Knjiga I ŽIVLJENJE Ш SVET Štev. Ï. LJubljana, dne 4. januarja 1929 Leto HI. Pradomovina zimskega športa V norveškem Narodnem muzeju visi slika, ki predstavlja nekaj do zob oboroženih Vikingov, ki s ščiti in s sulicami v rokah spretno balansirajo na smučeh, drseč po zasneženem bregu nizdol. Zraven visd novejša slika, ki pol naivno in humoristično ter pol groteskno kaže Ultra in Skado, boga in boginjo smučarjev. Stari Norvežani so bili tedai tako navezani na smučanje, da so si zanj zamislili celo lastne bogove, v davnih dobah, ko so bili še pagani. Nemara pa so bili E. Justin: Smučarka (lesorez) Indijanci v Kanadi še starejši smučarji kakor Vikingi, zakaj njih smuči — snežni čevlji, kakor jim sami pravijo, so nekakšne lopatam podobne deske, ki po svoji primitivni izdelavi kažejo, da so še starejšega datuma. Norvežanom gre vsekakor zasluga, da so popularizirali smučarstvo po vsem svetu. Danes, se smučarstvo ne goji samo v severnih deželah, kjer je zima za to posebno ugodna, marveč tudi drugod po svetu, kjer zima ni povsem neznan pojm Smučarje dobite v Italiji in na Francoskem, zlasti v alpskih predelih teh dežela ter celo v Španiji, kjer so Pireneji zanje pravi eldorado. Navdušeni smučarji so tudi Japonci, ki imajo za ta sport dosti pripravnega terena na sveti gori Fujijami. ki jo krije večni sneg Pa ne samo v gorate dežele nego tudi v nižinske pokrajine so Norvežani zanesli svoi prastari narodni sport. Na Finskem, kjer se iz brezkončne monotone ravnine samo sem pa tja boči kakšen griček, komai tako velik kakor ljubljanski Grad, je pozimi vse na smučeh. staro in mlado. Kdor je enkrat doživel norveško zimo, je nikoli več ne bo pozabil. Samo doživeti je moči oni ' hladni lesket nor- veških viddov, onih v brezkonônost se raztezajucih pogorij in planot, kadar jih obseva zimsko soince. Vidde bi najtočneje prevedli z »daljavami«. To so posebnost norveške dežele in nimajo primere na svetu. Ce se ustaviš visoko gori nekje na planotah norveških gora in si nadeneš očala za sneg, tedaj se ti zdi, da je okoli tebe sam bleščeč pesek, vidi se ti. kakor da bi stal sredi valovite puščave m pride ti na misel, da se nemara prav taka vidi neizmerna Sahara, kadar jo oblivajo poslednji žarki zahajajočega soinca. Zares, vidde so kakor Sahara, samo da je tukaj višavje mnogo bolj izrazito. Sipine nadomeščajo tukaj visoki in dolgi gorski hrbti in ko si s trudom prilezel na katerega izmed njih, se dviga pred teboj že drugi še večji in tako se stopnjujejo vse do veličastnih ledenikov. Ledeniki na Norveškem sicer niso posebno hudi, tudi mnogo jih ni. Prevladujejo precej oblasta in ne preveč strma, a zato tembolj visoka in prostrana pogorja, ki so ustvarjena kakor nalašč za zimski sport. K temu pride še dolga zima, ki pritisne na Norveškem že oktobra in traja do pozne pomladi To je prava zima z ledom in snegom, ne pa z dežjem in brozgo, kakor je pri nas v navadi. Brž, ko jih pobeli prvi sneg, norveške gore nenadoma ožive. Trume domačih in inozemskih športnikov se začno zatekati v raj njihove epote. Največ je med njimi smučarjev, zakaj smučarstvo smatrajo na Norveškem za kraljevski sport, ki ga cenijo nad vse druge. V njem so si Norvežani na tekmah priborili že ne-broj svetovnih rekordov zlasti spočetka. ko so se takih tekmovanj vsele^ udeleževali. Zadnja eta. ko so nekajkrat izostali, jim je svet začel takoj očitati, da so bojazljivi in nervozni, da se boje tekmovati na tujem terenu v podnebju, ki ga niso vajeni. Mimo tega so jim očitali še oho!ost češ da se nečejo kosati z vsakim tekmecem pa naj bi bil Katerekoli narodnosti. Tisti, ki pozna Norvežane in njih sport, bo seve te očitke z lahkoto zavrnil. Zimski sport ie na Norveškem nekakšna državna institucija zamišljen v najideainejši formi. Zato imajo Norvežani popolnoma prav. da se tekmovanj, ki niso strogo športnega značaja, marveč služijo včasi vsakovrstni reklami, nočejo udeleževati Zimski sport se na Norveškem prične zgodaj, vendar pa so vsa večja tekmovanja šele januarja in februarja. Svetovno znano je holmenkollensko tekmovanje, ki se ravadno vrši koncem februarja. Prirede ga na ttolmen-kollenbergu v bližini Osla, kjer je napravljena velika skakalnica, za vztraj-nostna tekmovanja pa pripravna pot, ki se v neštetih serpentinah vije s pobočja. Za Norvežane, zlasti pa za prebivalce prestolnice, so dnevi tekmovanj veliki prazniki. Nikdar drugače ni videti teh mirnih in preudarnih ljudi tako razigranih in tako polnih življenja, kakor te slavnostne dni. Nad temnimi smrekovimi gozdovi, ki obrobljajo prostrano planjavo in zamrznjeno jezero, na katerem se gnete na deset tisoče gledalcev, se vzpenja ažurno modro nebo. Svetlo rdeče norveške zastave z belo modrimi venci veselo plapolajo v vetru in oživljajo pokrajino, ki ji tisoči in tisoči pisanih športnih jopičev, ter rdečih, rumenih in zelenih športnih čepic ustvarjajo še bolj pester značaj. Tekmovanje se prične s fanfarami in mu vselej prisostvuje tudi kralj. Kralj v norveškem javnem življenju ne igra bog ve kakšne vloge, če Norvežan slučajno govori o kraljevi rodbini, tedaj nedvomno govori le o kraljevem sinu princu Olafu. To pa ne morda zaradi tega, ker je fant prestolonaslednik — zakaj, kdo ve, če Norveška v desetih letih ne bo republika? — marveč samo zato, ker je ta podjetni In priljudni mladenič obenem navdušen športnik. Princ Olaf je že na več tekmovanjih dobro odrezal in kdor pozna Norvežane, bo rad verjel, da' te zmage niso bile aranžirane, v naprej določene, kakor je navada pri jockejih. Noben norveški smučar ne bo popusti1! v tempu in se na umeten način zadrževal pred ciljem samo iz respekta do Njegovega Veličanstva, »ki mora dobiti pokal, ker se tako pač spodobi.« Mimo teh več ali manj oficije'nih tekmovanj pa so na Norveškem zlasti priljubljeni smučarski. izleti v gore in življenje po planinskih kočah in turistov-skih hotelih. Na Norveškem ni velikih turistovskih središč, kakor v Švici, na Bavarskem in drugje v Srednji Evropi. Tam je v vsakem lepem kraju navadno en sam hotel za turiste, a ta je opremljen z vsem komfortom. Samo ponekod ob gorskih železnicah so posamezna moderna letovišča za razvajene ljudi. Med najbolj priljubljene izletne točke štejejo Hallingskarven, ogromni ledenik ob železnici v Bergen in Hardangerjo-kul, ki nedaleč proč od prvega ponosno dviga svojo belo glavo oroti nebu. Najlepše pa je, če se človek umakne vrvenju hotelske publike in se zateče kam v samoto, v planinsko kočo. kjer se uta-bori za nekaj tednov, da nemoteno uživa zimske čare norveških gora. Lepo je po dnevi na smučeh drseti preko brezkrainih snežnih noHan. a še lepše je zvečer ob plapolajočem kaminu, ki ne manjka v nobeni koči. Tu je moči doživeti kos prave romantike, ki ni prepojena s sentimentalnostjo, marveč je jedrnata in stvarna — nordijska — a vzlic temu polna fantastičnosti. Če ne drugi, skrbi za romantiko -neverni sij, ki brž, ko se stemni, zatrepeče na večernem nebu Včasi ;e videt1 krvavo rdeč. kakor strašen požar, včasi pa se zvija nalik ogromni pisani kači po temnem nebu. Smučanje po norveških gorah je nekaj divnega Teren ie na nekaterih krajih tako ugoden, da včasi drsiš cele četrt ure v dol:no pe bi se bilo treba poganjati. Spočetka gre polagoma, nato pa čedalje hitreje, dokler z brzino brzovlaka ne pridrviš v dolino. Če pri tem po naključju zabredeš v bližino kakega večjega turistnvsikega hotela, lahko doživiš prizore, da bi počil od smeha. Tod okoli se namreč nrekopi-cniejo angleški zimski športniki in tu- rfeti, kl se sistematično, s knjigo v rokah, lomijo in zvirajo PO smučeh, da bi se naučili posameznih faz tega športa, ki se zlasti Angležem, vidi na moč in-teresanten. Da goje Norvežani poleg smučanja še mnogo drugih zimiskih športov, se z oziram na prirodo te dežele ume je samo Po sebi. Zanimiva je zlasti norveška posebnost kjoring s severnimi jelenL Mesto konja vleče smučarja severni je- ne; polasti se ga neki nemir, ki ga \ moči utešiti drugače, kakor da zapusv svojo pisalno mizo in svoj stalni kotiček v kavarni, si naloži smuči na rame in se izgubi v gore. Največji norveški intelektualci so bili obenem tudi športniki v najidealnejšem pomenu besede. Denimo za primero samo Roalda Amundsena, ki je tako tragično končal v večnem ledu strašnega severa, ali Pa Nansena, ki se Je Po tako uspešnem KJORING S SEVE len, kar pa Je zaradi ognjevitega temperamenta teh živali zelo opasna igra. Na večjih planjavah in zamrznjenih jezerih je v navadi tudi jadranje na smu-fieh. Dva ali trije smučarji drže v rokah, na dolgih drogovih pritrjena jadra, v katera se upira veter, ki jih kakor blisk podi po ledu pred seboj. Ona harmonija med športnim In duševnim življenjem, ki je vladala nekdaj na Grškem, je sedaj na novo oživela v norveškem zimskem športu, ki je tako sport izobražencev, kakor navadnih ljudi. Ko zablešči prvi sneg na vrhovih gora. se v vsakem Norvežanu nekaj zga- '1M JELENOM raziakavamju Arktika posvetil plemenitemu delu za zbliževanje narodov. V vsem delu teh velikih mož se očituje oni taktni duh, ki ga je izobličil sport Y njih značajih. Da je Norveška danes med najnaprednejšimi in najbolj zdravimi državami na svetu, se Ima v veliki meri zahvaliti smotreuemu gojenju športa. Sile razuma in moč teme Francoski vojni minister Pavel PA1NLEVE je objavil za novo leto čla= nek o mirovni politiki, ki je zajet tako globoko, da smatramo za svojo doli' nost, podati ga v celoti našim čitateljem — P Painlevé je po poklicu mate» matik na Sorbonni Njegovo znanstveno delo je znano daleč izven Francije, L. 1910 je Izdal knjigo o teoriji in praksi letalske tehnike Painlevé ni le član Instituta, temveč član Akademij znanosti v Stockholmu, Upsaii, Bo» logni in Rimu vsem svojo pomoč in se okorišča pc* moči vseh drugih. Toda aii nam ta su« verena ravnodušnost znanosti do do« brega in do zla, v čemer sta njena veli« čina in moč — nudi kak odpor proti našim strastem in proti zlorabi sile, čije ustvariteljica je znanost sama? Na istem nakovalu se moreta skovati ščit in oralo, isti radioaparat more od« poslati klic po pomoči, ki bo rešil lad» jo iz nevarnosti ali pa signal za napad, ki bo tisočem ljudi uničil življenje na okrvavljeni zemlji. Tsto letalo more voziti zdravila, ki ustavijo divjanje epi« demije, ali pa bombe, ki razmesarijo nedolžno deco «Ko ste bili med za« govorniki, težjega od zraka», mi je pi» sal nedavno neki inozemski dopisnik, «ste izrazili upanje, da bo aeroplan premagal tudi sovraštvo, danes pa se govori le o zračnih napadih, ki naj bi v nekaj urah uničili cela mesta». Ali je treba zato, ker ne najde znanost sama od sebe sredstev, da bi zmanjšala po» gubonosno uporabo svojih odkritij* hvaliti modrost onega kitajskega ce» sarja, ki je pred 2000 leti, ko je zve« del o iznajdbi smodnika, vso noč pre. miši j al o njenih posledicah, nato pa je dal v ranem jutru usmrtiti iznajditelja, da se ne bi uporabila njegova iznajd» ba? Cemu naj bo človeku gospodstvo nad planetom, ako naj bi razpadla na» ša zapadna civilizacija, ki jo smatramo za neuničljivo, po vzgledu Babilona, Aten in Rima, in sicer ne zaradi napada od zunaj, temveč zaradi mednarodnih sovražnosti, ki bi bile izvojevane z boljšim orožjem in bi bile boli moril» ske nego so bili oni napadi barbarov? Znanost je v svojem abstraktnem področju vsemogočna. Tam ne naspro» tuje nihče njenim odločitvam. Toda to je ozko ali bolje kljub njeni širini stro» go ločeno območje. Ali ne bi bilo mož» no njene meje tako razširiti, da bi ob» segala tudi one probleme, iz katerih se porajajo spori med narodi? Ali je utopija. ako bi iih hoteli nekega dne podrediti obče priznanim metodam, ki bi bile ravno tako racij onalne, kakor Ako se mora Evropa sčasoma orga» nizirati za sodelovanje narodov, ne ve» ruy'em, da bi bilo to možno potom kratkovidne politike, ki se vleče od dneva do dneva, z vedno na novo oživ» lj enimi težavami. Mislim, da se mora to sodelovanje inspirirati po širokih smer« nicah, ki ne črpajo svojega izvora in svoje moči samo iz kombinacij mate» rijf^ih interesov, temveč iz najvišjih kulturnih aspiracij vsakega naroda. Toda nobena teh inspiracij ne presega plemenitosti stanovitnih, junaških priza« devanj, ki vodijo zapadna plemena k resnici. Nobena druga ne vpliva nepo» sredno s svojimi posledicami na obstoj človeka. Tako oživotyarja znanost v svojem Idealnem območju popolno sodelovanje narodov, pri čemer sledijo vsi vsak iz samega sebe istim zakonom in vendar ostane vsak narod zase s tem, da nudi so metode mehanike in kemije? Ne» dvomno so temefji mednarodnih stra» sti pogosta tako komplicirani, da se zdi, kakor da bi hoteli na vsak način kljubovati logičnim zaključkom. Isto» časno etniške, gospodarske in socijal» ne prirodc- so včasi rezultat nasprotu» jočih si dejstev, ki pa jih je treba spra» viti v sklad, kakor n. pr. vprašanje manjšin, meja. surovin Ud. In če ob> stojajo še drugi nekoliko umetni pro» blemi, potem so baš ti najopasnejši. Neizbežnim težavam se pridružijo če« sto zelo zlobni parasiti. Diplomati sta« re šole so jih imenovali «prestižna vprašanja». Beseda je sicer izzvenela, toda stvar še ni mrtva. Sovraštvo, uža* Ijena ničemurnost, poželjivost, nezas upanje, vse to zastrupi vsak spor, vse to sika kakor kače. Kakšna dobrota bi bila, ako bi mogel hladen razum uni« Siti to kačjo zalego v njenem ledu. Zato moramo ceniti prizadevanje, ki 8e izraža v Ženevi na gospodarskem in eocijalnem področju potom komisij Društva narodov in Mednarodnega Urada dela. Upati smemo, da bo prišel čas ko bodo znali narodi medsebojno na resnično pozitiven način ceniti svo» Je potrebe, svoja pomožna sredstva in svoj industrijski položaj samo tako, kakor dva trgovca. ki se — čeprav sta medsebojno v procesu — poslužujeta enakega merila in kemik, ki preizkuša rezultate nove sestavine, pa naj bo nje» govo odkritje ugodno ali neugodno za industrijo njegove dežele. Na tem idealnem poliu ne bi poznali narodi drugih bojev razen najplemeni» tejše tekme Vsak si more izposoditi od drugega nekài niedovega bogastva, ne da bi mu škodoval Nasprotno. Si» jajna izmenjava, ki istočasno obogati onega, ki da in onega ki vzame. V tem smislu sta posmatrala pri nas Michelet in Quinet odnošaje med Francijo in Nemčijo, v tem smislu sta imenovala neposredno po voini 1. 1870. velika misleca Francoz Renau in Nemec Strauss svoja naroda komplementarna in sta poudariala, da ie njuno sodelo» vanie neobhodno potrebno za nanre» dek sveta. Ako bi bile voine izkušnje rodile tak višji nacijonalizem. ki je brat humanizma, potem bi bil rezultat težkih žrtev znosneiši Sleherni intelek» tualec, ki se zaveda svoje odgovorno» sti, mora delati v tem smislu. Intelektualna elita vsakega naroda ima nedvomno nalogo povzd'rtovati ge» nija svojega naroda ter odkrivati vse ustvarjajoče možnosti, vse nuance ču» stev in misli, ki karakterizirajo njego» vo osebnost med drugimi narodi. Toda intelektualna elita mora izpolniti tudi drugo misijo, globoko razumevanja duše drugih narodov in biti mora v gotovem smislu njen tolmač v lastnem narodu. Dobro vem, da misli neke vr» ste nacijonalizem, ki obstoja v vseh deželah, da služi svojemu plemenu s tem, da mu zabranjuje stik z inozem» stvom in mu vzbuja mnenje, da pose» duje v vseh področjih prednost, ki bi jo zunanji vplivi le zmanjšali. Narod, ki bi se hotel ravnati po teh slabih na« svetih, bi se obsodil v nenaravno, smrti no izolacijo. Ali ovira globoko pozna» vanje inozemskega pesnika ljubezen do pesnika našega lastnega jezika? Na» sprotno: obogatitev naše domišljije nam dovoljuje njeno boljše umevanje. Ali more učenjak svoje znanstveno področje resnično obvladati, ne da bi poznal bibliografiji istega znanstvene« ga področja pri drugih kulturnih naro« dih? Z banalnimi, navadnimi manife« stacijami se ne morejo strniti duše na« rodov, ampak z izmenjavo vsega one» ga, kar je njihova najvišja last. Treba je po Goethejevi besedi razširiti kult nesebičnega ideala ne samo spodaj temveč tem bolj zgoraj, namreč med kralji duha. Nova znanstvena teorija, ki odpre človeku novo vizijo materije, simfoni» ja, ki apelira na višja čustva množice, more storiti za zbližanje med narodi več nego raznovrstne pacifistične izja» ve ali srednjevrstne kantate. V neme» terijalnih višinah, ki je njih območje, se morejo vse sile razuma od nepret mičnih in ledenih do najbolj imnulzivt nih in viharnih medsebojno zediniti in se tako orijentirati. da morejo voditi organizatorična stremljenja. Bil bi otročji optimizem, ako bi kdo veroval, da se jim bo vse to samim in brez boja posrečilo. Toda strnjene v kom« paktne skupine in s skupnim stremlje» njem se bodo v svoji celoti zapersta» vile silam teme. J. Stau Usodna pomota profesorja НаПеуа — Ako sta se torej zares odločila iti na pot, varna ne bom več nasprotoval, je dejal profesor Halley in se obrnil k mladeniču, ki je sedel v njegovem laboratoriju. — Sicer pa nam itak ne preostaja drugega. Eden od nas mora ti na pot in vidva sta nedvomno najsposobnejša, da sestavita potem točno poročilo, je pristavil. — Tudi jaz mislim tako, je rekel z nasmehom Hale Mc Laren, profesorjev prijatelj in učenec, ki mu je pomagal pri delu in pri njegovih odkritjih, — Toda... kaj pravi Shirley ... ona hoče z menoj, je dejal z žalostnimi očmi. — Po mojem mnenju naj bi šla, ako že hoče, je odgovoril Halley počasi in nadaljeval: — Veste, da ljubim svojo hčer bolj nego vas in dobro vem. da bi ne mogla biti nikdar več srečna, ako se ne vrnete in se izgubite kakor naši poskusni zajčki. Mislim, da gre zato rajša z vami navzlic vsem nevarnostim. — Toda jaz se bom vrnil. Saj vendar vemo, zakaj se ni posrečil naš prvi poskus. Ko so živalice pristale na površju bogvedi katerega planeta, so se razbe-žale in jih nismo mogli zaslediti z našimi aparati. Vi pa ste lahko uverjeni, da ne bom storil kaj takega, je odvrnil Hale Mc Laren z odločnim glasom. — Kljub vsemu je možno, da se ne vrneta. Shirley je odraslo dekle. Poklical jo bom ter ji še enkrat razložil vse nevarnosti ekspedicije. Ako vas bo hotela vseeno spremljati, potem pa naj gre z vami v božjem imenu. Stopil je k telefonu in po par minutah je stala Shirley pred njima. — Koga bomo pa danes pokopali? je vprašala veselo. — Nikar se ne šali! Poklicali smo te, da ti naštejemo še enkrat nevarnosti, ki te čakajo, ako greš z menoj na to pot. Odprto povedano, jaz ne želim, da greš, toda tvoj oče .misli drugače, je dejal Mc Laren nekoliko vznejevoljen. — Seveda grem. Mar misliš, da bi Tada videla, kako mi boš ušel s kakšno atomsko lepotico? Ne, moj dragi, tako ne bo šlo! — Prosim te, stvar je resna! je rekel Mc Laren !m io pélial v kot skoraj prazne sobe ter odstranil zastor, ki je zakrival množino električnih aparatov in stikalnic. V sredi je stal velikanski stekleni zvow na čudno prozorni zeleni podlagi. Zvon je bil tako velik, da bi mogel pokriti dve do tri osebe. Podlaga je bila priključena z žicami na celo vrsto aparatov za visoko napetost ter je stala na cilindrih, ki so se mogli mehanično vzdigniti ali pogrezniti. tako da so mogli predmete pod steklenim zvonom, ki je visel neodvisno nad tem aparatom, položiti ali pa odstraniti. — V par minutah bomo pričeli z eksperimentom. je izjavil Mc Laren, čigar g as je bil zelo nežen, ko se je ozrl na Shirley. — Tvoi oče ti bo sedaj naštel nevarnosti fin če boš potem še hotela iti z menoi se ne bom več branil. Profesor Halley je pričel z običajnim predavateljskim glasom: — Kakor veš, se trudiva oba, da bd odkrila končnoveljavno sestavino materije. Dasiravno vemo o tem toliko ko-kolikor preje, vendar so najina raziskavama odprla zelo zanimive in dragocene perspektive. Pri uporabi kozmičnih žarkov, čijiH valovna dolžina je neskončno manjša od vseh drugih, se je nama posrečila ugotovitev, da elektroni niso napolnjeni samo nerativno. kakor je dosedai znanost splošno učila, temveč da ta polnitev obstoja dejanski iz snovi, k' je tako neskončno majhna, da ie nemogoče dokazati njen obstoi s starejšimi metodami. Pri naiinem delu sva odkrila novo lastnost kozmičnih žarkov, namreč niihovo snosobnost. da moreio, ogromno ojačeni. poljubno povečat' ali zmanjšati vsako snov. ne da hi spremenili njene oblike. Do sedaj nisva našla nobene meje in misliva, da je ta lastnost neskončna. Po najinem mneniu je možno sedaj najti rešitev zagonetke vsemirja. Ako se nama posreči dokaz, da je elektron vsem:rje zase z lastnim ziv'jenrem potem moremo iz tega sklepati, da sta podvsemirje — pod nami in nadvse-mirje — nad nami le člena verige, ki se razteza v neskončnost. Profesor НаИеу se ie oddahnil. Njegov asistent ie bi ves navdušen in lica njegove hčere so žarela, ko je gledala na svojega zaročenca. — V podvsemirje smo poslali stole, kozarce, denar in vsakovrstne stvari. MarsiKai smo dooili nazaj. oe pa smo posiali v ta skrivnostni svet zajčke ali morske prašičke, se niso več vrnni. ttaie meni, da so se razoežali iz območja nasiii žarkov. Morda ima prav, morda pa so se živaliee ponesrečile. Scdai hoče iti sam. Nevarno je, mogoče strašno, toda če hočeš m ž njim, idi, ako hočeš. Star sem ш ne bom več dolgo živel, toda ti lahko greš — v službi znanosti. Po kratkem odmoru je rekla Shirley odločno: — Jaz grem. Profesor je za trenutek pogledal oba, nato se je obrnil in potegnil za ročaj, ki je prestavil zeieno ploščo na tla. Mc Laren in Slnrley sta stopila nanjo. Plošča se je počasi dvigala in ju položila pod stekleni zvon. Profesor je stopil na kontrolno stojalo m zakncal: — Srečno pot! Cez pol ure vaju bom zopet Videl. — Na svidenje! sta zaklicala oba. Nato je pričel delovati električni tok. ki je žvižgajoč napolnil sobo s svojim brnenjem. Steklene cevi so zažarele. Ozon je napolnil zrak. Treskajoč so skakale iskre visoke napetosti iz tečaja na tečaj! En pritisk in generator je zapel svojo žvižgajočo pesem. Medtem ko je profesor priključeval in izključeval toke se je stekleni zvon počasi polnil s temno vijoličasto svetlobo. ki je risala okoli obeh postav magične kolobarje Potem se je svetloba osredotočila na zeleni plošči in je skoraj popolnoma objela obe postavi, ki sta postajali vedno manjši. Aparati so brneli in človeka v zvonu sta bila že silno majhna. Kmalu sta imela le še par centlmentrov sredi morja vijoličastih žarkov Profesor je ustavil generator. Dekle in njen zaročenec sta se premaknila v sredo zelene plošče. Tu "je ležal maicen prašek premoga, viden je-dva skozi mikroskop, toda oba sta ga dobro videla, kajti govorila sta o njem in kazala na tla. Zopet ie profesor odprl pot skrivnostnim žarkom in obe mali postavi sta popolnoma izginili. Vznemirjen je opazoval profesor svoje aparate Po preteku določenega časa ie ustavil motor. Položil je svojo uro na mizo: deset minut po četrti uri ju mora privesti nazaj. Nervozno je hodil od stene do ste- ne. Nato se jè ustavil in gledal na zvon, v katerem je bu-u minjon vouov 111 na enem od ujm sta bila njegova liči m njegov prijatelj. Mo va rmseï se je rodila v njegovi glavi: morua so v onem spoznanem svetu nevarni stvori, ki se morata z njiiiu boriti daie m Sinney. Morda je zareče soince au pianei brez zraka t Pogleda, jt na uro. Skoraj je minulo po, ure. Samo se par nuiut, se par sekund _ in spustil je tok. Vijoličasta svetioba je napolnjevala zvon. Ubrrni ,e tok v nasprotno smer. Nato je stopil pred zvon, da bi opazoval, kako se vračata potnika nazai na ta svet. Cez par minut je tenek oblaček plaval okoli mesta, kjer je ležal prašek premoga. Ob.aček se je pričel razkrajati v neštete točke, ki so postajale vedno večje in so kazale roke in noge. Kmalu je mogel razločiti človeku podobne oblike- ženske m moške, ki so tekale okoli in so bile ocividno zelo preplašene. Profesor je bil ves začuden in je pustil, da so oblike naraščale. Ni se pre. maknn, dokler se zvon ni tako napolnil, da je pretila nevarnost da se raz-Pocl Zaprl je tok in spustil na tla zeieno Ploščo. Neka, človeških postav je skočilo s plošče in tekalo po sobi! Profesor je vznemirjen iskal Halea in Shirlev ko se je nenadoma izločila iz množice postava in z globokim poklonom vpra-šala: — Kje smo? v Njen glas je bil tenek in je sTlčil cvr-canju žuželke. Jezik je bi] težko razum, IJiv, vendar pa je bil angleški — Na Zemlji ste, je odgovoril profesor avtomatično. vH?v°V( 0dïîVOr ie ^Pravil velik vtis. Vsi ti majhni ljudje so pričeli veselo vzklikati. Mnogi so popadali od samega veselja na tla. Oblečeni so Mi v prozorne, kratke oblekice, ki so segale ao kolen in so bile prepasane. Moški in ženske so bili skoraj enako oblečeni, toda poseben nakit je ločil spole. Njihov vodja je nagovoril množico: — Ali slišite? Mi svečeniki smo vam govorili: Kdor bo veroval, bo odrešen in bo prišel na Zemljo, kjer se pretakata med m mleko. Slišali ste glas angela. grmenjem vam je naznanil, da pridete na Zemljo, kajti vaša vera je globoka. Nekdo je pričel peti himno in vsi so zaneli za njim. ProfesAr Hallev le vorašal svečenika: — Odkod pa ste prišli? — Premvaici smo Dektrona, mesta, ki sta ga tako imenovala naša vzvišena prva vodneija tlaej in Shuerroloy, ki sta prišla mlada na naš planet pred neštetimi aeoni pred mnogimi milijoni let, kakor se pravi v geološkem časo-slovju. '— Kako vesta za ime naše Zemlje? — Ostalo nam je od generacije do generacije. Bilo je napisano po naših svetiščih, po naših stebrih in naši_ pro-roki so nam sporočili blagovest. Že od davnih časov nain je znano, da je Zemlja domovina sreče, nebeški raj. Že naš vzvišeni praoče je skupno s svojo ženo hrepenel vedno po zemlji, čeprav je bil še mlad in dasiravno je bil tedaj naš planet šele v razvoju z milim podnebjem in s čudovitimi sadovi. — Pravite, da sta prišla Hale in Shir-ley na vaš p anet pred mnogimi, mnogimi leti? Ali planet takrat še ni bil obljuden? — Bilo je na njem mnogo divjih zverin, groznih po velikosti in silnih po moči. toda naš praoče jih je premagal in njegovi otroci so si osvojili ves Elektron. Mi njegovi potomci, smo ohranili tradicijo in jezik, njegovo vero in njegovo veliko obljubo. — Veliko obljubo? — Veliko obljubo sta nam dala Hael in Shuerroloy Rekla sta, da bo nekoč prišel v naše vsemirje velik čarodej, mogočen angel, ki nas bo peljal na Zemljo. Bilo nam je zapovedano, da moramo čakati na kraju, kjer sta se Hael in Shuerroloy prvič prikazala, dokler ne bo prišel angel, ki sta ça imenovala Kozmik-žarek. Storili smo, kakor nam je bilo ukazano, in velika obljuba je izpolnjena. Žalostno jim je rekel Halley: — Jaz sem oče Shkley in jaz sem ju poslal na vaš svet. In njegovi vnuki so padli pred njim na kolena in ga poveličevali. Profesor Hailey je bil v kočljivem položaju in bi ga bili skoraj obdolžili umora, ker so domnevali, da je eksperimentiral s svojo hčerko m z njenim zaročencem ter ju usmrtil s svojimi kozmič-nimi žarki. Vrhu vsega je delala velike težave priseljeniška oblast, ki pa je po prijaznih razgovorih odnehala. Elektroni so bili povečani v normalne ljudi ter se po zadnjih poročilih zelo trudijo, da postanejo vredni nove civilizacije. Profesor Halley je podal avtorju te zgodbe obširno poročilo o poteku te zadeve. Profesor je izjavil: — Sam sem kriv pomote, kajti prezrl sem važno točko. Medtem ko je dogna-no. da je podvsemirje popolnoma enako našemu svetu in da je njegov sistem analogen našemu sistemu, sem prezrl dejstvo, da je z velikansko razliko po veličini v zvezi tudi velikanska razlika po času. Zemlja potrebuje eno leto za svojo pot okrog Solnca. Elektron pa obkroži svojo osrednjo točko mili-jonkrat v eni sekundi, toda vsaka ob-krožitev je enaka enemu letu Preden sem zaprl trepalnice, sta Hale in Shir-ley živela, se ljubila in umrla in isto so doživeli v istem času že mnogi njuni otroci. Za nje je bilo popolnoma naravno, za nas pa je nedoumno kratko. Profesor je gledal s solznimi očmi skozi okno. Kakor pravijo, so zaprašeni vsi njegovi aparati, toda hočejo ga imeti na univerzi do njegove smrti. Star je že in njegova postava ie tragična. Dolgo pač ne bo več hodil po Zemlji. ip. Najdragocenejša snov «Deset funtov radija, prosim Evo ,am čeka na 320 milijonov dolarjev (18 milijard Din).» Take besede se bodo morda čule čez tisoč let — če bo seveda takrat radija v izobilici in če bo obdržal današnjo ceno. Danes nihče ne govori tako. Zakaj ves svet premore jedva 29 gramov radija, nič več ko za pol naprstnika. in zato je razumljivo, da je danes radij najdragocenejša snov na svetu. En gram ga velja kakih 70.000 dolarjev (4 milijone Din), pol naprstnika radija je torej vredno 2 milijona dolarjev ali 112 milijonov dinarjev. Ves ta radii je v rokah raznih zdravilišč, bolnic, medicinskih institutov itd. V primeri z radijem je platina uprav ničvredna kovina "čeprav je osemkrat dražja od zlata — e-n gram je velia kake 4 dolarje. 225 Din. In pri tem je radij celo padel v ceni; pred letom dni Je stal en gram 120.000 dolarjev (6,7 milijona dmarjev). Takrat so namreč našli nekaj radija v belgijskem Kongu. Dotlej so dobivali največ radija iz karo-nitskih nahajališč v ameriški državi Co-loradu. V karonitu je nekaj malega kovine urana, a deset milijonov delov urana da jedva 3,3 dela radija. Vzlic temu je pridobivanje iz urana dobička-nosna industrija. Učinek radija, tako zvano radioaktivnost, je prvi odkril francoski profesor Becquerel; nadaljujoč z raziskovanjem po Becquerelovih navodilih je potem leta 1898. Curiejeva dobila tudi radij iz glinca (Pechblende). Ime radij, t. j. «izžarjujoča snov», je dobil zaradi jakega radioaktivnega izžarjanja. Iz- žarjajo se tri vrste žarkov: alfa-žarki, beta-žarki in gama-žarki. Gama-žarki so tako jaki, da z lahkoto prodro 17 in pol centimetra debelo svinčeno ploščo. Radii sam se trajno in n,aglo razkraja; materijo in energijo oddaja v obliki toplote. A vzlic temu bi trajalo kakih 2500 let, preden bi se kos radija popolnoma razkrojil. Profesor Becquerel je leta 1901. odkril, da učinkuje radij tudi na človeško in živalsko telo; nosil je namreč s seboj v žepu cevko z radijem, od česar je dobil po životu opekline. Tako se je radij izkazal tudi kot zdravniško sredstvo. Danes služi za zdravljenje oteklin in tvorov, kronične srbečine in raka. ker zamori kali in lajša bolečine. Stoletnica Dobrovskega Slovanski svet začenja letošnje novo leto s spominom na stoletnico smrti Jožefa Dobrovskega. Na čelu jubilej« nih priprav stoji Pr,aga, kjer so te dni v narodnem muzeju priredili razstavo njegovih del, rokopisov, spisov in ko» respondence; češki slavisti pripravlja* jo nove razprave o življenju in delu slovanskega patriarha, meseca oktobra pa se ima vršiti v Pragi kongres slo» vanskih filologov, ki naj pokaže uspe« he preteklega stoletja na polju slavi« stike, njeno sedanje stanje in smerni« ce za bodočnost. K temu jubileju se bomo z drugimi vred pridružili pred vsem Slovenci, saj je bil Dobrovsky začetnik onih zvez, ki so se razvijale najprej na jezikoslovnem, potem na li« terarno=pesniškem, pozneje kulturno» političnem in končno na narodno=go« spodarskem polju, dokler niso dozore« le do revolucijonarnososvobodilnih po« kretov zadnjih desetletij, s katerimi smo si prebili pot v skupno svobodo. Častitljivo ime velikega mojstra se sve« ti kakor danica na obzorju slovanskega prerojenja in tik za njim se blesti ple« jada velikih imen iz prvih časov naše« ga prebujenja, med njimi na prvem mestu ime Kopitarja, ki je bil velikega učitelja najzvestejši učenec. * Kako je prišlo do zveze med tema dvema jezikoslovcema, ki sta položila temelj novemu slovanoznanstvu? Ob času, ko je v Ljubljani okoli le« ta 1780. baron Zois zbiral v svojem krogu prijatelje slovenščine in z njimi razreševal vprašanje jezika, slovarja in slovnice (bili so to pred vsem Ja» pelj, Kumerdej in Linhart), so tudi če« ški učenjaki odkrivali stare arhive in iz njih skušali dokazati upravičenost narodnega jezika, njegovo slavno pre» teklost in sorodnost z drugimi slovan» skimi jeziki. V krogu teh učenjakov (Dobner, PelcI, Durych, Prochazka itd.) se je pojavil v tem času tudi Jo« zef Dobrovsky. Rodil se je v krajih, kjer se je ne» kdaj razprostirala Velika Morava in južno od nje slovenska Panonija, ki sta postali prva zibelka slovanske kul» ture, ko sta vanji prinesla blagovest s slovanskimi bukvami v rokah brata Ciril in Metod. A madžarski naval je uničil komaj razvijajoči se slovanski državici in narod je zagrnila tema. Ko pa je prišlo novo prebujenje slovanskih narodov, so ravno od tod prihajali mo» gočni glasniki slovanske misli, kakor da se ie duh davnih dedov prebujal v njih. «Menda ne veste, da sem se rodil v Džermetu (1. 1753.), ne daleč od Raba na Ogrskem,» je pisal Dobrovsky Ko» pitarju takoj v začetku njiju dopisova» nja. «Moj oče je bil Čeh, zato ne tro« bim z Madžari v isti rog.» Ko je pred sto leti pesniški duh Ja» na Kollarja, pesnika «Slave hčere» pla» val nad slovanskim svetom in iskal iz« gubljene kraje in rodove, ki so izginili v tujem morju, ga je pot zanesla tudi nad rojstno vas Dobrovskega, ki ji je posvetil v III. delu naslednji sonet, do« Kaz, kako visoko je bilo spoštovano ime velikega učenjaka v slovanskem svetu: Kdor ljubi narod, ta se rad ustavi povsod, kjer kraj je slavnega spomina, v vasi, ki narodu je dala sina, ob grobu, ki v njem mož počiva v slavi. Zato so od Beskidov koj pojavi ob moji poti Donave Širina, ki v nji leži Slovanov zgodovina, pozabljena zdaj v lastni očetnjavi. Ob krasnem Vagu vzhičeno veselo leteli smo do Darmot tam ob Rabi, prišli v Dobrovskega smo rojstno selo. Iz naših src nebesom Sla je hvala in kraju, ki ga svet več ne pozabi, ker zemlja ta moža je tega dala. Njegov oče je bil dragonski straž« mojster. Mlada leta je preživel v Hors šovem Tynu, kjer je imel popolnoma nemško vzgojo. Gimnazijo je obisko« val v Nemškem Brodu in v Klatovih, kjer se je zopet priučil češčini. Filozo« fijo je študiral v Pragi in je vstopil v Jezuitski red; čas noviciata je preživel v Brnu. Ko je bil (1. 1773.) jezuitski red razpuščen, je nadaljeval v Pragi bogoslovne nauke. L. 1776. je prišel v hišo grofa Nostica kot privatni učitelj filozofije in matematike. Ostal je v krogu rodoljubnih čeških plemičev do 1. 1787., ko je bil posvečen in je postal vicerektor in pozneje rektor general* nega seminarja za Moravo v samosta« nu Hrdisko pri Olomucu. Ko je bil ta zavod po smrti cesarja Jožefa II. od* pravljen, je odšel Dobrovsky zopet v Prago, kier je našel oporo za svoje znanstveno delovanje v pemskih dru« žinah grofa Černina in Nostica. Svoje literarno delo je začel Dobrov« sky 1. 1779. z nemškim spisom o češki literaturi. Kakor Zois in njegov krog, se je boril Dobrovskv proti nenarav« nim jezikovnim novotarijam, ki so jih uvaiali slabi pisitelii proti duhu narod« nega jezika. Vkljub svoii nemški vzgo« ji je Dobrovsky poznal narodni jezik; že v teologiji se je zanimal za orien« talske iezike, pri čemer ga je prijatelj V. F Durvch opozoril na starosloven« ski prevod svetega pisma S tem je pri« šel Dobrovskv na še nerazorano polje slavistike, začel je nroučavati vpraša« nie claeolice in cirilice ч+aroslovenšri« ne in sorodnih slovanskih jezikov. Za vse to mu je manjkalo virov, zato je iskal pismenih zvez širom slovanskega sveta. E. Justin: J. DOBROVSKY (lesorez') L1. 1792. je izdal nemški pisano «Zgo» dovino češkega jezika in literature», potem pa je odšel na veliko naučno po* tovanje na Švedsko, kamor so ob ča» su tridesetletne vojne izginile mnoge važne listine, in v Rusijo, kjer so se po samostanih ohranili stari rokopisi. Nje» gov duh je čimdalje bolj prodiral v skrivnosti slovanske preteklosti in iz* redni jezikoslovni talent mu je poma» gal razrešiti najtežja vprašanja, s či« mer je vsem ki so se takrat pečali z ra?iskavanjem slovanske zgodovine in literature, — kazal pravo pot Ze po vrnitvi iz Rusije (od 1. 1795.) ga je na» padala težka duševna bolezen, ki je bi« la delež njegove ženialnosti. Tako je preživel učeni abé vse življenje kot samostojen učenjak do smrti (6. jan. 1829). Umrl je v Brnu, kjer je pokopan. » Ob času, ko je Dobrovsky polagal temelje slovanoznanstvu, je prišel v Zoisovo hišo Kopitar (roj. 1780.) naj« prej kot inštruktor, pozneje je postal Zoisov knjižničar. Zois je imel veliko knjižnico, ki je vsebovala tudi stare slovenske knjige in rokopise, in v njej se je razvijal mladi' slovenski jeziko» sloveč. Istočasno je bil v Zoisovi hiši tudi pesnik Val Vodnik, ki si je do» pisoval z Dobrovskym o raznih jezi» kovnih vprašanjih. L. 1806. je izdal Do« brovsky «Slavin», zbirko razprav iz slo» vanske zgodovine in literature. Kopitar ga je slavnostno prinesel v Zoisovo hišo. Obenem je napisal za nemški ljubljanski list naslednje: OZNANILO PRIJATELJEM SLOVANSKE LITERATURE Gospod abé Dobrovsky iz Prage, — ki celokupno slovansko literaturo z okusom in temeljitostjo obvlada, ki je sam prepotoval vse glavne slovanske pokrajine in z vsemi pismene zveze vzdržuje — je prišel na veliko idejo, da odpomore potrebi, ki jo globoko ču= tijo vsi prijatelji slovanske literature: ustvaril je slovanskemu narodu, ki se razprostira, kakor je znano, čez polo= vico Evrope in Azilfe in se na meji na--še kranjske dežele in ob bregovih Ja» dranskega morja dotika Italije, sredU šče, iz katerega naj bi izhajali na vse strani žarki, ki bi nas seznanjali in sporazumevali. Izdal je časopis pod naslovom: «SLAVIN». Poslanica na vse slovanske narode ali doneski za spoznavanje slovanske literature v vseh narečjih. — Vsem prijateljem moremo sporočiti, da je prvih pet zvezkov že pri gosnodu knjigarnarju Komu na prodi\j. V njih je tudi mnogo zapiskov, ki se tičejo naše domače literature. Pa sel iz Češke želi. da bi prinesel svoje» mu mojstru tudi kako sporočilo iz Kranjske, zato vabimo naše cenj. rojake, naj pripomorejo s svojimi pris spevki k temu važnemu in uspešnemu podjetju. Od tega časa se začenja korespon» denca med Dobrovskvm in Kopitar» jem, ki sta na ta način razreševala naj» težje probleme slovanskega iezika in zgodovine Učenec je našel svojega moistra in moister nravega učenca. Poln navdušenja piše Konitar o «veli» kem moistru». kateremu hoče biti on «mlaiši Slavin» «Slovani moramo biti složni», piše Dobrovskv. ki sredi uče» nih razprav vedno naidp časa za pri« srčno besedo Tstotakr Konitar v pis» mih govori o vsem z iskreno nrosto» dušnostio. Njegov ideal v tem času (1. 1809.) je bil. da bi postal uradnik - v dvorni knjižnici, češ, da avstrijska država «sestoji iz tri četrtine Slovanov, pa ne kaže nikakega zanimanja za Sla» vica». Ta želja se mu je izpolnila, in ko je odštel na Dunaj, kjer je postal knjižničar v dvorni biblioteki, je ostal v stalni zvezi z Dobrovskym, ki je 1. 1814. in 1815. izdal «Slovanko» in se pripravljal na svoje glavno delo o sta» roslovenskem jeziku. Tako je po več» letnem dopisovanju in po osemmeseč» nem skupnem delu 1. 1820. na Dunaju zagledalo 1. 1822. beli dan temeljno de» lo Dobrovskega: «Institutiones» staro» slovenskega jezika. Po Dobrovskega češki slovnici «Lehrgebàude der bohm. Sprache» je napisal tudi naš slovničar Metelko svojo slovnico «Lehrgebàude der slov. Sprache» (1824). Kritični duh Dobrovskega je prodrl v globine slo» vanskega jezika, iz zmot in napak pre» teklosti je razjasnil pravila žive narod» ne govorice, izpod balasta in fantastič» ne navlake je dvignil pravi narodni je» zik in njegove zaklade zakopane v na» rodovem ustnem sporočilu in starih ro» kopisih... Na tej podlagi se je moglo razvijati novo umetno narodno slov» stvo. Tako stoji na razdobju starega in novega sveta. Njegovo delo so iz« popolnih oni, ki so šli z njim in za njim. Opravičeno je dobil ime «veliki» in časten naslov «patrijarh slavistike». Prešeren ga je klical za pričo v svoji pravdi za upravičenost slovenščine in v vsem slovanskem svetu je razsojala pri sporih njegova beseda Oloboki so bili temelji, ki jih je položil ogromni zgradbi današnje slavistike. * V tistih lepih majskih dneK 1. 1918. sem večkrat zašel v tihe ulice onstran Vltave, kjer se stare plemiške palače z dvorci in z vrtovi skrivaio v varno zatišje Petrina in kraljevskih Hradčan. To je praška Mala Strana. Tam blizu Vltave, kjer se je včasih razlivala reka po kanalih med ulice (to so praške Re» netke) — stoji mala enonadstropna hi» šica, krasno delo praškega baroka To je hišica Dobrovskega. Se sedai stoji kakor takrat. Tu je delal slavni uče« njak. V Pragi take reči spoštujejo. Ozka ulica, lesen mostiček. par dreves, zadaj vrt — tiho bivališče misleca — samotarja. In zdelo se mi je, kot da mi je nrišel nasproti v svoiem rujavem plašču, tiha misel na licih, nasmeh na ustnih in v čelu poteza ženialnosti, kj treuutno prehaja skoraj v izraz blaz» nosti. Tiho kakor senca je šel mimo. Nisem bil sam. Prihajalo je tja več sa. motnih sprehajalcev, zamišljenih, pri» čakujočih. Pogledali smo se mimogre» de in smo se razumeli. To je bila tista pomlad 1. 1918., ko so se sanje uresni» Čevale in se je vsa preteklost kazala v čudovito jasni luči. Takrat se mi je zdela tista hišica kakor oživljena. Vse okoli nje je še staro in neizpremenje» no kakor je bilo, ko je hodil on todi. Na koncu ulice se je čulo šumenje Vis tave. V bližini se dvigajo samostanske stene malteških vitezov, častitljive pa» tricijske hiše, nizke cerkve in tam više plemiške palače: Lobkovici, Kinski, Nostici itd. Tudi Mozart je hodil tod, zlagal «Dona Juana» in keglal za kra» tek čas. Stoletje Je prešlo. Takrat prve sanje — danes svetovni boj, takrat pr» vo iskanje sorodnih misli in besedi — danes mogočna skupina, zares hitro smo vzrastli. In vendar: najlepši so bi» li oni začetki, kakor ostanejo najlepši spomini na prva leta. Od tod so šle vezi v staro Ljubljano, v Zoisovo hišo. Eno, edino v Ljubljani. Namesto dveh hiš stojita danes dva naroda... Tako smo vzrastli... In našo rast je krepi» la veda, iz katere je rastla zavest. Iz tistih malih začetkov je danes ogrom» na znanstvena zgradba, ki je več ne obvlada sila enega človeka. Vse to je ustvaril tihi abé samotar, ki je verjel v novo silo slovanskega duha. V. Sr. Veliki snežni plug gofthardske železnice Sneg je v mnogih pokrajinah vsega upoštevanja vredna prometna ovira, ki prizadeva zlasti gorskim železnicam mnogo neprilik in ogromne izdatke. Po-gostoma se je že moral baš zaradi velikih snežnih žametov po cele dneve prekiniti ves promet, ker uprave niso imele na razpolago zadostno učinkujo-ôih sredstev za odstranitev snega in ledu. — Šele proti koncu XIX. stoletja so v Ameriki na pacifiških progah up&-1 j ali posebne velike snežne odmetalne stroje na parni pogon, ki so v primerih zelo visokega snega pomagali odstranjevati to oviro s prog. Naša slika pa predstavlja veliki parni snežni odmetainik na znani gotthardski železnici v Švici, ki vodi po pokrajini, kjer je skoraj vsako zimo izredno mnogo snega. Mnogokrat ga zapade po gotovih, višje ležečih progovnJi odsekih tudi preko 3 metre na visoko, tako da lokomotive z njihovimi malimi snežnimi orali ne morejo nikakor dalje. Tudi plugi na lasiiiih Kolesih 50 se izkazali kot nezadostno sredstvo. Uprava gott-hardske proge se je dolga ieta posluževala v slionili primerih cele armade na brzo roko najetih delavcev, ki so sicer progo očistili snega, toda stroški za to delo so bili zelo veliki, odstranjevanje snega pa je tudi trajalo mnogo časa in s tem oviralo redni promet. Zato se je uprava odločila za nakup omenjenega snežnega odmetalnika. ki ji ga je dobavila znana nemška lokoinotivska tvrdka tlenschel v Kasslu. Po elektrifikaciji švicarskih železnic in seveda tudi gotthardske proge je seveda ostalo kot nekaka rezerva za vse nepredvidene slučaje po kurilnicah po nekoliko parnih lokomotiv, ki jih porabljajo tudi za potiskanje odmetalnikov po progi, ker so v tem oziru parne lokomotive vedno bolj pripravne kakor električne. Zategadelj je opaziti tudi na sliki parno lokomotivo, kako potiska veliki odmetalnik pred seboj. Kako deluje snežni odmetalnik? Pri malem snegu zadošča za odmetavanje snega navadni mali lokomotiv-ski snežni plug. kakor ga pozimi opazimo tudi na naših strojih. Pri večjem snegu uporabljajo železnice večje pluge, ki teko na lastnih kolesih in zadoščajo za odmetavanje snega do skoraj poldrugega metra višine. Navedena orala so prirejena bodisi za potiskanje pred lokomotivo, ali pa tako. da jih večja, s plugom opremljena lokomotiva vleče za seboj. Veliki snežni odmetalnik pa se vedno namesti pred potiska'ni stroj, ker zahtevi tako njegova konstrukcija in delovanje. Z njim se da odstraniti s proge tudi nad 3 metre visok sneg. pa Mo da je sveže zapadel ali da je že stisnjen. Brzina potiskanja je odvisna od kakovosti snega, položaja proge. snežne višine itd. Na sliki se dobro opazi veliko snežno kolo. ki mu ie poverjena srlavna naloga pri odstranjevanju snega. Pri odmetalni-ku. kakor ea ima rotthard^ka že^znica se da predmetno kolo sukati v obe smer kar ie važno 7. ozirom na po-zemlie. kamor nai odstrani sne? s proge. Za pogon velikega čelnega kole- sa služi posebni parni stroj, ki je na» me.ščen v. notranjosti voza in ima okoli 700 konjskih sil. S pomočjo posebne prevodne naprave obrača ta stroj kolo z preko 140 obrati na minuto, kar zadošča, da odletava zagrabljeni sneg do 30 metrov visoko in 60 m daleč proč od proge. Kolo samo je sestavljeno iz 10 votlih cevi stožčaste oblike, ki so na snežni strani razparane in opremljene na obeh straneh razporka z ostrimi jeklenimi noži za rezanje snega. Poleg tega pa je na kolesnem gredlju še na-montirana velika, gumbasta glava, ki nosi 3—6 jeklenih, okoli 25 cm dolgih rožičkov, ki se najprvo zasade v sneg in ga omehčajo, ako je stisnjen im tako zrahljajo,da ga nato kolesni noži z lahkoto režejo in potisnejo v kolesne cevi. Vsled vrtečega gibanja kolesa ne ostane sneg v kolesu, temveč odleti z veliko silo skozi izmetalno odprtino na prosto, Snežna rezila so na kolesu opremljena tako, da se v primeru, ako se menja smer vrtenja, sama obrnejo v pravo smer in nadaljujejo brez ovire svoje delo. Premer kolesa znaša okoli 3 metre. Vsa naprava je vgrajena v veliko p!o-čevinsko omaro, ki je proti snežni strani odprta, kar je samoobsebi razumljivo. Obenem pa se da to omaro iz notranjosti voza dvigati in zniževati popolnoma do tira, kar omogoča popolno odstranitev snega s tira. Odmetalniški voz počiva na dveh gib* nih podstavkih, ki imata vsak po tri oso-vine. Na prvem gibnem podstavku je pritrjena še naprava, ki odstranjuje na počiščeni progi tudi ves na tir pri-mrznjen led, kar je velike važnosti. Ali so bili doseženi z odrnetal-niki ugodni uspehi? Kakor sledi iz popisa, snežni odmetalnik ni preveč enostavno orodje. Vzdrževanje cele naprave zahteva mnogo pazljivosti, da je voz vedno za delo pripravljen. In vendar kažejo računi. da so se dosegli z odmetalniki tako lepi uspehi, da daleko presedajo efekt ročnesra de'a i po času i po višini izdatkov. Tako je n. pr pacifiška železnica nekega leta morala zaradi velikanskih snežnih žametov plačati na hitro najetemu delavstvu nad pol milijona do'ar-iev, nakar si ie za v prihodnje nabavila dva parna odmetalnika. ki sta tekom prihodnjih zim izvršila ogromno dp[o in vendar ni bilo več stroškov kakor 120 ttsoč dolarjev. Vsaka moderno misleča železniška uprava, ki ima v svojem delokrogu proge, podvržene po zimi velikim snežnim zametom, bi morala imeti sličen stroj, kakor ga ima gotthardska. V Jugoslaviji bi v tem pogledu prišla v prvi vrsti v poštev liška proga, o kateri čitamo skoraj vsako leto, kako trpi na Današnja Turčija ima z islamom tako malo zveze kakor boljševiška Rusija z grško-orijentasko cerkvijo. Geni-jalni Kemal paša je uganil, da je eno-vitost nove Turčije ogražena po dveh činiteljih. Prvič po prastarem protislovju med kristjani, judi in mohamedanci. Resnejši nemiri v preteklosti so se vedno izcimili iz malih nasprotij med kristjani in mohamedanci ali pa iz nesoglasij med judi in mohamedanci. Druga ovira je bila moč, ki so jo imele nad verniki razne verske sekte. Predvsem se ne sme pri tem podcenjevati dervišev, ki so dobili s svojimi pustolovščinami velikanski vpliv na male ljudi. Dekret, ki je pri moških odstranil fes in pri ženskah pajčolan. je bil mojster-«ko delo upravnega genija Zdaj ni več nobenega vidnega znamenja med mohamedanci in nemohamedanci. Če pride do sporov, sodijo sodniki lahko objektivno, ker ni nobena stranka vidno označena. Marsikdo sicer obžaluje, da so izginile črne obleke mohamedank in da nosijo Turkinje nogavice iz svile. Turki pa se pokrivajo z najmodernejšimi klobuki. Ta evropeizacij? Turčije pa je največjega pomena za bodočnost države. Mustafa Kemal paša ie tudi odpravi) meniški red Plešoči derviši iz Konie ne uprizarjajo več svoiih mističnih plesov Mnogi minareti stoje po cele dneve in noči popolnoma nemi. Islam je Izginil kot državna vera. Te drastične reforme so se seveda v mnotrih primerih dale izvesti le nasilno. Sila ki stoii za Kema'om se vidi povsod V prvi vrsti elegantni lepo in dobro oblečeni oficirji ki nosijo uniforme da jih lahko zamenjaš z britan-sk'mi vojaki V mestih kot ie n. pr. Konia ki ie \ге1'а1л še do nedavnega časa za središče verskesra fanatizma. in fejer ie konservativni d"h še tako močan, da nista prodrla ne fes ne eolo lice. njej promet zaradi velikanske množine snega. Kolikoi nam je znano, jugoslo-venske državne železnice dosedaj nimajo sličnih odmetainikov. Mogoče pa bodo tudi one v dogiednem času nabavile te važne stroje za odstranjevanje snega. . -v Turčija je Kemal paša izpremenil nekaj mošej v oborožena opazovališča. Tam srečaš tudi na mnogih mestih žične ovire. Za potovanje v Turčijo pa veljajo danes posebni predpisi. Nai reče Evropa k temu kar hoče, resnica je, da ima danes turška država najbolje organizirano policijo na svetu. Celo turški državljani morajo imeti za vsak izlet potni list in veljavni vizum. Inozemec se tekom 48 ur v Turčiji avtomatično prijavi. Javiti se mora poleg tega osebno na policiji, kar pa opravi lahko tudi vodstvo hotela, v katerem ložira. Za vsak izlet po državi pa mora pritisniti policijski urad v njegov potni list poseben vizum. Za vsak vizum so potrebne tri. včasi tudi pet fotografij. Kdor torej danes potuje v Turčijo in .ie ne misli kmalu zapustiti, naj si kar naprej preskrbi nekaj tucatov slik če noče, da bo imel pri ogledovanju dežele velike neprijetnosti. Pred tremi leti je potoval pisec teh vrst po Rusiji, Odredbe sovjetske policije so bile v primeri s turškimi predpisi naravnost mile. Turki so navidez odločeni, da ostane Angora prestoinica njih države na večne čase. Angora ie ' prastara zibel turškega naroda Važnejše od te resnice pa je to: Angora je na življenje in smrt zvezana z usodo novega režima. Iz Angore se da dekretirati vsakršna novost, ki bi se iz Carigrada ne dala uvesti Kar se tiče Carigrada pa treba pripomniti da bo pač vedno ostal posredovalec med Azijo in Evropo, ker pač 'eži na zemljepisno važni točki. Toda Turč'ia je aziiska država Mnogo se je na Turškem razpravljalo o zgraditvi nove Inke v azijatskem predelu Marmarskega moria Tozadevna akcija ie že nokreniena in nie izvedba ne bo posebno težka Vse večii problem pa je vprašanie ka; bo s Smirno To mesto ie bilo v oreteklosti naivečie in naivaž- Sodobna čija toliko restavrirana. da bodo mogli Tunki sami prevzeti trgovino v Smir-ni v svoje roke. Z reformami je bil tudi na Turškem velik križ. Prebivalstvo je konservativno ta še danes godrnja zoper davke. Verske sekte bi se gotovo takoj uprle, če bi se jim nudila priložnost. Če pa se posreči Kemalu paši ostati na krmilu države vsaj 25 let, bo tradicije konec in nova generacija se bo pojavila na vseh popriščih. Ponovitev starih razmer bo tedaj docela izključena. Angora Peljal sem se v Angoro kakor napravi otrok prvi korak v življenje: pripravljen sem bil na vse, kar me utegne doleteti. V stari Turčiji nisem videl nič pitoresknega, izvzamem seveda stare ceste m ulice ter vrvež prodajalcev. Angora pa me je na prvi pogled presenetila. Našel sem več hotelov, stanovanje sem najel blizu postaje. Pogled z okna na kolodvor je bil naravnost očarljiv. Ne smem pa zamolčati, da je življenje v Turčiji zelo drago. Angora prednjači tudi v draginji drugim krajem. Postaja teži nekoliko pred pravim mestom. Od nje tja do hotelskega dela drži lepa cesta, ki se sčasoma lahko razvije v divno aveni'io. Vladna poslopja stoje večinoma v bližini postaje. Nekatere izmed teh stavb so izvrstno zgrajene. Opaža pa se, da imajo pri teb wej5e turško pristanišče v Mali Aziji. Vendar ni bila na njem toliko interesi-rana Turčija kot inozemstvo. Požar leta 1923. je mesto skoraj popolnoma uničil. Mesto je še danes prava razvalina, ne-popravljeno, neizgrajeno. Turška vlada ne stori nič, da bi ga obnovila. Najbr-že čaka ugodnega trenutka, ko bo Tur- MUSTAFA KEMAL PASA NOVI PARLAMENT V ANGORl stavbah v veliki meri zasluge Nemci, ki so jih .zidali Novi nemški stavbni slog srečaš danes skoro v vsakem večjem mestu. Nova prestolnica raste iz kupa starih razvalin. Hiše se zidajo iz gajo že same na sebi rušiti stare bajte in koče. Grad Stare Angore stoji na največjem izmed treh gričev, o katerem gre govorica, da je bil svojčas vulkan. Dva TLAKOVANJE IN MODERNIZACIJA ANGORSKIH ULIČ železnega betona. Opeka se žge v moderni tovarni, ki leži kakih pet km od prestolnice na poti v kraj Haidar paša. Skozi mesto teko nove ceste, ki poma- glavna hribčka deli rečica Sakarija. Odtod lahko namah presodiš, kje je bila nekoč Ankyra, ki je približno istovetna s Staro Angoro. Grič je strmo od- пмаппмпмрм POGLED NA SMIRNO sekan proti severovzhodu. Doseči se ne da izlepa in izlahka. Grad sam jc opasan s tremi zidovi, ki so izborno ohranjeni. Kar je na njih razpadio, so stavbniki restavrirali. Znotraj teh zidov leži staro turško mesto, ki kaže še danes mnogo lepote. Tu in tam naletiš na fragmente antičnih stebrov iz marmorja. Mnogo kipov pa je razbila dečad, ki se je prej brez nadzorstva podila tod okoli. Razgled s tega griča je diven. Oko ti seže daleč tja do angorskih predmestij s krasnimi vrtnimi nasadi, ki jih zakriva v dalji prah avtomobilov. Štirje visoki jambori opomnijo potnika, da je bil ta kraj nekoč pač star, da se pa danes naglo modernizira. Tu se namreč stekajo žice. ki posredujejo radiograme. Med najstarejše in najdragocenejše stare spomenike Angore spadajo ostanki Avgustovega templja in boginje Rome. Tu so imeli prvi kristjani svoje molilnice. V 16 stoletju jih je pokrila mošeja Hadži Bajran. Danes gnezdijo na njeni strehi štorklje. Če ostaneš deli časa v Angorl. -boš imel kma'u priliko spoznati anatolske-ga kmeta. Po pustih pašnikih angorske okolice se pasejo črede ovac in koz. Ti pašmki niso sočni. Mrzla sapa brije čez nje. Imel sem priliko videti, kako se je nekega dne vlekla čez te puste poljane tri kilometre dolga čreda drobnice, za katero je korakal samo en pastir. Zgodilo se je. da je ovca na poti vrgla mladiča, pastir pa se ni niti zmenil zanj; pustil ga je enostavno ležati na pašniku. V okolici Angore je' zemlja zelo pusta. Tla so apnenčasta in dajejo slabe žetve. Anatolski kmet še vedno orje z voli, včasi tudi z bivoli in z lesen'm plugom. Če pa ima v hlevu poleg goveda še konja, ga kratkoma'o vpreže kar poleg vola Zgodi pa se celo da vleče plug kamela čeprav ni velbod vsakdanja prikazen v okolju angorske-ga mesta. šli smo na sprehod v angorsko okolico in smo d-oziveli da nas ;e zaV>til silen peščen vihar. k; ie bil vse popoldne potuhnjen, na večr-r r>a ie izbruhnil z vso silo Nebo ie tvonma not°mne-1o. obzorip sp ie nrihližplo da b; ea lahko dosege! z roko videti ie bilo le par metrov pred spboi PoicVa'i smo zavetje in smo nokriT srlave 7 nVpkn. Kakih dvafsef m'vvt ie 'i i via' vjb7 ! me' hi'opti naziti kako nle^eio Tega ie pohvalil, onega pokaral. Ple- saîci so kmalu izgubili zavest, da so med ljudmi. Prišli so v ekstazo. Luc pa je medtem medlela in ugašala in slednjič so se derviši vrteli kakor izgubljene sence. To je bila kurijozna muzika vrtečih se strahov. Bila je podoba, kakor da obviadaio plesalce same stvari, ki jih nfna tem svetu. Take ceremonije so se vršile v Ko-niji že od 13. stoletja dalje. Dervištvo je cvetelo, a tudi odcvelo in danes ga ni skoraj več. Po nekih izročilih so se derviši v pretežni množini izselili v Sirijo, ker so v Kemalovi državi izgubili ugled. Kemal paša je torej tudi dervišem pristrigel peroti, izpremenil je mošeje v vojašnice, ulice versko fanatičnega mesta pa v bojišče. Stari duh reakcijo-narstva pa še ni iztrebljen in treba bo še mnogo naporov, da ga bo konec. Turški Usti v arabski in latinski pisavi Ostanki grških naselbin na ukrajinskem otoku Na dnjeprskem otoku Berezanu pri Očakovem so izkopali zanimive ostanke iz pradavne dobe. Berezan je dandanes popolnoma neobljuden, pred kakšnimi 2500 leti pa je igral veliko vlogo v trgovinskih odnošaiih med Grki in tedanjimi prebivalci Ukrajine. Jonski mornarji so tu ustanovili cvetočo naselbino, pozneje pa so ga obljudili germanski Varjagi. Pripomniti je treba, da }e bil Berezan v starih časih polotok in znatno večji nego danes. 2e pred vojno so začeli na njem z izkopavanjem ostankov iz teh časov, a šele lansko 'eto je mogel profesor Boltenko uspešno nadaljevati ta dela, ki jih je svetovna vojna ustavila. Odkril je cele četrti nekdanje miletske-naselbine in svetišče Venere. Posebno dragocene so razne barvane posode in takšne, ki posnema-;o ptičje oblike. Iz varjaških časov so odkrili kamenito ploščo s starimi napisi. шЈШт јЛ^-у.. Ivan Podrïà] Razodetje Kdo še ni videl človeka, ki se proti rvoji volji pripravlja na smrt? Jaz sem ga videl — in tisti trenutek, ko sem ga bil videl, kako se poslavlja od življenja, ki mu je dalo le pelina za hrano in trnja za ležišče, ki pa je bilo zanj edina sreča in edino upanje, sem zaklel v duši in proklel vse one, ki se bahajo pijani življenskih naslad na mehkih blazinah, odeti v žamet, svilo in škrlat. Tisti trenutek se mi je zagnusilo vse, kar imenujejo ti ljudje življenje: bogastvo — razkošje — uživanje — greh--vse, česar niso zaslužili in česar ne bi smeli imenovati življenje. Videl sem človeka, ki je umiral, ker ni hotel umreti. Vse na njem in vse v njem se je borilo s smrtjo, ki jo je zaželel vselej, ko je čutil, da je polna mera njegovih bridkosti, ki pa jo je odgnal vselej, ko ga je objela mrzla misel njene bližine. Videl sem ga — in na prvi pogled mi }e bilo jasno, da je vse, kar hode im česar noče, le obupen boj s smrtjo. Celo misli sem bral z njegovega ble-dosvetlega čela. In te misli so bile strašne. Kakor iskre so švigale med dobrim in slabim, med čednostjo in grehom, med ljubeznijo in sovraštvom. Iskre v vseh bojah — velike in majhne, v kopah in obročih, ki so se vrteli s kozmično hitrostjo. Njegove oči so begale kakor oči plahe srne, aH pa so zijale, kakor zijajo steklene oči mladega leva v muzeiu. Njegovo telo je sličilo voščenemu telesu svetega asketa, ki sem ga bil videl v eni rimskih cerkva. Tisti svetnik iz voska je mirno ležal pred verniki, človek, ki je umiral, ker ni hotel umreti, pa se je premikal, kakor se premikajo udje voščenih teles v panoptiku. Tisti trenutek, ko sem videl vse to od blizu in z naravnimi očmi, se je zasvetilo v moji duši in spoznal sem skrivnost, ki je do tedaj nisem poznal. Pred menoj se je razpolovilo bistvo življenja in uvidel sem, kako napačno sem sodil o človeku. Mislil sem, da je človek pol nebes in pol pekla. Iz te zmesi sem izločil vse višje misli in bil sem uverjen, da sem izluščil zato zrno resnice, prosto dvomov in težkih sluteni. Razlagal sem svojo modrost znancem in mnogi so mi pritrjevali. Zavrgel sem vse teorije ter pomi-Ioval učenjake in umetnike, ki zapravljajo življenje s praznim delom. Človek naj se oprime prve bilke v viharju, vse drugo je postranska stvar. Bil sem človek, ki ne misli na umiranje sredi življenja, med rožami in godbo --- Tedaj pa sem hipno spoznal skrivnost, ki je ni mogoče razodeti. Ni besede, ki bi vsaj spominjala na čudežno razodetje v tistem trenutku. Vsaka beseda bi bila laž in vsaka razlaga pregreha proti najsvetejšemu, kar je doživel človek v najglobljem dnu svojega srca. Kdor je kdaj videl od blizu in z naravnimi očmi človeka, ki jemlje slovo od samega sebe, sredi življenja in sredi dela, — kdor je videl za njegovim čelom med nebom in peklom švigajoče iskre in je videl njegov voščeni avtomat, temu ni treba razlage, ker je videl in — razumel vse. Kdor pa ni videl, ne more razumeti, kajti človek, ki sem ga videl, — to sem jaz in vsi oni, ki so se videli v objemu smrti in so umirali, ker so hoteli živeti. Te besede v skomin in tole zgodbo za slovo: Cestar Andrej in njegova nevesta Pri podružnici sv. Urha je že odzvo-nilo poldne, cestar Andrej pa je še vedno drsal in strgulil na zavitem klancu pod Rebrom. Izza oblakov so prisvetili medli žarki zimskega solnca. kot da bi se sramovali sijati na nezasneženo p'anoto. — Hupa . . . hupa ... se je oglasil nad klancem motor in že je zdrvelo navzdol po zmrznjeni cesti tesno ob cestarju brneče kolo. — Kako. da nisem slišal, kdaj je zvonilo, si ie očital Andrej, ko je pogledal na svojo debelo žepno uro. Pobral je železne grablje in drsalo ter šel navzdol. Počasi, enakomerno, mehanično. Skočil je nerodno čez jarek, oprai roke v primrznjenem studencu, sud Bi na štor in segel po južini. Kdor bi ga bil videl, ko je sedel takole na štoru, bi se nedvomno čudil, kako je mogoče, da samotari tak fant, močne postave, lepega obraza in bistrih oči tako daleč od sveta na samotni cesti. — Kam pa, oče? je pozdravil Andrej očanca, ki je krevsal navzgor po klancu s pristno gorjačo v roki. — Bog daj in blagoslovi! je odzdravil očanec, zamahnil z gorjačo v podobi križa i« nadaljeval: — Dol! na sodnijo so me klicali. Saj tfeš, zaradi tiste nesreče tam pod Jamo. Ti prokleti mobilisti drve kot nori in briga jih cel svet in vse postave, sem dejal. Povozijo človeka, pa jim je toliko, kolikor mesarju za kravo, sem dejal. In gospodje so kar kimali. Vraga, saj si ga videl, stal sem doli pred Brentarjem in govoril s kromarjem. pa ti je pritreskal, da m« je. tako mi duše. kar potegnilo na tla. No, pa zbogom, Drejc, se je poslovil dobrodušni očanec. — Zbogom, oče! je pozdravil Andrej in odložil prazen lonček v pleteno torbo za štorom. Zvil si je cigareto, jo prižgal z vžigalnikom in spuščal v mrzel zrak modre kolobarje. Za njegovim hrbtom je zašuštelo. Andrej se je obrnil in vstal. Po stezici je prihajalo navzdol brhko dekle. — Kar prestrašil sem se, jo je pozdravil nagajivo Andrej. Dekle se je glasno zasmejalo: — Jaz pa tebe nič. Tudi Andrej se je smejal: — Sai hodiš kot divja koza! — Pa grem, če ti ni prav! se je odrezalo dekle. — Beži, beži, Francka, mar misliš «ares? In oba sta se smejala. Sedla sta na štor in prijetno jima je bilo. — Kaj pa poldne? Kdo je pozabil zvonit? Ti ali oče? Dekle se je smejalo. — Kaj pa praviš? Čuden sf, veš. Še poldne ni bilo, pa sem že zvonila! je rekla užaljeno in se odmaknila. Andrej jo je pritisnil k sebi in rekel: — Da si prej pri meni, kaj ne? Slišal pa zares nisem. — Bogve, kaj vse misliš. Samo name ne. — Francka? — Če je pa tako, ga je pogledala x oči. — Dekle, dekle! — Povej po pravici! Andrej jo je objel okoli pasu to rekel: — Toliko mislim nate, da sploh ne mislim na drugo. — Na drugo? Kje Pa jo imaš? Andrej se je zasmejal na ves glas. — Pusti me! se je hotela izmakniti njegovemu objemu. — Počakaj vendar, da ti povem. Po klancu navzgor je brenčal zaprt avtomobil. — Pusti me, ljudje so. Je rekla. — Naj bodo ! Rekel sem, da ne mislim na druge stvari Še na prošnjo ne! — To pa moraš! se je potolažilo dekle. — E, Francka, težko je . ., Kdaj boš moja? — Tukaj že ne. — Kako tukaj? — Glej ga, glej, nevedneža! Pa praviš, da jaz pozabim. — Nič nisem pozabil. Saj bova šla drugam. — Potem bom pa tvoja. — In sedaj nisi? Deikle je povesilo oči in sklonilo glavo: — Saj veš, kaj mislim. — Oh, Francka, vem, vem. — Kar prošnjo naredi, pa bo. Ti imaî pravico. — Ko jih je pa toliko! Še to sem komaj dobil. — Pa ti si pri prvih. Sai sem brala. — Francka, Francka, ti ne veš, kako je! Vsi smo Invalidi. Dekle se je stisnilo k njemu: — Zame? — Zate, zate vse! In Andrej jo je objel kakor Še nikoli. — Zdaj pa moram iti. se je oprostila Francka. — Zbogom, Francka! Jutri pridem pa jaz! — Jutri? — Sai je nedelja. — Kar zažvižgaj! je rekla in že Je bita zgoraj v goščavi. Andrej je stal m gledal za njo dolgo, dolgo. .. Pogledal je na uro in si rekel: — Še malo, pa bo. Danes je soboîa, Vzel je grablje in drsalo, vrgel čez ramo torbo in šel navzdol po cesti, da razgrabi še kup gramoza na ovinku pred križem. V mislih na Francko in v skrbi za mater, je bil razgrabil že cel kup, ko je na vrhu klanca pošastno zahupalo in se še bolj pošastno zasvetilo dvoje velikih svetlih oči skozi vlažno meglo. Brrrss — je brnelo in sikalo. Andrej je pograbil hitro še drsalo, ki je ležalo preko ceste--in zabrneio je glasneje, odskočilo in zdrvelo navzdol po klancu ... Franc-ka — Je-zus ... je ječalo in se zvijalo sredi ceste, gori s hriba sv. Urha pa je odmeval otožno večerni zvon . . . Ej - An - drej - ej - An - dre' ej-ej . . . Usoda odpuščenih kaznence\ Vtisi in izkustva pravosodnega ministra - kaznenca Naši čitatelji se gotovo še spominjajo afere bivšega saškega ministrskega predsednika in pravosodnega ministra dr. Ericha Z e i g n e r j a , ki so ga njegovi politični nasprotniki zapletli v senzacionalen proces in ki ga je sodišče obsodilo na ječo. Dr, Zeigner je po prestani kazni objavil svoje vtise, izmed katerih priobčujemo naslednje: Strašna monotonija Zamislimo se, kaj oblikuje človeka in njegovo življenje, dokler je še na svobodi. Razgovarja se s svojimi domačimi, gre na delo in vidi spotoma ljudi, trgovine z njih izložbami, nebo, cvetlice, živali, otroke. Pri svojem delu govori s svojimi tovariši in čita časnike. V nepregledni pestrosti sprejema vtise in ta sprememba povzročuje, da se ga ne polasti čezmerno noben lep in noben slab vtis, kajti že v naslednjem trenutku sledi enemu vtisu drugi. Mogoče živi tudi v erotično seksualni skupnosti z ženo, ima otroke, goji cvetlice, doživlja letne čase. vidi sveže boje in spreminjajoče se oblike. Vse to neprestano draži njegovo življenje, njegov notranji železni organizem se oživlja m njegovi možgani so neprestano na delu. In vse to prestane na mah. Človek, ki je še včeraj živel sredi življenskega vrtinca, čigar duševno in telesno življenje je brez vsega tega vobče nemogoče. sedi naenkrat v maihni celici zaposlen z delom, ki ubija duha sam s seboj v strašni monotoniji Njegov organizem funkcijonira še dalje, toda manjka mu vsaka možnost normalnega odpoč;tka. Njegovo na delo nava;eno telo se mora bav'ti z navidezno zapo- slitvijo. Sicer dobi knjige, ki pa na splošno ne odgovarjajo njegovemu duhu. Še le po dolgih tednih dobi pravico, da sme čita ti časnike. Prevzame ga topa monotonija in se zakrkne. Pojavljajo se motnje duševnega deiovanja, halucinacije, prividi. Mali doživljaji njegovega jetništva — pismo od doma, spor s sojetnikom ali uradnikom — so premočni, ker se ne morejo izravnati z drugimi, kakor se to godi zunaj na svobodi Zato ni čudno da postane jetnik že po nekaj mesecih popolnoma labilen. Izgubil je ravnovesje. Vse mu je narobe, spori s sojetniki in z uradniki se množijo. Najmanjši povod zadostuje za vznemirjenje vsega zavoda. Tako se n. pr. spominjam noči v Bautzenu: pripravljala se je nevihta. Najmanjše vremenske spremembe delujejo silno na jetnike. Uradniki morajo tekati od celice do celice, miriti ietnike in jim nuditi čaja. Največ samomorilnih poskusov se izvrši med nevihtami. Nedvomno tvori tudi popolna nemožnost seksualne razbremenitve vzrok težkih nervoznih motenj, ki imajo neizbežne posledice. Jetniški zdravnik, sposoben. pameten, človečanski gospod je izrekel svojo sodbo o današnjem načinu prestajanja kazni z besedami: »Ako bi smeli ministrstvu povedati, kar bi morali povedati na podlagi naših poklicnih izkustev, bi mogli samo svetovati. nai se napravi čimprej konec vsemu sedanjemu sistemu.« Zopet na svobodi,. Opazujte odpuščenega kaznenca prve dni njegove nove svobode! Prva reak-ciia na prisilno monotonijo ie običajno silna želja sprehoditi se. gibati in si zopet ogledati zrak. cvetlice, orirodo. To- da odpuščeni jetnik mora s strahom doživeti spoznanje, da ne zmore več niti majhnega telesnega napora. Njegove • mišice so oslabele, njegova odločnost in volja sta uničeni. V jetnišnici je bil številka brez volje, mladoleten otrok ter je živel brez lastne odgovornosti. Zalo je njegova vo.ja oslabela ter si ne upa živeti in delati na lastno odgovorajst. Poleg tega napravi zapor in predvsem sramota iz kaznencev samohrje Nc znajo se več vživeti, se izogibaj, ljudi in postajajo čudaki. Iz lastnega izkustva vem. kako težko se privadi odpuščeni kaznenec občevanju z ljudmi Cestni promet, da, celo večje družbe in veliki zlasti visoki prostori ga vznemirjajo. Spominjam se vtisa, ki ga ie napravi o name Lipsko, ko sem zapustil iečo Čutil sem se nesigurnega posebno pa sem bi! vznemirjen zaradi hitrosti cestnega prometa in velikega števila ljudi. Ko sem prisostvoval v Alberthalie plesni prireditvi Pavlovne, nisem mogel slediti njenemu plesu, kajti ljudje, velikost in višina prostorov so me vznemirile. Celotni organizem se je bil namreč privadil prostornini jetniške celice. Se hujše pa so seveda posledice za delazmožnost odpuščenega kaznenca. V ječi nima človek normalnih možnosti za svoje delo. Kaj pomeni to v današnjem času, ni treba govoriti. Če se posreči kaznencu, da pride v to ali ono racijo-nalizirano podjetje, mora v kratkem uvideti, da so njegove telesne in duševne sile odpovedale. Hitrost dela se je povsod povečala. Delo v tovarnah je postalo nevarnejše, kar dokazujejo vedno višje številke. Mogel bi navesti najmanj deset primerov, ko se mi je po dolgem prizadevanju posrečilo preskrbeti delo tem revežem. Toda že po nekaj dneh so mi sporočili, da so zapustili delo, ker kratkomalo niso mogli vztrajati. In vsi so nedvomno imeli trdno voljo, služiti si kruh s poštenim delom. V času kazni izvajano »usposoblje-vanje za socijalno življenje« rodi svoje sadove. Možno je, da odpuščeni kaznenec izdrži nekoliko dni, nato pa izgine iz njegovega spomina ječa in velike težave, ki ga obdajajo z vseh strani, mu izpodmikajo tla. In država prične znova s svojim »usposobljevanjem«... 0 čem razmišljajo živali če bi podgano, brihtnega psa in šestletno dete na isti način podvrgli preizkušnji o višini njih inteligence, kdo neki bi med njimi najbolje odrezal? Učenjaki doslej take preizkušnje še niso napravili. Toda sijajne zmožnost nekaterih živalskih vrst, ki so jih te pokazale pri večih inteligenčnih poizkušnjah. močno kažejo na to, da bi baš otroci nemara slabo odrezali. Področje, v katerem kakor vse kaže, živali daleč prekašajo človeka, je njih zmožnost, da se iz izkušenj nekaj nauče. Pregovor pravi, da kdor se je opekel, se ognja boji, dasi iz vsakdanjih :zkušeuj vemo, da ta pregovor pri človeku ne drži, a da natanko velja za vse živali. Dr. Warner, asistent za živalsko psihologijo na columbiiski univerzi v Newyorku , je preizkušal inteligenco belih m'ši, psov, golobov, ščurkov in še nekaterih drugih živali ter dognal, da se iz živl.ienskih izkustev nekai nauče celo ribe. ki iih ponavadi ne prištevamo med prvorazredne mojstrovine stvar-stv? Neki ovčarski pes — Fellov mu je ime in njegov gospodar je Jakob Herbert iz Detroita — se je tudi mora! sprijazniti z Warnerjevo preizkušnjo. Vzlic temu. da je pes star šele 4 leta, je vendar čudovito naglo in pravilno rešil skoro 30 precej težavnih nalog, ki so mu jih zadali. Naloge so zahtevale precejšnjo kombinacijo misli. Sprva so domnevali, da je psu tekom preizkušnje pomagal »misliti« njegov gospodar, ki mu je z rokami dajal različna znamenja. Toda, ko so nato preizkusili psa na samem — gospodar je bil ta Čas v sosedni sobi — se je pes v istih nalogah ravno tako dobro izmotal. Tudi tedaj ni odpovedal, ko mu je gospodar ukazal, da mora poslušati na povelja drugih ljudi, ki so bili psu povsem tuji. Pes je n. pr. z lahkoto razločeval cigaretne škatlice od driror:h. ki so jih postavili predenj. Qo-spodar mu je med drugim tudi zabičfl, da ne sme pustiti da bi se kdo dotaknil neke učiteljice. Nato se ie tef približal gospodar sam in se je ie skušal dotakniti. Pes ga je brez oklevanja naskočil. — ^ — Profesorji in dijaki columbijske univerze so uverjeni, da se je tekom časa v možganskem aparatu tega psa nabrala ogromna množica nekih izvestnih asociacij med predmeti in besednimi zvoki, da je ta pes nekako preživel tisti stadij človeškega življenja, ki ga preži ve otroci preden se nauče govoriti. Zanimivo je tudi to, da je bil Fellov tako gibek v obvladanju svojih mišic, da so ga lahko naučili vsakovrstnih še tako kompliciranih kretenj. Gledalci, ki so bili navzoči pri preizkušanju, so ugotavljali, da bi se najbrže ne našlo mnogo otrok v starosti od 4 do 6 let, ki bi bili zmožni zadane naloge tako točno izvršiti kakor pes. »Sam,« pravi dr. Warner, »nisem še nikoli preizkušal duševne dovzetnosti otrok, a vzlic temu lahko trdim, da je pes pokazal uprav neprekosljive zmožnosti v tem, da se zna ravnati po pridobljenih izkušnjah, čeprav Fellovu res ne moremo pripisovati, da bi med psi zavzemal kakšno nenavadno visoko inteligenčno stopnjo. Uverj.en sem, da bi pri tekmovanju z enako starimi ali celo starejšimi otroki pes gotovo ne ostal zadnji.« Razen Warnerja so delali poskuse z živalmi še mnogi drugi učenjaki, da bi dognali, kolikšne so njih zmožnosti, ravnati se po izkušnjah. N. Triplett. profesor na učiteljišču v Cansasu. je skušal dognati, če je moči ribo. tedaj žival, ki je na prilično nizki inteligenčni stopnji, pripraviti do tega, da bi znala krotiti svoje naravno poželenje — apetit — po malih pisančkih. V ta namen je položil v stekleno kadico napolnjeno z vodo, dve ribi. Več mesecev iih ie krmil s pi-sančki. dajal iima je. kolikor sta mogli požreti. Potem pa je kadico s stekleno steno predelil v dve polovici. Sprva sta se ribi neprestano zaletavali v steno, a pozneje se je videlo, kakor da so jih izkušnje polagoma izmodrile. da nista več butali z glavo v steno, za katero so plavali pisančki. Ko 'e profesor čez nekaj časa steno spet odstranil, ribi sploh nista več zalezovali pisančkov kakor da sta se navadili krotiti svoje poželenje. Zanimivo je vedeti, da so bili pred tem poskusom učenjaki mnenia, da se ribe vobče ne moreio ničesar naučiti. Pri nekem drugam poskusu so krmili žabo s ščurki, potem pa so mokri pesek. na katerem je sedela žaba snoj'li z močno električno baterijo. Na drugi pol baterije so pritrdili tanko bakreno žico in nanjo nabodli ščurka. Ko je žaba hlastnila po žuželki, je dobiia prilično močan električni udarec in je hrošča na moč naglo izbrusila iz ast. To ji je šlo tako do živega, da nesrečna živalica še devet dni nato ni marala nikakršne hrane, a mastnih ščurkov se še devet tednov pozneje ni upala lotiti. Ena sama izkušnja jo je toliko izpametovala. Pri poskusih, da ugotovi živa sko inteligenco je dr. Warner uporabljal tudi labirinte, ker se mu je zdelo, da mu bo na podlagi teh moči največ ugotoviti. Poskuse je delal na ta način, da je žival spustil v labirint pri enem izmed zunanjih vhodov, a hrano, ki bi si jo naj žival poiskala, je položil nekje v notranjščino labirinta. Za žival ie vsekakor precej težavno najti pravo pot. ki pelje do hrane, zakaj od vhoda vodi mimo pravih potov še nešteto slepih stez, v katerih se je kaj lahko izgubiti. Pokazalo se je, da živali spočetka zelo pogo-stoma zablodijo in da poteče mnogo časa, preden najdejo pravo pot. Toda zanimivo je to. da ko so jo enKrat s trudom našle, je nikoli več ne pozabijo. Podgana n. pr. teče po vseh hodnikih, kolikor more hitro in niti za trenutek si ne pomišlja na križiščih, od koder se odcepljajo slepi hodniki. Ker naide pravo pot ponoči ravno tako lahko, kakor podnevi, bi človek dejal, da se pri iskanju zanaša na tip, čigar živčevje je baš pri teh živalih visoko razvito v nogah. Opice in razne vrste ptic. ki so jih preizkusili. so se v labirintu znašle z velikansko težavo, a pozneje so pravo pot ohranile v spominu bolje kot vse druge živali. Morski prašički in ježevci, ki niso baš bak'je med inteligentnimi živalmi, so v labirintu spočetja popolnoma odpovedali in je bilo treba poskuse večkrat ponoviti, da ie vzlic temu. katera izmed njih našla pot do skrite hrane. Med vsemi preizkušenimi živalmi, se nam vidijo dvakrat komične; tako so na primer Dajaku letra in trebuh (kakor Panuancem na Novi Gvineji) in ne srce codež niegov;h čuvstev Odtod rečenice kakor »ta misel mi je daleč od trebuha«, ali pa »ne vem. kaj misli, toda njegove besede mi trkajo v mo-jpm trebuhu« Če Daiak reče. da »nima ničesar v trebuhu«, se to ne nanaša na njegov želodec, nego pomeni, da »nima nič pameti«. »Jetra so me zabolela, ko sem ču'1. da mi je pogorela koča.« razodeva nieo-ovo bolest in -motfh ieter je konec« pomeni, da si ne ve več pomoči. »N'egova ietra so bogata na delu« znači veliko hvalo in pove. kako je kdo neumoren in marliiv. če pa komu želi kaj zlega, mu privošči s trebuhom in z jetri. Dajak si gradi kočo ob bregu reke nad vodo in jo. Če le mogoče, skrije med džungelska drevesa. Kakor na Novi Gvineji ob Sentnni.rsikem iezeni so tudi tu koče zelo dolge stavbe na ko- leh, razdeljene na toliko in toliko »rodbinskih prostorov«, kjer vsi ljudje v svojih posebnih sobah kuhajo, jedo, spe, žvečijo palmov sad in marno pljujejo; na straneh so zaklopci, kjer lahlko, če jim preti nevarnost, skočijo v vodo, zgoraj pa leže na letvah in prečnih tramovih ščiti, puščice in lokovi. kopja. najprej sam nekoliko iz vsake čase, da preveri goste, da palmovo vino ni otro-vano. Pri Dajakih je zakon, da je treba gostu postreči z jedačo in pijačo in zato mu, preden odide, ponudijo plitvo ko» šaro neskuhanega riža; na vrhu pa leži na pol v rižu zakopano jajce. To darilo vzame tujec s seboj Vsakovrstne košare in džungelski zakladi Če' pride belec v njihovo bočo v po-sete, mu najprej ponudijo pijače. Vsi njegovi spremljevalci z radovednimi sostanovalci in hišnim gospodarjem vred stvorijo okoli njega krog, na kar mu prinesejo s palmovim teddyjem napolnjene čaše; toda hišni gospodar spije Tudi pri Dajakih je zelo razvita vera v človeškega tigra. Oni verujejo, da lahko kdo tudi po naključju postane človeški tiger, ako je na primer dobil na' ustnice slino takega tigra. Na Cele-besu si znajo človeški tigri privzeti tudi zunanjost svinje ali opice, na Javi in Sumatri jih spoznaš po tem, da nimajo zigornje ustnice preklane. Ustnice člo- MLAD ПАЈАК veškega tigra od žvečenja palmovega listja nikdar ne počrne, nego obdrže svojo naravno rdečo bojo, ker se sok ■takih ustnic ne prime; tudi je obraz navadno temnejši in jezik nenavadno dolg. Kadar človeški tiger zalezuje človekay se le-ta nenadoma začuti zmedenega in slabotnega. In ko tiger naposled doseže, svojo žrtev, ki se je že prej onesvestila, Jo razmesari in požre jetra iz njenega telesa. Nato posamezne kose sipet skrbno zloži in obliže s svojim dolgim ie-»kom, dokler člove/k ne dobi spet svov je prejšnje podobe. Ko se zbudi iz orno, tiče, niti ne sluti, da nima več jeter, in gre domov, ali ker mu nedostaja organa, brez katerega se ne da žive-ti. mora v nekaj dneh umreti. Da spoznajo, ali je kdo človeški tiger, se poslužujejo domačini na Cele besu to tudi nekatera dajaška plemena na Borneu naslednjega sredstva: v ponvi segrejejo damarsko smolo, dokler ne tavre, osumljenčevo roko pa zavijejo v liste, tako da ostane prost le sredinec Le-tega mu za sekundo potisnejo v vrelo smolo, fstočasno pa prfžigo palmove zvitke na čast nad'zemskim in podzemskim bogovom. Nato počakajo, da se smola na pmstu ohladi, in če prst al opečen, je osumljenec nedolžen. ZNAČILNA NORVEŠKA ZIMSKA POKRAJINA (ŒeJ uvodni čiaaekJs Dalak v svečani opremi s piščaljo in bojno sekiro s človeškimi lasmi. O zdravljenju Nedavno so znanstveniki odkrili nove metode zdravljenja, s katerimi se doseže trdnejše spanje, ki res nekaj zaleže. Dognali so, da postane spanje globlje, ako so spočiti nekateri organi človeškega telesa. Na posebnem medicinskem oddelku chicaške univerze, kjer se slavni profesor dr. Jatsobson že dolgo ukvarja s tem problemom, so mnenja, da bo to vprašanje sčasoma postalo za človeško zdravje ravno tako velike važnosti, kakor vprašanje diete. Našli so, da je človeku potrebna čisto posebna vrsta pouka, če hoče doseči v spanju ono idea'no mero poč.tka. ki ga zdravniki imenujejo višjo stopnjo razbremenitve mišičevja. Pacijenti prično s tem, da v kak' mirni sobi ležejo na hrbet k počitku. Pozneje jim zdravniki razlože. kako se človek v vsakršnem telesnem položaju popolnoma razbremeni, uče jih, kako se lahko ognejo vsaki napetosti v mišičevju, ki zelo slabi spanec. Posledice nočnega duševnega dela Pri ljudeh, ki ponoči opravljajo kako duševno delo. so nekatere mišice neprestano obremenjene. Nekateri psihologi so postavili teorijo, da je tudi duševno delo odvisno od delovanja mišic. Čeprav ta t®orija še ni dokazana, so vendar s poskusi na chicaški univerzi ugotovili, da takrat, ko so očesne mišice in mišice govorilnih organov popolnoma razbremenjene, popusti tudi intenzivnost razmišljanja, a včasi delovanje možganov v tem primeru popolnoma preneha. Poskusi kažejo, da je priroda človeku podelila možnost, da lahko delovanje možganov popolnoma izloči. To sposobnost pa je človeku moči doseči samo s temeljitim študijem telesa njegovega delovanja in reakcij. Studii nazadnje tudi ni tako težak, kakor se vidi na prvi mah, zakaj jasno je, da se človek lahko nauči tudi vseh drugih umetnosti, n. pr. biljarda, golfa tenisa itd., ki v načelu niso nič lažje Tudi tu, kjer gre za duševne funkcije, igra razbremenitev mišičevja važno vlogo. Zlasti velja to pri petju, kjer ie treba držati mišice v grlu popolnoma razbremenjene. kar morajo seve nadzorovati možgani. ki imajo mimo tega še nalogo nespečnosti skrbeti za to, da ostanejo povsem svobodne tudi mišice nihalnih organov. Nova veda o razbremenitvi mišičevja bo zaradi tega skoro gotovo našla pot v glasbene šole, kjer se bodo bodoče generacije pevcev na njeni podlagi učile obvladati vse tajne pevske tehnike. Doslej se te moderne metode seve niso uporabljale, zakaj dosedanji mojstri petja po večini niso ničesar razumeli o načelih psihologije in anatomije, ki igra baš pri petju zelo veliko vlogo. Tudi sanje so v neki meri odvisne od napetosti v mišičevju in če je ta posebno velika, tedaj se izraža v tem, da človeka «mora tlači», kakor pravimo. Mimo tega pa gre pri sanjah tudi za duševno delovanje v obliki fantaziranja. Kakor smo že omenili, pa se to lahko prepreči s popolnim razbremenjenjem mišičevja, s čimer se potemtakem doseže osvežuioče spanje brez sanj. Človek. ki se svojih misli in občutkov tudi v spanju ne more otresti, potrebuje, kakor pravijo, nekaj spanja še vmes. med dnevnim delom. Zategadelj so zdravniki našli več načinov jddiha, ki bi jih za mnoge ljudi kazalo uvesti tekom delovnega časa. zakaj laboratorijski poskusi so pokazali, da se človek, ki jih uporablja, v kratkem času lahko temeljito odpočije. Razbremenitev mišičevja in nervoznost Problem razbremenitve mišičevja je tesno zvezan z nervoznostjo in strokovnjak. ki pozna nove metode zdravljenja in ima v njih že nekaj prakse, lahko s sistematičnim opazovanjem do-žene mnogo simptomov nervoznosti, ki bi sicer ostali povsem neopaženi. Nervoznost se posebno jasno pokaže tedaj, ako posebna občutja silijo človeka k joku. V tem primeru se nervoznost naj-laglje dožene. Težje je, če pacijent pri tem sikuša s silo prikriti notranji nemir, zakaj s tem zdravnika lahko popolnoma prevara in ga ovira pri zdravljenju. Ljudje, ki imajo močno nagubančeno čelo, ki nervozno prepletaio prste in kakor brez c!lja begajo okoli, kažejo, da je njih mišičevje pod stalno napetostjo. Za znanost je neprecenljivega pomena, da ume te naDetosti tudi objektivno meriti, ker s tem doseže najbolj jasen vpogled v jakost bolezni. Novi načini študija in zdravljenja ner-voznosti ter nespečnosti temelje na psihologičnih poskusih. Po dosedanjih dognanjih sodeč, bo nekdaj moči mnoge pojave utrujenosti odstraniti s primernim razbremenienjem mišic, ki jih povzročajo. Ti načini so danes seveda šele v povojih in preteklo bo še mnogo časa, preden bo uspelo doseči popolne m trajne uspehe. Mnogi ljudje se sicer zavedajo svoie nervoznosti. toda malo jih ie med njimi, ki bi mogli dognati simptome te bolezni in ki bi bili zmožni presoditi, če rtjîH bolezen ni morda v kaki zvezi z ostalimi organi. Zaradi tega ne vedo. ako poleg razbremenitve mišičevja ne bi morda potrebovali še zdravnika ali celo pomoči kirurga. Nobeden ne trdi. da razbremenitev mišičevja v vsakem primeru prinese trden, okrepčujoč spanec in da človeka ozdravi nervoze. Toda. da k temu mnogo pripomore, je sedaj nesporno do-gnano. , , ........*...............................................................« Morski pajki Čudne živali so to. Pravimo jim. paj» ki, ker so jim po obliki zelo podobni in so prav tako poraščeni z gostej» šimi ali redkejšimi dlakami, čeprav so raki. Ker imajo dolge noge, bi mislili, da so tudi tako nagli in gibčni kakor pajki, p.. so v resnici silno okorne in počasne živali, da se v tekoči in ne» mirni vodi niti ne morejo premikati. Zato žive le v mirnih vodah na blat» nem ali sipnatem, z algami in drugimi rastlinami poraščenem dnu. kjer se s težavo in strahom skrivajo pred svo< jimi sovražniki. Nerodne živali, ki razen svoje stra» &ece zunanjosti nimajo drugega orož» ja, si skrivališča na prav originalen način ustvarijo kar same. Maskirajo se. kakor so se v vojni maskirale topov» ske baterije Pticam in drugim živa» lim je bolj naklonjena in radodarnej» ša priroda podelila njih okolici po» dobne oblike in barve, morskim paj» kom pa zmožnosti, da se sami prena» rede Anneni, trdi oklep ie noln luk» njic, bodic in dlak. kjer se lahko pri» înejo majhni polipi školjke in polžki ter vzrastejo tudi razne gobe in rast» line. V jadranskih pristaniščih prineso ribiči vsako iutro velike množine mor» skih paikov v redko nletenih košarah tla trg Noge so jim tako zanletene in «medene med seboj da prodajalci le s težavo ločijo posamezne paike od drugih Naiveč jih pokupijo ubožnejši sloji Gospodinje kuhanim pajkom etolčeio noge in iztrebiio mrvice mesa, iz bodečega pokrova pa vzamejo ru» meni drob in meso ter ga razdele na majhne koščke Osoljeno in nononra» Ho meso notreseio s neteršiliem in drobtinami, pokapajo z limono ter polijejo z mrzlim oljem ter napolnijo s to mešanico pajkovo lupino — pa je delikatesa gotova. Kuharicam je tudi znano, da za polno lupino le ob polni luni zadostuje meso enega pajka, dru» gače je pa treba meso dveh Jed je za» res imenitna, zlasti vzbuja žejo po čr» nem vinu, ki na taki slani in oljnati podlagi tudi ne zaleže tako kmalu. Starodavni narodi, pred vsem pa kulturni Grki so morskim pajkom pri« pisovali prav posebne talente Smatra» li so jih za posebno brihtne in celo dovzetne za muziko Kako morski paj« ki izražajo svojo muzikaličnost. ker so mutasti. nam ni znano, mogoče so bili pa v starih časih moderni plesi, ki so jih znali plesati tudi pajki s svojimi slokimi koščenimi nogami, kakoršne so danes pogoi dobri in popolni plesal» ki Sliko morskega paika so nekdanje krasotiee nosile na nakitu, celo na Cr» škem denarju ie njegova podoba in tudi boginia D'ana v Ffezu ie imela okrog vratu kolije z dolgokrakim. or» namentalnim morskim pajkom. Kot kraljica lovcev in mesečine ali fantov» skega solnea torej prava zaščitnica klasičnih krokarjev, se nač »-udi ni bra» nila sladke kanlilce z razbeljenih go» ric svoie domovine Da so morski pajki s težkim vinom v nekaki zvezi, nam dokazuie tudi ob» našanie ianonckega sorodnika našega morskega naika pri hoji Ta čudak, ima navado da pri svojem okornem pr^m'kaniu po morskem dnu vzdigne zadnii dve noii in iih rabi za to. da si vzdržuje ravnotežje fer krj]j 7 nj;mj okrog sebe kakor pijanci z rokami. Na naši sliki vidimo velikanskega morskega pajka, ki živi do 700 m glo. boko ob japonski obali. Naš orjak me» ri raztegnjen 4 m v premeru, vendar tudi do 5 m niso redki in zaradi svoje velikosti spominjajo na predpotopne pošasti. Grozni so na prvi pogled in človek bi mislil, da so mu nevarni, ven. dar je pa tudi ta orjak lena neroda, kJ na zraku ne more nositi niti svojega telesa. Neki učenjak pripoveduje, da so mu tako «zver» živo prinesli ribiči, on jo je privezal za nogo z vrvico na čoln. Ce je bila voda popolnoma mir» na, se je orjaški pajk dostojanstveno sprehajal po dnu, čim pa je potegnila sapica in vznemirila vodo, je giganta premetavalo sem in tja. Današnia umetniška priloga nam каге oca/ta Triglava v vsej njegovi mogočnosti z ledenikom in vrhom severne stene. Original je z Begunjskega vrha posnel g. Egon Flumnsea^ «ŽIVLJENJE F SVET» stane celoletno SO Din, polletno 40 Din. četrtletno 20 Din, mesečno 8 Din. — Posamezne t'evilke stanejo v podrobni prodaji samo 2 Din. — Naroča se pri upravi: Ljubljana. Prešernova ul. 54. Naročnina za inozev vo: ITALIJA četrtletno 8 lir, polletno 16 lir. celoletna 3o lir. — FRANCIJA mesečno 4 franke. ČEŠKOSLOVAŠKA mesečno 6 kron AVSTRIJA mesečno 1 šiling. AMERIKA In ostalo inozemstvo 1 in pol dolarja na leto. Urejuje Božidar Borko. - Izdaja za Konzorcij Adolf Ribniku. - Za cN~*dno tiskamo d.