri SZD in pod-predsednica Sekcije za glavobol – Združenje nevrologov pri SZD, vodja Slovenske šole za nevrosonologijo pri Sekciji za MŽB, strokovna vodja laič- nega Društva za preprečevanje možganskih in žilnih motenj ter soustano-viteljica slovenskega Združenja za migreno. Je redna članica Evropskega odbora za telemedicino, Evropske organizacije za možgansko kap (ESO) in Kontroverznosti v nevrologiji (CONy). --- Prof. dr. Bojana Žvan, MD, PhD, primarius, senior councilor, FESO, neurolo-gist, full professor at the Faculty of Medicine of the University of Ljubljana Education: Graduated at the Medical Faculty at the University of Ljubljana, specialized in neurology in Ljubljana, graduated master‘s studies at the X University of Zagreb, Croatia and doctoral dissertation at the Medical I. K Faculty, University of Ljubljana. onfere Education and visiting Professor: Sweden (University of Lund), Croatia nc (University Clinic of the Sisters of Mercy in Zagreb), Serbia (Medical Faculty a slove Belgrade), Germany (University Hospital Essen), Pennsylvania (Penn n University Philadelphia) and Texas (Houston Medical School and St. Luke‘s skih Hospital in Houston), USA. zdra Titles: primarius, senior councilor, Slovenian Scientist of the Year 2009. vnikov Professional work: introduced neurosonological methods at the UMC iz s Ljubljana, participated in the introduction of endovascular methods, foun- vet ded stroke unit (SU) at the UMC Ljubljana and co-founded SU at the UMC a in Maribor and at the General Hospital Celje, founded Vascular neurology de- Slove partment at the UMC Ljubljana and the author of the national telemedicine ni stroke network – TeleKap. je vetu Scientific, pedagogical and professional articles: 349 scientific, 109 peda-o s gogical articles and books, and 316 professional articles and books. She n pa i organized 35 professional meetings with international participation on om stroke and headache. Multicenter clinical trials: PERFORM, PROMPT, Top-Slo-05, ICSS, MAGELLAN, edicine d QUICK, RESPECT-ESUS, PERFORMANCE I, PERFORMANCE II and TRON. Management positions: Head of the University Neurology Clinic – UMC Ljubljana (2006) and Head of the Clinical Department of Vascular Neurology lovenske m at the UMC Ljubljana (2007-2015). osežki s Functions and positions: President of the Neurological Association of the Medical Association of Slovenia (MAS) – 10 years. Currently president of the National Stroke Society and the vice-president of the National Headache 105 Najnovejši d Society, head of the Slovenian School of Neurosonology at the National Stroke Society, professional leader of the lay Association for the Prevention of Brain and Vascular Disorders, co-founder of the Slovenian Migraine Association, member of the European Telestroke Committee, fellow of the European Stroke Organization (ESO) and fellow of the Controversies in Neurology (CONy). jeni ta in Slove sve iz kov nskih zdravni nca slove onfere XI. K Najnovejši dosežki slove Migrena je onesposobljajoča bolezen, nske m ki jo je mogoče uspešno zdraviti edicine d Migraine is a Disabling Disease that oma i can be Successfully Treated n po s 106 ve Bojana Žvan* tu Migrena je več kot glavobol. Je kompleksna genetska nevrološka motnja, ki lahko povzroči več simptomov. Zanjo so pogosto značilni intenzivni, izčrpavajoči glavoboli z dodatnimi simptomi, kot so slabost, bruhanje, težave z govorom, otrplost ali mravljinčenje udov, občutljivost na svetlo-bo, zvok, vonj… Lahko prizadene vse starosti, vendar je najpogostejša pri ženskah v starosti 15 do 49 let. Diagnozo migrene postavimo na podlagi klinične anamneze, sočasnih simptomov ter z izključitvijo drugih vzrokov. X Najpogostejše kategorije migrenskih glavobolov (ali napadov) so epizodni I. K ali kronični ter brez ali z avro. onfere Migreno uvrščamo med drugo najbolj onesposabljajočo nevrološko bole- nc zen na svetu. Zato je povezana s pomembnim osebnim, družinskim in eko- a slove nomskim bremenom, ki se veča s povečano pogostnostjo napadov. Pogosto n je povezana tudi z alergijo, anksiozno in depresivno motnjo, bolečino v vra- skih tu in križu, epilepsijo in celo z možgansko kapjo. zdra Nova specifična zdravila za akutno zdravljenje migrene vnikov Triptani so dobro uveljavljena zdravila za akutno zdravljenje migrene, ki iz s so bila prvič odobrena že leta 1992. Delujejo kot agonisti serotoninskih (5- vet HT) 1B in 1D receptorjev. Vendar so v zadnjem času na voljo nove formu- a in lacije sumatriptana in rizatriptana, ki so lažje prenosljive in učinkovitejše. Slove Zaradi omejitev predpisovanja triptanov, predvsem pri bolnikih z migreno nije vetu s srčnožilnimi boleznimi in neželenih učinkov so na osnovi patofizioloških o s mehanizmov migrene razvili bolj učinkovita in varna specifična zdravila. n pa i Nova peroralna zdravila za akutno zdravljenje migrene so gepanti, to sta om rimegepant in ubrogepant. Obe peroralni zdravili delujeta kot zaviralca receptorja peptida, povezanega z genom za kalcitonin (CGRP) z majhnimi edicine d molekulami. Nedavno je bil registriran zavegepant, ki je na voljo v obliki pršila za nos. V Sloveniji bo v kratkem na voljo rimegepant, ki se uporablja tako za akutno kot za preventivno zdravljenje migrene. lovenske m Druga nova zdravila za akutno zdravljenje migrene so ditani, kot je lasmiditan. So agonisti serotoninskih (5-HT)1F receptorjev, ki nimajo srčnožilnih osežki s neželenih učinkov. Nova specifična zdravila za preventivno zdravljenje migrene 107 Najnovejši d Najnovejša zdravila za preprečevanje migrene pri osebah s pogosto epizo-dno, kronično ali refraktorno migreno spadajo v razred zaviralcev CGRP. To so monoklonska protitelesa (mPt), ki sodijo med biološka zdravila. Delujejo kot dolgo delujoči zaviralci aktivnosti CGRP, ki je pri migrenskih napadih vpleten v procese bolečine in vazodilatacije. V Sloveniji so na voljo erenumab, ki je popolnoma humanizirano mPt in deluje tako, da se veže na peptidni receptor CGRP. Preostala mPt, frema-nezumab, galkanezumab in eptinezumab pa se vežejo na ligand CGRP, ki ga prav tako zavirajo. Prva tri zdravila, ki jih v Sloveniji že uporabljamo, se aplicirajo subkutano 1x mesečno z avtoinjektorjem. V kratkem bo v Slovenji na voljo tudi eptinezumb, ki pa se aplicira intravensko. Rimegepant se, poleg zdravljenja akutne migrene, uporablja tudi v preven-tivnem zdravljenju in se jemlje v obliki tablet. Za akutno zdravljenje mi-jeni grene se jemljejo ob migrenskem glavobolu, za preventivno zdravljenje pa vsak drugi dan. ta in Slove Zdravilo atogepant deluje kot zaviralec receptorja CGRP z majhnimi mole-sve kulami. Za preventivno zdravljenje migrene se jemlje enkrat na dan. iz kov Sklep Dolga leta za migreno, razen triptanov, nismo imeli specifičnih zdravil. Patofiziologija migrene pa je omogočila skokovit razvoj novi specifičnih nskih zdravni zdravil za akutno in preventivno zdravljenje migrene. Predstavljena so najnovejša zdravila za zdravljenje migrene, ki so dobesedno spremenila paradigmo zdravljenja migrene in pomembno izboljšala kakovost življenja nca slove osebam, ki trpijo zaradi migrene. onfere XI. K Naj Literatura novej Stewart J. What are the new drugs for the treatment of migraines? 2023. ši do [cited September 19, 2023] Available at: sežki s https://www.drugs.com/medical-answers/ lo new-drugs-treatment-prevention-migraine-3515053/. vensk --- e m ed Introduction icine d Migraine is more than a headache. It is a complex genetic neurological om condition that can cause multiple symptoms. It is often characterized by a in p intense, debilitating headaches with additional symptoms such as nausea, o s 108 vomiting, speech problems, numbness or tingling in the limbs, sensitivity to ve light, sound, smell…. It can affect any age, but is most common in women tu aged 15 to 49. The diagnosis of migraine is determined based on clinical history, reported symptoms, and by ruling out other causes. The most common categories of migraine headaches (or attacks) are episodic or chronic and without or with aura. Migraine is considered the second most disabling neurological disease in the world. Therefore, it is associated with a significant personal, family and economic burden, which increases with the increased frequency of attacks. Migraine is also often associated with allergy, anxiety and depression, neck and back pain, epilepsy and even stroke. New specific drugs for the acute treatment of migraine Triptans are well-established drugs for the acute treatment of migraine, first approved in 1992. They act as agonists of serotonin (5-HT) 1B and 1D XI receptors. However, new formulations of sumatriptan and rizatriptan have . Kon recently become available that are safe and more effective. Due to the li- fere mitations of prescribing triptans, especially in migraine patients with car- nc diovascular diseases and adverse events, more effective and safe specific a slove drugs have been developed based on the pathophysiological mechanisms n of migraine. skih z The newest oral drugs for the acute treatment of migraine are the gepants, dra i.e. rimegepant and ubrogepant. Both oral medications act as a small mole- vnik cule calcitonin gene-related peptide (CGRP) receptor antagonists. Recently, ov iz zavegepant has been registered and is available as a nasal spray. svet Rimegepant, which is used for both acute and preventive treatment of mi- a in graine, will soon be available in Slovenia. Slove nije vetu Another new drugs for the acute treatment of migraine are ditans such as o s lasmiditan, the first serotonin (5-HT)1F receptor agonist that have no cardi-n pa i ovascular side effects. om New specific drugs for the preventive treatment of migraine The newest drugs for the prevention in people with frequent episodic, chro-edicine d nic or refractory migraines migraine belong to the class of drugs called CGRP antagonists. The long-acting, large molecule, monoclonal antibody CGRP antagonists work by blocking the activity of the calcitonin gene-rela-lovenske m ted peptide, a neuropeptide that has been implicated in the pain and vaso-dilation processes associated with migraine attacks. osežki s Erenumab is available in Slovenia, which is a fully humanized mPt that works by binding to the CGRP receptor. The remaining mPts, fremanezum-109 Najnovejši d ab, galcanezumab and eptinezumab are humanized monoclonal antibodies that target the CGRP ligand. The first three drugs, which are already used in Slovenia, are administered subcutaneously once a month with an autoinjector. Eptinezumab will also be available in Slovenia soon and is administered via intravenous infusion. The gepants are small molecule CGRP antagonists that can be administered orally. They work by blocking the CGRP receptor. Rimegepant N is a dual therapy used for both acute and preventive treatment of migraine. It is taken as needed for the acute treatment of migraine, and every other day for the preventive treatment of episodic migraine. Atogepant works as a small molecule CGRP inhibitor. is taken once daily for the preventive treatment of episodic migraine. Conclusion jeni For many years, apart from triptans, we had no specific drugs for migraine. The pathophysiology of migraine has enabled the rapid development ta in Slove of new specific drugs for the acute and preventive treatment of migraine. sve The latest drugs for the treatment of migraine are presented, which have iz literally changed the paradigm of migraine treatment and significantly im-kov proved the quality of life of migraine sufferers. Literature nskih zdravni Stewart J. What are the new drugs for the treatment of migraines? 2023. [cited September 19, 2023] Available at: nca slove https://www.drugs.com/medical-answers/ new-drugs-treatment-prevention-migraine-3515053/. onfere XI. K Naj � *prof. dr. Bojana Žvan, dr. med. novej Primarij, višja svetnica, FESO, nevrologinja, redna profesorica na Medicinski ši d fakulteti Univerze v Ljubljani, soustvarjalka žilne nevrologije v Sloveniji, av-ose torica nacionalne telemedicinske mreže – TeleKap žki s Izobrazba: Diploma Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani (MF UL), spe-love cializacija iz nevrologije v Ljubljani, podiplomski magistrski študij Univerza ns v Zagrebu, Hrvaška in doktorska disertacija MF UL. ke m e Izobraževanje in gostujoča profesorica: Švedska (Univerza v Lundu), Hrvaška dic (Univerzitetna klinika Sestre Milosrdnice v Zagrebu), Srbija (Medicinska fa-ine d kulteta Beograd), Nemčija (Univerzitetna bolnišnica Essen), Pensilvaniji o (Univerza Penn Philadelphia) in Teksas (Medicinska šola Houston in ma i Medicinski center St. Luke v Houstonu) v ZDA. n p Nazivi: primarij, višja svetnica, slovenska Znanstvenica leta. o s 110 ve Strokovno delo: Na UKC Ljubljana (UKCL) je uvedla nevrosonološke metode: tu barvni Doppler ekstra- in intrakranialnih arterij, cerebrovaskularna reaktivnost in avtonomni živčni sistem z uporabo transkranialne Dopplerjeve sonografije (TCD), sodelovala pri uvajanju endovaskularnih metod. Ustanovila je Klinični oddelek za vaskularno nevrologijo v UKCL in enoto za možgansko kap (EMK) v UKCL ter soustanovila EMK v UKC Maribor in Splošni bolnišnici Celje. Je avtorica telemedicinske nacionalne mreže za zdravljenje možganske kapi – TeleKap. Znanstvenoraziskovalno, pedagoško in strokovno delo: 349 znanstvenih člankov, 109 pedagoških člankov in knjig ter 316 strokovnih člankov in knjig. Organizirala je 35 strokovnih srečanj z mednarodno udeležbo na temo mo- žganske kapi in glavobola. Multicentrične klinične študije: PERFORM, PROMPT, Top-Slo-05, ICSS, MAGELLAN, QUICK, RESPECT-ESUS, PERFORMANCE I, PERFORMANCE II in TRON. X Vodstvene funkcije: predstojnica Univerzitetne nevrološke klinike – UKCL I. K (2006), predstojnica Kliničnega oddelka za vaskularno nevrologijo in inten-on zivno nevrološko terapijo na Nevrološki kliniki UKCL (2007-2015). feren Funkcije: predsednica Nevrološkega združenja pri Zdravniškem društvu ca s Slovenije (SZD) – 10 let. love Trenutno predsednica Sekcije za možganskožilne bolezni pri SZD in podns predsednica Sekcije za glavobol – Združenje nevrologov pri SZD, vodja kih Slovenske šole za nevrosonologijo pri Sekciji za MŽB, strokovna vodja la-zdr ičnega Društva za preprečevanje možganskih in žilnih motenj ter sousta-avni noviteljica slovenskega Združenja za migreno. Je redna članica Evropskega kov odbora za telemedicino, Evropske organizacije za možgansko kap (ESO) in iz Kontroverznosti v nevrologiji (CONy). svet --- a in Sl Prof. dr. Bojana Žvan, MD, PhD, primarius, senior councilor, FESO, neurolo-ove gist, full professor at the Faculty of Medicine of the University of Ljubljana nije vetu Education: Graduated at the Medical Faculty at the University of Ljubljana, o s specialized in neurology in Ljubljana, graduated master‘s studies at the n p University of Zagreb, Croatia and doctoral dissertation at the Medical a i Faculty, University of Ljubljana. om Education and visiting Professor: Sweden (University of Lund), Croatia (University Clinic of the Sisters of Mercy in Zagreb), Serbia (Medical Faculty edicine d Belgrade), Germany (University Hospital Essen), Pennsylvania (Penn University Philadelphia) and Texas (Houston Medical School and St. Luke‘s Hospital in Houston), USA. lovenske m Titles: primarius, senior councilor, Slovenian Scientist of the Year 2009. Professional work: introduced neurosonological methods at the UMC osežki s Ljubljana, participated in the introduction of endovascular methods, founded stroke unit (SU) at the UMC Ljubljana and co-founded SU at the UMC Maribor and at the General Hospital Celje, founded Vascular neurology de-111 partment at the UMC Ljubljana and the author of the national telemedicine Najnovejši d stroke network – TeleKap. Scientific, pedagogical and professional articles: 349 scientific, 109 pedagogical articles and books, and 316 professional articles and books. She organized 35 professional meetings with international participation on stroke and headache. Multicenter clinical trials: PERFORM, PROMPT, Top-Slo-05, ICSS, MAGELLAN, QUICK, RESPECT-ESUS, PERFORMANCE I, PERFORMANCE II and TRON. Management positions: Head of the University Neurology Clinic – UMC Ljubljana (2006) and Head of the Clinical Department of Vascular Neurology at the UMC Ljubljana (2007-2015). Functions and positions: President of the Neurological Association of the Medical Association of Slovenia (MAS) – 10 years. Currently president of the National Stroke Society and the vice-president of the National Headache Society, head of the Slovenian School of Neurosonology at the National jeni Stroke Society, professional leader of the lay Association for the Prevention of Brain and Vascular Disorders, co-founder of the Slovenian Migraine Association, member of the European Telestroke Committee, fellow of the ta in Slove European Stroke Organization (ESO) and fellow of the Controversies in Neurology (CONy). sve iz kov nskih zdravni nca slove onfere XI. K Najnov Napredna prepoznava in obravnava ejši do najpogostejših komplikacij po operacijah sežki s srca omogoča pomembno izboljšanje love po-operativnih izidov zdravljenja nske m ed Enhanced Detection of most icine d Frequent Complications Improves oma i Outcomes After Heart Surgery n po s 112 ve Jurij Matija Kališnik* tu Dandanes je kirurgija srca in ožilja že v svojih zrelih letih, po eni strani eta-blirana in osvobojena pionirskih začetkov z nepredvidljivimi in negotovimi izidi zdravljenja, hkrati pa soočena z novimi izzivi, predvsem po zaslugi kompetitivnih invazivnih kardioloških posegov. Tako ni več pomembno samo, da je potrebni poseg izvršen tehnično odlično, vedno bolj šteje tudi to, kako invaziven je ta poseg in kakšno kolateralno škodo povzroči bolniku, ki je dandanes starejši, z veliko pridruženimi boleznimi in tako mnogo X bolj podvržen potencialnim pooperativnim zapletom. I. Kon V luči povedanega si lahko moderno srčno kirurgijo predstavljamo kot di- fere sciplino, ki sloni na treh stebrih: posameznemu bolniku prilagojeno načr- nc tovanje posega, odlična, po možnosti manj invazivna izvedba posega in a slove pooperativno zdravljenje z vključevanjem vseh naprednih postopkov, do- n brih kliničnih praks za kar se da dolgotrajne odlične rezultate posega in skih minimiranje pooperativnih zapletov po operacijah srca. Slednje vključuje zd tako preventivne postopke kot tudi zgodnjo pooperativno mobilizacijo ravni bolnika ter naprednim spremljanjem bolnikovih vitalnih funkcij s pomočjo kov naprednih digitalnih tehnologij tako v bolnišnici kot doma – (home) smart iz s monitoring. veta i Med najbolj pogoste zaplete po operaciji srca se uvrščata pooperativna n Sl atrijska fibrilacija (PoAF) pri 20-30% in s srčno operacija povezana akutna ove okvara ledvic (ang. CSA-AKI) pri 30-35% bolnikov po posegu, od katerih vsaj nije vetu 1% pristane na trajni dializi. Glede na trenutna dognanja bi bilo za bolnika o s najbolj varno, učinkovito, za zdravstveni sistem pa stroškovno najbolj ugo-n pa i dno, če bi verjetnost pojava omenjenih zapletov prepoznali kar se da zgo-om daj, po možnosti se preden se izrazijo v polnem obsegu, uvedli preventivno zdravljenje takoj in to samo pri bolnikih z največjo verjetnostjo za pojav komplikacije. edicine d Tako smo v zadnjih letih razvili orodja, podprta z umetno inteligenco, ki iz EKG signala z avtomatsko analizo že na podlagi se normalnega predo-lovenske m perativnega sinusnega ritma prepoznajo, pri katerih bolnikih bo z veliko verjetnostjo prišlo do pooperativne AF. V primeru akutne ledvične okvare osežki s ledvic po operaciji srca pa smo uspeli razviti algoritme, ki napovejo ledvič- no okvaro, ki se tipično pojavi 2 do 7 dni po operaciji z 90% natančnostjo, in to v prvih 6-12 urah iz običajnih pooperativnih laboratorijskih izvidov, to je 113 Najnovejši d vsaj 36 ur prej, preden do zapleta pride. Vse to nam bo bližnji prihodnosti omogočilo, da bomo preventivno terapijo lahko dali v dovolj zgodnji fazi, po možnosti tako, da bomo tak dogodek preprečili ali vsaj močno omilili klinično sliko. Po drugi strani lahko z izboljšanim pooperativnim spremljanjem in kon-trolo dejavnikov tveganja bolj zgodaj prepoznamo bolnike z visokim tveganjem za globoke okužbe rane na prsnem kosu, kar lahko pomembno pospeši uvedbo učinkovite antibiotične terapije in po možnosti kirurško obravnavo rane, vse to s ciljem skrajševanja časa do dokončne ozdravitve in zniževanja smrtnosti. Na tem področju smo razvili z umetno inteligenco podprt algoritem, ki je prepoznal bolnike z visokim tveganjem za okužbo, ki so doslej prišli z močno inficirano rano od doma tipično 2 do 3 tedne po operaciji. Omenjeni algoritem omogoča, da pri vsakem posameznem bolje niku z visokim tveganjem z preko 90 % natančnostjo prepoznamo najpo-ni membnejše dejavnike za pooperativno okužbo, kar nam bo v perspektivni izvedbi omogočilo zmanjšati dejavnike tveganja na minimum, in sicer na ta in Slove osnovi dotičnemu bolniku prilagojenih postopkov zdravljenja. sve iz kov � *izr. prof. dr. Jurij Matija Kališnik, dr. med. Associate Prof. Jurij Matija Kališnik received his M.D. degree in 1999 at nskih zdravni Ljubljana Medical School and his Ph.D. degree in Biomedical Sciences from the University of Ljubljana, Slovenia, in 2004. Between 2000 and 2018, he was with the University Medical Centre Ljubljana, from 2009 onwards as nca slove board-certified specialist for cardiac and vascular surgery. He was visiting- -fellow, -surgeon or -professor in 2003 at Heart Centre of Leipzig University, onfere Germany, in 2005 at Cleveland Clinic, Cleveland, USA, and at the Medical Academy in Warszaw, Poland, and in 2008 at Texas Heart Institute, Houston, XI. K Na USA. He is currently attending cardiac surgeon and research programme jno coordinator at the Cardiovascular Centre, Department of Cardiac Surgery, ve Klinikum Nuremberg, Germany, holding a position of assistant professor of jši d surgery at Paracelsus Medical University, Nuremberg, Germany and associa-os te professorship at the University of Ljubljana, Slovenia. As senior investiga-ežk tor he has led several projects in the field of cardiac surgery-associated acu-i slo te kidney injury, innovative approaches to reduce cytokine toxic response ve during cardiac surgery for endocarditis, advanced ECG-base postoperative nsk atrial fibrillation detection and prediction and innovative drainage system e m application to reduce bleeding-associated complications after cardiac sured gery. At present, he is principal investigator of the project “Smart monitoring icin and Artificial Intelligence supported prediction of major arrhythmic events e d by cardiac interventions (SMoKI-PrE)”, funded by the Bavarian government. om He has supervised/co-supervised 5 at Ljubljana Medical Faculty awarded a in p student projects, 8 doctoral projects at the Paracelsus Medical University, o s 114 and has been (co)-supervising 3 PhD students in Ljubljana and Nuremberg. v His research and clinical interests are to integrate advanced technologies etu and artificial intelligence algorithms for better patient-tailored planning, (surgical) treatment and postoperative surveillance of cardiovascular diseases, including with special emphasis of prediction and prevention of postoperative complications. He authored or co-authored over 60 peer- -reviewed papers in scientific journals and more than 150 contributions on international scientific conferences. He has been active or invited speaker at the annual meetings of Swiss, German European and American societies of cardiac surgery over the last couple of years. He received Robert Emory Investigator Award at the annual meeting of Society of Minimally Invasive Cardiothoracic and Vascular Surgery in 2014 in Boston, USA and was awarded “Best Paracelsus Scientist of the Year” Award in 2023. Prof. Kališnik has been serving as an editorial or programme board member or reviewer of several international conferences and journals. XI. Konferenca slove nskih zdravnikov iz sveta in Slove nije vetuo s Terapevtska hipotermija pri novorojenčkih n pa i s hipoksično-ishemično encefalopatijo – om evalvacija oskrbe in rezultati ob odpustu edicine d v porodnišnici v Buenos Airesu. Therapeutic Hypothermia in Newborns with lovenske m Hypoxic Ischemic Encephalophaty. Evaluation osežki s of the Care Process and Results at Discharge 115 Najnovejši d Andrea Praprotnik* Uvod: Perinatalna hipoksična-ishemična encefalopatija je pomemben znanstveni problem, ker povzroča visoko umrljivost in nevrološke poškodbe pri preživelih. Standardno zdravljenje za nevroprotekcijo je aktivna hipotermija, ki se začne približno 6 ur po hipoksično-ishemičnem inzultu. Cilj: Oceniti oskrbni proces in rezultate po odpustu iz neonatalnega intenzivnega oddelka (NICU) je Metodologija: Retrospektivna kohortna študija novorojenčkov s perinatal-ni no hipoksično-ishemično encefalopatijo, ki so bili sprejeti za telesno aktivno hipotermijo od 01.4.2014 do 31.7.2022. Iz njihove zdravstvene dokumen-ta in Slove tacije so bili zbrani perinatalne informacije, podatki o kliničnem razvoju, sve komplementarnih preiskav, zapletih, zdravilih in o nevroloških pregledih iz ob odpustu. Ocenjene so bile letne spremembe vključevanja v študijo. kov Podatki so bili analizirani z uporabo statističnega paketa STATA. Rezultati: 70 novorojenčkov s hipoksično-ishemično encefalopatijo je dobilo terapevtsko hipotermijo. 68 se jih je rodilo v tej porodnišnici, dve tretji-nskih zdravni ni po naravni poti. Povprečna gestacijska starost (X)38.6 t. Teža (X) 3270g. Polovica jih je bilo moškega spola. PH v prvi uri rojstva X=7 in bazni de-nca slove ficit (EB) X=-16. 80% je dobilo aktivno hipotermijo v prvih 6 urah po roj-stvu. Kriterij za vključenost je bil EEG. V 50% primerov je prevladal »burst/ onfere suppression« vzorec. Imeli so klinične ali električne konvulzije (59/70) in XI. K patološki ultrazvok (59/70). Mehanična dihalna pomoč(ARM) (X=7dni) 29 Naj bolnikov. Povprečno bivanje v bolnici je bilo 19 dni. V osmih primerih so se nov pojavile druge komplikacije (elektolitične motnje, krvavitve, hiperglikemi- ejši d ja). 66 jih je preživelo. 20 pacientov je imelo normalno nevrološko sliko ob os odpustu, 9 normalno polisomnografijo, 47 je kazalo poškodbe (na MRI) in ežki s 56 jih je potrebovalo antikonvulzivna zdravila. love Zaključek: V tej skupini je bila hipotermija varna terapija. Opažamo, da nsk smo z leti fleksibilizirali izbirne kriterije e m ed Avtorji: Praprotnik A, Contrera P, Gorenstein A, Menzano E, Galeano M, Vain icin N. e dom Servicio de neonatología (NICU) Sanatorio de la Trinidad San Isidro. Buenos a in p Aires. Argentina o s 116 v apraprotnik@gmail.com etu � *Andrea Praprotnik, dr. med. Rojena v Buenos Airesu, 31.10.63. Je najmlajša hčerka Rudija in Ivke Homan. Zdravnica s specializacijo za neonatologijo (Fakulteta za medicino Univerze v Buenos Airesu). Je izredna profesorica fiziologije in neonatologije na Buenosaireški univerzi. Zadnje leta je koordinatorica neonatalnega intenzivnega oddelka v bolni- šnici Sanatorio Trinidad San Isidro. Ukvarja se s perinatalno nevrologijo. Je članica SAP, CEFEN, RENAC, NBS in Fundación Nene. XI. Konferenca slove nskih zdravnikov iz sveta in Slove nije vetuo sn pa i Preprečevanje razvoja endometrioze in om izboljšanje implantacije zarodka preko edicine d ciljanja senescence endometriuma Targeting Decidual Senescence to lovenske m Inhibit the Progression of Endometriosis osežki s and Improve Embryo Implantation 117 Najnovejši d Polona Šafarič Tepeš* V reproduktivnih letih življenja se tkivo endometrija vsakih 28 dni popolnoma odlušči in s tem ustvari „odprto rano“, ki se hitro regenerira brez fibroze tkiva. V srednji lutealni fazi pride do decidualizacije edometrija, proces, ki predstavlja kratko okno dovzetnosti endometrija za implantacijo zarodka. Decidualizacija je akutni stresni odziv endometrijskih stromalnih celic, ki na celični ravni pripelje do zaustavitve celičnega cikla, sproščanja vnetnih mediatorjev in invazije imunskih celic.1 Napake v postopku decidualizacije je so eden izmed glavnih razlogov za neuspeh implantacije, motnje pri zano-ni sitvi in razlog spontanih splavov.2 To se dogaja pri edometriozi, bolezni, ki je razlog za 50% težav z zanositvijo in 70–80% kronično medenično boleči-ta in Slove no. Poleg težav z decidualizacijo prihaja do izvenmaterične rasti stromal-sve nih celic in tkiv endometrija (najpogosteje v peritonealna votlina, jajčniki, iz diafragma, ipd). Kljub temu, da si endometrioza deli z neoplazijami kar ne-kov kaj lastnosti, kot je izventkivno rast-metastaziranje, povečana proliferaci-ja celic, se redko razvije v maligna obolenja (predvsem v različne podtipe epitelijskega raka jajčnikov).3 nskih zdravni 1 Muter, J., Kong, C. S., and Brosens, J. J. (2021) The Role of Decidual Subpopulations in Implantation, Menstruation and Miscarriage, Frontiers in reproductive health 3, 804921. nca slove 2 Deryabin, P. I., and Borodkina, A. V. (2022) Stromal cell senescence contributes to impaired endometrial decidualization and defective interaction with trophoblast cells, Human reproduction (Oxford, England) onfere 37, 1505-1524. 3 Ye, J., Peng, H., Huang, X., and Qi, X. (2022) The association between endometriosis and risk of endometrial XI. K cancer and breast cancer: a meta-analysis, BMC women‘s health 22, 455. Naj V naši študiji na Northwell Health, v New Yorku zbiramo menstrualni izliv nov zdravih prostovoljk brez simptomov in bolnic z diagnosticirano endometri- ejši d ozo in iz izliva izoliramo endometrijske stromalne celice, z namenom iska- os nja razlik med skupinama in razvojem diagnostičnega testa. Pri teh celicah ežki s smo odkrili, da prihaja do razlik med skupinama v senescenci (eden izmed lo podtipov celičnega staranja). Kljub temu, da je senescence bila odkrita kot vens del staranja in je lahko vzrok za kronična obolenja, kot tudi nastanka me- ke m tastaz pri tumorjih, ima tudi pomembno fiziološko vlogo v mladih, zdravih ed tkivih. Sodeluje pri obnovi poškodovanih tkiv, kar je še posebej pomembno icin pri regeneraciji endometriuma.4,5,6 Pokazali smo, da pri bolnicah z endo- e do metriozo prihaja do pomanjšanja decidualizacije, kar je lahko razlog za ma i nepravilno delovanje celic v senescence. Zato smo obe skupini celic zdra- n p vili s senolitiki, kot je dasatinib ali kvercetin, zdravila, ki ciljajo senescenč- o s 118 v ne celice in pokazali signifikantno izboljšanje decidualizacije celic obeh etu skupin. Kvercetin je znatno znižal proliferacijo celic bolnic z endometriozo in povečal decidualizacijo stromalnih celic pri obeh skupinah. Kvercetin je preko pro-apoptotičnih učinkov selektivno uničil celice v senescenci, kot tudi zmanjšal sekretorni fenotip (SASP) preostalih senescenčnih celic. je pomemben mehanizem vplivanja starajočih se celic na njihovo okolje. Preko SASP te celice regulirajo obnovo tkiva, kot tudi razgradnjo in pri tumorjih, napredovanje metastaz. --- The endometrium is a highly regenerative tissue that is capable of transitioning between different physiological states. During the reproductive years, the internal lining of the endometrium completely sheds every 28 days creating a large “open wound” that quickly regenerates without fibrosis. In a mid-luteal phase, a progesterone-dependent process called decidualiza- XI tion occurs which presents a short window when the endometrium is recep- . Kon tive to embryo implantation. Decidualization is an acute stress response fere of endometrial stromal cells, leading to cell cycle arrest, release of proin- nc flammatory mediators, and uterine natural killer cell invasion.7 Problems a slove in this process are linked to pregnancy disorders that result in implantation nskih zdrav 4 ni Deryabin, P. I., and Borodkina, A. V. (2022) Stromal cell senescence contributes to impaired endometrial k decidualization and defective interaction with trophoblast cells, Human reproduction (Oxford, England) ov 37, 1505-1524. iz s 5 Rawlings, T. M., Makwana, K., Taylor, D. M., Molè, M. A., Fishwick, K. J., Tryfonos, M., Odendaal, J., Hawkes, ve A., Zernicka-Goetz, M., Hartshorne, G. M., Brosens, J. J., and Lucas, E. S. (2021) Modelling the impact of ta decidual senescence on embryo implantation in human endometrial assembloids, eLife 10, e69603. in S 6 Triana-Martínez, F., Loza, M. I., and Domínguez, E. (2020) Beyond Tumor Suppression: Senescence in Cancer love Stemness and Tumor Dormancy, Cells 9. 7 ni Muter, J., Kong, C. S., and Brosens, J. J. (2021) The Role of Decidual Subpopulations in Implantation, je Menstruation and Miscarriage, Frontiers in reproductive health 3, 804921. vetu failure or miscarriages,8 and defects in the decidualization capacity of stro-o s mal cells derived from endometriosis patients are widely reported. n pa i We now present evidence that cellular senescence of endometrial stromal om cells may underlie defects in decidualization in endometriosis patients. Senescence is a form of cellular arrest that has previously been associa-edicine d ted with recurrent miscarriage, and implantation failure.9,10 Selective remo-val of persistent senescent cells pharmacologically by utilizing senolytics such as dasatinib and quercetin has been shown to improve female fertility. lovenske m Therefore, we tested the role of senolytic agents on cultured stromal cells from endometriosis patients as well as healthy, unaffected controls using osežki s culture endometrial stromal cells derived from menstrual effluent. We now show that Quercetin significantly inhibited proliferation and enhanced the decidualization of stromal cells in endometriosis patients and controls via 119 Najnovejši d its senolytic and pro-apoptotic activities. The senescence-associated secretory phenotype (SASP) of senescent cells alters the microenvironment and can induce changes in neighboring cells. In tumors, it has been shown that senescent cells induce invasion and me-tastasis of non-senescent surrounding tumor cells via SASPs.11,12 SASPs are a prominent feature in the peritoneal fluid of subjects with invasive endometriosis lesions; interestingly, endometriosis is also associated with several subtypes of epithelial ovarian cancer such as clear cell, low-grade serous, and endometriosis.13 Therefore, as a part of our ongoing studies, we are now investigating whether the reduction of SASPs by quercetin could reduce the metastatic features of endometriosis, and thus improve the prognosis and fertility of women with endometriosis. jeni ta in Slove sve iz 8 Deryabin, P. I., and Borodkina, A. V. (2022) Stromal cell senescence contributes to impaired endometrial kov decidualization and defective interaction with trophoblast cells, Human reproduction (Oxford, England) 37, 1505-1524. 9 Deryabin, P. I., and Borodkina, A. V. (2022) Stromal cell senescence contributes to impaired endometrial decidualization and defective interaction with trophoblast cells, Human reproduction (Oxford, England) 37, 1505-1524. nskih zdravni 10 Rawlings, T. M., Makwana, K., Taylor, D. M., Molè, M. A., Fishwick, K. J., Tryfonos, M., Odendaal, J., Hawkes, A., Zernicka-Goetz, M., Hartshorne, G. M., Brosens, J. J., and Lucas, E. S. (2021) Modelling the impact of decidual senescence on embryo implantation in human endometrial assembloids, eLife 10, e69603. 11 Yang, J., Liu, M., Hong, D., Zeng, M., and Zhang, X. (2021) The Paradoxical Role of Cellular Senescence in nca slove Cancer, 9. 12 Triana-Martínez, F., Loza, M. I., and Domínguez, E. (2020) Beyond Tumor Suppression: Senescence in Cancer onfere Stemness and Tumor Dormancy, Cells 9. 13 Ye, J., Peng, H., Huang, X., and Qi, X. (2022) The association between endometriosis and risk of endometrial XI. K cancer and breast cancer: a meta-analysis, BMC women‘s health 22, 455. Naj � *dr. Polona Šafarič Tepeš novej Doktorirala je na Univerzi v Ljubljani in v sodelovanju s Cold Spring Harbor ši d Laboratorijem, kjer je opravljala svoje raziskovalno delo na področju onko-ose logije ter pristopih pricizne medicine. Preučevala je mehanizem odpornosti žki s tumorjev (Safaric Tepes, 2021, eLife), razvila je nova molekularna orodja na lo podlagi CRISPR-Cas9 (Safaric Tepes, 2021, JoVe) in razvila nove predklinične ven modele za preučevanje redkih rakov kot tudi validacijo novih tarč za njihovo ske m zdravljenje (Safaric Tepes, 2022, Nature Laboratory Investigation), (Safaric Tepes, 2023, MDPI, v reviziji). Dr. Šafarič Tepeš sodeluje z U-Penn univerzi-edi tetnim kliničnim centrom, pri klinični študiji SARC024 (II faza) pri vključitvi cine d bolnikov z mezenhimskim hondrosarkomom za ciljno zdravljenje. Trenutno o je zaposlena pri Northwell Health, ki je integrirana zdravstvena mreža in ma i največji ponudnik zdravstvenih storitev v zvezni državi New York, kjer je svo-n p je znanje iz področja onkologije in razvoja novih molekularnih metod upo-o s 120 rablja za raziskave na znanstveno podhranjenim področjem – žensko reprove dukcijsko zdravje. Natančneje razvija neinvazivni diagnostični test za odkri-tu vanje endometrioze iz menstrualnega izliva, kot tudi možnosti zdravljenja in izboljšanje plodnosti žensk (prispevek v recenziji: Delenko, 2023, eLife). Dr. Šafarič Tepeš je od leta 2020 tudi vpeta v mednarodni dan žensk in deklet v znanosti na sedežu Združenih Narodov v New Yorku, kjer je bila leta 2020 in 2021 povabljena panelistka s strani Slovenske misije pri ZN. Leta 2021 pa je bila imenovana za članico Royal Academy of Science International Trust (RASIT, organizator skupščine pri ZN), z vlogo vodenja zunanjih zadev RASITa ter organizacijo skupščine na ZN-u. Maja 2023 je prejela nagrado za ženske v znanosti (AWSM Award, Northwell), leta 2021 pa KRKINO priznanje za dosežke iz področja njenega doktorata. XI. Konferenca slove nskih zdravnikov iz sveta in Slove nije vetuo sn pa iom edicine d lovenske m Kako opredeliti uspeh kliničnih raziskavah osežki s How to Define Success in Clinical Research 121 Najnovejši d Borut Čižman* Določanje uspeha v kliničnih raziskavah je večplastno. Zahteva oceno z različnih zornih kotov, vključno s kliničnimi raziskovalci, sponzorji, organi-zacijami za klinične raziskave, zdravstvenimi sistemi in predvsem pacienti, ki sodelujejo v študijah. Vse več zdravnikov, ki delujejo kot glavni raziskovalci, goji zanimanje za klinične raziskave. To zanimanje pogosto izhaja iz njihovih kliničnih izkušenj, čeprav še vedno dajejo prednost oskrbi pacientov. Po drugi strani pa ob-jeni stajajo zdravniki in znanstveniki, ki prehajajo iz akademskih okolij v vloge znotraj farmacevtskih podjetij, od začetnih podjetij do uveljavljenih farmacevtskih velikanov. Za obe skupini zdravnikov, raziskovalcev na obeh po-ta in Slove dročij, lahko poglobljene raziskave povečajo njihovo razumevanje bolezni sve in oblikujejo strategije zdravljenja, kar na koncu koristi izboljšanju zdravja iz kov pacientov. Nujno je, da zdravniki izpopolnjujejo svoje strokovno znanje in se tako pripravijo na zahteve kliničnega raziskovalnega okolja. Predvsem pa morata varnost pacientov in etične dimenzije raziskav ostati na prvem mestu. nskih zdravni Za tiste v vlogah raziskav in razvoja je bistveno oblikovati praktične štu-dijske modele, podprte z natančnimi statističnimi in varnostnimi načrti. nca slove Vsak vidik kliničnih raziskav, od pridobivanja obveščenega soglasja do prepoznavanja in poročanja o neželenih stranskih učinkih, zahteva temeljito onfere pozornost. Skladnost z zasebnostnimi predpisi, kot je HIPAA v Združenih XI. K Naj državah Amerike, ni predmet pogajanj. Poznavanje regulativnih smernic, nov ki se lahko razlikujejo med državami, je prednost za uspešno izvajanje ejši d kliničnih raziskav. Učinkovita komunikacija, prilagojena različnim občin- os stvom, kot so kolegi, člani ekipe, nadzorniki študij, sponzorji in udeleženci, ežki s je temelj uspeha. Raziskovalci morajo biti tudi spretni pri organiziranju in lo širjenju svojih ugotovitev, pri čemer si prizadevajo za pravočasno objavo vens v uglednih medicinskih revijah. Prevajanje teh ugotovitev za širše znan- ke m stvene občinstvo in njihovo vključevanje v klinično prakso predstavlja svoj ed nabor izzivov. Poleg tega je pomen raznolikosti v kliničnih preskušanjih v icin današnjem kontekstu nesporen. Končni cilj je znanstvena odkritja narediti e do smiselna za paciente in zagotoviti, da imajo uporabnost v resničnem svetu. ma i Kritično razmišljanje je nepogrešljivo na tej poti, saj spodbuja razvoj ino- n p vativnih zdravljenj, ki prinašajo oprijemljive izboljšave v korist pacientov. o s 122 ve Na srečo uspešni raziskovalci prinašajo raznolik izbor veščin, ki vključujejo tu področja, kot so epidemiologija, oblikovanje protokolov za študije, etika v raziskavah, medicina ki temelji na dokazih, in umetnost komuniciranja znanstvenih ugotovitev. Vendar je vredno opozoriti na vgrajena tveganja razvoja zdravil, saj manj kot 10% novih raziskovalnih izdelkov kdaj koli do-seže trg. Z vidika farmacevtske industrije se zdravilo morda šteje za uspe- šno le, če doseže tržno prisotnost po finančno sprejemljivi ceni. Po drugi strani pa plačniki, bodisi univerzalni zdravstveni sistemi ali zavarovalnice, stojijo pred izzivom ponuditi najnovejša zdravljenja, ne da bi preobremeni-li svoje proračune. V končni analizi se vrhunec uspeha uresniči, ko zdravljenja izboljšajo izide pacientov na način, ki je tako smiseln kot ekonomsko vzdržen za družbo. --- X Defining success in clinical research is multifaceted. It requires evaluation I. K from various perspectives, encompassing clinical investigators, sponsors, onf clinical research organizations, healthcare systems, and most crucially, pa- eren tients who participate in studies. ca slove An increasing number of physicians, acting as principal investigators, are n cultivating an interest in clinical research. This interest is often rooted in skih their clinical experiences, even as they continue to prioritize patient care. zd Conversely, there are physicians and scientists who transition from acade- ravni mic settings to roles within pharmaceutical entities, ranging from start-ups kov to established pharma giants. For both these groups, delving into new re- iz s search can enhance their understanding of diseases and inform treatment vet strategies, ultimately benefiting patient health outcomes. It‘s imperative a in for physicians to hone their expertise, ensuring they‘re well-equipped for Slove the demands of the clinical research landscape. Above all, the safety of ni patients and the ethical dimensions of research must remain paramount. je vetu For those in research and development roles, it‘s essential to craft practi-o s cal study designs, underpinned by meticulous statistical and safety plans. n pa i Every facet of clinical research, from securing informed consent to the om identification and reporting of adverse events, demands rigorous attention. Compliance with privacy regulations, such as HIPAA in the United States, is non-negotiable. A familiarity with regulatory guidelines, which can dif-edicine d fer across countries, is advantageous for the successful execution of clinical research. Effective communication, tailored to diverse audiences like colleagues, team members, study monitors, sponsors, and participants, is lovenske m a cornerstone of success. Researchers must also be adept at organizing and disseminating their findings, aiming for timely publication in esteemed osežki s medical journals. Translating these findings for broader scientific audiences and integrating them into clinical practice presents its own set of 123 challenges. Moreover, the importance of diversity in clinical trials cannot Najnovejši d be overstated in today‘s context. The ultimate objective is to render scientific discoveries meaningful for patients, ensuring they hold real-world applicability. Critical thinking is indispensable in this journey, driving the development of innovative treatments that yield tangible improvements in patient outcomes. Fortunately, successful researchers bring a diverse skill set to the table, encompassing areas like epidemiology, study design, evidence-based medicine, research ethics, and the art of communicating scientific findings. However, it‘s worth noting the inherent risks of drug development, with fewer than 10% of new investigational products ever reaching the market. From the vantage point of the pharmaceutical industry, a drug might only be deemed successful if it achieves market presence at a financially viable price point. On the flip side, payers, be they universal health care systems je or insurance entities, are tasked with the challenge of offering cutting-edge ni treatments without overburdening their budgets. In the final analysis, the pinnacle of success is realized when treatments enhance patient outco-ta in Slove mes in a manner that‘s both meaningful and economically sustainable for sve society. iz kov � *dr. Borut Čižman, dr. med. nskih zdravni Leta 1979 je diplomiral na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani in začel po obveznem delu v splošni medicini klinično kariero na UKC Ljubljana na Kliniki za nefrologijo. Leta 1990 je prejel raziskovalno nefrološko štipendijo nca slove na University of Pennsylvania. Po dodatnem kliničnem in epidemiološkem usposabljanju se je leta 1999 pridružil Electrolyte and Hypertension Division onfere in Department of Medicine of the Perelman School of Medicine. Poleg tega XI. K je do leta 2006 vodil Renal Section at the Philadelphia VA Medical Center. Naj Po 7-letni akademski karieri se je pridružil Baxter Healthcare, da bi vodil nov raziskave o dializnih napravah, raztopinah in programski opremi za peri-ejš tonealno dializo. Leta 2013 se je preselil v GSK R&D, za vodenje programa i do anemije pri kronični ledvični bolezni (KLB), ki ga sestavljajo štiri študije tre-sež tje faze, ki obravnavajo skoraj 7500 oseb. FDA je leta 2023 odobrila novo ki s oralno zdravilo, daprodustat, za zdravljenje anemije pri dializni populaciji. lov Leta 2021 se je pridružil podjetju Inozyme Pharma, da bi delal na področju en preprečevanja vaskularne kalcifikacije pri KLB in izjemno redkih boleznih, ske m povezanih s pomanjkljivostmi ENPP1 in ABCC6 encimov. Trenutno je pode predsednik kliničnega razvoja pri Mineralys Therapeutics, ki raziskuje nov dic selektivni zaviralec aldosteron sintaze, lorundrostat, za nenadzorovano in ine d odporno hipertenzijo in napredovanje KLB. om Njegovi znanstveni interesi vključujejo anemijo KLB in hiporeaktivnost eria i tropoetin stimulirajočih zdravil, napredovanje KLB, imunske ledvične bolen po s 124 zni, peritonealno dializo, presnovo kalcija in fosfata, vaskularne kalcifikacije v in rezistentno/nenadzorovano hipertenzijo. Objavljal je v vodilnih medicin-etu skih revijah, vključno z New England Journal of Medicine in JAMA, ter najpomembnejših revijah o ledvičnih boleznih, vključno v CJASN, NDT, AJKD, Kidney International, KIR, CKJ, Kidney Medicine in Kidney 360. --- Dr. Borut Čižman earned his medical degree from the University of Ljubljana School of Medicine in 1979. After spending a couple of years in primary care, he began his academic clinical journey at the University Medical Center in Ljubljana, Department of Nephrology. During his time in Ljubljana, he discovered first patient with Hantaan nephropathy at the UMC leading to a discovery of a new virus strain, Dobrava in Slovenia. In 1990, he was awarded a research nephrology fellowship at the University of Pennsylvania. After completing further clinical and epidemiological training, Dr. Čižman joined the Electrolyte and Hypertension Division‘s faculty at the Perelman School of Medicine‘s Department of Medicine. Concurrently, he took on the role of Chief of the Renal Section at the Philadelphia VA Medical Center, a position XI he held until 2006. . Kon Transitioning from academia after seven years, Dr. Čižman joined Baxter fere Healthcare, spearheading research on devices, solutions, and software ta-n ilored for peritoneal dialysis. In 2013, he took the helm of the anemia CKD ca s ASCEND program at GSK R&D. This program, encompassing four large pha-love se 3 clinical trials with about 7500 participants culminated in approval of ns daprodustat by FDA for oral treatment of anemia in dialysis population. By kih 2021, he joined his first pharmaceutical startup: Inozyme Pharma, focusing zd on the prevention of vascular calcification in CKD and addressing ultra-rare rav diseases linked to ENPP1 and ABCC6 deficiencies. In 2023, he furthered his nik career by joining Mineralys Therapeutics as the Vice President of Clinical ov iz Development. Here, he is dedicated to working on lorundrostat, a novel se-sve lective aldosterone synthase inhibitor targeting uncontrolled hypertension ta and the progression of CKD. in Sl Dr. Čižman‘s scientific pursuits encompass a range of nephrological inte-ove rests, including anemia of CKD, ESA hyporesponsiveness, progression of nije CKD, immune kidney diseases, peritoneal dialysis, calcium and phosphate vetu metabolism, vascular calcifications, and resistant/uncontrolled hypertensio s on. His contributions to medical literature are significant, with publications n p in premier medical journals such as the New England Journal of Medicine a i and JAMA. Additionally, he has published in prominent kidney-focused jo-om urnals, including CJASN, NDT, AJKD, Kidney International, KIR, CKJ, Kidney Medicine, and Kidney 360. edicine d lovenske m osežki s 125 Najnovejši d jeni ta in Slove sve iz kov nskih zdravni nca slove onfere XI. K 126 Izzivi kadrovanja v zdravstvu in vračanje slovenskih zdravnikov iz tujine Challenges of Staffing in Medical Healthcare and Repatriation of Slovenian Doctors 127 jeni ta in Slove sve iz kov nskih zdravni nca slove onfere XI. K 128 ujinez t dravnikov i lovenskih z račanje sn v PREDSEDUJOČI dravstvu i 129 prim. Janez Remškar, dr. med. adrovanja v z Izzivi k Rojen v Ljubljani 11.06.1947. Po gimnaziji Vič, Medicinski fakulteti, specializaciji iz interne medicine, podiplomskem študiju iz pulmologije, sem delal kot zdravnik-specialist na intenzivnem oddelku Golnik. V letu1987 sem zamenjal prof. Jeršeta, na istem inštitutu, pri vodenju oddelka za rehabilitacijo bolnikov po srčnem infarktu oz. srčnih operacijah z komplikacijami. Delal sem kot klinični asistent pri izobraževanju študentov medicine, specializantov interne medicine, pri podiplomskem študiju iz pulmologije, bronholo-je gije. Ob strokovnem delu, izobraževanjih doma (GEA College, Fakulteta za ni upravo) in tujini (Fellowship AARC ZDA), številnih člankih, predavanjih, sem 1993 dobil naziv primarij. Kasneje sem bil dva mandata strokovni in poslov-ta in Slove ni direktor SB Jesenice. Po odstopu, iz objektivnih razlogov, ob nesreči posve rodničarja in smrti novorojenčka sem dve leti delal kot nadzorni zdravnik, iz svetovalec direktorja na ZZZS. Po povabilu g. ministra dr. Bručana sem nato kov 5 let delal na MZ kot direktor direktorata za zdravstveno varstvo. V tem času se je zamenjalo 4. ministre. Na MZ sem vodil delo na sprejetem prvem zakonu o pacientovih pravicah, zakonu o duševnem zdravju ter sprejetem nskih zdravni zakonu o zdravilstvu, ki pa ni nikdar zaživel. Mesto na MZ sem zapustil zaradi stalno spreminjajoče ter nedorečene politike na področju zdravstva. Za tem sem opravljal delo svetovalca strokovne direktorice UKC LJ in za-nca slove ključil poklicno pot leta 2015, kot direktor OI LJ. onfere Ob strokovnem delu sem bil v letih 1980-1984 predsednik OE RK Kranj. XI. K Na prvih demokratičnih volitvah 1990 sem bil na listi DEMOS izvoljen v Izzi Skupščino RS, kot predstavnik zdravnikov. V tem času sem bil tudi nepo- vi k klicni član IS občine Kranj, odgovoren za zdravstvo in socialo. Kasneje sem adro opravljal vrsto funkcij v združenju zdravstveni zavodov, predsedoval več van svetom zavodov (tudi svetu UKC LJ) ter zastopal združenje direktorjev slo- ja v z venskih bolnišnic (Krakow 1997, Rim1998). V letih 2003 do 2007. po težki dr aferi na RKS, sem bil predsednik RK Slovenije. avstvu in vračanje slovenskih z 130 dravnikov iz tujine XI. Konferenca slove nskih zdravnikov iz sveta in Slove nije ujinez t dravnikov i lovenskih z račanje sn v PREDSEDUJOČA dravstvu i 131 prim. Majda Kregelj Zbačnik, dr. med. adrovanja v z Izzivi k Majda Ana Kregelj Zbačnik se je po končani gimnaziji vpisala na Medicinsko fakulteto v Ljubljani, kjer je diplomirala leta 1970. Opravila je specializacijo iz pediatrije na Pediatrični kliniki v Ljubljani, se izpopolnjevala na podro- čju nevropediatrije in leta 1996 dosegla naziv primarij. Zaposlila se je na Pediatrični kliniki v Ljubljani leta 1980. Izvoljena je bila leta 1996 v Državni zbor kot poslanka in bila predsednica Odbora za zdravstvo, delo, druži-no in socialno politiko, članica Komisije za invalide, za narodnosti, enakih je možnosti, peticije. Dejavno sodeluje v nevladnih organizacijah doma in po ni svetu na področju zdravstva, sociale, družine, pa tudi v strokovnih krogih. ta in Slove sve iz kov nskih zdravni nca slove onfere XI. K Izzivi kadrovanja v z dravstvu in vrač Vračanje v Slovenijo – težavna pot? anje slov Returning to Slovenia – a Challange? enskih z 132 d Aleš Pražnikar* ravnikov iz tujine Uvod Zdravstveno varstvo v Republiki Sloveniji je utemeljeno na solidarnosti, enakosti in pravičnosti. Prebivalci Slovenije zdravje, pravno in osebno varnost vztrajno postavljajo na prva mesta državljanskih potreb in pravic. Do nedavnega smo večinsko menili, da takšen sistem tudi imamo. V zadnjem času pa lahko zasledimo vse več nezadovoljstva s težko dostopnostjo do nekaterih zdravstvenih uslug in zlasti do zdravnikov. XI. K Pomanjkanje zdravnikov v državi ni pravo presenečenje. Podatki Zdravniške onf zbornice pomanjkanje zdravnikov nekaterih specialnosti napovedujejo že eren dolgo. Ustanovitev dodatne medicinske fakultete pričakovanega pomanj- ca s kanja ni ublažila v zadostni meri. Slovenski zdravstveni sistem, vsaj tako se love zdi, želi pridobiti zdravnike tudi iz tujine, med njimi tudi slovenske zdravni- nsk ke, ki živijo in delajo v tujini. ih zd Število slovenskih zdravnikov, ki delajo v tujini, narašča. Po eni strani gre ravni za v Sloveniji izšolane in usposobljene zdravnike, po drugi strani pa tudi kov zdravnike, ki so državo zapustili z namenom študirati na tuji univerzi in že iz s prevzemajo pomembne položaje v najuglednejših medicinskih ustanovah. veta i Vprašanje je torej, zakaj slovenski zdravniki in mladi z namenom postati n Sl zdravnik, sploh zapuščajo državo. In nadalje, ali bi se na tujem delujoči ove slovenski zdravniki, tudi vrnili, če bi te razloge poskusili odpraviti. nije ujine Poklicno zadovoljstvo zdravnikov z t Poklicno zadovoljstvo zdravnikov je pomembno iz več razlogov. Prvič, poklicno zadovoljstvo zdravnikov je zaželeno samo po sebi; predvidevamo dravnikov i namreč lahko, da je bolje, če so zdravniki pri delu zadovoljni, kot če niso. To potrjujejo tudi raziskave, zadovoljstvo z delom je bilo pri zdravnikih povezano z večjo produktivnostjo/uspešnostjo in z manjšo odsotnostjo z dela lovenskih z in fluktuacijo v ustanovi. Zadovoljstvo z delom je torej za zdravnike močan motivator. Drugič, poklicno zadovoljstvo zdravnikov je kazalnik dobrega delovanja zdravstvenega sistema kot celote; nekateri svetovni sistemi ka-račanje s kovosti, kot je model Evropskega sklada za upravljanje kakovosti (European n v Foundation for Quality Management), vključujejo poklicno zadovoljstvo med ključne kazalnike uspešnosti. Tretjič, nezadovoljstvo zdravnikov lah-dravstvu i ko privede do neželenih posledic, kot so: pomanjkanje motivacije, izgore-133 lost, slaba oskrba pacientov, sprememba poklica ali prezgodnja upokojitev, hkrati pa lahko zmanjša privlačnost poklica za naslednje generacije (po 1). adrovanja v z Raziskave nakazujejo, da je nezadovoljstvo zdravnikov mogoče napoveda-ti na podlagi njihovega negativnega dojemanja družbenega in zdravstve-Izzivi k nega okolja (2). S spremembami delovnega okolja lahko vplivamo na izboljšanje kakovosti poklicnega in osebnega življenja zdravnika, s čimer se izboljšata kakovost oskrbe in zadovoljstvo bolnika (3). Raziskave so zaznale pomembno poslabšanje poklicnega zadovoljstva zdravnikov v mnogih državah (1,4,5), čeprav ne vseh (6). Zdravniki in medicinske sestre tako opisujejo vse več delovnih nalog kot nelegitimne, navajajo težave s prevelikimi delovnimi obremenitvami, pomanjkanjem razpoložljivih virov, s preizkušnjami, ki jih pred njih postavlja digitalizacija, neu- činkovitost na različnih ravneh, slabo sodelovanje in zabrisane meje med je različnimi ravnmi zdravstvenega varstva (4). Nadalje raziskave razkrivajo ni tudi, da poklicno zadovoljstvo strmo pade v času po zaključku specializacije in nato spet počasi narašča (7). ta in Slove Spremenjeni pogoji dela najbolj vplivajo na poklicno zadovoljstvo zdravni-sve kov. Še zlasti je občutljivo na reforme zdravstvenega varstva, ki posredno iz kov ali neposredno vplivajo na njihovo delo. S spremembami delovnega okolja in zdravstvenega varstva lahko vplivamo na izboljšanje kakovosti poklicnega in osebnega življenja zdravnika, s čimer pa se izboljšata tudi kakovost oskrbe in zadovoljstvo bolnikov. Zavedanje, da svoje znanje in izkušnje nskih zdravni smiselno uporabljajo, je za zdravnike še posebej pomembno (4). nca slove onfere XI. K Izzi Položaj škotskega zdravnika vi kad Škotsko zdravstveno varstvo je pristojnost škotske vlade. Zdravstveno var- rov stvo zagotavlja Državna zdravstvena služba (National Health Service, NHS anja v z Scotland). Država zagotavlja celovito zdravstveno varstvo vsem prebival-cem Škotske s stalnim prebivališčem po krajevnem načelu. dravst Zdravnik se zaposli na podlagi javnega razpisa. Načrt delovnega tedna vu i (»job plan«) je del pogodbe o zaposlitvi. V načrtu so opredeljene naloge n vr zdravnika v obliki štiriurnih sklopov. Zdravnik je dolžan opravljati le dela, ača ki so opredeljena v njegovem načrtu. Po specialističnem izpitu lahko zdrav- nje s nik specialist kandidira za mesto svetnika / konzultanta. Konzultantsko me- lov sto je najvišji strokovni naziv, ki ga zdravnik lahko doseže, in je tudi najbolj ensk plačano, npr. profesorsko mesto je plačano do tretjine manj. Konzultant se ih z 134 sam odloča, kaj bo njegovo ožje profesionalno področje in to področje lah- dra ko vodi samostojno in neodvisno – tudi od predstojnika ali direktorja bol- vnik nišnice. Konzultant lahko sklepa pogodbe o delu s komer in/ali kolikor želi. ov iz t Škotski zdravniki so dolžni upoštevati pravila o delovnih dolžnostih (»duty ujin of care«) in profesionalnem vedenju (»duty of candour«). Vsi zaposleni v e zdravstvenem varstvu so dolžni izkazati usposobljenost (vzdrževanje licence, letna potrdila o opravljenih zahtevanih usposabljanjih: varnost pri delu, ravnanje s podatki, nevarnost okužb, požarna varnost, preprečevanje diskriminacije, pritožbeni postopki, oviranje, odnosi do pacientov in njegovih bližnjih, odnosi do sodelavcev, obrambne tehnike pred nasilnimi pacienti, javljanje in preiskovanje nepravilnosti,…) in primernost za delo. Vzdrževanje zdravniške licence je zahtevnejše kot v Sloveniji, preverjanje je pogostejše, potrebno je mnenje bolnikov in priprava pred posvetom s predstavnikom licenčnega telesa je obsežna. XI. K Odgovornost je sorazmerna z zdravnikovim položajem. Preiskava zoper onf zdravnika, ki se tiče njegovih profesionalnih obveznosti, lahko povsem za- eren vre zdravnikovo kariero na Škotskem; npr. obrekovanje razumemo kot krajo ca s dobrega imena. V naši sorazmerno majhni bolnišnici smo zaradi disciplin- love skih prekrškov v zadnjem letu odpustili dva zaposlena. nskih Škoti so lahko trmasti, a ko spoznajo smisel sprememb, jih sprejmejo in hi- zd tro uvedejo. Na splošno velja uporabno pravilo: bolnišnica je za bolnika. ravni To pravilo pomaga razrešiti marsikatero zadrego v bolnišnicah, s katerimi kov imam pogodbo. iz sve Na Škotskem, čeprav so ljudje nadpovprečno zadovoljni z zdravstvenim ta i sistemom, ni vse idealno. Tudi zdravniki se, tako kot drugje, praviloma pri- n Sl tožujejo. Dejstvo je, da imajo nadpovprečne plače. Dejstvo pa je tudi, da so ove nije ujine se zdravniške plače v zadnjih dvajsetih letih povečevale najpočasneje od z t vseh poklicnih skupin. Zaposlovanje novih zdravnikov v Združenem kraljestvu dravnikov i Tudi na Škotskem in v Združenem kraljestvu obstaja pomanjkanje zdravnikov. Kot strokovni direktor moram tekmovati za zdravnike na trgu. Trenutno najemamo psihiatra iz Združenih držav Amerike in se hkrati trudimo prido-lovenskih z biti kolega iz Edinburgha. V Združenem kraljestvu je trenutno preko 6000 prostih mest za zdravnike družinske medicine. Potrebe po zdravnikih in so-račanje s delavcih zdravstvenih timov bodo še naraščale. Do leta 2036 naj bi tako v n v Združenem kraljestvu v programih zdravstvenega varstva delal vsak enaj-sti zaposleni (sedaj vsak sedemnajsti), storilnost v zdravstvenem sistemu naj bi se povečevala za 0,8 odstotka letno (v zadnjih letih okoli 0,6), prora-dravstvu i 135 čun za zdravstveno varstvo naj bi se povečal za dva odstotka BDP in davčna obremenitev prebivalcev za šest odstotkov. Države zahodne Evrope bodo v naslednjih letih še močneje privabljale zdravnike iz manj razvitih držav. adrovanja v z Vračanje v Slovenijo – težavna pot? Izzivi k Da, težko se je vrniti v Slovenijo. Pričaka te kup nepotrebnih zadreg. Sam nisem bil uspešen. Enako se je zgodilo tudi mojim kolegom pred tridesetimi in pred dvajsetimi leti. Zdi se, da tudi nekateri drugi ugledni tuji zdravniki opu-stijo svoja prizadevanja nadaljevati vsaj del svoje poklicne poti v Sloveniji. Vrnitev pa ni nemogoča. Družbeno okolje poklicno samozavestnemu zdrav-niku v Sloveniji še ni naklonjeno na način, kot to lahko doživi na Škotskem. Viri: 1. Perneger TV, Deom M, Cullati S, Bovier PA. Growing discontent of Swiss doctors, 1998–2007. The European Journal of Public Health. 2012;1;22(4):478-83. je 2. Ostroff C. ‚The relationship between satisfaction, attitudes and performance: an ni organizational level analysis. Journal of applied psychology, 1992;963-74. 3. Magee M, Hojat M. Impact of health care system on physicians‘ ta in Slove discontent. Journal of Community Health. 2001;26:357-65. sve 4. Anskär E, Falk M, Sverker A. ‘But there are so many referrals which are iz totally… only generating work and irritation’: a qualitative study of kov physicians’ and nurses’ experiences of work tasks in primary care in Sweden. Scandinavian journal of primary health care. 2022, 3;40(3):350-9. 5. Hebbard PC, Wirtzfeld DA. Practice patterns and career satisfaction of Canadian nskih zdravni female general surgeons. The American journal of surgery. 2009, 1;197(6):721-7. 6. Nylenna M., Gulbrandsen P., Foerde R., Aasland O. Unhappy doctors? A longitudinal study of life and job satisfaction among Norwegian nca slove doctors 1994-2002. BMC Health Services Research 2005 ;5:44. 7. Dyrbye LN, Varkey P, Boone SL, Satele DV, Sloan JA, Shanafelt TD. Physician satisfaction onfere and burnout at different career stages. Mayo Clinic Proceedings 2013, 1;88(12):1358-67. XI. K Izzi 8. Smith R. Why are doctors so unhappy? BMJ 2001 ;322:1073-4. vi k 9. Zuger A. Dissatisfaction with medical practice. N Engl J Med 2004;350:69-75. adrovanja v z dr � *Aleš Pražnikar, dr. med. avstvu i Medicinsko fakulteto Univerze v Ljubljani je končal leta 1993. V času štu-n v dija je prejel Prešernovo nagrado za raziskavo s področja nevrofiziologije. ra Po diplomi se je zaposlil na Inštitutu Republike Slovenije za rehabilitacijo v ča Službi za funkcionalno diagnostiko in raziskave kot mladi raziskovalec raz-nje s iskovalne skupine pod vodstvom prof. dr. Milana Gregoriča. Specialistični lo izpit iz fizikalne medicine in rehabilitacije je opravil 1997, iz klinične nevro-ven logije pa 2001. Od 2007 do 2018 sem je vodil Službo za nevrorehabilitacijo ski na Nevrološki kliniki Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. 2018 se h z 136 d je na vabilo vodstva bolnišnice zaposlil na Inštitutu za nevrološke znanosti rav Univerzitetne bolnišnice Kraljice Elizabete v Glasgowu. Tu je postal najprej nik predstojnik oddelka za nevrorehabilitacijo, kasneje pa član strokovnega ov i sveta bolnišnice in vodja rehabilitacijskih programov zahodne Škotske. Po z t letu premora v Sloveniji se je na ponovno vabilo vrnil na Škotsko kot strokov-ujin ni direktor privatne bolnišnice Murdostoun Brain Injury rehabilitation centre e v Newmainsu. Hkrati je sprejel položaj konzultanta v QEUH v Glasgowu in Univerzitetne bolnišnice v Wishawu. Dodatno se je šolal s področja analize hoje v Hartfordu, ZDA; področja zdravljenja nevropatske bolečine v Mastrichtu, Nizozemska; področja neurorehabilitacije akutne poškodbe glave in zdravljenja spastičnosti v Burgau, Nemčija; in s področja živčnomi- šičnih bolezni v Parizu, Francija. Vabljena predavanja s področja neurorehabilitacije, spastičnosti, hoje, živčnomišičnih bolezni in nevropatske bolečine je imel v več kot 40 državah. Bil je / Je član več domačih in tujih strokovnih združenj in skupin za pripravo evropskih ali svetovnih priporočil (EAN za nevropatsko bolečino, EAN za nevrorehabilitacijo, ENMC). Bil je direktor International Alliance of ALS/MND Associations s sedežem v Sheffieldu, X VB, in predsednik strokovnega odbora Društva distrofikov Slovenije. I. K Aleš Pražnikar je 2018 diplomiral iz enologije in je član Avstrijske vinske aka-onf demije, je poročen, z ženo imata tri hčerke. In psa. erenca slove nskih zdravnikov iz sveta in Slove nije ujinez t Uporaba »situational judgement« dravnikov i testa v procesu izbire anestezijskih specializantov lovenskih z The Addition of a Situational račanje s Judgement Test in a Resident Selection n v for Anesthesiology Residency dravstvu i 137 Mojca Remškar* adrovanja v z Izzivi k Izbira bodočih specializantov mora biti pravična, transparentna in nepri-stranska s poudarkom na izbiri raznolike skupine kandidatov. V preteklosti je bil pisni test pogosto osnovni del ocene kandidatov. Pisni test nam da podatke le o tem koliko teoretičnega znanja ima kandidat in kako usposobljen je za pisanje pisnih testov. Ne ponudi pa nam možnosti oceniti kandi-datove profesionalnosti in komunikacijskih sposobnosti, ki so brez dvoma pomembni za zdravnikovo delo. V naš postopek izbire specializantov smo je vgradili »situational judgment« test, standardizirana intervju vprašanja in ni osebne intervjuje s standardiziranimi vprašanji. Ugotovili smo, da je odsotnost pisnega testa spremenila poudarek od teoretičnega znanja proti ta in Slove osebnostnim značilnostim, kot so vestnost, toleranca za stres, timsko delo, sve usmerjenost v bolnikove potrebe, odgovornost, poštenost, želja po kakovo-iz sti. Če primerjamo kandidate, ki so bili izbrani s pomembnim poudarkom kov na teoretičnem znanju, in kandidate izbrane z novim postopkom, nismo opazili razlike v rezultatih na nacionalnih pisnih testih. Opazili smo pove- čano sodelovanje na predavanjih, zmanjšano poročanje neprofesionalne-nskih zdravni ga obnašanja in težav z komunikacijo in nespremenjeno klinično kvaliteto specializantov. nca slove --- Resident selection process needs to be as fair, transparent and unbiased onfere as possible with the emphasis on selection of diverse groups of applicants. XI. K Izzi Multiple choice question tests were traditionally heavily used as a way to vi k differentiate between candidates. However, the written tests speak to li- adro mited dimensions of candidate qualifications, which are medical knowled- van ge and test taking skills. They do not consider candidates professionalism ja v z and communication dimensions, which are deemed equally important to dr physicians’ performance as medical knowledge. We implemented resident avst selection process, which included Situational Judgment Test, standardized vu i questions and faculty one-on-one interview with standardized questionnai- n vr re, as components of applicant assessment. We have found that in the ab- ača sence of written test scores the candidate selection process focused much nje s more on dimensions such as conscientiousness, stress tolerance, team work, lov patient-centered care, accountability, integrity, and aspiring to excellence. ensk Comparing data between residents selected with traditional process and ih z 138 the new process, we have noticed equal test performance on residency stan- dra dardized knowledge tests as previously, higher lecture attendance, fewer vnik communication and professionalism issues being reported through hospital ov i reporting system, and no change in clinical performance of residents. z tujine � *prof. dr. Mojca Remškar, dr. med., MACM She is currently a Professor in the Department of Anesthesiology at the University of Minnesota. She is a fellowship trained cardiac anesthesiologist and pediatric anesthesiology certified anesthesiologist with special interest in adult and pediatric cardiac anesthesia. In 2010 she became the Residency Program Director, in 2014 Vice Chair of Education of the Department of Anesthesiology and in 2019 Executive Vice Chair in the Department of Anesthesiology. She teaches medical students, and anestheX siology residents and fellows and has received several Teacher of the Year I. K awards. She began working with simulation in 2009 and was the Director on of SimPORTAL and subsequently Medical Director of M Simulation at the fere University of Minnesota and medical director of Minneapolis VA Simulation nc Center. She is involved with curriculum development and assessment of the a s anesthesiology and surgery residency simulation program and is developing love multidisciplinary educational curricula, which utilize high- and low-fidelity ns simulation. Her special area of interest is translation of clinical skills, me-kih dical knowledge and attitudes obtained in the simulation laboratory into zdr the clinical world. Prior to joining University of Minnesota she worked at the avni University of California, Davis as a cardiac anesthesiologist. She received kov her doctorate and masters in cardiology from the University of Ljubljana, iz Slovenia, investigating neo-intimal in-stent re-stenosis and inflammatory sve involvement in acute coronary syndrome in the laboratory of Dr. Ganz at ta Cedars Sinai Medical Center, California (UCLA). She has written journal arti-in S cles and a book chapter in medical and simulation literature. In her free time love she enjoys mission trips to underdeveloped areas of the world to provide ni medical care to children in need. je ujinez t dravnikov i lovenskih z Delati in živeti doma ali v tujini račanje sn v Working and Living at Home or Abroad dravstvu i 139 Ladislav Kovačič* adrovanja v z Izzivi k Naš pogled na delo in življenje je tako različen kot smo si različni kot posamezniki. V željah in odločitvah, kje bomo delali in živeli, se prepletajo naša pričakovanja glede strokovnega razvoja, delovnih pogojev in možnosti usklajevanja družinskega in poklicnega življenja. Če pa razmišljamo o selitvi v drug kraj ali celo v tujino, potem se dodatno odprejo še vprašanja življenjskega okolja, socialne mreže in pogojev za zadovoljevanje osebnih interesov. Tehtanje med temi dejavniki sem izkusil tudi sam, ko sem se od-je ločal med delom v tujini in doma. V prispevku želim prestaviti svojo osebno ni izkušnjo povezano z zaposlitvijo v Franciji in vrnitvijo v domovino. Odločitev za spremembo delovnega okolja je vedno težka. Še težja je odlo-ta in Slove čitev za odhod na delo v tujino. Za nekatere je to nepredstavljiva možnost, sve za druge so to neuresničljive sanje, nekateri pa v tem vidijo realno prilo-iz kov žnost za napredovanje na strokovnem področju in boljše delovne pogoje, ki so navadno tudi bolje finančno ovrednoteni. Po drugi strani se je potrebno zavedati težav, ki jih taka odločitev prinese. Kako to vpliva na družinsko življenje, kaj prinese sprememba okolja, koliko časa rabi človek, da se na-nskih zdravni vadi na nove razmere. Moji motivi za delo v tujini so bili v glavnem vezani na poklic in moje delo. nca slove Pričakoval sem, da bom z delom v tujini pridobil nove izkušnje, nove spre-tnosti in znanje. Vse to mi lahko pomaga pri strokovnem napredovanju. onfere Pričakoval sem, da se bom lahko v večji meri posvetil mojemu ožjemu XI. K Izzi strokovnemu področju, da bom lahko s povezovanjem z drugimi strokov- vi k njaki razširil svoje znanje. Nenazadnje sem pričakoval in tudi imel zagoto- adro vljeno boljše plačilo za primerljiv obseg dela. Dodatni motiv, ki ni bil pove- van zan s samimi delom, pa je bil omogočiti otrokom dobro izobrazbo v tujini. ja v z V postopku zaposlovanja in sklenitve pogodbe sem bil presenečen, da je v drav Franciji mogoča večja prožnost pri sklepanju delovnega razmerja. Zaposliti stvu i se je namreč mogoče za delni delovni čas, se pogajati o pogojih dela in n v celo o plačilu za delo. Pod posebnimi pogoji lahko vodstvo ustanove zača- rač sno, za dobo treh let, sklene z zaposlenim individualno pogodbo. Pogodba anj vključuje tudi finančno nagrado, ki se podeli enkrat letno, če so doseženi e slo dogovorjeni cilji. vensk Po enem letu sem se vrnil v Slovenijo. Moji razlogi za vrnitev so bili v glav- ih z 140 nem osebni in niso bili vezani na strokovno delo. V Franciji nisem videl dra možnosti boljšega usklajevanja poklicnega in družinskega življenja kot v vnik Sloveniji. Pomemben dejavnik je bil tudi ta, da se je situacija glede naše ov i družine in otrok po letih priprav na odhod v tujino tako spremenila, da se- z tu litev celotne družine ni bila več izvedljiva. Začetni motiv o izobraževanju jine otrok v tujini, ni bil več pomemben, saj se otroci imeli drugačne interese. Ker je bilo delo v tujini že od začetka načrtovano kot začasno obdobje z možnostjo stalne preselitve, je bila vrnitev domov dokaj enostavna. Z vrnitvijo v domovino nisem imel veliko težav. Podobno izkušnjo ima ve- čina zdravnikov. Glavni razlog je bržkone tudi v tem, da zdravnikov, ki bi se vračali ni toliko, da bi zaradi številčnosti imeli težave pri zaposlovanju. V mojem primeru je bilo vodstvo oddelka zelo korektno. Tako kot moj odhod so v UKC Ljubljana tudi mojo vrnitev po enem letu sprejeli pozitivno. Lahko sem se vrnil na prejšnje delovno mesto in nadaljeval s svojim delom. Sam X sem čutil, da me je ta izkušnja obogatila in mi dala dodatno strokovno širi- I. K no, dodatne izkušnje, ki so koristile tudi pri osebnem razvoju. Upam, da sem onf lahko nekaj tega prinesel tudi na delovno mesto. erenc Na podlagi lastne izkušnje lahko rečem, da ima lahko delo in poklicno ži- a slove vljenje v tujini prednosti glede strokovnega napredovanja in karierne rasti. n Zaposlitev je lahko bolj prilagodljiva, sistem ni tako tog, delavec lahko de- skih loma vpliva na pogoje zaposlitve in na pogoje dela. Zaposlitev v Sloveniji zd morda res nima toliko prednosti kot v tujini, jih pa ima življenje v celoti. V ravni Sloveniji so kljub vsemu boljše možnosti usklajevanja poklicnega in družin- kov skega življenja ter večja kvaliteta življenja, kot jo razumem jaz. V Sloveniji iz s predvsem lažje uresničujem svoje življenjske cilje in potrebe. veta i --- n Slove Our outlook on work and life is as different as we are as individuals. Our ni expectations regarding professional development, working conditions and je ujine the possibility of harmonizing family and professional life are intertwined z t in our wishes and decisions about where we will work and live. However, if we are thinking about moving to another place or even abroad, then the issues of the living environment, social network and conditions for satis-dravnikov i fying personal interests also open up. I myself experienced the weighing between these factors when I was deciding between working abroad and at home. In this paper, I would like to present my personal experience related lovenskih z to employment in France and returning to my homeland. The decision to change the work environment is always difficult. The deci-račanje s sion to go to work abroad is even more difficult. For some, this is an uniman v ginable possibility, for others it is an unrealizable dream, while some see it as a real opportunity for advancement in the professional field and better dravstvu i working conditions, which are usually also better financially valued. On the 141 other hand, it is necessary to be aware of the problems that such a decision brings. How does it affect family life, what does a change of environment bring, how much time does a person need to get used to new conditions. adrovanja v z My motives for working abroad were mainly related to my profession and Izzivi k work. I expected to gain new experiences, new skills and knowledge. All this can help me in my professional advancement. I expected to be able to focus more on my narrower professional field, to be able to expand my knowledge by connecting with other professionals. Finally, I expected and was guaranteed better payment for a comparable amount of work. An additional motive, which was not related to the work itself, was to enable the children to get a good education abroad. In the process of hiring and signing a contract, I was surprised that in France, greater flexibility is possible when concluding an employment relationship. je It is possible to get a part-time job, negotiate the working conditions and ni even the payment for the work. Under special conditions, the institution‘s management can temporarily, for a period of three years, conclude an in-ta in Slove dividual contract with the employee. The contract also includes a financial sve reward, which is awarded once a year if the agreed goals are achieved. iz kov After one year, I returned to Slovenia. My reasons for returning were mainly personal and not related to professional work. In France, I did not see the possibility of a better coordination of professional and family life than in Slovenia. Another important factor was that the situation of our family nskih zdravni and children changed so much after years of preparing to go abroad that moving the entire family was no longer feasible. The initial motive of edu-nca slove cating children abroad was no longer important, as the children had different interests. Since the work abroad was planned from the beginning as a onfere temporary period with the possibility of permanent relocation, returning XI. K home was fairly easy. Izzi I didn‘t have many problems with returning to my homeland. Most doctors vi k have a similar experience. The main reason is probably that there are not adro so many returning doctors. In my case, the management of the department van was very fair. Like my departure, UKC Ljubljana also welcomed my return ja v z after one year. I was able to return to my previous position and continue dr my work. I myself felt that this experience enriched me and gave me addi- avst tional professional expertise, additional experiences that were also useful vu i for personal development. I hope I was able to bring some of this to the n vr workplace as well. ačanj Based on my own experience, I can say that working and professional life e slo abroad can have advantages in terms of professional advancement and ven career growth. Employment can be more flexible, the system is not so ri- skih z 142 gid, the worker can partly influence the terms of employment and working d conditions. Employment in Slovenia may not have as many advantages as ravn abroad, but life as a whole has them. In spite of everything, there are better iko possibilities for balancing professional and family life and a higher quality v iz t of life in Slovenia, at least as I understand it. Above all, it is easier for me to ujin realize my life goals and needs in Slovenia. e � *Ladislav Kovačič, dr.med. Po končanem študiju na Medicinski fakulteti v Ljubljani, je nadaljeval s specializacijo iz travmatologije, ki jo je zaključil leta 2007. Njegovo ožje podro- čje delovanja je zdravljenje sklepnih poškodb, še zlasti zdravljenje poškodb in bolezni ramenskega sklepa. Pri tem poleg klasičnih oblik zdravljenja uporablja predvsem artroskopsko kirurško tehniko. Večino časa je bil zaposlen na Kliničnem oddelku za travmatologijo UKC Ljubljana. Eno leto je delal v XI. Franciji kot kirurg ortoped v l’Hôpital Nord Franche-Comte v Belfortu. Od Ko leta 2021 je zaposlen v ustanovi Arbormea, kjer se ukvarja z zdravljenjem nfe sklepnih in športnih poškodb ter z obravnavo pacientov z obolenji kolen-ren skega sklepa in ramenskega obroča. Poleg dela v ambulanti in operacijski ca s dvorani deluje tudi kot predavatelj in inštruktor. Skupaj z ekipo že več let love organizira delavnice kirurških tehnik za učenje artroskopije. Kot soavtor je n objavil nekaj člankov in knjig s področja ramenske kirurgije. Je član števil-skih nih domačih in mednarodnih strokovnih združenj. Med drugim je deloval kot zd predsednik Evropskega združenja za artroskopsko ramensko kirurgijo pri rav Evropskem združenju za artroskopijo in športne poškodbe – ESSKA. nikov --- iz sve After completing his studies at the Faculty of Medicine in Ljubljana, he conti-ta nued with a specialization in traumatology, which he completed in 2007. His in S field of activity is the treatment of joint injuries, especially the treatment of love injuries and diseases of the shoulder joint. In addition to the classical forms ni of surgical treatment, he mainly uses arthroscopic surgical technique. Most je ujine of the time he was employed at the Department of Traumatology at the UKC Ljubljana. He worked for one year in France as an orthopedic-trauma sur-z t geon at l‘Hôpital Nord Franche-Comte in Belfort. Since 2021, he has been employed at the Arbormea institution, where he deals with the treatment of joint and sports injuries and the treatment of patients with diseases of the dravnikov i knee joint and shoulder girdle. In addition to working in the outpatient clinic and operating room, he also works as a lecturer and instructor. Together with the team, he has been organizing surgical technique workshops for learning lovenskih z arthroscopy for several years. As a co-author he has published several articles and books in the field of shoulder surgery. He is a member of numerous domestic and international professional associations. Among them, he acted račanje s as the president of the European Shoulder Associates (ESA) at the European n v Society for Sports Traumatology, Knee Surgery and Arthroscopy (ESSKA). dravstvu i 143 adrovanja v z Izzivi k jeni ta in Slove sve iz kov nskih zdravni nca slove onfere XI. K Izzivi kadrovanja v z dravstvu in vrač Izziv: pomanjkanje zdravnikov anje slov Deficit of Doctors‘s Challenge enskih z 144 d Tina Bregant* ravnikov iz tujine Uvod Zdravstveni sistemi se povsod soočajo z izzivi pomanjkanja zdravnikov. Dejavnikov za splošno in globalno pomanjkanje zdravnikov je več. V Sloveniji se sicer že več let vrstijo opozorila, da zdravniki, zlasti mladi, mno- žično odhajajo v tujino. A natančnih podatkov o tem ni. Na podatke o odhodih vpliva metodologija. Problem metodologije beleže- X nja odhodov zdravnikov je, da na Zdravniški zbornici sklepajo o odhodi v I. K tujino po izpisih iz registra zdravnikov oz. glede na potrdila o dobrem ime- onf nu, ki omogočajo delo v tujini. Po neuradnih ocenah v tujino v povprečju eren odide okoli 40 zdravnikov in zobozdravnikov letno (vir: https://www.rtvslo. ca s si/zdravje/koliko-je-odhodov-mladih-zdravnikov-v-tujino/612669), kakšno love leto se ocene povzpnejo tudi do 100. nskih Po oceni zdravniške zbornice se med letoma 2015 in 2020 285 oziroma 15,6 zd odstotka diplomantov ni zaposlilo v slovenskem zdravstvu. Med 1822 di- ravni plomanti obeh medicinskih fakultet v teh letih se jih 138 ni včlanilo v zdrav- kov niško zbornico, 147 pa se jih je iz nje izpisalo. Podatki evropske komisije ka- iz s žejo, da je v letu 2020 (Covidno leto) sedem doktorjev medicine iz Slovenije vet v državah EU zaprosilo za priznanje izobrazbe, l. 2019 je bilo takšnih 61, l. a in 2018 pa 51. Slove nije ujine V Sloveniji je zdravnikov premalo z t Vendar pa odhodi zdravnikov v tujino ne bi bili takšen problem, če bi se zdravniki nato vračali v domovino oziroma če bi jih a priori v Sloveniji imeli dravnikov i dovolj. V Sloveniji zdravniki in diplomirane medicinske sestre skupaj predstavljajo približno 34 % vseh zaposlenih v zdravstvu, 29 % pa predstavljajo tehniki zdravstvene nege (vir: Podatkovni portal NIJZ na dan 7. 1. 2023). lovenskih z Število zaposlenih v slovenskem zdravstvu narašča, in sicer z največjim po-rastom v zadnjih letih v poklicni skupini medicinskih sester (za 11 % letno) ter z manjšo rastjo števila zdravnikov in zobozdravnikov (za 3% letno) (vir: račanje s Pregled stanja na področju zdravstva v Sloveniji – januar 2023, Ministrstvo n v za zdravje, Januar 2023). V okviru kapacitet zdravstvenega sistema ima Slovenija nižje število aktiv-dravstvu i 145 nih zdravnikov na prebivalca (3,3/1000 prebivalcev, vir: OECD, 2020) glede na povprečje držav članic EU (4,0/1000 prebivalcev, vir: OECD, 2020), in hkrati višje število aktivnih medicinskih sester na prebivalca (10,5/1000 adrovanja v z prebivalcev, vir: OECD, 2020) kot povprečna država v EU (6,7/1000 prebivalcev, vir: OECD, 2020). Zanimivo je, da v Sloveniji kljub razmerju zaposlenih, Izzivi k medicinske sestre ne prevzemajo določenih del (prenos kompetenc), kot jih imajo ponekod v drugih državah, kjer so zaradi stiske z zdravniškim osebjem prenesli nekatere kompetence na druge kadre, z namenom, da se zdravnik čimbolj posveti bolniku v tistem, kar zna (diagnostika, zdravljenje) in da se ne ukvarja z rečmi, ki so administrativne narave (npr. predpis plenic). Če pogledamo z vidika bolnika, je slika bolj strašljiva, saj vidimo, da je očitno izvedenih premalo storitev glede na potrebe prebivalcev, saj so čakalne dobe izjemno dolge, število oseb brez izbranega zdravnika pa nezadr- žno narašča. V obdobju od 2010 do 2022 se je število oseb brez osebnega zdravnika gibalo med 106.600 in 131.940; v letu 2023 pa dosega najvišje jeni vrednosti. Prvega avgusta letos je nedopustno dolgo čakalo 77.204 ljudi (vir: https://www.dnevnik.si/1043031475). Čakalne vrste in odsotnost izbranega zdravnika pa vplivata na zdravstvene izide bolnikov, vključno na ta in Slove višje tveganje za smrt (vir: https://bmcpublichealth.biomedcentral.com/ sve articles/10.1186/s12889-019-6526-6) iz kov Vzroki za pomanjkanje zdravnikov V medijih često zasledimo mnenje, da so pri nas zdravniki pohlepni in da odhajajo v tujino le zaradi višjih plač oziroma so celo krivi za razpad jav-nskih zdravni nega zdravstva, saj jih vodi zgolj sla po kapitalu (https://www.mladina. si/221787/res-niste-nic-krivi-dragi-kolegi/). V resnici veliko zdravnikov v nca slove Sloveniji zasluži malo v primerjavi z istim delovnim mestom v tujini (kar pa velja za večino plač v Sloveniji v primerjavi z Evropo); vendar pa pri onfere nas zdravniki zaslužijo malo tudi v primerjavi z medicinskimi sestrami XI. K (razmerje je med najvišjimi kot najnižjimi plačami med zdravniki in dipl. Izzi medicinskimi sestrami 1,2:1) (vir: https://mladizdravniki.si/koliko-v-resnici- vi k -zasluzimo-mladi-zdravniki-v-sloveniji/). Poleg tega so zdravniki velikokrat adro ožigosani kot »grešni kozli« za stanje v zdravstvu in celo njegov razpad, van razmere in organizacija dela v zdravstvu, zlasti v javnem zdravstvu je kon- ja v z fuzna in daleč od meritokracije, nimamo vpeljane nekrivdne odškodnine za dr bolnike, kar spet pomeni, da je »grešni kozel« nujno zdravnik. avstvu i Glede na anketo med mladimi zdravniki pred leti, veliko zdravnikov pomi- n v sli na odhod v tujino. Najbolj pomembni dejavnik za odhod je zdravstveni rač sistem v Sloveniji in ne plača. Na Slovenijo jih sicer vežejo osebni razlo- anj gi (družina ipd.) in v tujini jih odvrača občutek tujca, tuje okolje. Vendar e slo pa kljub vsemu večini, ki dela v tujini, ni žal za to odločitev. Plača je v tu- ven jini vseeno toliko boljša, da tam dostojno živijo kot ugledni strokovnjaki. skih z 146 In morda je prav tu odgovor. Očitno jih premami boljši standard življenja d zdravnika – podobno kot velja tudi za naše zdravnike in podobno izobraže- ravn ne strokovnjake. ikov i Vendar pa moramo nasloviti še en vidik: Zakaj ni zdravnikov dovolj dru- z tu god v Evropi? Tu pa se srečujemo z vrednostnim sistemom. Razlogi v šte- jine vilnih člankih in raziskavah navajajo: »Večina zdravnikov dela več kot 40 ur na teden. Njihovo delo je stresno, saj imajo opravka z bolnimi in pogosto frustriranimi ljudmi. Na svojih ramenih nosijo veliko breme, saj so življenja ljudi v njihovih rokah. Številni zdravniki se zaradi teh pritiskov po- čutijo preobremenjeni in pod stresom.« (Vir: https://www.prospectivedoc- tor.com/reasons-to-not-be-a-doctor/). Drugi lakonično sporočajo: “Preveč dela za premalo denarja” (vir: https://medicalaid.org/nine-reasons-why- -you-shouldnt-become-a-doctor/). V ZDA je »Glavni razlog, da je njihovo ordinacijo težko narediti donosno, kot je navedlo 29 odstotkov zdravnikov. Drugih 15 odstotkov pravi, da področje ni več koristno,« 25 odstotkov pa XI jih je odgovorilo, da je »čas za upokojitev«. (Vir: https://healthcaresuccess. . Kon com/blog/news-events/why-doctors-dont-want-to-be-doctors-any-longer. fere html). Demografski izzivi veljajo za vse v Sloveniji, tudi za zdravnike, kar nc je potrebno dodatno upoštevati. Pri tem objokovanje preteklosti, kjer smo a slove delali dolgo in nam je bil v izziv vsak bolj kompleksen bolnik, ne pomaga. nsk Zaključek ih zd Če v Sloveniji zvišamo standard življenja zdravnika (tudi mladega zdrav- ravni nika), kar lahko dosežemo z boljšim standardom vseh nas (dvig BDP), zni- kov žamo davke in uvedemo dohodninsko kapico, uvedemo meritokratsko na- iz s grajevanje v zdravstvu (digitalizacija nam je lahko zaradi boljšega eviden- vet tiranja v izjemno pomoč), dvignemo osnovne plače zdravnikom (nujna je a in smiselna razbremenitev, ne pa nagrajevanje delovnih ur do bridkega izčr- Slove panja) in poskrbimo za smiselna razmerja osnovnih plač v zdravstvu, lahko ni rešimo odhod marsikoga. Idilično naravno okolje, s številnimi možnostmi je ujine preživljanja prostega časa, dobrimi pogoji za ustvarjanje družine in vzgo-z t jo otrok tudi pripomorejo k splošni blaginji – in tudi blaginji zdravnikov! Demografsko, če nas bo več, bo več tudi zdravnikov, saj se je »uvoz iz tujine« zaenkrat ustavil, saj nismo več ekonomsko zanimivi za kolege z Balkana, ki dravnikov i so do nedavnega reševali naše kadrovske zadrege. Na svetovnem nivoju pa bo potrebno razmisliti in spremeniti – skrajšati iz-lovenskih z obraževanje zdravnikov. Morda je smiselna bolj zgodnja ali/in krajša specializacija. Danes s subspecializacijami podaljšujemo »mladost« zdravnika, kar pa je povezano z nižjo plačo, večjimi obremenitvami in tega mladi enoračanje s stavno ne marajo. Da se razumemo, v znanju je moč, a ni potrebno, da je n v podaljšano izobraževanje izgovor za izkoriščanje mlajših kolegov in nižje plače. dravstvu i 147 Danes je obvezna delovna doba precej daljša: 40 let ne uide nikomur in marsikdo se naveliča rutinskega dela. Zato je smiselno razmisliti, ali se da uvesti kakšne načrtne in tudi načrtovane karierne premike: recimo iz pra-adrovanja v z kse v javno zdravje; od bolnika do vodenja timov, raziskovalnega dela, po-učevanja skozi 40 let. Izzivi k Z umetno inteligenco lahko marsikaj v zdravniškem delu že nadomestimo: za odčitavanje slik je tako na radiologiji kot patohistologiji na voljo že nekaj boljših programov kot so človeške uči in um. Tudi chatGPT predstavlja resen izziv empatičnemu pogovoru. Delo z rokami je ponekod že zelo skla-dno z delom robotov. To vse je potrebno upoštevati, ker sicer se nam na globalni ravni lahko zgodi kolaps, ko bodo do kakovostnih storitev dosto-pali le najbogatejši, ostali pa bomo obsojeni na preventivni zaščitni zdrav, življenjski slog in uporabo UI z željo, da le ne zbolimo. Ker ko bomo zboleli, se nam zna zgoditi zla slutnja trpljenja in »angela smrti« v obliki ponujene je evtanazije. V takem svetu pa ne želim živeti. Zato se pogovarjajmo in poi-ni ščimo rešitve, da ne bo prepozno. ta in Slove sve iz � *doc. dr. Tina Bregant, dr. med., spec. pediater, spec. fizikalne in kov rehabilitacijske medicine Po diplomi leta 2002 JE na Medicinski fakulteti v Ljubljani opravljala delo mlade raziskovalke in specializantke pediatrije na Kliničnem oddelku za nskih zdravni otroško, mladostniško in razvojno nevrologijo Pediatrične klinike v Ljubljani. Od leta 2015 je bila zaposlena na Univerzitetnem Rehabilitacijskem Institutu – URI Soča v Ljubljani, kjer je opravila dodatno specializacijo s področja fi-nca slove zikalne in rehabilitacijske medicine. Trenutno je zaposlena v zavodu CIRIUS Kamnik kot specialistka pediatrije in specialistka fizikalne in rehabilitacijske onfere medicine z doktoratom iz nevroloških ved. Kot predavateljica in mentori-ca sodeluje v meduniverzitetnem programu kognitivna znanost (Ljubljana, XI. K Iz Dunaj, Budimpešta, Bratislava), nevroznanost Univerze Sigmund Freud v zivi k Ljubljani, programu specialne in rehabilitacijske pedagogike ter logopedije a in surdopedagogike na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Na Fakulteti za zdra-dro vstvo Angele Boškin je nosilka predmeta pediatrija. Je poslanka v Zdravniški van zbornici, bila je tudi članica Odbora za kakovost in varnost pri Zdravniški ja v z zbornici Slovenije. Bila je aktivna pri ustanavljanju in vodenju skupine Mladi d Zdravniki, za kar so kot skupina tudi prejeli nagrado Zdravniške zbornice v rav l. 2017. V času epidemije Covid je v obdobju 2020-2021 delala kot državna stv sekretarka in nato vodja kabineta na Ministrstvu za zdravje. Sodeluje v do-u in v mačih in mednarodnih raziskovalnih skupinah ter izsledke raziskav predsta-r vlja strokovni in laični javnosti. Aktivno sodeluje pri oblikovanju državnih ača programov, ki spodbujajo otroke in mladostnike v razvoju. nje s Je prejemnica številnih nagrad. Bila je izbrana za govornico na jubilejnem, lov desetem srečanju TEDX dogodku l. 2019. V l. 2012 je bila pohvaljena za reše-en vanje v prometni nesreči s strani Ministrstva za notranje zadeve. skih z 148 dravnikov iz tujine XI. Konferenca slove nskih zdravnikov iz sveta in Slove nije 149 Izdajatelj in založnik Svetovni slovenski kongres Slovenian World Congress Linhartova c. 13, 1000 Ljubljana, Slovenija Tel: +386 1 24 28 550 e-pošta: info@slokongres.com spletna stran: www.slokongres.com Odgovorna urednica Sonja Avguštin Čampa Urednica Nina Frlan Grafična priprava Benjamin Pezdir s.p. 150 Organizator konference Svetovni slovenski kongres v sodelovanju z Zdravniško zbornico Slovenije in Medicinsko fakulteto Univerze v Ljubljani Konferenco so omogočili Krka, d.d., Novo mesto Urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Zdravniška zbornica Slovenije Salus, Ljubljana, d.d. Alma Mater Europaea Medias International Častna pokroviteljica Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije, prof. dr. Bojana Beović, dr.med. Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 167195395 ISBN 978-961-6700-38-2 (PDF) Document Outline Kazalo Preliminarni program Program Uvodna slovesnost, pozdravni nagovori gostiteljev in gostov Uvodna predavanja: Poslanstvo slovenskega zdravnika Slovenski zdravnik in današnji čas Ohranitev in utrditev zaupanja med bolnikom in zdravnikom v času dramatičnih sprememb v medicini Znanost in tehnika potrebujeta srce, ki ljubi in služi Organizacija zdravstvenega sistema Healthcare Today for Health Tomorrow Vizija organizacije zdravstvenega sistema Kako izboljšati zdravstveni sistem Slovenski in avstrijski zdravstveni sistem – izkušnja in praktični pogled kirurga Povezovanje javnega in zasebnega zdravstva Strokovni razvoj medicine kot temelj sistema Pomen spremljanja in “peer review” objave rezultatov zdravljenja Napotitve bolnikov na kirurško zdravljenje v tujino Nauki iz drugih industrij za izboljšanje kakovosti oskrbe v medicini Spoprijemanje z izzivi v zdravstvu po pandemiji Covid-19 Vpliv epidemije COVID-19 na oskrbo aterosklerotičnih žilnih bolezni v Sloveniji Misliti slovensko zdravstvo: refleksija za reforme Infektologija po epidemiji Covid-19 – izzivi in prihodnost Kdo je boljši pri skrajševanju čakalnih vrst: umetna inteligenca ali človek? Najnovejši dosežki slovenske medicine doma in po svetu Migrena je onesposobljajoča bolezen, ki jo je mogoče uspešno zdraviti Napredna prepoznava in obravnava najpogostejših komplikacij po operacijah srca omogoča pomembno izboljšanje po-operativnih izidov zdravljenja Terapevtska hipotermija pri novorojenčkih s hipoksično-ishemično encefalopatijo – evalvacija oskrbe in rezultati ob odpustu v porodnišnici v Buenos Airesu. Preprečevanje razvoja endometrioze in izboljšanje implantacije zarodka preko ciljanja senescence endometriuma Kako opredeliti uspeh kliničnih raziskavah Izzivi kadrovanja v zdravstvu in vračanje slovenskih zdravnikov iz tujine Vračanje v Slovenijo – težavna pot? Uporaba »situational judgement« testa v procesu izbire anestezijskih specializantov Delati in živeti doma ali v tujini Izziv: pomanjkanje zdravnikov