Gospodarske stvari. Listne uši. Ako se na katerem sicer dobro rejenem in dobro atreženem drevesu zavibano listje zapazi in da na tako drevo ven in ven mravlje gori in doli lazijo, potlej se ne bodemo čudili, če kdo, ki cele stvari ne pozna in ne ve, misli, da 80 mravlje hiranjn drevesa krive. Vendar je pa ta mi8el popolnoma kriva. Hiranjn drevesa so krive listne uši (Apbis mali). Te listne uši so dorasle svitlo zelene, jajcaste podobe in trebnšnate, se neizreceno bitro izrejajo, ker vaaka liatna nš žive mladiče poroja in ti mladiči po 6—7 dnevili zopet vsak po 30—40 mladičev izleže tako, da v jednem poletju 15—20 zarodov nastaue. Listne uši sede na najmlajšib in najnježnejših vejicah v grozdičastih kepicali vskup. One ae s sesavnimi rilčeki v celično tkanino mladih listov in vejic zarijejo in jim soke poarkavajo. Na atekleniiasti zadnjici ste dve asasti cevici, iz katerih. kristalno svitlo, sladko tekočino, tako imenovano listnoušno strd izpuščavajo, ki je mravljam prava slašeica. Tipaje in glade uši po brbtu mravlje izpuščanje te strdi pospešujejo in zarad tega je žc slavni Linne uši inienoval mlečne krave mravelj. Te prenašajo liatne uši iz suhib vejic na črstve mlade vejice in tako ušjo kugo raznašajo. Kdor si boče svoje drevje, tega rea uničujočega mrčesja obvarovati, ta naj jih s tobakovo tekočino ali z močno žajfnico škropi in nši pokonča. Mravlje potem same po sebi izostanejo in drevo, če je še čas, bode zopet okrevalo. Kakošen upliv inia krma na dobroto svinjskega mesa. Na Angleškem so po mnogih krajih sknšnje narejali, kakošen upliv ima krma na dobroto avinjskega mesa. In tu so našli sledeče podatke, ki so vredni, da jih tudi naši živinorejci izvedo. Svinje Jorkširskega plemeua, ki so bile od začetka pitovne dobe noter do klanja najbolj z mlekom. sirutko in airarskimi odpadki krmljene, dajale so najokusnejše meso. ki je bilo zelo nježnega lakna in so prišle primeroma v kratkem pitovnem času do največe klavne teže. Brž za njimi so prišle svinje istega plemena, ki ao bile z jecmenom pitane, dajale so tudi okusno nježnolaknasto meao. Tndi svinje, katere so bile z ovsom in grabom v jednakih merah pitane, dale so dobro meso, lakno je bilo za troho močnejč, špeh dober in trd. in v primeri k teži boljšega mesa in špeba le malo odpadkov. One svinje, ki so bile izkljnčljivo s turšico pitane, dajale so mehko mišično meso in ravno tako tolščo, vendar pa 80 dosegle posebno veliko klavno težo. Izključljivo s krompirjem pitane svinje dale so gobovito, lab&o, neokuano meso, ki se je pri kuhanju zelo ukrčilo. Posebno z rudečo deteljo pitane svinje dale so posebno žolto, neokusno meso. Močno s prgo in lanenim semenom poleg drobljenega ječmena pitane svinje, naredile so rahlo, mastno meso z nekim mocnim zelo neprijetnim okusom. Le po njih! Cele trume metuljev kapusnikov se poganja sedaj od rastline do rastline in zalega svoja rnmenkasta jajčica po zelju in kapusu. Toraj le po njih, dokler ne bode prepozno. Lovite metnlje posebno zjutraj, dokler še vsi otrpnjeni po cvetlicab sede in potem iščite jajčica, ki po kapnsnih in zeljnib peresib prilepljena tiče in pomučkajte jih ! J. H. Kako se da pi-av rano zclje prirediti. Ravnanje, kako prav rano zelje prirediti, je priprosto in po akušnjah potrjeno. Seme se poseje meseca avgnsta in sajenice meseca sept. na mocno pognojeno zemljo v brazdo, ki peljejo od jntra proti večeru, posade. Ako nastopi ostra brezsnežna zima, se brazde z listjem, slamo itd. pokrijejo. ki se v začetku spomladi zopet odstrani. Sajenice hitro rastejo in že v drugi polovici meseca maja se morejo zeljne glavatice porezovati. Tako uči neki U. Ilsemann v ,,Deutsche Giirtner Zeitung". Kako tujo živino jedno na drngo navaditi. Kedar si kako govejo glavo k svoji čredi prikupiš, ae navadno zgodi, da se živali začno med seboj bosti. Da se to pa ne zgodi, pomaži živinčeta na glavi in vratu z žganjem in ne bodo se več bodla med seboj. Izmivaiije pučelov. Plesnjive pueele z vrelo vodo izmivati in izplakovati, če se ni poprej plesnoba s ščetijo iz njih izribala, pre ni dobro. Če se namreč plesnoba z vrelo vodo polije, napravijo se namreo razne dišaviue, ki st? v les vsedejo in po- tem vinu avoj duh podele. Toraj je treba pleaae pučeli odpreti, s ačetijo dobro izribati ia potem ae le po_odpravljeai pleaaobi z vrelo vodo izmivati. Žvepleaa kialiaa (125 gramov aa 1 hektoliter vode) je aajboljša. Sejmovi. 10. avgusta: pri sv. Lovreacu aa polju, v RadgOai, Lučaaaa ia Podoetrtku; 18. avg. pri av. Lovreacu v puščavi, v Veržeju; 14. avg. aa Ptujski gori.