J»1 SniiP7« ■sni Cena 3 din, za Italijo 1.40 L. j>0Stnlna plačana v gotovini. -A V Izvlečki sporedov inezcmshlh postaj KONCERTI RESNE GLASBE Nedelja: 6 Hamburg: Pristaniški 4. 10.15 Bukarest: Simfonični 4- 11 Lipsko: Beethoven: Simfonija št. 5 v c- molu (RO). 11 Frankfurt: Haydn: Koncert za violino, violončelo, oboo, fagot in orkester. li Praga: J. Suk: »Zrani« - simfonična pesnitev. 17.17 Bukarest: Orkestralni 19 Sottens: Orgelski 20.15 D. Sender: Orkestralni 20.25 Koln: Orkestralni 4. 20.50 Beromunster: 4 tria. 21 Francija I.: Simfonični 4. 21 Sottens: Andersen - Stravinsky: . 21.40 Italija I.: Simfonični 21.15 Praga: Narodni $. 23 P. Parisien: Orkestralni 4-»Slavček«. Ponedeljek: 11 Frankfurt: Pevski 4 s klavirjem. 20 Sottens: Orkestralni 4- 20 Sofija: Simfonični i. 20.10 Budapest: Orkestralni 20.30 Breslau: 4 RO, zbora in solistov. 20.45 Francija I.: Simfonični 21 D. Sender: Beethoven: V. simfonija (berlinska Filharmonija, dirigent Furtwangler). 21 Italija I. in II.: Vokalno-simfo- nični koncert. 21.30 Koln: 4 berlinskih simfonikov. 21.30 Praga: $ Smetanovih skladb. 23 Praga : 4 češke glasbe. 23.30 P. Parisien: Vokalni Torek: 17.20 Praga: češka komorna glasba. 17.30 D. Sender: Orkestralni 18 Dunaj: Nordijske pesmi. 18.10 Beromunster: Francoska komorna glasba. 18.25 Frankfurt: Zborovski 19.20 Bukarest: Orkestralni in pevski koncert. 20 Bukarest: Haydnov 4- 20 Sofija: 4 komorne glasbe. 20.10 Beromunster: Orkestralni 21 Praga: 4 češke glasbe (RO). 21.15 D. Sender:-Narodna glasba. 22.30 Italija II.: Zborovski 22.45 Breslau: 4 za čelo, flavto in klavir. Sreda: 16.15 Hamburg: 4 RO. 17 Beromunster: 4 klasične glasbe. 17.30 Praga: češka komorna glasba. 18.25 Frankfurt: Bachove skladbe izvaja RO in zbor. 19.15 Budapest: Schubertov #. 19.30 Italija IH.: Zborovski |. 20 Bukarest: Bach: »Pasijon po svetem Janezu«. 20.15 Dunaj: & Huga Wolfa (dunajski filharmoniki in operni zbor). 20.15 eromunster; Borodinov $. 20.30 Sottens: Simfonični | RO. 20.30 Sofija: Instrumentalni 4. 21 Praga: $ češke Filharmonije. 21,20 Bratislava: A. Moyzes: Simfo- nija v D- duru, op. 4. 24 Francija I. (B): Simfonični četrtek: 14.30 Poste Parisien: 4 na 2 klavirjih. 17.15 Italija skupni spor.: Violinski 4 s klavirjem. 20 Bukarest: Simfonični 4 Filharmonije. 20.15 Koln: Brucknerjeva ura. 21 Sottens: Klavirski 21 Italija II.: Simfonični | (sopran in orkester). 21.25 Stuttgart: 4 bolgarskega zbora »Gusla«. 22 Francija I.: Klavirski in violinski koncert. 22.30 D. Sender: 4. 28 Praga: 4 češke glasbe. Petek: 14.10 D. Sender: Orkestralni 4. 15.30 Lipsko: Ž radijskega zbora. 17 Praga: 4 komorne glasbe. 18 D. Sender: Narodna glasba. 20.30 Breslau: Mozartov večer. 20.30 Sottens: Orkestr. in pevski 4. 20.50 Francija I.: Orkestralni 4. 20.55 Praga: Orkestralni 4. 21 Dunaj: Brucknerjevč simfonije (dunajski filharmoniki). ' 21.10 Italija I.: Simfonični 4 (violina in orkester). 22.30 Italija n.: 4 za 2 klavirja. 2)4.45 Francija I.: Simfonični 4. Sobota: 11 Frankfurt: 4 RO. 17 Italija skupni spor.: 4 nabožne gl. 17.25 Hamburg: Nar. pesmi (zbor). 18.20 Beromunster: Klavirski 4. 20 Sofija: Orkestralni 4. 20.10 Budapest: Orkestralni 4. 23 Francija I.: Komorni 4- LAHKA GLASBA Nedelja: 0.15 P. Parisien: Plesna glasba. 10.20 Praga: Narodni 4. 14.15 Sottens: 4 lahke glasbe. 17.05 Ankara: Plesna glasba. 18 Sofija.: 4 lahke in plesne glasbe. 20 Bratislava: Operetna glasba. 21.25 Stuttgart: aLhka glasba. 21.40 Italija HI.: 4 harmonikarjev. 21.55 Sofija: Plesna glasba. 22.45 Budapest: Ciganski orkester. 23.15 Italija II.: Plesna glasba. Ponedeljek: 9.30 Miinchen: Zabavni 4. 10.30 Hamburg: Zabavni | RO. 13.40 Francija I.: 4 zabavne glasbe. 17 Sofija: šolska in narodna glasba. 17.30 Stuttgart: Zabavna glasba. 19 Italija ni.: Sekstet mandolin. 20.15 Miinchen: Plesna glasba. 21 Bratislava: Jazz. 21.50 Italija III.: Moderne pesmi. 22 Sofija: Plesna glasba. 23.15 Italija II.: Plesna glasba. Torek: 13.45 Francija I.: Pisan 4-14.15 Miinchen: Zabavni 15 Breslau: Zabavni 4-15.30 Hamburg: Ljudski 16 Praga; .4 zabavne glasbe. 17.25 Beromunster: Jodlerji. 18 Sofija: Lahka glasba. 22 Sofija: 4 plesne glasbe. 22 Italija III.: Plesna glasba. 22.20 Praga: Zabavna glasba. 23.15 Italija II.: Plesna glasba. Sreda: 13.45 Francija I.: 4 zabavne glasbe. 14.30 Hamburg: Zabavni 4. 16 Praga: 4 zabavne glasbe. 16 Lipsko: Zabavni 18 D. Sender: Lahka glasba. 20.30 Breslau: Dunajski valčki. 22 Bratislava: Slovaška plesna gl. 22.30 Sofija: Narodna glasba. 22.30 Italija III.: Pisana glasba, četrtek: 10.30 D. Sender: Lahka glasba. 13.45 Francija I.: Pisan $. 16 Praga: $ narodne glasbe. 17 Sofija: Lahka in plesna glasba. 17.30 Stuttgart: Lahka glasba. 20.20 Praga: Zabavni 4. 22 Italija I.: Plesna glasba. 22.40 Bratislava: Slovaški plesi. 23.15 Italija H.: Plesna glasba. Petek: 13.45 Francija I.: Pisan |. 14.15 Italija skupni spor.: Lahka gl. 15 Miinchen: Plesna glasba. 19.25 Praga: 4 zabavne glasbe. 20.52 P. Parisien: Pisana glasba. 21 Italija ni.: Plesna glasba. 22.20 Bratislava: Zabavni 4. 23 Dunaj: Zabavna glasba (RO). 23.15 Italija H.: Plesna glasba. 23.20 Budapest: Ciganski orkester. Sobota: 16 Praga: 4 zabavne glasbe.. 17.15 Stuttgart: Lahka glasba. 18 Sofija: Narodna glasba. 19 Italija HI.: 4 zabavnega kvarteta. 19.30 Bratislava: Jazz. 20.15 Bukarest: Zabavna glasba. 21.25 Stuttgart: 4 plesne glasbe. 22 Italija III.: Plesna glasba. 22 Sofija: Plesna glasba. 22.15 Bratislava: Ciganski orkester. 22.30 D. Sender: 4 lahke in plesne gl. ZANIMIVOSTI Nedelja: 19.30 Miinchen: Nemško smučarsko prvenstvo 1940 (reportaža). Torek: 19.15 Beromunster: Mednarodna kronika. Četrtek: 21 Dunaj: O dunajskem velesejmu. 21,35 Beromunster: Boj za osebnost. Predavanje. Petek: 19 Beromunster: Predavanje o romantiki. Sobota: 15.30 Beromtinster: Predavanje o Finski. 17.15 Miinchen: Kulturni dogodki v tednu. 18 Frankfurt: Gledališče in film v radiu. (Cd TEDNIK ZA RADIOFONIjO. LETNIK XII. STEV. UM»j) m ADIC D D mm Al S m SPORED ZA TEDEN OD 10. DO 10. MARCA 1940 NAROČNINA: Mesečne din 12. Pri plačila v naprej dobi narečnik popust, ki znaša za četrt leta din 11, za pol leta din 27. za cela leto din 64. Nakazati ie torej za četrt leta din 25, za pol leta din 45. za celo lete din 80. Popust velja le pri plačila v naprej. Uredništvo in Uprava v Ljubljani. Miklošičeva cesta 7. telelen 31-80. Čekovni račun uprave: Ljubliaaa št. 15.228. Od 30 letnici smrti pesnika A. Medveda (K spominskemu večeru v radiu 12. t. m. ob 20.) Trideset let bo minilo, kar je 12. marca 1910. leta nanagloma umrl pesnik Anton Medved na svoji župniji na Turjaku, prav v času, ko se je njegov duh najbolj razmahnil in kazal, da bo našel pot iz naplavine svoje dobe k sebi, pred katerim se je sicer tako umikal. Ta »najlepši slovenski fant«, kot ga je imenoval Ivan Cankar, je doživljal veliko tragiko kot človek, pa tudi nič manjšo kot pesnik. Stal je med dvema dobama, pa tudi sredi dveh sprtih struj. Medved je pripadal tistim pesnikom, ki so začeli tik pred naturalizmom, pa niso hoteli z njim v moderno, temveč so se pred njim zaprli v svoj racionalistični svet objektivne lepote. To so bili pripadniki klasične estetike, racionalističnega idealizma, prav tako pa tudi objektivnosti forme, v katero so se reševali pred slogovno revolucijo modernih. Toda vse bolj kot plod splošne pred-naturalistične klasicistične umetnosti je Medved plod slovenskih razmer. Ob Levstikovem epigonu Cimpermanu se je učil pesništva. Kljub vsemu skrivanju v epiko in naturno refleksijo, v patos brezosebne šilerjanske drame in tragedije, v ostro bodičje epigramov in satir, je vendar očito njegovo življenjsko razglasje, njegova borba med razumom in čustvenostjo, ki se vedno čuti kot topla pesniška usedlina v marmorno-mrtvih in otrplo-lepih verzih. V času, ko se je zdelo, da bo pesnik premagal neplodni estetski nazor in bi se njegov duh razmahnil in nam dal nove lepe pesmi, je umrl. Za njim sta nam ostali dve zbirki poezij in več dram. Znana in priljubljena je njegova ljudska tragedija Za pravdo in srce, Narodno gledališče v Ljubljani je v začetku letošnje dramske sezone z uspehom vprizorilo njegovo dramsko kroniko »Kacijanar«, med narodom sta znani njegovi ljudski igri »Črnošolec« in »Stari in mladi«. Medvedov dramski prvenec je »Savel«, to je dramska slika, zajeta iz sv. pisma in rešuje zapleteno Savlovo notranjost. Delo bo izvajano prvič v radiu 12. t. m. ob proslavi obletnice Medvedove smrti. Iz radijske vprizo-ritve nam je znana njegova romantična drama »Viljem Ostrovrhar«. Poleg omenjenih je napisal za ljudske odre še tele igre: »Na dan življenja«, »Po-sestrimi«, veseloigri »Na ogledih« in »Rendez - vous«. Kot človek je bil Medved široko-umna in nemirna narava, svoboden in A. Medved: iskren v besedi in vedenju. Kot pesnik in dramatik ima Medved v naši književnosti svoje mesto. On je bil prvi, ki je skušal ustvariti umetniško dramo. Prav bi bilo, da bi se izbrala njegova dela, pesmi in odlomki iz pesniških dram, tako bi nam postal bližji in njegove lepe in klene misli bi bile dostopne nam in našemu času. (Prim.: dr. T. Debeljak, Slovenec 1935; prof. F. Koblar SBL, Grafen-auer: Slovstvo.) Spominski večer ob 30 letnici smrti pesnika Medveda, ki ga priredi ljubljanska radijska postaja, ima tale spored: 1. Uvodna glasba. 2. Anton Medved (govor g. prof. Fr. Koblarja). 3. Pesmi (recitirajo člani Nar. gledališča). 4. Savel — dramatični prizor (izvajajo člani radijske igralske družine). SAVEL (K prvi vprizoritvi v radiu 12. t. m. OSEBE: Savel, Izraelski kralj Jonatan, njegov sin Mihola, njegova hči David Jare, vojak Dan, » Prizorišče: Jeruzalem. Cas: Po zmagi nad Filistejci. Dragoceno opravljena soba s slonokostenim prestolom. Jonatan, David. Jonatan: Oko Jehove čuvaj nad teboj! Nikdar ne loči se od mene, David! Menjajva v znak zaveze srčne pasa! David: Ne, Jonatan! Saj ti si kraljev sin! Jonatan: Kaj morem jaz za to? Kraljevo krono za čustvo dam ljubezni plemenite. ob 20.) Oproda ti si, Savlov sin sem jaz, oba pa v prsih nosiva srce. David: (Odpaše se.) Nadeni torej pas moj, Jonatan! Jonatan: In ti opaši z mojim svoja ledja! Skrivnost odslej iz src izgini nama! Ljubiva se pobratima do smrti, darujva drug za drugega življenje, tolaživa očeta v mračnih urah, trpiva vsako dušno bol vzajemno, domovju posvetiva meč in roko! David: Bodiva v dveh telesih jedna duša! (Objameta se.) Toda še nekaj me teži na skrivnem... Morda zavezo z mano, Jonatan, nečastno zate bo nazival dvor, morda kraljeve sestre same tvoj« odvračale te bodo od pastirja. J o na t a n : Ne, David! Ne govori dlje tako! Velevati ne more čustvo srca ni kralj ni rodna sestra ni dvorjan, A ti povzpel se bodeš više, upaj! In da še zveš, kako te čisla dvor, zakrivati ne smem ti več nečesa: ljubezni plamen si zanetil v srcu Miholl, sestri moji. * M i hal a : Očeta je napadel hudi duh, togote ogenj iz oči mu šviga, na vsem telesu trepeta ... Moj Bog! Povejta, kaj nam je storiti ž njim? Jonatan: Pripravi harfo, David, da zabrenkaš! Mihola : Kako se smili mi nesrečni oče! Jonatan: Odkar besed proroka Samuela poslušal ni in je zažgal Bogu na žrtveniku v Galgali dari, obhaja često tožnost ga moreča. Mihola : Nič več ne pride Samuel na dvor. Jonatan: Prelomil drugič je ukaz njegov, ko ni umoril vseh Amalečanov, prihranil kralja Agaga za plen, odbral ovac najlepših čredo zsse. Zapretil mu takrat je Samuel, pobožni mož ramalhaim-sofinski, in to očeta peče, to mori.. . Mihola : Izvestno pride sest na prestol svoj, nadene na-se ves kraljevski kras. Omeči, David, žalostno mu dušo, izvabi strunam najmilejšo pesem! ■ Prav tu prihaja. :— Strani! Ti po harfo! Jonatan: Resnično, oče že prihaja sčm. (Zbeže.) * Savel : (Sam.) Molčite, besi! Kralj velim mogočni! Oblast imam, da lastni prestol starem, da sto sovragov kletih v prah razmanem. Pred mene stopi, kdor je drzovit! — Vse tiho ... Sam, na celem dvoru sam ... še enkrat me obišči, Samuel, na dvor sijajni k Savlu pridi, prorok! Ukaži, da se tebi pokori, prekolne Agaga iz dna srca, prekolne njega črede — jadni Savel! Nekdo me kliče: jadni Savel, čuj! Da, Savel sem. Na prestol zlati sedem, zahtevam stražo ... Savel, Jonatan, David. Savel: Zapoje naj o slavnem boju pesem! Jonatan: Uberi strune, David, in zapoj! David: (Udari na strune.) Pretresal Jabes je krdel sovražnih krik in šum, ob cestah plakal Izrael, čakaje rešnih trum. Otrl si z lic, trpin, solze, pozdravi v dalji se glase, prihaja kralj. — Preplašen je Amonijan povesil ščit in meč, zapustil Gilead, iz ran neštetih krvaveč. Raduj se, Izraelov sin, obhajaj zmage te spomin iz tisoč src! Zmagalno vojsko spremlja rod, hiti pred mesto vas. »Častimo te, nebes Gospod!« odmeva cimbal glas. In kriki vro do sinjih dalj: »Proslavljen bodi Savel kralj, Rešitelj naš!« * Jonatan: Uberi strune in zapoj mu, David! David: (Udari na strune.) Ne zveni več slava zmagavcu v bojih, zmagavcu razveni v prsih tvojih! Močnejša je strast od vojskih trum, in slavnejši nje zmagavec — razum. (Savel jame plakati.) Jonatan: V teh solzah si izplače vso bolest. Mihola : (Oddshnivši se.) Pomiril ga je spev mladičev. Savel : Odpusti, David, mi! David : Odpusti, kralj, da sem s popevko svojo te razsrdil. Savel: Pristopi bliže! Kaj želiš od mene za strah in srd, ki nisi ju zaslužil? Kar le je v moji moči, vse izpolnim. David: (Ozre se na Miholo.) Ne drznem se izreči svoje želje. Jonatan: Dcrvoll, oče, da izrazim jaz njegovo željo, željo svoje sestre: Mihola ljubi Davida — on njo. Toda ubog je on, ubog mu oče... Pred tabo samim naj se zaročita! Savel: Odkup junakov bodi čin junaški! Ko prvič čete privrše sovražne, pokaži hrabro dušo, krepko roko! Mihola : Moj oče! Zaročenec! Srečna jaz! David : življenje dam za kralja na bojišču. Jonatan: Upognita kolena na podnožnik! Savel : (Slovesno.) Oproda, David, nisi več odslej; objemi hčer kot vojvoda kraljev! Udana mi bodita iz srca, Tolažita me v žalosti... in zdaj (razpne roke) porosi vaju blagoslov neba! I. stilni konceri: predklasična glasba (Izvajajo godala Radijskega orkestra, dirigira g. D. M. Šijanec.) Nekaj opomb: Dočim so gojili vse do 17. stoletja pretežno vokalno glasbo, začenja v tem obdobju pridobivati na važnosti Arcangelo Corelli (1653—1713). instrumentalna igra. Največ zaslug za to si je pridobila opera, v kateri so pevci peli že ob spremljavi orkestra, četudi je ta orkester štel le čembalo in godalni kvartet. Zato pa se je razvilo goslarstvo tedaj do silno visoke stopnje. Eden največjih goslačev svoje dobe je bil Arcangelo Corelli, rojen 1653. v Fusignanu, umrl 1713. v Rimu. Corelli pa si je pridobil nevenljivo slavo tudi kot skladatelj. Na tem polju umetnosti je kazal Corelli naravnost genijalno moč, saj si je za svo;'e skladbe moral najti nove, lastne oblike. S Corellijevim imenom bo vselej združen pojem glasbene oblike, imenovane Concerto grosso. »Concertare« pomeni lat. in ital. »tekmovati«, »concerto« torej »tekma«, namreč glasbena tekma dveh solistov, pa tudi dveh glasbenih skupin. Kakor so veliki mojstri zborove glasbe Palestrina, Gallus in drugi radi pisali skladbe za dva (tri, štiri) zbora, ki sta tekmovala v krasoti izvedbe, tako »tekmujeta« v concertu grossu dve instrumentalni skupini, na eni istrani mala skupina- solistov (običajno violina, viola, violončelo), ki se imenuje concertino, na drugi strani pa ves ostali polni (»grosso« = debel,. močan, velik) orkester. V tej glasbeni obliki se menjavajo večkrat počasni in hitri stavki (Largo — Allegro). Corelli, ki mu je že kot človeku bila dana lastnost izravnanosti in miru, je dosegel v »Corc, grossu« ono visoko stopnjo čudovite vravno-vešenosti, popolnosti v dostojnem miru, ki je značilna baš za predklasično dobo. Antonio Vivaldi (1680—1714) je bil rojen, je živel in umrl v Benetkah. Bil je dostojen vrstnik svojega sodobnika Corelli-ja. Tudi on se bori za novo obliko »concerta«. Vivaldi (pred njim še Corelli) je počenjal veliko tradicijo trodelnega concerta, kakršen je ostal do Mozartovih dob, namreč 1. hiter stavek, 2. počasni pesemski stavek in 3. hiter plesni stavek. Njegovi violinski koncerti so kmalu našli pot preko Alp in so se širili po vsem glasbenem svetu. Kot domači komponist beneškega teatra St. Angelo je napisal nebroj oper, katerih partiture pa so večinoma izgubljene. Kakor še danes, je tu- di tedaj imela opera glasbeni uvod, imenovan sinfonia. Ta sinfonia (dobesedno grško = soigra) še ni imela oblikovnega značaja današnje simfonije, temveč je tvorila le znamenje za mir in zbranost občinstva, ki je drvelo iz bučnih ulic v dvorano. Te simfonije so bile glasbeno popolnoma neodvisne od sledeče opere in so jih zato tudi samostojno izvajali, o čemer pričajo številni prepisi teh simfonij po arhivih kneževskih dvorov. Ne moremo pa danes več z gotovostjo dognati, h kateri operi je bila napisana kaka simfonija. Vsaka ima tri stavke, hiter — počasen — hiter. Georg Friderik Handel (1685 do 1759). O Handlu je bilo pisano v naši reviji že večkrat, poslednjič v božični številki 1939. Zato smemo danes preiti življenjske podatke tega glasbenega velikana. Concerto grosso je ena izmed oblik, ki jih je Handel rad gojil. Pri tem pa ne sledi Vivaldi-jevi trodelni obliki, temveč Corelli-jevi štiridelni. Concerto grosso, ki ga bomo slišali v peteik zvečer, je izšel v tisku 1.1740. v Londonu kot opus 6. D. M. Š. Podatke sem črpal naravno iz zgodovine glasbe. - Nil novi sub sole ... K našim sporedom V tednu od 10. HI. do 17. III. nastopa nekaj novih koncertnih udru-ženj v sporedu ljubljanske radijske postaje. Godalni kvartet v zvezi s kitaro (St. Prek) izvaja 10. marca ob 8.15 Boccherinijev kvintet. Zvečer istega dne ob 21.10 je na sporedu sloviti Poltronierijev godalni kvartet iz Milana, ki igra Dvorakov in Paisiel-lov kvartet. Koncert simfonične glasbe 14. ni. ob 20.45 nosi naslov: Pri severnih bratih. Dvorak, Chopin, Wie-niavvski, Pibich nam predstavljajo glasovita dela dveh narodov, ki sedaj po njih udarja kruta in brezsrčna pest sovražnika; zato so nam ti zvoki še ljubši in milejši. Radijski orkester ima v petek 15. HI. ob 22.15 na sporedu stilni koncert. Izvaja dela mojstrov: Corelli-ja, Vivaldi-ja in Han-dla. Vrsto tovrstnih koncertov bo orkester v gotovih razdaljah nadaljeval. Pozabiti ne smemo nekaj vokalnih koncertov. Prvič se oglaša (Jekliški zbor Krekove gospodinjske šole, ki poje zgolj Tomčeve pesmi; po daljšem premoru nastopa mešani zbor glasbenega društva »Ljubljana« pod novim dirigentom R. Simoniti-jem. Zbor in novega vodjo srčno pozdravljamo in le želimo, da bi se pogosto oglašal v naših sporedih. V vrsto duhovnih koncertov štejemo koncert 15. III. ob 20: Pevsiki zbor škofijske gimnazije iz Št. Vida nad Ljubljano ponavlja Tomčevo n. slovensko mašo. Mnogi podeželski pevo-vodje so skladatelju sporočili željo, naj bi se maša izvajala večernem sporedu ,da bi slišali Tomčevo izvirno interpretacijo, tako glede ritmičnega kot tudi sploh agogičnega razpleta: da bi se znali ravnati pri učenju svojih domačih zborov. Zanimivost tega tedna bo tudi izvajanje Pergolesi-jeve »Stabat mater«, ki je sicer pisana za sopran, alt Prof. Matija Tome. H koncertu njegovih pesmi 10. t. m. ob 17.30 in k izvedbi njegove II. slovenske maše 15. t. m. ob 20. s spremljavo godalnega kvarteta in orgel. Pri našem izvajanju ostane samo spremljava na orglah. Giovamni Battista Pergolesi pripada neapeljski šoli skladateljev, ki je v glasbeni zgodovini prav važna in tudi svojevrstno zanimiva. Tukaj je bilo torišče opere in inštrumentalne glasbe: to oboje je bilo tedaj moda. Radi ozke povezanosti je bila pa tudi cerkvena glasba tega napredka deležna: vsi svetni skladatelji so bili hkrati tudi avtorji številnih cerkvenih skladb. Vse to velja tudi za Pergo-lesi-ja. Iz zgodovine novejše ruske glasbe V nasprotju z Musorgskim in Rim-ski-Korsakov-im, ki sta v svrho intenzivnejšega zaposlenja z glasbo ,dala vojaškemu stanu slovo, je Borodin (1834—1887) ostal svojemu poklicu zvest. Umrl je kot profesor vojne medicinske akademije v Petrogradu, kjer je za časa svojih mladeniških vzponov študiral. Prevelika poklicna zaposlenost je povzročila, da za skla- danje ni imel veliko časa. Vstvarjal-na sila njegovega svojevrstnega talenta že itak ni bila preveč jaka. Njegova edina opera »Knez Igor« je zrela mojstrovina, posebno zanimiva še zato, ker je s finim okusom in razumevanjem znal uporabiti značilni orientalski kolorit, glede česar je svojim sovrstnikom in naslednikom naravnost vzor. V simfonični in komorni Iz filma »Ljubezen velikega kneza«. Kino »Union«. literaturi sta posebno vidni njegovi 2 simfoniji in oba godalna kvarteta. Mnogo plodovitejši, vendar pa umetnostno manj pomembnejši je bil Kjuj (1835—1905), po rodu sicer Francoz, po vzgoji in pa mišljenju pa cel Rus. S svojdm gladko tekočim, izbranim slogam tako v pisani kot v pojoči besedi je obrnil nase pozornost občinstva, ki ga je rado prebiralo in tudi poslušalo. Ne manjka mu ljubkih in dražljivih domislekov, toda v globino ne gre. Velik je njegov publicistični pomen: dolgo časa je pisal polemične in glasbeno-kritične sestavke, ki so za razvoj ruske glasbe bili še pomembnejši kot njegove številne opere. Zadnji v vrsti te »petorice« je bil Balakirev (1837—1910). Njegova teoretska izobraženost v glasbenih vedah mu je določila prvenstvo med spočetka le bolj diletantsko usmerje- Delo, ki ga vrši Akademski pevski zbor pod vodstvom Franceta Marol-ta, svojega močnega idejnega in umetniškega vodje, stoji na poti slovenskega glasb, razvoja kot graniten steber, tako masiven, pa tako smotreno klesan, da mu gre vsa vera v njegovo sposobnost opore za bodočo zgradbo, ki bo lahko upravičeno nosila naziv slovenske glasbene umetnosti. To delo namreč postopoma spodbija dvom, ki posmehljivo gleda na našo glasbeno samobitnost in zagovarja očitek, da sploh nimamo svojega glasbenega izraza, ker smo po svoji legi pod vplivi sosednih kultur tako nasrkali vase tuje prvine, da smo v njih povsem izgubili svoj lastni glasbeni izraz. V nimi tovariši. Odlikoval ga je dočuda ostri razum in nekam prisvojena iz-vestnost v oceni glasbenih vrednot. Njegovi kritični presoji so se vsi radi podvrgli. Čeprav ni toliko pomemben kot tvorni umetnik, velja pa vendar kot idejni usmerjevalec novo-ruske šole in istočasni početmik vseh njenih poglavitnih umetniških tvorb. Tudi pristaši nasprotne šole — n. pr. Čajkovski — so radi prisluhnili njegovim navodilom. V smislu svojih načel je veliko pozornost posvetil ruski narodni pesmi: Balakirev in Rimski-Korsa-kov sta ruske narodne pesmi (v nekaj zbirkah) opremila stilno primernim harmonskim nakitom. Iz vseh podatkov razberemo, da je bila omenjena skupina — »petorica« — za porast ruske glasbe iz narodnih osnov in prvin izredne važnosti: vsi člani so se med seboj primerno izpopolnjevali. koliko utegne ta dvom zlasti v zadnjem času vendar imeti nekje svojo upravičenost, pustimo ob strani. Zato pa moramo tem bolj priznavno dvigniti to delo, ki trdno in dosledno veje mlačev, zraslo na naših tleh, da odloči kleno zrno naše domačije od tujih plodov. — V zavest si moramo postaviti, da nam gre za narodno samobit, ki je očrtana s splošnimi kulturnimi potezami, ki pa je sposobna kot organizem tudi lastnega izraza. Besedo smo izoblikovali in ji odkazali že visoko mesto. Gre za to, da si izoblikujemo tudi lastno glasbeno govorico. In to ni utopija. Saj imamo kot narod svoje individualne črte. In če so te še zlasti čuvstveno karakterizirane, kako bi ne imeli lastnih izraznih prvin v glasbi, ki je prav govorica čuv-stva! Imamo jih, med našim ljudstvom žive še vedno njih korenine. Gre za to, da jih izgrebemo in presadimo v svežo prst, kjer bodo pognale v novem ozračju novo rast. Tako nam bo iz njih zrasla lastna glasbena govorica, ne sama sebi v namen pač pa kot sredstvo za samostojno izražanje duhovnih vrednot v prid vsej človeški skupnosti, katere sestavni del smo. Delovanju Akademskega pevskega zbora gre najprej s teh pogledov najvišje priznanje. Kajti usmerjeno je v postopno izgrabanje pristnih glasbenih usedlin narodovih in v prikazovanje teh prvin v smiselno umetno obdelanih zgradbah. To pa v zrelem, kritičnem načinu, ki ima za osnovo stilno estetske norme, spoznane in začrtane -iz znanstvenega raziskovanja, ki je danes glavno delo zborovega pevovodje. Da so te norme prave in pristne preko osebnih samovoljnosti, to v veliki meri potrjujejo plodovi celotnega dela. V. U. Za koncerti, ki smo jih slišali v prejšnjih letih, se je uvrstil letošnji. APIZ nam je zapel doslej slovensko narodno pesem z belokranjskih in koroških tal, potem našo narodno pesem, kakršno si je izoblikovalo naše ljudstvo na panonskih, sredozemskih, gorenjskih in -dolenjskih tleh naše zemlje. V lanskem letu smo slišali našo pesem iz prerodne dobe. Na letošnjem koncertu, ki ga priredi Akademski pevski zbor pod vodstvom Franceta Marolta 11. t. m., pa bomo slišali v prvem delu sporeda dela skladateljev Volariča, Kocijančiča, Ang. Lebana iz čitalniške dobe; v drugem delu sporeda nam bo zavel iz pesmi duh stremljenja po novih izraznostih. Stopnjevanje v razvoju naše pesmi je nekako pripravljalo pot H koncerta Akademskega pevskega zbora (Koncert bo prenašal tudi naš radio 11. t. m. ob 20.) Pevci Akademskega pevskega zbora z dirigentom gospodom Francetom Maroltom, novi dobi, ki jo je začel pri nas dr. Gojmir Krek z izdajo »Novih akordov«, v katerih je združil nastopajoči Pasijonske igre drugod Starejše velikonočne igre v Sloveniji Tudi pri nas v Sloveniji je ta svetovni tok katoliške umetnosti pustil svoje sledove. Dramatske antifone v cerkvah so spadale k obredom oglejske patriarhije, kakor je razvidno iz obrednikov. In k oglejski patriarhiji je spadala tudi ljubljanska škofija. Misterije, to je igre legendarne vsebine, so igrali jezuitski dijaki v Ljubljani v nemščini in latinščini, med njimi slovensko »Pot v raj«, prav tako igravci v Rušah pri Mariboru (slovenske vložke), toda pasijonske igre med njimi niso izkazane. Pač pa se je na veliki četrtek 24. marca 1617 vršila v Ljubljani pasijonska procesija, ki jo je priredila bratovščina Odrešenika sveta iz obljube ob kugi. Procesijo je tvorilo 23 skupin, ki so predstavljale trpljenje Gospodovo. Deklamacije so bile seveda v nemščini. Procesija se je vršila ponoči z bakljami in kronist piše, da lepše procesije takrat ni bilo v Evropi. — Tudi v Kranj so prenesli dramatizirano procesijo (1730), ki pa je bila seveda nemška. Ce hoče kdo imeti plastičen in drastičen opis kranjske procesije, naj bere Pregljevo črtico: Bičanje v Kranju (Zbr. sp. 3). Prav tako so se vršile take velikonočne predstave v Novem mestu in morda še v Tržiču. Najvažnejša pa je vsekakor škofjeloška procesija, kajti edino ona se je vršila v slovenščini ter je v celoti ohranjena. Leta 1721. je na pobudo glavarja pl. Eckerja zložil kapucin o. Romuald na podlagi nemškega teksta slovenski pasijon, kakor se je potem vršil pri procesiji. Nastopilo je 14 prizorov, vsak na svojem vozu, na katerih so se vozili krog mesta. Vsaka okoliška vas je predstavljala po en prizor: tako Sušani, Pu-štavci, meščani itd. Vseh kostumira-nih igravcev je bilo 278! Na določenih mestih je potem posamezna skupina obstala in odigrala svoj prizor. Kako se je vršila ta procesija, opisuje Pregelj v Osmero pesmih, v poglavju Vesela ekloga (Zbr. sp. 6, str. 76). Celoten rokopis je bil že izdan v časopisih, nanovo pa ga je predelal in priredil kot prvi »Slovenski pasijon« Niko Kuret, najboljši poznavalec srednjeveških evropskih iger pri nas (od njega imam tudi precej informacij v tem članku), v zbirki Ljudskih iger št. 5. Na Koroškem je znan Dra-bosnjakov »Pasijon«, delan po nemški predlogi, ki se je ohranil do zadnjega časa. Tekst se. nahaja izven naših meja, pa upamo, da bo v kratkem tudi pri nas publiciran. — To bi bile stare pasijonske igre na slovenskih tleh, kolikor jih ima v vidu slovenska književna zgodovina. Morda se bo s časom odkril še kakšen rokopis: tako nemški tekst kranjske procesije, ki je novi rod. Z letošnjim sporedom bo Akademski pevski zbor prišel do te doba. in pri nas v Leningradu (Cortova zapuščina), in morda še kakšen koroški, kjer se je med Slovenci »Pasijon« še dolgo ohranil (na pr. Železna Kapla). Moderne pasijonske igre Modernemu času je blizu zopet srednjeveška religiozna kolektivnost, zato se je jel bližati zopet njenemu občestvenemu religioznemu etosu, ki naj bi bil protiutež novoruskemu materialističnemu. Tako so nanovo oživeli zopet misteriji (Hofmannstal: »Slehernik«, Rostworowski: »Kari-tas« itd.) in pasijonske igre. Ober-ammergauske igre so dobile zopet religiozno zvezo s turisti, in še po drugih mestih so po njih zgledih začeli ustanavljati stalna pasijonska gledališča. Tako na Francoskem v Nancyju, kjer je nastopalo do 500 igralcev, pa je svetovna vojna pretrgala delo. Najznamenitejše, a malokomu znano gledališče za predstavljanje misterijev, zlasti trpljenja Kristusovega, se je ustanovilo v Parizu na Montmartru, sredi kabaretov in barov: »Musee Lauret«, ki pa je bilo — nemo. Samo s slikovitostjo in mimiko so hoteli izraziti prizore križe-vega pota na način — filma. In tako še drugod. Pri nas je v tem času postala predstava »Pasijona« v gledališču in po deželi že tradicionalna za Pavifiiova druščina v Nastala je mimogrede. Ze nekaj let sem pripravljamo v našem radiu redne lutkovne predstave. Doslej so bile to predstave brez lutk, recimo, lutkovne zvočne igrice. Letos sem skle- Iz radijskega lutkovnega gledališča. nil storiti korak naprej. Najprej sem nadomestil Gašperčka s slovenskim Pavliho. Nato sem poskrbel za lutke, ki mi jih je dobavila dobrepoliska zadruga »Razvoj« po mojih načrtih in po načrtih ing. arch. Pengova (glavica Pavlihe). Rekli smo, da hočemo prenašati po radiu prave lutkovne predstave. Napravili smo najprej preizkušnjo: za dne 13. januarja 1940 smo povabili malčke iz otroškega vrtca gdč. Slavice Vencajzove v studio, postni čas, in čudno, da se letos ni ponovila. Slišali pa smo, da bo uprava gledališča predstavljala »Pasijon« ob priliki evharističnega kongresa, kar bo vsekakor na mestu. Saj imamo že več primernih »Pasijonov«. 2e imenovano priredbo prvega slovenskega škofjeloškega »Pasijona«, potem Finžgarjev prevod nekega nemškega realističnega in Tominec-Gre-gorinov. Najbolj pa prideta v poštev letošnji noviteti: Gregorinova drama »V času obiskanja« in Henvigov mi-sterij »Velikonočna igra«. Gregorinova drama je realistično zasnovana, pa zelo dobra v oderskem oziru in notranji dramatski gradbi, kjer trenje Kristusove poti in zasledovanje farizejev da močno odrsko delo. Vzvišenost Kristusova pa je podana s tem, da je vsaka Njegova beseda izpričana v Svetem pismu, ter nam govori z odra pravi Kristus, kot ga poznamo iz celotnega evangelija. Herwig pa se je v svojem idealističnem, na srednji vek spominjajočem alegoričnem mi-steriju, izognil Kristusovemu liku, ki ga je dal le slutiti za zaveso, ter je vso dramo prenesel v Dušo, ki jo Kristusovo trpljenje odkupuje od greha in s smrtjo reši, da se odkloni od sveta Zla. Obe igri pa sta književno dobri deli. Želeli bi, da se navada pasijonskih iger, v katerih je zametek novodobne drame in največji razcvit katoliške gledališke umetnosti, pri nas udomači, nekaj že kot nadaljevanje svete tradicije tolikih stoletij, zlasti pa zato, ker današnjemu času more zopet nuditi duhovne opore. td. slovenskem radin kjer smo improvizirali lutkovni oder in odigrali z lutkami igrico »Pavliha in čarovnica«. Uspeh je bil zadovoljiv, odziv pri malčkih velikanski in celotna zvočna podoba plastična in zanimiva. Zato smo si nabavili primitiven oder in začeli z »rednimi predstavami« enkrat mesečno »za javnost«. Prva taka »javna« predstava je bila dne 3. februarja 1940, ko smo pred blizu 40 velikimi in majhnimi otroki igrali staro sejmsko farso »Strupena klobasa«, za katero sem napisal kratko predigro, v kateri sem moral javnosti predstaviti Pavliho. Radio je bil razglasil, da je za otroke radijskih naročnikov na razpolago 30 brezplačnih sedežev v velikem studiu. Naval je bil hud, pisarna postaje bi bila lahko oddala vsaj petkrat toliko vstopnic. Uspeh je bil dober. Ko bodo člani naše »druščine« ročnih lutk še bolj vaieni, bo, upajmo, še boljši. Mojster Klemenčič, ki je predstavi prisostvoval, je »druščino« pohvalil. Za 2. marec 1940. pripravljamo igrico »Kaznovana trdosrčnost«, ali: »Peter-šiljčkovo mamo rubijo«. S tem smo začeli orati ledino na Slovenskem: uvajamo ročno lutko v požlahtnjeni obliki in v pristni slovenski obleki. To, kar nam je bil v otroških letih taji »Kašperl«, naj bo sedanjim in prihodnjim rodovom slovenske mladine naš Pavliha in naša ročna lutka. Uprava naše radijske postaje je pokazala za naše prizadevanje mnogo razumevanja. Zenkrat nastopa »Pav-lihova druščina« vsako prvo soboto v Svobodna beseda V tednu od 25. febr. do 3 .marca smo imeli poslušalci radia priliko poslušati prav zanimiv spored. Predvsem naj omenim prenos iz opere: čajkovskega baletno suito »Hrestač« in enodejanko »Jolanta«. Prenosi iz opere spadajo med muzikalne dogodke, ki se jih vedno veselimo in ki so posebno za nas, poslušalce z dežele, zelo privlačni. Prvič nimamo mnogokrat priliko obiskati opero, zato se pa nič manj ne zanimamo zanjo; posebno ker poznamo pevke in pevce, ki nastopajo in nas njihov uspeh pri posameznih predstavah veseli. Prenos oper pa ni vedno enak. Ne vemo, v čem je vzrok, da zveni oddaja kdaj bolje, kdaj pa slabše. Verjetno je to odvisno od tega, kje so postavljeni mikrofoni za sprejem. Pri oddaji opere »Madame Butterfly«, je zvenel orkester, o katerem vemo, da je v tej sezoni pomnožen, zelo revno. Pri prenosu »Jolante« pa je bil mnogo premočan in je mestoma popolnoma prekril pevske glasove. Morebiti bi vendar kazalo namestiti še več mikrofonov in jih porazdeliti tako, da bi ne trpeli pri prenosu niti pevski glasovi, niti zvok orkestra. V splošnem je bila »Jolanta« pevsko izvrstno podana in so nas znova na- mesecu (ob 17.15, za pol ure) samo v velikem studiu našega radia. Prihajajo pa že vprašanja, da bi nastopili kje drugje. Upajmo, da bomo našli vsaj malo razumevanja v naši slovenski javnosti, ki se doslej za lutke kar ni mogla prav zavzeti. Niko Kuret. vdušili lepi glasovi Vidalijeve, Francla, Janka, Batetta in Lupše, prav tako kot ostalih sodelujočih. Za poslušalce radia pa igra izgovarjava besedila važno vlogo, saj smo navezani zgolj na poslušanje in dejanja ne vidimo; tako ne moremo iz mimike in kretenj ali situacij sklepati na potek. Veseli nas pa, da vaš list redno prinaša vsebino oper, tako lažje sledimo. Med posebne muzikalne dogodke preteklega tedna spada koncert skladb prof. šivica s sodelovanjem ge Gjungjenčeve. Prizadevanje radia, da prinese poslušalcem čim več pestrosti in čim več vrednih točk, je nadvse hvalevredno. Radio nas je seznanil s skladbami, ki bi jih gotovo*" ne imeli kmalu prilike slišati, kajti tolikih koncertnih prireditev, da bi lahko slišali v vsaki sezoni vse dobre nove komponirane domače skladbe, še dolgo ne bomo zmogli. Tu je zopet potrdil radio svojo veliko upravičenost kot kulturna ustanova za razširjanje domačih izvirnih skladb. Pri tej priliki in v zvezi s prav lepo uspelim prenosom vokalnega koncerta slovenskih narodnih pesmi v nedeljo popoldne moramo ugotoviti, da nas je mo- til pri obeh prenos visokih tonov soli-stinj, ki imata obe lepe glasove. Zvenela sta prijetno, le v višinah sta bila v fortih neprijetno rezka. Po občutku bi dejali, da je bil kriv mikrofon. Morda sta peli preveč naravnost vanj in sta stali preblizu, kar pa je še verjetneje, je to, da ni tehnik, ki je vodil prenos, pravočasno paraliziral moč in tresljaje glasu. Pri inozemskih radijskih prenosih n. pr. v Brnu Ima tehnik, ki prenaša oddajo, vedno pred seboj izvleček not ali igre, ki jo izvajajo, in v njih zaznamovana vsa glasovno občutljivejša mesta, tako, da lahko sproti po potrebi regulira oddajo. Tej točki naše oddaje bi bilo treba posvetiti še nekoliko večjo pazljivost. če že tako radi grajamo, kot nam očitajo, moramo biti naši postaji pravični in omeniti tudi njene dobre strani. Predvsem smo ji hvaležni, da imamo v dr. Stanku Lebnu tako izvrstnega predavatelja francoščine, ki je v vsakem ozira idealen radijski govornik. Razločnost in prijetnost glasu, uglajenost govora, naravnost in prikupnost ga odlikujejo v toliki meri, da bi si želeli čim več podobnih, tako živih in ljubeznivih osebnosti za predavatelje. — Prav tako moramo omeniti Jožka in Ježka, ki sta se koncem tedna prav »postavila« s petjem pesmi. O drugih pa še drugič. Kralj radijskih poročevalcev Povsod na obmejnih postajah, na prekomorSkih parnikih, na mednarodnih vlakih, poznajo dr. Maksa Jordana. Ta mož vsaj enkrat na leto steče okrog sveta in lahko vam pokaže potni list, na katerem ni niti za centimeter prostora več, kamor bi bilo še mogoče prilepiti kolek, čeprav merijo njegovi potni listi vseh mogočih držav dva metra, če bi jih razprostrl. Dr. Maks Jordan je človek, ki preživi večino potovanj v zraku, večni popotnik, neugnan in hiter, kakor da bi jahal strelo. To je cela leteča znanost. Človek bi mislil, da je še v San Frančišku, pa jo že seka po moskovskih ulicah. Danes pišejo, da je na Filipinih, jutri pa ga že srečaš v Amsterdamu. IZajtrkuje v Kopenhagnu, južino si privošči v Biarizu, večerja pa v Lizboni. Človek, ki je povsod hkratu, ima poln žep diplom in častnih doktoratov raznih univerz. Seveda zna celo vrsto jezikov in ruščina mu teče prav tako gladko kakor angleščina. italijanščina, francoščina ali pa nemščina. Ni je stvari na svetu, ki bi se zgodila brez njega. Že najde način, da pride zraven. Sedaj je pri rojstvu princev, potem ga vidimo v kakšni znameniti hiši, kjer umira znana osebnost. Pozna vse vladarje in predsednike držav, vse ministre in vse narode. Pri vseh nesrečah je zraven in kjer se zgodi kak važnejši dogodek, ga ne manjka. Povsod, kjer se pripravlja kaj politično važnega ali .Mamutska skakalnica' v Planici, prva skakalnica na svetu, iki dopušča skoke nad 100 m. Dne 10. marca bodo v Planici na tej veliki skakalnici, ki je delo g. ing. Bloudeka, smu-ški poleti. V enem vrstnem redu bo 18 srau-ških poletov, a če bodo snežne razmere ugodne, bo vsega skupaj 90 do 100 poletcv. — Reportažo s teh smuških poletov bomo slišali 10. marca ob 11. uri tudi po našem radiu. sprememba v vladi — povsod1 je on zraven. Ko je gorel v Berlinu Reichs-tag, je bil poleg, in preden so nemške čete vkorakale na Dunaj, je bil on že tam. Ko so se v Monakovem sestajali predsedniki Chamberlain, Daladier in Mussolini, tudi njega ni manjkalo. Kdo pa je ta »vse povsod«? To je poročevalec »National Broadcasting Company«, velike ameriške radijske družbe, kralj radijskih poročevalcev, nedosegljiv umetnik intervjujev in zbiralec najrazličnejših poročil. Svoj urad ima v Baslu, povsod okrog po svetu pa nebroi agentov in postaj, ki ga sproti obveščajo. Kadar vsi drugi odpovedo, on še vedno naide način, da obvešča ameriško javnost po radiu o stvareh, ki se na svetu dogajajo. Ko je profesor Piccard priletel iz nebeških višav, ie bil on zraven, in preden je abesiraski cesar zapustil svojo deželo, je po njem poslal v svet svoje pretresljivo sporočilo in mnenje o človekoljubju in brigi velesil za druge narode. Ameriški poslušalci so lahko besedo za besedo poslušali »Pasi jon«, ki so ga igrali v Oberammer-gau in samo njemu se morajo Američani zahvaliti, da so na sveti večer poslušali betlehemske zvonove. Ko je 1. septembra izbruhnila med Nemčijo in Poljsko vojna, je v Berlinu govoril v mikrofon v trenutku, ko so zatrobile prve trobente in pozivale nemški narod v boj. Javljal je svojim sodržavljanom dogodke, ki so se odigravali v tem trenutku v Berlinu in opisoval razburjenje, ki se je „Dečje carstvo" zopet Na sporedu v radiu 10. III. ob 17.30. Pred dobrim mesecem smo v sklopu prireditev tukajšnjega Hrvatskega kult. društva »Napredek« videli v naši operi dečjo predstavo »Pri treh mladenkah«, ki so jo predvajali otroci dečjega gledališča iz Zagreba. Vsa ljubljanska kritika je bila enodušna v pohvali o tej prireditvi ter je navdušeno pozdravila sposobnost zagrebških otrok, ki so podali predstavo v vsakem oziru odlično. polaščalo prebivalcev Berlina. Takoj na to se je vsedel v letalo in bil pri prvih spopadih med Nemci in Poljaki ter javljal v Ameriko potek mobilizacije in začetnih bojev. Do poslednjega trenutka je Američanom poročal, kako hrabro se Varšava brani in kako teče poljska kri za svobodo domovine. Ko je ameriška ladja »City of Flint« priplula iz Murmanskega in vrgla sidro v Bergenu, je bil zopet on zraven in radovednemu svetu pripovedoval dogodivščine poveljnika ladje, ki jih je bil doživel na svojem potovanju. Seveda ne bi bil to on, če ne bi prvi zaslišal prvega Angleža, ki so ga Nemci ujeli in njegovo pripovedovanje sporočil vsemu svetu. Ko so Sovjeti začeli osvobojevati Fince, je takoj organiziral poročevalsko službo in iz Helsinkov na kratkih valovih sporočal preko Stockholma, Motala in Ženeve Američanom vse -dogodke. Dr. Jordan je svojemu poklicu in službi predan z vsem srcem. »Do tega poklica čutim veselje, ki se ne da opisati in nepremagljivo strast,« pravi sam. Ni je stvari, ki bi ga pri njegovem delu ovirala in ni je težave, ki je ne bi mogel premagati. Samo nekaj mu nekoliko greni poklic — cenzura, proti kateri je vsak boj zastonj. Ta mu prepoveduje, da ne sme vsega povedati, kar ve. Če 'bi smel povedati vse, bi svetu lahko postregel še z marsikatero zanimivo novico. v Ljubljani »Dečje carstvo« bo te dni zopet gostovalo v Ljubljani ter bo v operi dalo dve predstavi. V soboto, dne 9. t. m. bo ob 3. popoldne priredilo revialno bajko v šestih slikah »Maček v škor-njih«. Naslednjega dne, v nedeljo, pa bo ob pol 11. uri druga otroška predstava »Pepelka«, z glasbo, plesom in petjem. Istega dne bodo nastopili-tudi v radiu. »Dečje carstvo« je ustanovil glavni režiser zagrebškega gledališča g. Tito Strozzi, ko je pričel z oddajo otroške ure v zagrebškem radiu. Spoznal je pri tem, da bi otroci potrebovali voditelja, ki bi jih sistematično navajal k delu ter jim pokazal pota in sredstva za umetniško vzgojo. Namen »Dečjega carstva« je tedaj, da vzgaja otroke v duhu umetnosti, s čimer jim že v njihovi rani mladosti vzbuja smisel za vse vrste umetnosti ter se tako zavzema za mlade talente. Za ta visoki cilj, ki se mu je pod vodstvom g. Tita Strozzija priključil tudi mladinski književnik g. Mladen Širola, so pokazali otroci in njih starši mnogo razumevanja. V tem pravcu se tudi razvija »Dečje carstvo«,že dobrih pet let. Dvakrat tedensko daje v zagrebškem radiu — uro za otroke, poleg tega pa izvaja sistematično umetnostno vzgojo z glasbenim, igralskim in baletnim poukom. Nekako samo od sebe je bilo v »Dečiem carstvu« otvorjeno tudi dečje gledališče, ki je z intenzivnim delom zbralo močno skupino otrok ter je že doslej pokazalo izredno lepe rezultate. Spored v radiu obsega tele točke: 1. Pozdrav. 2. Gounoi: Ave Maria — poje Jel-kica Gavez, na violini jo spremlja Josip Klima. 3. Humperdinck: Pjesma patuljka iz priče Ivica in Marica — poje Miriana Dančuo. 4. Drdla: Souvenir — izvaja na violini Josip Klima. 5. Paljetak; Popevke sem slagal — poje Lela Šestak. 6. Benatzky: Pjesma majke i kčer-ke — pojeta Jelkica Gavez in Mirjana Dančuo. 7. Bermelr 2. stavek koncerta za violino — izvaja na violini Josip Klima. 8. Slovenska pesem — poje Adica Debevc. 9. Sem deklica — poje Lela Šestak. 10. Benatzky: Veselo samo — poje Lela Šestak ob spremljavi malega šramla. Iz filmskega sveta »Ljubezen velikega kneza« nam slika življenje ruskih beguncev po revoluciji. V sredini tega zunanjega, širšega okvira nam delo prikazuje dramatičen konflikt mlade žene med dvema moškima. Raznlet. tega konflikta se zaključi s prihodom tretjega moža, katerega mlada žena v resnici ljubi. Film je zanimiv še posebej v glasbenem in pevskem oziru. Mlada umetnica Marina Schubert poje ruske narodne in kozaške pesmi. Film bo- predvajal kino »Union«. »Aixa — hči puščave« je zanimivo špansko filmsko delo, ki nam slika razkošno orientalsko pokrajino, njene -posebnosti, ljudi, njihove navade, krvno osveto, boj med dvema poglavarjema, tekme i. p. Filrn ima naslov po Aixi, lepi in temperamentni ma-verski pevki in plesalki. Film ima na sporedu kino »Sloga«. Iz filma »Ljubezen velikega kneza«. Kino »Union«. Seznam pomembnejših 13.92 m Oaventry (Anglija) 13.93 m Daventry (Anglija) 13.94 m Wayne (USA) 13.95 m Shenectady (USA) 13.99 m Zessen (Nemčija) 15.77 m Bangkok (Siam) 16.23 m Radio-Nations (Švica) 16.53 Buenos-Aires (Arg.) 16.86 m Daventry (Anglija). 16.88 m Phohi (Holandija) 16.88 m Paris-Mondial 16.89 m iZeesen (Nemčija) 16.90 m Hong-Kong 17.33 m Hicksville (USA) 19.52 m Budapesta I. 19.56 m Zeesen (Nemčija) 19.57 m Shenectady (USA) 19.60 m Daventry (Anglija) 19.62 Buenos-Aires (Arg.) 19.63 m Zeesen (Nemčija) 19.66 m Daventry (USA) 19.67 m Moskva 19.68 m Pariš Mondial 19.71 m Phohi (Holand.) 19.72 m Pittsburgh (USA) 19.74 m Zeesen (Nemčija) 19.75 m Hong-Kong 19.76 m Daventry (Anglija) 19.78 m Skamlebaeck (Danska). 19.78 m Guatemala (City) 19.79 m Tokio (Jap.) 69.80 m Delhi (India.) 19.80 m Bandoeng (Jap.) ' 19.82 m Daventry (Anglija) 19.83 m Boston (USA) 19.83 m Paris-Mondial 19.84 m Radio-Vatican 19.85 m Zeesen (Nemčija) 19.89 m Moskva 20.38 m Moskva 20.64 m Radio-Nations (Švica) 21.35 m Barcelona (Španija) 24.52 m Reykjawik (Isl.) kratkovalovnih postal 25 m Moskva 25.21 m Paris-Mondial 25.24 m Paris-Mondial 25.26 m Pittsburgh (USA) 25.29 m Davntry (Anglija) 25.31 m iZeesen (Nemčija) 25.34 m Lisabona 25.36 m Wayne (USA) 25.38 m Daventry (Anglija) 25.40 m Roma 25.42 m Zeesen (Nemčija) 25.42 m Tokio (Japonska) 25.45 m mBoston (USA) 25.47 m Lahti (Finska) 25.49 m Zeesen (Nemčija) 25 53 m Daventry (Anglija) 25.57 m Boston (USA) 25.57 m Phohi (Holand.) 25.60 m Paris-Mondial 25.60 m Winnipe (Kanada) 25.64 m Santiago (Chili) 25.64 m Motala (Švedska) 25.75 m Havana (Cuba) 26.31 m Radio-Nations (Švica) 27.17 m Lisabona (Port.) 27.27 m Bandoeng (Java) 28.48 m Kaihopu (Jap.) 28 93 m Burgos (Španija) 28.99 m Buenos-Aires (Arg.) 29.04 m Ruysselede (Belg.) 29 24 m Bandoeng (Java) 29.35 m Marapicu (Braz.) 30.48 m Madrid 30.51 m Havana (Cuba) 30.80 m Lisabona 30.80 m Havana (Cuba) 30.98 m Guatemala 31.02 m Bukarest 31.06 m Buenos-Aires (Arg.) 31.09 m Lisabona 31.13 m Rim 31.25 m Moskva 31.28 m Phohi (Holand.) Založba LITERARNEGA KLUBA V LJUBLJANI Poljanska cesta 15., IX. št., 3. nad. bo izdala za veliko noč 1940 320 strani obsegajočo knjigo ZAZNAM O V A IN I ki jo je napisal pisatelj BOGOMIR MAGAJNA Knjiga bo izšla v elegantni opremi ge. Ing. Marjance Kanc-Cučkove in s slikami akademskega slikarja (priložene na posebnem umetniškem papirju) Rika Debenjaka. Subskrlpcijska .cena za platno vezan izvod je din 70.—, za izvod, vezan v pol-usnje pa din 90.—. Dovoljeno je tudi odplačevanje v obrokih. — Pozneje bo knjiga znatno dražja. Naroča se lahko po dopisnici. Pričujoča zbirka novel bo za našo literaturo prav gotovo dogodek prve vrste. — Pisatelj »Primorskih novel«, »Bratov in sester«, »Graničarjev«, »Gornjega mesta« in neštetih mladinskih spisov ter mojstrskih novel, ki so raztresene po naših revijah in je znan našim poslušalcem tudi po zdravniških predavanjih in po recitaciiah svojih pravljic, ki jih je imel v našem radiu, je s to zbirko nedvomno dosegel višek svojega dosedanjega umetniškega ustvarjanja. S to knjigo nam bo odkril čudovit svet, ki ga doslej ni opisoval še nihče v naši književnosti. To je svet ne slutenih globin človeške duše, ki spominja večkrat na pravljico, a je kljub svoji grozotni tragičnosti in nepojmljivi lepoti do zadnjega odtenka resničen. Povrhu vsega pa to zbirko odlikuje zlasti močno poudarjena socialna plat, ki je podana z vso občutljivostjo umetnikove duše. Slednja novela v zbirki je podobna veličastni zgradbi: slednji stavek, da, vsaka beseda, stoji na pravem mestu in če bi hotel človek nekaj pridati ali kaj vzeti, bi porušil vso gradbo. Subtilnost in barvitost, ki jo 31.38 m Zeesen (Germ.) 31.41 m Vatican 31.48 m Shenectady (USA) 31.51 m Paris-Mondial 31.55 m Daventry (Anglija) 35.44 m Sofija 41.45 m Zeesen (Nemčija) 48.83 m Pittsburch (USA) 49.18 m Belgrad 49.83 m IZeesen (Nemčija) 49.96 m Mexico Po radijskem svetu_ Koncem decembra lanskega leta je imela Francija 5,204.389 radijskih naročnikov. Od tega števila odpade na mesto Pariz 1,400.000 naročnikov. Za predsednika novega radijskega omrežja »Transcotinental Broadca-sting Systems« je bil imenovan Mr. Elliat Roosevelt, drugi sin sedanjega predsednika Združenih ameriških držav. Omenjena družba ima svoj sedež v poslopju General Electric v New Yorku. »National Association of Broadca- sters« poroča, da je bilo konec leta 1939 v Združenih ameriških državah 45,000.000 radijskih sprejemnikov. V lanskem letu je naraslo število radijskih naročnikov v USA za 9 milijonov. V Bukarešti v Rumuniji se je osnovala posebna družba z namenom, da zgradi novo tovarno za radijske sprejemnike in za radijske postaje. Osnovni kapital te družbe znaša 15 milijonov lejev. Družba se imenuje »Ra-diomet« (Radio Mecanica-Technica). Glavni upravni svetnik te družbe je admiral Corneliu Buchholtzer. V začetku preteklega meseca je imela Norveška 435.717 radijskih naročnikov. Prirastek v mesecu januarju letos je znašal 13.667 naročnikov. preveva lahna, skoraj mistična muzi-ka, sta dve največji odliki te Magaj-nove knjige, o kateri se je neki slikar izrazil, da kar vpije po umetniškem čopiču. Zato ni čuda, če se je akademski slikar Debenjak, ki je živel doslej v tujini, kjer je po Franciji, Nizozemskem in drugod, zadnji čas zlasti v Beogradu, žel zavidljive uspehe s svojimi deli, odločil, da bo opremil knjigo s slikami. Tako bo to brez dvoma najlepša knjiga, ki smo jo Slovenci dobili v zadnjih letih. Bogomir Magajna. a Gledel^a, 10. nuiMii LJUBLJANA 569-527 5.6 kw 8.00: Jutranji pozdrav. 8.15.-Godalni kvartet (gdč. Fr. Orni-kova, gg. SI. Marin, A. Ivančič, Č. Šedlbauer in g. Stanko Prek, kitara) : Boccherini: Kvintet za dve violini, violo, violončelo in kitaro. Molino: Trio za violino, violo in kitaro. 9.00: Napovedi, poročila. 9.15:Verski govor (g. dr. Vilko Faj-diga). 9.30: Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve. Filke: Missa solem-nis v D (z orkestrom). Introit in Comunio: koral. Marolt: Gradual. Erlemann: Offertorium. Kimovec: V zakramentu vse sladkosti. Rihar: Novi župnik bod pozdravljen. 10.30; Balalajke igrajo (plošče): Mi-chailovski: Motivi iz srednje Rusije, potpuri. Trgovec Uhar. Hrepenenje po domovini. Potoček. Kas-bek. Ippolitov-Ivanov: V čerkeški vasi. Schirmann: Sašinka, potpuri ruskih ciganskih romanc in plesov. 11.00: Prenos smuških poletov iz Planice. 12.30: Poročila, objave. 13.00: Napovedi. 13.02: Nedeljski koncert Radijskega orkestra: Wallace: Uvertura k op. Maritana. Urbach: Bizetovi čarobni zvoki, fantazija. Wetzel: Žareči jug! valček. Grieg: Erotika. Jaki: Spomini naše mladosti, potpuri. Ritter: Spomini, tango - fantazija. Schonherr: Pripovedka. Lehar: Potpuri iz opte. Vesela vdova. Vo-dopivec: Na bregu zelene Soče, valček. (Oddaja prekinj. od 14.30—16.30.) 16.30: Pol ure za dijake. 17.00: Kmetijska ura: Pridelajmo več in boljše krme (g. ing. Rus Matija). 17.30: Nastop otroške skupine »Dečje carstvo« iz Zagreba. 18.00: Plošče. 18.15: Zbor Krekove gospodinjske šole poje Tomčeve pesmi: Mati — Naša bol — Mrazek — Marija na gori — Jesen — Cvetke in žarki — Uspavanka — Pa nobenega ne — Varijacije na pesem »Od kneza Marka« (klavir štiriročno) — Marija je po polju šla (samospev) — Pomladni pozdrav (samospev) — Kaj pa delajo ptički — Velikonočna — Vrabčeva — Zvon večerni — Belo jutro — Travnički so že zeleni — Večerna molitev. 19.00: Napovedi, poročila. 19.20; Nacionalna ura: Inšpekcija narodne obrambe. 19.40: Objave. 20.00: Slovanska lahka glasba (plošče): Madžak: Lozengrajski junaki, koračnica. Atanasov: 46. peš-polk, koračnica (godba bolg. gardne konjenice). Beneš: Praška dekleta, koračnica. Iz naših krajev, valček (ork. Harden in Bohemien duo). Jedan mali brodič, pesem (VI. Pa-ljetak). Adio Mare, pesem (isti). Szkovski: Sledim tvojim stopinjam, tango. Leview: O stambulsko cvetje, fox (orkester). Knajzl: Slov. koračnica (godba 40. pp. Triglavskega). Papandopulo: Na tebe mislim, tango. Nemirov: Sreča, romanca (orkester Hardena). Traksler: Halo, swing (harmonika in orkester). Behoumek: Swing telegrafskih žic (isti). Smetana: Našim dekletom, polka (simfonični orkester). Krič-ka: Kukavica, polka (isti). Kova-rik: Praga poje, venček. Dimitrov: Ne na lov v maju, rumba (orkester). Radoev: Samotna hišica, tango. Nyolt: Kapitan Rimek, koračnica. Vackar: Riviera, koračnica (godba na pihala). 21.10: Koncert Poltromierijevega godalnega kvarteta: Paisiello: Kvartet (Adagio, Allegro, Maestoso, Allegro). Dvorak: Kvartet, op. 96 (Allegro, Lento, Vivace, Vivace ma non troppo). 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: V ciilldih igra Radijski orkester: Auber: Uvertura k op. »Fra Diavolo«. Lohr: Valčkov venec. Zel-ler: Potpuri iz opte. »Tičar«. No-ack: Pozdrav domovine, pesem iz spevoigre »Izgubljena srca«. Ketel-bey: V modrih vodah havajskih, glasbena slika. Konec ob 23. uri. BELGRAD 437.3-686 20 kw 9.30 Prenos bogoslužja. 12 O- 13 Radiodnevnik. 13.10 Narodne pesmi. 13.40 Napovedi. •. 14 O- 15-55 Predavanje. 16.15 Narodna oddaja. 18 Plesna glasba. 19.10 •. 19.20 Nacionalna ura. 19.40 Narodne pesmi. 20.40 Koncert KO. 21.40 •. Napovedi. 22 Prenos 4- 22.40 •. 22.50 Plesna glasba. ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw 11 Prenos maše iz Marijine cerkve. 12 Zvonjenje. 12.01 Duhovna ura. 12.15 Radiodnevnik. 12.30 4 kvarteta. 13.30 Vesela reportaža. 13.45 Zborov 4- 16.30 •. 16.45 Pisan 4 (O)- 17-45 Katedralis: Iz zgodovine Zagreba. 18 Otroška ura. 19 Recitacije. 19.15 •. Napovedi. 19.20 Nacionalna ura. 19.40 20 Prenos opere iz Nar. gled. v Zagrebu. V odmorih BRATISLAVA 298.8-1004 13 k\v 7 Jutranja oddaja. 7.50 9. 8 8.30 Nemška oddaja. 9 Protestantsko bogoslužje. 10 Prenos katoliškega bogoslužja. 11 Književna oddaja. 11.30 Slovaška komorna glasba. 12 •. 12.20 Opoldanski 4-13.50 Operetna glasba. 14.20 Tedenski pregled. 14.35 Popoldanski 4- 15 Oddaja Hlinkove šole. 17 Plesna glasba. 18 Nemška oddaja. 18.45 • v nemščini. 19 Napovedi. • v slov. 19.10 športna •. 19.15 Pregled zunanje politike. 19.30 4 godbe na pihala. 20 Oddaja za izseljence. 20 Operetna glasba. 22 22.15 Klavirski 22.45 Poročila v srbohrvaščini. 23 Ciganski orkester. PRAGA 470,2-852.5 120 kw 6.45 Duhovna oddaja. 7 Narodna glasba. 7.20 •. 7.30 Lahka glasba. 8 Predavanje o Komenskem. 8.15 Češki plesi. 9 Prenos službe božjn. 9.50 O- 10-05 Delavska ura. 10.20 Narodni koncert. 10.50 Kulturna kronika. 11 J. Suk: »Zr&ni« -simfonična pesnitev. 11.45 O- 12.10 •. 12.30 Pisan popoldanski spored. 14 Kmetijsko predavanje. 14.15 O- 14.30 Reportaža. 14.55 Uvod v prenos. 15 B. Smetana: »Hudičeva stena« - opera v 3 dej. 17.40 Branje. 18 Predavanje. 18.20 O-18.30 Prizor. 19 •. 19.15 Šport. 19.20 Zvonjenje. 19.25 Brno 04). 21 Predavanje. 21.15 Narodni koncert. 22 •. 22.15 Zabavna glasba (Q). 23 Pisan 4- SOFIJA 352.9-850 100 kw 6 Jutr. oddaja. 8 Prenos službe božje. 10.30 Predavanje. 11.45 4 narodne glasbe. 12.30 •. 12.50 Lahka glasba. 13.30 4 lahke in plesne glasbe. 16 Oddaja za podeželje. 17 Otroška ura. 18 Lahka in plesna glasba. 18.45 Jazz. 19.30 •. 19.50 Lahka glasba. 20 4- 20.30 Operetna glasba. 21.20 4 lahke in plesne glasbe. 21.45 • . 21.55 Plesna glasba. * ANGLEŠKE POSTAJE L (Val. dolž. 373.1/864 — 342.1/877.) 11.15 O- 11-30 Pevski 4. 12 Pisan orkestralni 4. 12.30 Lahka glasba. 13 •. 13.10 Pisan 4. 13.45 Orkestralni 4. 14.15 O- 14.30 Pisan spored. 15.30 Pevski 4. 15.50 Zabavna glasba. 16.30 O- I7 Pogled na zapadno fronto. 17.15 Lahka gl. 18 •. 18.30 Igra. 19 Bogoslužje. 19.40 šport. 20 O- 20.30 Šport. 21 •. 21.20 Prizor. 22.10 O- 2'2.25 Pevski 4. ANGLEŠKE POSTAJE H. (Val. dolž. 391.1/767 — 449.1/668.) 7 •. 7.15 O- 7-30 4 kvinteta. 8 •. 8.15 4 orkestra. 9 Solistični 4. 9.25 Bogoslužje. 10.05 4 BBC orkestra. 11.45 Klavirski 4. 12.30 Orkestralni koncert. 13 •. 13.10 Violinski 4. 13.45 Romance. 14.30 4 BBC orkestra. 16.45 O- 17-15 Otroška ura. 18 •. 18.15 Predavanje. 18.35 4 vojaške godbe. 19 Veseloigra. 19.55 Prenos bogoslužja. 20.45 Angleške pesmi. 21 •. 21.20 Prenos. 22.10 Komor, glasba. 22.55 4 BBC orkestra. 23.30 Kvintet harf. ANKARA 1648-182 kc 7 kw 11.30 Cas. 9. Vreme. 11.50 4 turške glasbe (enoglasni zbor). 12.30 O- i3 • v franc. 13.15 • v angl. 13.30 • v bolgarščini. 17 Cas. 17.05 Plesna glasba. 17.30 • v blogar. 18.10 čas. •. Vreme. 18.30 Večerni 4. 19.30 Turška glasba. 20 • v franc. 20.15 9 v angl. 20.30 Komorna glasba (Brahms). 20.45 O- 21.15 Cas. • . Borza. 21.30 športna •. 21.40 Plesna glasba. BEROMUNSTER 540-556 100 kw 7 9. 9 4 na harmoniju. 9.45 Beseda k času. 10 Protestantsko bogoslužje. 10.45 Zborov 11.30 Predavanje. 12 4. 12.29 Napovedi. •. 12.40 Nadaljevanje 4. 13.30 Branje. 13.50 Vesele pesmi. 14.05 Predavanje. 14.20 Jodlerji. 14.50 Mladinska ura. 15.15 $ harmonikarjev. 15.40 Prizor. 17 Našim vojakom. 18 Pesmi. 18.25 O-18.30 šahovski kotiček. 19 4 na dveh klavirjih. 19.30 •. Šport. 19.48 Zvočna igra. 20.50 4 italijanskega tria. 22 •. 22.10 O- BoHMEN 1113 12 HZ-269.5 100 kw 6 Hamburg. 7 •. 8 Nedeljski 4. 9 Zvočna igra. 11 Berlin. 12 Koln. 12.30 • . 13 Lipsko. 14 •. 15 Vojaške pesmi. 20 •. 20.15 Simfonični f 21 Zvočna igra. 22 •. 22.45 Večerni 4 (Berlin). 24 • . Nato nočni | (Berlin). BRESLAU 315.8-950 100 kw 6 Hamburg. 7 Poročila. 8 Jutranji pozdrav. 10 Komorna glasba. 10.40 Koncert za zbor in orkester. 11.30 Klavirski koncert Brahms). 12 Koln. 13 Lipsko. 14 Poročila. 15.30 Nove knjige. 16 Vojaški koncert. 17.45 Poročila v srbohrvaščini. 19.30 Športna reportaža. 19.45 Poročila v srbohrvaščini. 20 •. 20.30 Berlin. 22 •. šport. 22.30 • v srbohrvaščini. 22.45 Berlin. Vmes ob 24 •. BUDIMPEŠTA 550.5-545 120 kw 8 O- 8-45 9 Grško-katoliško bogoslužje. 10 Protestantsko bogoslužje. 11 Katoliško bogoslužje. 12.30 Madžarski napevi. 13.45 •. 14 O- 15 Kmetijsko predavanje. 15.45 4 kvinteta. 16.30 Predavanje. 17 • v slov. 17.i5 Komorna glasba. 18,25 Predavanje. 18.45 Orkestralni 4. 19.15 •. 19.30 Jazz. 19.50 Zvočna igra. 21.40 •. 22.10 Prenos s tekmovanja harmonikarjev. 22.45 Ciganski orkester. 23 • v nemščini, ital., angl. in franc. BUKAREST 1875.160 150. w 8.45 Prenos bogoslužja. 10.15 Simfonični koncert. 12.03 Opoldanski 4. 12.20 Napovedi. •. 12.30 Nadaljevanje 4. 13 Radiodnevnlk. 13.20 4. 13.30 Rumuftske pesmi. 14.15 Kmetijska oddaja. 15.15 Vojaška ura. 16.15 Oddaja »Veselje in delo«. 17.17 Orkestralni 4. Vmes ob 18 Predavanje. 19 • v madž. 19.10 Nadaljevanje 4- 19.25 4 španske glasbe. 19.45 • . 20 Igra. 21.10 •. 21.30 O- 22-15 Slavni pevci (0). DUNAJ 506.7-592 100 kw 6 Hamburg. 7 •. 8 Jutranji pozdrav. 8.30 Mladinsko petje. 9 O- 10.15 Komorna glasba. 11.30 Berlin. 12 Koln. 12.30 • . 13 Lipsko. 14 •. 15.05 Vokalni 16 Vojaški 4- 19.20 Nemško smučarsko prvenstvo 1940. 19.45 Športna •. 20 •. 20.15 Orkestralni 2i2 nato večerni 4 RO. 24 0.10 Nočna glasba (Berlin). D. SENDER 1571-191 60 kw 6 Hamburg. 7 •. 8.30 Mladinski $. 10 Zabavni f. 11.30 Orkestralni 4. 12 Koln. 12.30 •. 13 Lipsko. 14 •. 14.15 Miin-chen. 15.30 Otroška igra. 16 Vojaški 4. 20 •. 20.15 Orkestralni koncert. 22 •. 22.15 Športna •. 22.45 Večerni koncert. 24 •, nato nočna glasba, FRANCOSKE POSTAJE SKUPINA A. Pariz PTT 431,7/695 1 kvv Bordeaux 278,6/1077 25 kw Lyon 463/648 100 kw Marseill« 400,5/749 100 kw Niče 253,2/1185 60 kw Renne« 288,6/1040 120 kw Strasbourg: Toulouse 849,0/859 386,6/776 SKUPINA B. 120 kw 120 kvv 206/1456 20 kvv 514,6/538 15 kvv 247,3/1213 60 kvv 247,3/895 0.5 kw 224/1339 0.6 kvv Tour Eiffel Grenoble Lille Limoges Montpellier 7.30 • v franc. 7.45 O- 7.45 • za ino-zemce (Strasbourg, Lyon, Niče). 7.55 0 8 Pred. 8.45 O. 9 Pred. 9.30 • v franc. 10 4 lahke glasbe. 12.15 Prizor. 12.45 Za vojake. 13 4 lahke glasbe. 13 • (Strasbourg, Lyon, Niče). 13.30 13.45 Orkestralni 4. 14.30 •. 15 Prenos iz 1' Opera Comique. 18.30 Pevski 4. 18.45 • (A). 18.45 Jazz (B). 19 • (A). 18.45 Kabaret. 20 • (A). 20 Klavirski in violinski 4 (B). 20.30 21 Simfonični koncert. 21 Zanimivosti. 22.30 •. 22.45 • (A). 22.45 Pevski 4 (B). 23 Zvočna igra. 23.30 Branje. 23.45 • (A). 23.45 Prizor (B). 24.30 •. 24.45 0. HAMBURG 331.9-904 100 kw 6 Pristaniški koncert. 7 •. 8.20 Telovadba. 8.30 0 1°-30 4 rO- 12.10 Koln. 12.30 •. 13 Lipsko. 14 •. 14.30 Otroška ura. 16 Vojaški 4■ 17.15 • v angl. 20 •. 20.15 • v angleščini. 20.30 Večerni 4 RO. 21.15 • v angleščini. 22 • . 22.15 • v angleščini. 0.15 • v angl. ITALIJANSKE POSTAJE Skupni spored 8.30 čas, •, vreme. 10 Kmetijska ura. 11 Služba božja. 12 Verski govor. 12.20 0. 13.15 Glasbena scena. 14 Čas, •. 16 šport, reportaža, (nogomet). 17 Variete. 18.30 Šport. •. I. 19.15 šport. 19.55 Vreme. 20 Čas, •. 20.30 4 pihal. 21 Zvočna igra. Vmes • v francoščini. 21.40 Simfonični koncert. 23 •. Vreme. 23.15 Plesna glasba. II. 19.15 Šport. 19.55 Vreme. 20 Čas, •. 20.30 4 pihal. 21 4. 22.10 Zvočna igra. 22.25 Orkester godal. 23 vreme. 23.15 Plesna glasba, in. 19 O. 19.15 Šport. 19.55 Vreme. 20 Čas, •. 20.30 Lahka glasba. 21 4 pihal. 21.40 Koncert harmonikarjev. 2i2> Plesna glasba. 22.30 Pisana glasba. Vmes ob 23 Poročila. KOLN 455.9-658 100 kw 6 Hamburg. 7 •. 9.30 Pisan koncert. 10.30 Narodne pesmi. 12 Orkestralni 4. 12.30 •. 14 O. 15.30 Otroška ura. 16 vojaški koncert. 20 Poročila. 20.15 Poročila v francoščini. 20.25 Orkestralni koncert. 21.15 Poročila v francoščini. 22 •. 22.15 • v francoščini. 22.30 Nočna glasba (Berlin). 23.15 • v francoščini. 24 •. 0.15 • v francoščini. KoNIGSBERG 291-1031 100 kw 6 Hamburg. 7 •. 8 Orgelski 4. 9.35 Komorna glasba (Mozart). 10:20 Vokalni koncert s klavirjem. 12 Koln. 12.30 • . 13 Lipsko. 14 •. 14.10 šah. 16 # za vojake. 20 •. 20.15 Beethovnov 4 (RO). 22 •. Šport. 22.30 Munchen. 22.45 Večerni 4 (Berlin). 24 •. 0.10 Nočna glasba (Berlin). LIPSKO 382.2-785 120 kw 6 Hamburg. 7 •. 8 Orgelski 4. 9 Pisan koncert. 11 Beethoven: Simfonija št. 5 v C-duru (RO). 12.30 •. 13 Dijaški 4. 14 •. 15.20 Zvočna igra. 16 Voje-ški koncert (D. Sender). Vmes o 17.15 • v francoščini. 19.30 Nemško smučarsko prvenstvo 1940 (prenos). Nato ob 19.45 • v bolgarščini. 20 •. 20.15 • v francoščini. 20.40 • v bolgarščini. 21.15 • v francoščini. 22 •. 22.15 • v francoščini. 22.45 • v bolgarščini. 23.15 • v francoščini. 24 •. 0.15 • v francoščini. MONAKOVO 405.4-740 100 kw 6 Hamburg. 7 •. 8.30 Mladinsko petje. 10 Spomin padlim v besedi in glasbi. 11.30 Citre in harfa. 12 Koln. 12.30 •. 13 Lipsko. 14 •. 14.15 Popoldanski 4. RO. 15.10 Otroška ura. 16 Vojaški 4. 19.30 Nemško smučarsko prvenstvo 1940 (reportaža). 19.45 • v italijanščini. 20 • . 20.15 Berlin. 21.15 • v italijanščini. 22 •. Nato nočni koncert (Berlin). Vmes ob 22.15 • v italijanščini. 0.15 • v italijanščini. P. PARIZ 312.80-950 7.40 Orkestralni 9 ženska ura. 10.15 Preno sslužbe božje. 11.30 Mladinska oddaja. 12.40 Borza. 12.45 Vojaška oddaja. 14.05 4 pevskega kvinteta. 17.30 Nedeljski 4. 19.26 Otroška ura. 20.30 •. 20.52 4. 22.30 •. 23 Orkestralni koncert. 0.15 Plesna glasba. 0.30 •. RADIO AGEN 309,90 13 O- 13.50 Napevi. 14 Predavanje. 14.15 Dude. 20 Plesne pesmi. 20.15 Orkestralni 4. 21 Pariški pregled. 21.20 4. 22.20 Simfonični orkester. FRANKFURT 251-1195 25 kw SAARBRuCKEN 1249-2402 17 kw 6 Hamburg. 7 8.05 Zborovski 11 Koncert za violino, violončelo, oboo, fagot in orkester (Hayden). 12.30 •. 12.40 4 pihal. 14 •. 16 Vojaški 4. 18.15 • v franc. 20 •. 20.15 D. Sender; vmes ob 21.15 • v franc. 22 •. 22.15 • v franc. 23.15 • v franc. 2l4 •. 0.15 • v franc 1.15 • v franc. SOTTENS 440.1-677 100 kw 7 •. 9.55 Zvonjenje. 10 Portestantsko bogoslužje. 11.15 | (O). 12.10 Jazz. 12.30 • . 12.40 Lahka glasba. 14 Kmetijsko predavanje. 14.15 Koncert lahke glasbe. 15.15 0. 15.50 športna reportaža. 16.45 Plesna glasba (O). 17 Predavanje. 17.20 | (0). 17.45 Našim vojakom. 18.45 Katoliški verski govor. 19 Orgelski koncert. 19.30 Šport. 19.50 Napovedi. •. 20 Zvoč, ha igra. 20.40 Predavanje. 21 Andersen -Strawindsky: »Slavček«. STUTTGART 522.6-574 100 kw 6 Jutranji 4. 7 •. 8.15 Telovadba. 9.30 Komorna glasba. 10 Zvočna igra, 12 Op. 4 (Koln). 12.30 •. 12.40 Koln. 14 •. 14.15 Mladinska ura, 16 Vojaški 4. 18.15 • v francoščini. 19.30 Reportaža o smučarskih tekmah. 19.45 športna •. 20.15 Oddaja za vojake. 21.15 Poročila v francoščini. 21.25 Lahka glasba. Nato ob 22 •. 22.15 • v francoščini. 23.15 • v francoščini. 24 •. 0.15 • v francoščini. 1.15 • v francoščini. fpan&delfek, 11. mamut LJUBLJANA 569-527 5.6 kw 7.00: Jutranji pozdrav. 7.05: Napovedi, poročila. 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45. 12.00: Španski pevci (plošče): Schi-pa: E1 gancho, tango (Tito Schi-pa). Luna castillana. La apachesa (Pilar Arcos). V. Quiros: Flor Ca-ida (isti). Perez Freire: Aj, aj, aj (Michaele Fleta). Breton: Henchi-do de amor santo (isti). Padilla: Marquesita (Pilar Arcos). Barre-ra: Granadinas (Tito Schipa). Padilla: Princesita (isti). 12.30: Poročila, objave. 13.00; Napovedi. 13.02: Opoldanski koncert Radijskega orkestra: Vodopivec: Na pla-nincah luštno je, koračnica. Grieg: Pomladi. Schonian; Orhideje, koncertni valček. Lindemann: Lilipu-tanci prihajajo, karakter. Bohne: Venček Offenbachovih melodij. Vodopivec: Boter čmrlj, intermezzo. Borco Otto: Pri godbi in pri rajnem vincu, pesem. Mietzner: Med-igra. Bendix: Metuljček. 14.00: Poročila. 18.00: Zdravstveno predavanje: Dopolnila in odgovori (g. dr. Anton Brecelj). 18.20: Komorna gl. (plošče): Grieg: Sonata v G- duru op. 13 za violino in klavir (violina: Albert Sammans, klavir: W. Murdoch). Grieg: Sol-vejgina pesem iz suite Peer Gynt (violina: Lev Strokov in godalni kvartet. Bohm: Tiha kakor noč (violina: Lev Strokov ter godalni kvartet). Haydn: Andante canta-bile iz kvarteta v F- duru (Lener-jev kvart. iz Budimpešte). Dvorak: Lento iz kvarteta v F- duru (isti). 18.40: Primorska v zadnjih desetletjih (g. dr. J, Lovrenčič). 19.00; Napovedi, poročila. 19.20: Nacionalna ura: Duša in poreklo naše narodne umetnosti (doktor Vladimir Dvomikovič). 19.40: Objave. 19.45: Več manire — pa brez zamere (g. Fr. Govekar). 20.00: Rezervirano za prenos. 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Za razvedrilo (Radijski orkester) : Kronberger: Buddhino lju-bavno slavje, karakt. Ketelbey: Zvonovi v daljavi, karakt. intermezzo. Fučik: Zimski viharji, valček. Delinski-Brodič: Ali mar šumiš: tango. Haarhans: Pohod strahov o polnoči, karakt. Dauber: Zvoki iz Rumunije, potpuri rumun-skih nar. pesmi. Charrosin: Pomorščaki na kopnem, karakt. Konec ob 23. uri. BELGRAD 437.3-686 20 kw 6.30 Budnica. Telovadba •. O- 11-1° • o stanju vode. 12 Zvonjenje. Nato 4 narodnih pesmi. 12.45 4 RO. 13 Radio-dnevnik. 13.10 Nadaljevanje 4 RO. 13.40 Napovedi. •. 14 Slovenske pesmi. 14.30 O- 17.45 Narodne pesmi. 18 Predavanje. 18.20 4 na flavti. 18.50 O- 19-10 •■ iS-2® Nacionalna ura. 19.40 4 radijskega zbora. 20 Reportaža dnevnih dogodkov. 20.10 Arije. 20.40 Zvočna igra. 21.40 •. 22 4 na harfi. 22.30 O- 22.40 Napovedi. •. ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw 12 Zvonjenje. 12.01 •. 12.25 4 (O)-12.55 Napovedi. •. 13.10 Koncert (O)-13.50 Tržna •. 14 časop. •. 16.45 Nap. •. 17.15 Pevski 4. 17.45 Harmonika. 18 Bosanske pesmi. 18.15 Predavanje. 18.30 Predavanje. 18.45 •. 19 Napovedi. Objave. 19.20 Nacionalna ura. 19.40 Angleščina. 20 Prireditev združenja »Sklad«. 20.30 4 RO. 21 4 Zagrebškega komornega zbora. 22 •. Napov. Objave. 22.20 Plesna glasba. 23.15 Radio-roman. BRATISLAVA 298.8-1004 13 kw 6.30 Jutr. spored. 7 •. Nap. 7.15 Q. 9 Koračnice. 9.10 šolska ura. 9.35 4. 10.30 Madž. oddaja. 11.30 Pisan 4. 12.05 Iz Mozartovih oper. 12.45 •. 13 Zabavni 16.30 Mladinska ura. 16.40 Ruska komorna glasba. 18 Nemška oddaja. 18.45 • v nemščini. 19 Napovedi. • v slov. 19.30 Slovaške pesmi in pl^i. 20 »Pred letom dni« - zvočna igra. 21 Jazz. 22 •. 22.15 Pisan 23 • v ruščini, nemščini, ital., franc. in angl. PRAGA 470,2-852.5 120 kw 6.10 Budnica. Telov. 4. •. Koledar. 4. 10 •. 10.10 Šol. odd. 10.45 ženska ura. 11 Pisan. 4. 12.15 •. 12.30 M. Ostrava. 13 O- 13 20 M- Ostrava. 15.30 Predavanje. 15.45 O- 16 Brno. 17 Otroška ura. 17.15 Klavirski 4. 17.50 češke knjige. 18.15 Narodna glasba (O)- 19 •- 19.25 Pisan spored. 12.30 Brno. 21.30 Koncert Smetanovih skladb. 22 •. 22.20 Zabavna glasba. 23 4 češke glasbe. SOFIJA 352.9-850 100 kw 6 Budnica. 6.05 četrt ure telovadbe. 6.20 •. 6.35 Narodna glasba. 6.45 $ lahke glasbe. 6.55 Koledar. 7 Zabavna glasba. 11 4 lahke glasbe. 11.30 Predavanje. 11.45 Opoldanski 12.15 •. 12.30 Nadaljevanje . 13 Pisana gl. 13.30 4 plesne gl. 17 Lahka glasba. 18.05 Narodna glasba. 18.45 Predavanje. 19 Pevski 4. 19.30 •. 19.50 Lahka glasba. 20 Simfonični koncert. 21.30 Lahka glasba. 21.45 •. 22 Plesna glasba. * ANGLEŠKE POSTAJE I. (Val. dolž. 373.1/864 — 342.1/877.) 11.05 Zabavna glasba. 11.40 O- 12-30 Plesna glasba. 13 •. 13.10 Kino orgle. 13.30 O- l4-15 $ BBC orkestra. 14.45 Športna glasba. 15.30 Predavanje. 16.15 Pisan 4. 17 Q. 17.20 Koncert. 18 •. 18.30 Pogovor. 18.40 Pesmi. 19.30 Plesna glasba. 20 Pisan spored. 21 •. 21.20 Igra. 22.15 Koncert. 22.45 O- ANGLEŠKE POSTAJE H. (Val. dolž. 391.1/767 — 449.1/668.) 7 •. 7.15 4. 7.35 Telovadba. 7.40 O- 8 Poročila. 8.15 Lahka glasba. 9 Jutranji 4. 9.50 Salonska glasba. 10.30 Pisan 4. 11 Šolska ura. 12.30 Plesna glasba. 13 •. 13.10 Pevski 4. 13.30 4 septeta. 14 šolska oddaja. 15 Zanimivosti. 15.30 4 BBC orkestra. 16.15 Lahka glasba. 17.10 Otroška ura. 18 •. 18.15 Predavanje. 18.35 Vesela zgodba. 19.20 Predavanje. 19.30 4 BBC zbora. 19.45 Predavanje. 20 Pisan spored. 21 •. 21.35 4 BBC orkestra. 22.45 Šport. 23.15 Lahka glasba. 23.45 Klavirski 4. ANKARA 1648-182 kc 7 kw 11.30 čas. •. Vreme. 11.50 4 turške gl. 12.30 O- 13 • v franc. 13.15 • v angleščini. 13.30 Poročila v bolgar. 17 čas. 17.05 Plesna glasba. 17.30 • v bolgarščini. 18.10 čas. Poročila. Vreme. 18.30 4 turške glasbe. 19.30 Turška glasba. 20 • v franc. 20.15 • v angl. 20 30 $ RO. 21.15 čas. •. Borza. 21.30 Komorna gl. 22 Plesna glasba. BEROMtiNSTER 540-556 100 kw 6.40 Telovadba. 7 •. Napovedi. O- 11 Skupna oddaja vseh švicarskih postaj. 12.29 Napovedi. •. 12.40 Uverture. 16.30 Plesna glasba. 16.40 ženska ura. 17 4 R-seksteta. 18 Veliki Švicarji o sebi. Predavanje. 18.15 Pesmi. 18.30 Mladinska ura. 19 O- 19.30 •. 19.40 Zvonjenje. 20.15 4 mešanega zbora. 21 Oddaja za izseljence. 22 •. BOHMEN 1113 12 HZ-269.5 100 kw 6 Jutranji pozdrav. 6.10 Telovadba. 6.30 Jutranji koncert. 7 Poročila. Nato 10.30 Berlin. 12 Hamburg. 12.30 •. 14 • . 15 Dunaj. 17 •. 17.10 O- 17-45 Narodne pesmi (dueti). 19.15 češka ura. 20 • . 20.15 Violinski 4 s klavirjem. 21.30 Zabavni 4. 22 22.30 Koncert čeških mojstrov (Smetana). 23 Večerni 4- 24 • , nato nočna glasba (Berlin). BRESLAU 315.8-950 100 kw 5 Jutranji koncert. 6.10 Telovadba. 6.30 Jutranja glasba. 7 Poročila. 8.20 Delavski koncert. 9.30 Otroška ura. 12 Hamburg. 12.30 Poročila. 14 Poročila. 15.25 Otroška ura. 16 Popoldanski 4 (Dunaj). 17 •. 17.45 • v srbohrvaščini. 18.30 Koncert RO. 19.45 • v srbohrvaščini. 22.45 Nadaljevanje koncerta. 24 •. 0.10 Zabavni koncert (Berlin). BUDIMPEŠTA 550.5-545 120 kw 12.10 Violinski 4. 12.40 •. 12.55 Klavirski 4. 13.30 4 RO. 14.30 •. 16.15 Šolska oddaja. 17 • v slov. 17.15 Ciganski orkester. 18.15 Predavanje. 18.45 Pevski 4. 19.15 •. 19.25 Literarni večer. 20.10 Orkestralni koncert. 21.40 •. 22.10 Ciganski orkester. 23 • v nemščini, italijanščini, angl. in franc. BUKAREST 1875.160 150 kw 11 Napovedi. Objave. 11.10 Opoldanski 4. 12.05 4 RO. 12.20 Nap. Obj. 12.30 Nadalj. $.13 •. 13.20 Pisan 4. 14 Zanim. 18.02 Književna kronika. 18.30 Klavirski 4. 19 Predavanje. 19.15 | na harfi in flavti. 19.45 •. 20 Od Haydna do R. Straussa. Predavanje in 4. 21.10 •. 21.30 Klavirski 4. 21.55 Č>. 22-05 Slavni pevci (O). 22.45 • v franc., nemščini, ital. in angleščini. DUNAJ 506.7-592 100 kw 5 Jutr. 6 Jutr. pozdr. 6.20 Tel. 7 •. 10 O- 12 Delavski 4. 12.30 •. 13.10 Hamburg. 14 •. 15 Popoldanski 4 RO. 17 •. 18.10 19.15 O- 20 •. 20.15 Pisan večer. 22 • in O- 23 Berlin. 24 •. 0.10 Nočna glasba (Berlin). D. SENDER 1571-191 60 kw 5 Jutranji koncert. 6 Jutr. pozdrav. 6.10 Telovadba. 6.30 Koncert. 7 Poročila. 10.30 4. 11 Zabavni 4. 12 Hamburg. 12.30 • . 14 •. 15 Dunaj. 17 •. 17.30 Prizori. 20 •. 2:1 Beethoven: 5. simfonija (berlinska Filharmonija, dirigent: Furtvvan-gler). 22 •. 22.30 24 •, nato nočna gl. FRANCOSKE POSTAJE (Val. dolž.: glej nedeljo!) 7.30 • v franc. 7.45 O- 7-45 • za in0" zemce (Strasbourg, Lyon, Niice). 7.55O-8 Pred. 8.45 O- 9 Pred- 9 30 • v franc. 12.15 šolska oddaja. 12.45 četrt ure za vojake. 13 Pisan 13 • (Strasbourg, Lyon, Niče). 13.30 • v franc. 13.45 Pisan koncert. 14.30 Zanimivosti. 14.45 Nadaljevanje 4- 18 30 Predavanje. 18.45 • (A). 18.45 | lahke glasbe (B). 19 • (A). 19.15 Predav. 19.30 četrt ure za vojake. 19.45 20 • (A). 20 4 (B). 20.30 • vfr. 20.45 Simfonični koncert. 21.30 Reportaža. 20 Prizori. 22.30 •. 22.45 • (A). 22.45 Klavirski 4 (B). 23 Dve zvočni igri. 23.45 • (A). 23.45 Jazz (B). 24.15 Branje. 24.30 •. 24.45 Jazz. HAMBURG 331.9-904 100 kw 6 Jutranji pozdrav. Telovadba. 6.30 Jutranji koncert. 7 Poročila. 8 Ženska ura. 10.30 Zabavni koncert RO. 12 Opoldanski 4. 12.30 •. 14 •. 16 O novih knjigah. 16.15 Pisana glasba. 17 •. 17.15 Poročila v angleščini. 17.25 Prizori z glasbo. 20 Poročila 20.15 Poročila v angleščini. 20 •. 20.15 • v angleščini. 20.30 Večerni 4 RO. 21.15 • v angleščini. 22 • . 22.15 • v angleščini. 0.15 • v angl. ITALIJANSKE POSTAJE Skupni spored 7.30 Telovadba. 8 čas, •, vreme. 11.30 Moderni orkester. 12 Borza. 12.30 So-pranistični 4- 13.15 Igra. 14 •., vreme. 17.15 Klavirski 4. 18.25 Zvočna igra. I. 19.20 O- 19.25 Nemščina. 19.55 Vreme. 20 Čas, •. 20.30 O- 21 Vokalno -simfonični koncert. 22.20 Komorna gl. Vmes • v francoščini in angleščini. 23 •, vreme. 23.15 Plesni orkester. H. 19 O- 19.25 Nemščina. 19.55 Vreme. 20 Čas, •. 20.30 O- 21 Vokal.-simfon. koncert. 22.20 Lahka glasba. 22.50 O- 23 • . Vreme. 23.15 Plesna glasba. ni. 18 O- I9 Sekstet mandolin. 19.30 O-20 Čas, •. 20.30 Zvočna igra. 21.50 Moderne pesmi. 22.10 Plesna glasba. 23 •. KOLN 455.9-658 100 kw 6 Jutranji pozdrav. 6.10 Telovadba. 6.30 Jutranji koncert. 7 Poročila. Nato 10 Instrumentalni trio. 11.30 O- i2 °P-koncert. 12.30 •. 13 Hamburg. 14 Poročila. 16 Pop. koncert. 17 •. 17.15 • v francoščini. 17.25 Radijska križarka. 20 •. 2015 • v francoščini. 20.25 Kabaret. 21.15 • v francoščini. 21.30 Kon- cert berlinskih simfonikov. Nato ob 22 •. 22.15 • v francoščini. 22.30 Nočna glasba (Berlin). 23.15 • v francoščini. 24 •. 0.15 • v francoščini. konigsberg 291-1031 100 kw 6 O- 7 •■ 9-30 Otroški koncert. 11 Zabavna glasba. 12 Orkestralni 4. 12.30 •. 14 •. 15 Dunaj. 17.45 Vokalni 4. 20 •. 20.15 Zvočna igra. 21.15 Plošče. Nato 22 •. šport. 22.30 Koncert (Berlin). 24 • . 0.10 Nočna glasba (Berlin). lipsko 382.2-785 120 kw 5 Jutranji koncert'. 6 Jutranji pozdrav. Telovadba. 6.30 Koncert. 7 Poročila. 8.20 Breslau. 12 Hamburg. 12.30 •. 14 • . 16 Koncert vojaških skladateljev. 17 • . 17.15 • v franc. 19.30 D. Sender. 19.45 • v bolgarščini. 20 •. 20.15 • v francoščini. 20.40 • v bolgarščini. 21.15 • v francoščini. 22 •. 22.15 • v francoščini. 22.45 • v bolgarščini. 23.15 • v francoščini. 24 •. 0.15 • v francoščini. MONAKOVO 405.4-740 100 kvv 6 Jutranji pozdrav. Telovadba. 6.30 Jutranji koncert. 7 Poročila Nato ob 8.20 Delavski 4. 9.30 Zabavni koncert. 12 Opoldanski koncert RO. 12.30 •. 14 • . 15 Otroška ura. 15.20 Dunaj. 17 čas, • . 17.15 Koncert. 19.45 • v italijanščini. 20 •. 20.15 Ples. gl. 21.15 • v ital. 22 •. Nato nočni koncert (Berlin). Vmes ob 22.15 • v italijanščini. 0.15 • v italijanščini. p. pariz 312.80-950 7.40 Jutranji koncert. 9 Ženska ura. 9.27 O- l2-40 Borza. 12.45 Vojaška oddaja. 13 Opoldanski 4. 13.50 Orkestralni 4- 14.26 Koncert simfonične glasbe. 19.26 Zvočna igra. 20.30 •. 22 Recitaci- LJUBLJANA 569-527 5.6 kw 7.00: Jutranji pozdrav. 7.05: Napovedi, poročila. 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45. 11.00; Šolska ura: Kaj čitajo in pišejo učenci na ljublj. gluhonemnici (g. Vinko Rupnik). 12.00: V modrih vodah havajskih (Ketelbey). Ferera: Farmerjeve sanje (kitara). Hampton: Sanje v Honolulu, valček (havaj. kitara). Blaufuss: Moj otok zlatih sanj (Internac. ork.). Robledo: Ob treh zjutraj (isti). Foster: Melodije z juga, valček (havajski ork.). 12.30; Poročila, objave. 13.00: Napovedi. 13.02: Opoldanski koncert Radijskega orkestra: Jaki: Gasilska koračnica, (venček jugoslov. in čehoslov. narodnih pesmi). Urbach: Iz Bellini-jevih oper, fantazija. Blume: Moji materi, melodija. Friml: Potpuri iz opte. »Rose Marie«. Romberg: Svveetheart, pesem iz zvočn. filma. Winkler: V vinski kleti, tango. 14.00: Poročila. 18.00: »Pomladi nasproti«. Poje de- je. 22.30 •. 23 O- 23.30 Vokalni koncert. 0.15 Plesna glasba. 0.30 •. RADIO AG.EN 309,90 13 Orkestralni 4. 13.50 Jazz. 14 O-14.15 Tango. 20 Pesmi. 20.15 4 RO. 20.50 Zvočna slika. 21 Pesmi. 21.20 Svet v pesmi. 22 Valčki. 22.20 Lahka glasba. FRANKFURT 251-1195 25 kw SAARBRuCKEN 1249-2402 17 kw 6 Jutranji pozdrav. 6.10 Telovadba. 6.30 Koncert. 7 Poročila. 9.15 ženska ura. 10.45 športna •. 11 Pevski koncert s klavirjem. 12 Hamburg. 12.30 •. 14 •. 15 Popoldanski 4 (Dunaj). 17 •. 17.10 Prizori z glasbo. 18.15 Poročila v francoščini. 20 •. 20.15 D. Sender; vmes ob 21.15 • v franc. 22 •. 22.15 • v franc. 23.15 • v franc. 24 •. 0.15 • v franc. 1.15 • v franc. SOTTENS 443.1-677 100 kw 6.55 O- 7 •. Napovedi. 7.10 O- H Skupna oddaja vseh švicarskih postaj. 12.29 Napovedi. •. 1240 Pisan koncert. 17 Skupna oddaja. 18 Lahka glasba (O)-18.15 Predavanje. 18.25 Zabavna glasba. 18.35 Predavanje. 18.45 O- I9 Lahka gl. 19.15 Pisan spored. 19.50 •. 20 Orkestralni 4- 21 Oddaja za izseljencev. 22 Plesna glasba (O)- 22.20 •. STUTTGART 522.6-574 100 kw 6 Jutranji pozdrav, čas. Poročila. 6.10 Telovadba. 6.30 Jutranji 4. 7 Poročila. 12 Opoldanski 4 RO. 12.30 •. 14.15 Narodna glasba. 15.30 O P° željah. 17 •. 17.30 Zabavna glasba. 18.15 • v francoščini. 18.25 4 nemške in francoske glasbe. 20 •. 20.15 Koncert RO in zbora. 21.15 • v francoščini. 21.25 Večerni koncert. 22 •. 22.15 • v francoščini. 23.15 • v francoščini. 24 •. 0.15 • v francoščini. kliški zbor »Vigred«, igra Radijski orkester, dirig. D. M. Sijanec: Josip Vedral: Slovanska koračnica. Joh. Strauss: Pomladni glasovi, valček. V. Mirk: Jurjeva. Dolinar: Vprašanja. Friedemann: Slovanska rapsodija št. 2. Dolinar-Bernard: Tam kjer beli so snežniki. Grothe: Vijoline, oh vijoline, koncertni tango. Tome: Mi jadranski smo stražarji. 18.40: Poseben razlog za težave pri družinski vzgoji (g. dr. Stanko Go-gala). 19.00: Napovedi, poročila. 19.20: Nacionalna ura: Josip Draže-kovič, hrvatski pripovednik (Branko Mašič, knjiž.) Zgb. 19.40: Objave. 19.50: Gospodarska poročila (g. Drago Potočnik). 20.00: Spominski večer ob 30-letnici smrti pesnika Antona Medveda: 1. Uvodna glasba. 2. Anton Medved (govor: g. prof. dr. Koblar). 3. Pesmi (recitirajo člani narodnega gledališča). 4. »Savel« - dramatični prizor (izvajajo člani radijske igralske družine). TJ&MII, 12. nicu Jutranji koncert. 7 Poročila Nato ob 8.20 Delavski koncert. 12 Opoldanski 4 RO. 12.30 Poročila. 14 •. 14.15 Orkestralni koncert. 15.30 Koncert za vajence. 17 •. 18 D. Sender. 19.45 Poročila v italijanščini. 20 •. 20.15 Dunaj. 21.15 • v italijanščini. 21.25 Klavirski koncert. 22 •. Nato nočni koncert (Berlin). Vmes ob 22.15 • v italijanščini. 0.15 • v italijanščini. P. PARIZ 312.80-950 7.40 Jutranji koncert. 9 ženska ura. 9.05 O- l2-40 O- 12.45 Vojaška oddaja. 13 Opoldanski 4. 13.30 •. 14.30 Koncert na dveh klavirjih. 14.45 Otroška ura. 20.30 •. 22 Pisan spored. 22.30 •. 23 O-0.15 Plesna glasba. 0.30 •. RADIO AGEN 309,90 13 Harmonike. 13.50 Kino orgle. 14 Pevski 4. 14.15 Jazz. 14.30 O- 20-15 Simfonični orkester. 20.50 Otroška ura. 21 O- 21.20 Dunajska glasba. 22 •. 22.20 Plesna glasba. FRANKFURT 251-1195 25 kw SAARBRuCKEN 1249-2402 17 kw 6 Jutranji pozdrav. 6.10 Telovadba. 6.30 Koncert. 7 Poročila. 9.15 ženska ura. 11 Orkestralni 4. 12 Munchen. 12,30 •. 14 15.30 Mladinska igra. 16 4 RO. 17 • . 18.15 • v franc. 20 •. 20.15 Vojaška oddaja. Nato D. Sender; vmes ob 21.15 • v franc. 22 •. 22.15 • v franc. 23.15 • v franc. 24 •. 0.15 • v franc. 1.15 • v franc. SOTTENS 443.1-677 100 kw 6.55 O- 7 •- Napovedi. 7.10 O- U Skupna oddaja vseh švicarskih postaj. 12.29 Napovedi. •. 12.40 Pisan koncert. 17 Lugano. 18 Za bolnike. 18.10 O- 18-25 Predavanje. 18.30 O- I9 Reportaža. 19.50 • . 20 Odmevi iz raznih krajev. 20.30 Pesmi. 20.40 Predavanje. 21 Klavirski 4. 22.05 O- 22-20 O- STUTTGART 522.6-574 100 kw 6 Jutranji pozdrav, čas. Poročila. 6.10 Telovadba. 6.30 Jutranji 4. 7 Poročila. 12 4 RO. 12.30 •. 14 •. 16 4. 17 •. 17.30 Lahka glasba. 18.15 • v francoščini. 18.25 4 nemške in francoske glasbe. 20 • . 20.15 Večer nemških pripovedk. 21.15 Poročila v francoščini. 21.25 Koncert bolgarskega zbora »Gusla«. 21.40 Plošče. 22 •. 22.15 • v francoščini. 23.15 • v francoščini. 24 •. 0.15 • v francoščini. 1.15 • v francoščini. Radijski orkester RO Poročila • Koncert ♦ Plošče O (petek,, 15. tiLcmza LJUBLJANA 569-527 5.6 kw 7.00; Jutranji pozdrav. 7.05: Napovedi, poročila. 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45. 11.00: Šolska ura: Velikonočna oddaja (g. M. Zor). 12.00; Domači napevi (plošče): Pastir pa pase ovce tri (zbora iz Ra-diš in Sel). Treplan (Hojerjev trio). Ančka, valček (isti). Pareška polka (salonski orkester). Križna polka (isti). Pozdravi iz Štajerske (citre). Nagele: Tako tiho — Dečva v rožoce — Kadar mimo pojdeš — Je kumej nuč (Št. Jakobski oktet). Poncar: Spominček, polka (godba na pihala). Oj ta mlinar (zbora iz Radiš in Sel). Gregorc: Rožmarin (Avgust Stanko). Pavčič: Slovenska narodna koračnica. 12.30: Poročila, objave. 13.00: Napovedi. 13.02: Iz slovenskih logov (Radijski orkester): Jaki: Kralj vinogradov, uvertura. Vodopivec: Pomladno jutro, intermezzo. Gregorc: Vaška su-ita: Uvod — Jutro — Pošta trobi skozi vas — Pri mlinu — Otroci — V mraku — Vojaki se vračajo. Jaki: Potovanje po Sloveniji, potp. 14.00: Poročila. 18.00: Ženska ura: Okrasni vrtovi (ga. ing. arh. Katarina Graselli). 18.20: Podoknice (plošče): de Miche-li: Nina-Nana, valčkova uspavanka. Poljubček, podoknica. Kockert: Podoknica zvončkov. Becce: Napo-litanska podoknica. Eilenberg: Andaluzijska podoknica. Monti: Lju-bavna podoknica. 18.40: Francoščina (g. dr. St. Leben). 19.00: Napovedi, poročila. 19.20: Nacionalna ura: Samostan Hi-lendar (prof. Toma Burkovič) Bgd. 19.40: Objave. 19.50: Alkoholizem in treznost naroda (g. prof. E. Boje). 20.00: Matija Tome: II. Slovenska maša. Palestrina: Očitanja. Foer-ster: Kaj sem ti storil. (Izvaja zbor škofijske gimnazije iz Št. Vida nad Ljubljano). 20.45: Plošče. 21.00: I. Stilni koncert: Predklasična glasba. Izvajajo godala Radijskega orkestra. Dirigent: D. M. Šijanec: Arcangelo Corelli (1653—1713). Concerto grosso št. 1, op. 6-XI; op. 6-XH. Antonio Vivaldi (1678 do 1743): Simfonija štev. 1. G. F. Handel (1739): Concerto grosso št. 17. 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Nekaj za ples (plošče): Wald-teufel: Vedno ali nikdar, valček. Lehar: Ciganska ljubezen, valček. Stelibski: Še enkrat, tango. Debeš: Nad Granado, tango. Berlin: Brez ritma, fox. Letošnji poljubi, počasni fox. Evans: Zazibalka, passo doble. Fr. Lombardo: Gos visoko visi. Bund: Madeleine, valček. Zaljubljena igra, fox. Niel: Pareška polka. Schlichting: Križna polka. Ca-stroll: Plamen: tango. Olivieri Ra-stelli: Groteskni fox. Konec ob 23. uri. BELGRAD 437.3-686 20 kw 6.30 Budnica. Telovadba •. O- 1110 • o stanju vode. 12 Zvonjenje. Nato 4 narodnih pesmi. 12.45 O- 13 Radio-dnevnik. 13.10 O- 13 40 Napovedi. •. 14.30 Pevski 4 g. D. Petroviča. 17.45 Narodne pesmi. 18 Predavanje. 18.20 Plesna glasba. 19.10 •. 19.20 Nacionalna ura. 19.40 Pevski 4. 20.10 Klavirski 4 gdč. Vide Todorovič. 20.40 Simfonični koncert RO. 21.40 •. Napovedi. 22 O-22.40 •. ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw 12 Zvonjenje. 12.01 12,25 # (O)-12.55 Napovedi. •. 13.10 Koncert (O)-13.50 Tržna*. 14 Časop. •. 16.45 Nap. •. 17.15 4 R. kvarteta. 18.30 •. 18.45 športna • . 19 Napovedi. •. 19.20 Nacionalna ura. 19.40 Italijanščina. 20 Iz hrvaške književnosti. 20.30 Prenos koncerta iz Beograda, 21.30 Predavanje. 21.45 O- 22 • . Napovedi. Objave. 22.20 Plesna glasba. 23.15 Radio-roman. BRATISLAVA 298.8-1004 13 kw 6.30 Jutr. spored. 7 •. Nap. 7.15 O-16.30 olska oddaja. 12.05 Slavni pevci. 12.45 •. 13 Salonski 4. 16.30 Slovaške narodne pesmi. 17 Madž. oddaja. 18 Nemška oddaja. 18.45 • v nemščini. 19 Napovedi v slov. 19.40 Slovaške narodne pesmi. 20 Božja sodba. 20.20 Zabavna gl. 21.30 Pesmi. 22 •. 22.15 O- 23 • v ruščini, nemščini, ital., franc. in angl. PRAGA 470,2-852.5 120 kw 6.10 Budnica. Telov. 4. •. Koledar. 4. 10 •. 10.10 šol. odd. 10.45 ženska ura. 11 4 narodne glasbe. 11.55 Kmetijsko predavanje. 12.15 •. 12.30 M. Ostrava. 13 O- 13.20 M. Ostrava. 13.50 Delavska ura. 15.50 •. Objavn. 16 Brno. 17 Predavanje. 17.20 Naš kulturni teden. 17.30 Koncert komorne glasbe. 18.05 Veseloigra. 19 •. 19.15 Predavanje. 19.25 Zabavna glasba. 20.05 Predavanje. 20.25 Moški zbori B. Smetane. 20.55 Orkestralni koncert. 22 •. Napovedi. 22.20 Šport. 22.30 Zabavna glasba. 23 4 Češke glasbe. SOFIJA 352.9-850 100 kw 6 Budnica. 6.05 četrt ure telovadbe. 6.20 •. 6.35 Narodna glasba. 6.45 4 lahke glasbe. 6.55 Koledar. 7 Zabavna glasba. 11 4 lahke glasbe. 11.30 Predavanje. 11.45 Opoldanski 4- 12.15 •. 12.30 Nada-17 Družinska ura. 18 R. Wagner: »Wal- kiira«. Prenos iz Opere. V odmorih •. * ANGLEŠKE POSTAJE I. (Val. dolž. 373.1/864 — 342.1/877.) 11.05 4 zbora BBC. 11.30 O- 12 Zanimivosti. 12.30 Predavanje. 13 •. 13.10 Pisan spored. 13.30 Predavanje. 13.40 14 Kino orgle. 14.30 O- 15 Orkestralni spored. 15.30 Lahka glasba, 16.30 Verski govor. 17 O- 1730 Plesna glasba. 18 •. 18.30 Reportaža. 19.30 Zanimivosti. 19.45 O- 20 Prizori. 21 •. 21.20 Predavanje. 2'2.05 Koncert. 22.30 $ kvinteta. ANGLEŠKE POSTAJE n. (Val. dolž. 391.1/767 — 449.1/668.) 7 #. 7.15 f 7.35 Telovadba. 7.40 O- 8 Poročila. 8.15 Lahka glasba. 9 Jutranji 4-9.30 Pisan 10.30 Kino orgle. 11 šolska ura. 11.30 13 •. 13.10 Koncert BBC orkestra. 13.45 Predavanje. 14 šolska oddaja. 15 4 okteta. 15.30 Lahka glasba. 16.15 4 BBC orkestra. 17 •. 17.20 Otroška ura. 18 •. 18.15 Lahka glasba. 18.30 »Vive la France«. 19.20 Klavirski 4. 19.40 Predavanje. 20 Pisan večer. 21 •'. 21.35 Zanimivosti. 22 Igra. 22.45 4 na flavti. 23.20 Lahka glasba. ANKARA 1648-182 kc 7 kw 11.30 čas. •. Vreme. 11.50 4 turške gl. 12.30 O- 13 • v franc. 13.15 • v angleščini. 13.30 Poročila v bolgar. 17 čas. 17.05 Turška glasba. 17.30 • v bolgarščini. 18.10 Čas. •. Vreme. 18.25 Turška glasba. 19.15 Zvočna igra. 20 • v franc. 20.15 • v angl. 20.30 | RO. 21.15 čas. • . Borza. 21.35 Plesna glasba na O- BEROMtJNSTER 540-556 100 kw 6.40 Tel. 7 •. Nap. O- 11 Skupna oddaja vseh švic. postaj. 12.29 Napov. •. 12.40 Zabavni 4 RO. 16.30 ženska ura. 17 Lugano. 18 Otroška ura. 18.35 Kaj prinaša tehnika novega? 18.45 Književna ura. 19 Romantika. Predavanje. 19.10 4 skladb C. M. von Weber-a. 19.30 •. 19.40 Zvonjenje. 19.43 Reportaža. 20.40 Bern. 21.10 Predavanje o M. Reger-ju. 21.25 4. 22 •. 22.10 O- BOHMEN 1113 12 HZ-269.5 100 kw 6 Jutranji pozdrav. 6.10 Telovadba. 6.30 Jutranji koncert. 7 Poročila. Nato 10 Otroška ura. 11 Zabavni $. 12 Lipsko. 12.30 •. 13 Dunaj. 14 •. 15 Pop. 4. 17 •. 17.45 Komorna glasba. 19.15 Češka ura. 20 •. 20.15 Obletnica priključka Sudetov k Nemčiji. 22 •. 22.30 Klavirski 4• 23 Zabavni koncert. 24 •, nato nočna glasba (Berlin). BRESLAU 315.8-950 100 kvv 5 Jutranji koncert. 6.10 Telovadba. 6.30 Jutranja glasba. 7 Poročila. Nato 9.30 Zvočna igra. 12 4 RO. 12.30 •. 14 • . 16 Koln. 17 •. 17.45 Poročila v srbohrvaščini. 18.40 Predavanje o Bolgariji. 19.45 • v srbohrvaščini. 20 •. 20.30 Mozartov večer. 22 •. 22.30 Poročila v srbohrvaščini. 22.45 Zabavni 4 (Berlin). 24 •. 0.10 Zabavni 4 (Berlin). BUDIMPEŠTA 550.5-545 120 kw 8 Budnica. 8.45 •. 9 Prenosi bogoslužij. 12.30 4 opernega orkestra. 13.45 •. 14 O- I5 Otroška ura. 15.30 Madžarski napevi. 16 Predavanje. 16.30 Klavirski $. 17 • v slov. 17.15 4 RO. 18.10 Branje. 18.30 Ciganski orkester. 19.15 •. 19.25 Ciganski orkester. 19.40 Zvočna igra. 2.40 •. 22.10 O- 23 • v nemščini, italijanščini, angl. In franc. 23.20 Clg. ork. BUKAREST 364.5-823 12 kw 11 Napovedi. Objave. 11.10 Opoldanski 4- 12.05 4 RO. 12.20 Nap. Obj. 12.30 Nadalj. 4.13 •. 13.20 Pisan 4. 14 Zanim. 18.02 Tehnično predavanje. 18.17 Uverture (O)- 18-50 • v madž. 19 Predavanje. 19.15 Valčki (£>)• 19-35 Prenos iz Opere. V odmorih •. 22.45 • v francoščini, nemščini, ital. in angl. DUNAJ 506.7-592 100 kvv 5 Jutr. 4. 6 Jutr. pozdr. 6.20 Tel. 7 •. 10 O- 121 Delavski 4. 12.30 •. 13 Zabavni 4 RO- 14 •. 16 Koln. 17 •. 18.30 Prizori. 20 •. 20.15 Alpske pesmi in plesi. 21 Brucknerjeve simfonije (dunajski fil-harmoniki). 22 • in O- 23 Zabavna glasba (RO). 24 •. 0.10 Nočna gl. (Berlin). D. SENDER 1571-191 60 kvv 5.30 Jutranji koncert. 6 Jutr. pozdrav. 6.10 Telovadba. 6.30 Koncert. 7 Poročila. 8.20 Miinchen. 10 Otroška ura. 11 Zabavni 4. 12 Lipsko. 12.30 13 Dunaj. 14 •. 14.10 Orkestralni koncert. 16 Koln. 17 •. 18 Narodna glasba. 20 •. 20.45 Zabavni 4. 22 •. 22.30 Orkestralni 4. FRANCOSKE POSTAJE (Val. dolž.: glej nedeljo!) 7.30 • v franc. 7.45 O- 7.45 • za ino-zemce (Strasbourg, Lyon, Ni.ce). 7.55 O-8 Pred. 8.45 O- 9 Pred. 9.30 • v franc. 12.15 Šolska oddaja. 12.45 Četrt ure za vojake. 13 Pisan 4. 13 • (Strasbourg, Lyon, Niče). 13.30 • v franc. 13.45 Pisan koncert. 14.30 Zanimivosti. 14.45 Nadaljevanje 4. 18 30 Predavanje. 18.45 • (A). 18.45 4 lahke glasbe (B). 19 • (A). 19.45 4. 20 (A). 20 & (B). 20.30 • v fr. 20.50 Orkestralni koncert. 21.30 Zanimivosti. 22 Prizor. 22.15 Pesmi. 22.30 22.45 • (A). 22.45 & (B). 23 Glasbena slika. 23.30 Zanimivosti. 23.45 • (A). 23 45 Igra (B). 24 Pevski 4. 24.45 Simfonični koncert. HAMBURG 331.0-904 100 kw 6 Jutranji pozdrav. Telovadba.. 6.30 Jutranji koncert. 7 Poročila. 8 Ženska ura. 11.25 O- 12 Opoldanski 4: 12.30 14 • . 15 Klavirski 4. (Chopin). 15.25 Orkestralni koncert. 16 Otroška ura. 17 Poročila. 17.15 Poročila v angleščini. 20 20.15 9 v angleščini. 20.30 Večerni 4 RO. 21.15 • v angleščini. 22 • . 22.15 @ v angleščini. 0.15 © v angl. ITALIJANSKE POSTAJE Skupni spored 7.30 Telovadba. 8 Cas. Poročila,. Vreme. 10.30 šolska ura. 11.30 O- 12 Borza. 12.30 Klavirski 4. 14 ©. Vreme. 14.15 Lahka glasba. 17 Klavirski koncert. I. 19.20 O- 19-35 Angleščina. 19.55 Vreme. 20 Cas, ©. 20.30 Pevci na O--21.10 Simfonični koncert (violina in orkester). Vmes • v francoščini in angleščini. 23 ©. Vreme. 23.15 Plesna glasba. II. 19 O- 19.35 Angleščina. 19.55 Vreme. 20 Cas, ©. 20.30 O- 21.10 Zvočna igra. 22.30 Koncert za dva klavirja. 23 ©. Vreme. 23.15 Plesna glasba. III. 18 O- 19 Pesmi na O- 19-30 Zborovski 4. 20 Cas, ©. 20.30 Reportaža z zrač- nih poletov. 21 Plesna glasba. 22 ©. 22.30 Plesna glasba. Vmes ob 23 ©. KOLN 455.9-658 100 kw 6 Jutranji pozdrav. 6.10 Telovadba. 6.30 Jutranji koncert. 7 Poročila. Nato 10.10 Koncert. 12 Delavski 4. 12.30 ©. 13 Opoldanski 4. 14 ©. 16 Iz opernega sveta (RO in zbor). 17 ©. 17.15 • v francoščini. 20 ©. 20.15 Poročila v francoščini. 20.30 Operete. 21.15 Poročila v Francoščini. 21.30 Plošče. Nato ob 22 ©. 22.15 • v francoščini. 22.30 Nočna glasba (Berlin). 23.15 • v francoščini. 24 ©. 0.15 • v francoščini. KONIGSBERG 291-1031 100 kvv 6 O- 7 ©. 11 Zabavni koncert. 12 Lipsko. 12.30 ©. 13 Dunaj. 14 ©. 16 Koln. 17 Poročila. 17.30 Violončelo s klavirjem. 20 ©. 20.15 Simfon. koncert. 21.40 O-22 ©. šport. 22.30 Koncert (Berlin). LIPSKO 382.2-785 120 kvv 5 Jutranji koncert. 6 Jutranji pozdrav. Telovadba. 6.30 Koncert. 7 Poročila. 8.20 Lahka glasba. 9.30 Otroška ura. 12 4 RO. 12.30 ©. 13 Dunaj. 14 ©. 15.30 Koncert radijskega zbora. 17 ©. 17.15 ©. v franc. 17.25 Koln. 19.30 D. Sender. 19.45 • v bolgarščini. 20 ©. 20.15 • v francoščini. 20.40 • v bolgarščini. 21.15 • v francoščini. 22 ©. 22.15 • v francoščini. 22.45 • v bolgarščini. 23.15 • v francoščini. 24 ©. 0.15 • v francoščini. MONAKOVO 405.4-740 100 k\v 6 Jutranji pozdrav. Telovadba. 6.38 Jutranji koncert. 7 Poročila Nato ob 11 O- I2 Lipsko. 12.30 ©. 13 Dunaj. 14 ©. 14.15 Lahka glasba,. 15 Plesna gl. 17 ©. 18 D. Sender. 19.45 • v italijanščini. 20 •. 20.15 Večerni 4 RO. 21.15 • v italijan. 21.25 Itmetiški pisan večer. 22 «. Nato nočni koncert (Berlin). Vmes ob 22.15 9 v italijanščini. 0.15 • v ita- LJUBLJANA 569-527 5.6 kw 7.00: Jutranji pozdrav. 7.05: Napovedi, poročila. 7.15; Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45. 12.00: Za veselje, za zabavo nudimo Vam godbo pravo (plošče). 12 30; Poročila, objave. 13.00: Napovedi. 13.02: Za veselje, za zabavo nudimo Vam godbo pravo (plošče). 14.00: Poročila. 17.00: Otroška ura: a) Slovenske narodne pripovedke in pravljice (bera ga. M.Ukmar - Boltarjeva). — b) Z malčki kramlja gdč. Slavica Vencajzova. 17.50: Pregkd sporeida. 18 00: Za delopust igra Radijski orkester; Jaki: Silovie, koračnica. Siede: Žlahtno grozdje -— sladko vince, valček. Kalman: Potpuri iz opte. »Čardaška kneginja«. 18.40: Pogovori s poslušalci. 19.00: Napovedi, poročila. 19.20: Nacionalna ura: Pomen Kva-trnikove vstaje (dr. N. Lalič) Zgb. 19.40: Objave. P. PARIZ 312.80-950 7.40 Jutranji koncert. 9 Ženska ura. 9.27 O- 12-40 O- 12.45 Vojaška oddaja. 13 Opoldanski 4. 13.30 •. 13.47 Orgelski 4. 14.20 Iz opernega sveta (O)- 20 30 •. 20.52 Pisana glasba. 22 4. 22.30 •. 23 Plesna glasba. 0.15 Plesna gl. 0.30 RADIO AG.EN 309,90 13 Za ples. 14 Operetna glasba. 14.15 4 vojaške godbe. 14.30 Igra. 20 Pesmi. 20.50 Plesna glasba. 21 Predavanje. 21.20 Simfonični orkester. 22 »Ignac« - prizor. 22.20 Domača glasba. FRANKFURT 251-1195 25 kvv SAARBRUCKEN 1249-2402 17 kvv 6 Jutranji pozdrav. 6.10 Telovadba. 6.30 Koncert. 7 Poročila. 9.15 ženska ura. 11 Klavirski 4. 12 Lipsko. 12.30 •.. 13 Opoldanski 4 (Dunaj). 14 •. 16 Koln. 17 •. 17.45 Vojaški 4. 18.15 • v franc. 20 Poročila. 20.15 D. eSnder; vmes ob 21.15 • v franc. 22 •. 22.15 • v franc. 23.15 • v franc. 24 •. 0.15 • v franc. SOTTENS 443.1-677 100 kvv 6.55 O- 7 •. Napovedi. 7.10 O- H Skupna oddaja vseh švicarskih postaj. 12.29 Napovedi. •. 12.40 Pisan koncert. 17 Lugano. 18 Lahka glasba. 18.40 Predavanje. 19 Zabavna glasba. 19.15 Pisan drobiž. 19.50 •. 20 Predavanje. 20.30 Orkestralni in pevski koncert. 21.50 Jazz. 20.20 ©. STUTTGART 522.6-574 100 kvv 6 Jutranji pozdrav. Cas. Poročila. 6.10 Telovadba. 6.30 Jutranji 4. 7 Poročila. 12 Opoldanski 4. 12.30 •. 14 9. 16 Pop. 4- 17 •. 18 15 Poročila v francoščini. 18.25 Koncertert nemčke in francoske gl. 20 •. 20.15 Vesnle opere (O). 21.15 • v franc. 21.25 Kultur, koledar 21.40 O-22 •. 22.15 ® v francoščini. 23.15 « v francoščini. 24 •. 0.15 9 v francoščini. 20.00: Pregled zunanje politike (gospod Fr. Terseglav). 20 30: Vesele in žalostne iz življenja Jaka Smodlake: Zakopani talent. — Zvočna igra, napisal Jože Vomber-gar. Izvajajo člani radijske igralske družine. 22 00; Napovedi, poročila. 22.15: Za vesel koncc tedna igra Radijski orkester: Parma - Bernard: Koračnica iz opte. »Amaconke«. Zielke: Prelepo življenje, valček. E. Buder: Hrepenenje, tango. Gregorc: Serenada iz gozda. Grajski zvon, pessm iz opte. »Liana«. Mar-tini-Schonherr: Valček iz op. »Redka stvar«. K. Thiel: Rdeči roži, tango. Kunnecke: Saltarello. Fučik; Pomladno sporočilo, valček. Konec ob 23. uri. BELGRAD 437.3-686 20 kvv 6.30 Budnica. Telovadba •. O- 11.10 • o stanju vode. 12 Zvonjenje. Nato 4 RO. 13 Radiodnevnik. 13.10 Narodne pesmi. 13.40 Napovedi. •. 14 Q. 17.45 Narodne pesmi. 18 Predavanje. 19.20 Nacionalna ura. 19.40 Narodne pesmi. 20.40 Sobota, 16. mavea f, vojaške godbe. 21.40 •. 2<2 Prenos 4-22.40 23 Plesna glasba. ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw 12 Zvonjenje. 12.01 •. 12,25 4 (O)-12.55 Napovedi. •. 13.10 Koncert (O)-13.50 Tržna*. 14 Časop. •. 16.45 Nap. •, 17.15 4 RO. 18.45 •. Napovedi. 19.20 Nacionalna ura. 19.40 Francoščina. 20 Lahka glasba. 21 Prenos opere Iz Italije. 22 •. Napovedi. Objave. 22.20 Plesna glasba. 23.15 Radlo-roman. BRATISLAVA 298.8-1004 13 kw 6.30 Jutr. spored. 7 •. Nap. 7.15 O-11.05 O- 1130 Zabavni koncert. 12.45 13 Iz del Mendelssohna - Bartholdyja. 13.50 Kulturne zanimivosti. 15.30 Mladinska igra. 16.20 •. 16.30 Plesna glasba. 17 Branje. 17.15 Slovaški plesi. 17.40 Športna •. 18 Nemška oddaja. 18.45 • v nemščini. 19 Napovedi. • v slov. 19.20 Zanimivosti. 19.30 Jazz. 20 Predavanje. 20.20 Pisan spored. 22 •. 22,15 Ciganski orkester. 23 • v ruščini, nemščini, italijanščini, franc. in angl. PRAGA 470,2-852.5 120 kw 6.10 Budnica. Telov. 4- •. Koledar. 10 •. 10.10 O- 11 M. Ostrava. 12.15 • . 12.30 O- 12.45 Koncert zabavne glasbe. 13.45 Predavanj«. 15 Mladinska ura. 15.50 •. 16 K sobotnemu oddihu (pisan koncert). 17 Delavska ura. 17.15 4 vojaške godbe. 17.45 Predavanje o Holand-ski. 18 Jazz. 18.30 Reportaža. 19 •. 19.25 Zborov 4. 20.10 Predavanje. 20.30 Pozdrav našim delavcem v Rnichu. 22 •. 22 O- 22.20 Jara Beneš: »Pesem domovine« - opereta v S dej. SOFIJA 352.9-850 100 kw 6 Budnica. 6.05 Četrt ure telovadbe. 6.20 •. 6.35 Narodna glasba. 6.45 4 lahke glasbe. 6.55 Koledar. 7 Zabavna glasba. 11 4 lahke glasbe. 11.30 Predavanje. 11.45 Opoldanski 4. 12.15 •. 12.30 Nadaljevanje . 13 Pisana gl. 13.30 4 plesne gl. 16.30 Lahka glasba. 17.30 Delavska ura. 18 Narodna glasba. 18.30 Mandolinski 4. 19 4. 19.30 •. 19.50 Lahka glasba. 20 20.30 4 RO. 21.20 Lahka in plesna glasba. -21.45 •. 21.55 Predavanje v francoščini. 22 Plesna glasba. 22.30 Narodna glasba. * ANGLEŠKE POSTAJE I. (Val. dolž. 373.1/864 — 342.1/877.) 11.05 O- n-30 Lahka glasba. 12 Narodne pesmi. 12.30 Lahka glasba. 13 •. 13.10 Violončelo. 13.25 4 BBC orkestra. 14.30 4 vojaške godbe. 15.45 4 lahke gl. 16.15 Šport. 16.45 Kino orgle. 17 4 orkestra. 17.30 O- I« •• 18-30 Lahka gl. 19.15 šport. 19.30 Pisan spored. 21 •. 21.20 Zanimivosti. 22.15 4 orkestra. ANGLEŠKE POSTAJE H. (Val. dolž. 391.1/767 — 449.1/668.) 7 •. 7.15 4. 7.35 Telovadba. 7.40 O- 8 Poročila. 8.15 Lahka glasba. 9 Jutranji 4-9.30 4 BBC orkestra. 10.15 •. 11 4 na dveh klavirjih. 11.30 Lahka glasba. 12.30 Holandska glasba. 13 •. 13.25 4 BBC orkestra. 14 Klavirski 14.30 4 vojaške godbe. 15.15 Zanimivosti. 15.45 Orkestralni 4. 16.15 šport. 16.45 Kino orgle. 17.20 Otroška ura. 18 •. 18.30 Šport. 18.45 Orkestralni koncert. 20 Zanimivo- sti. 21 •. 22.15 Bogoslužje. 22.30 Igra. 23 Pevski 4. 23.20 Lahka glasba. ANKARA 1648-182 kc 7 kw 11.30 Cas. •. Vreme. 11 50 4 turške gl. 12.30 O- I3 • v franc. 13.15 • v angleščini. 13.30 Poročila v bolgar. 17 Cas. 17.05 Plesna glasba. 17.30 • v bolgarščini. 18.10 Cas. Poročila. Vreme. 18.30 Večerni 4. 19.25 Turška glasba. 20 • v franc. 20.15 • v angl. 20.30 4 RO. 21.15 Cas. •. Borza. 22 Plesna glasba (O)- BEROMUNSTER 540-556 100 kw 6.40 Tel. 7 • . Nap. O- H Skupna oddaja vseh švic. postaj. 12.29 Napov. •. 12.40 O- l3-30 Pravni svetovalec. 13.45 O- 14 Pesem o zvonu. 14.45 Kmetijsko predavanje. 15.10 4. 15.30 Predavanje o Finski. 16 Narodne pesmi. 16.30 O- 16.35 Predavanje. 17 ženeva. 18 Družinsko življenje ptic. 18.20 Klavirski 4. 19 Zvonjenje. 19.15 Predavanje. 19.30 •. 19.43 O- 20 Opera. 22.10 •. BOHMEN 1113 12 HZ-269.5 100 kw 6 Jutranji pozdrav. 6.10 Telovadba. 6.30 Jutranji koncert. 7 Poročila. Nato 9.10 O- H Koncert pihal. 12 Koln. 12.30 • . 13 Breslau. 14 •. 15 Dunaj. 17 •. 17.45 Otroška ura. 19.15 Češka ura. 20 • . 20.15 Večerni koncert. 22 •. 22.30 Lahka in plesna glasba (Berlin). 24 Poročila, nato nočna glasba (Berlin). BRESLAU 315.8-950 100 kw 5 Jutranji koncert. 6.10 Telovadba. 6.30 Jutranja glasba. 7 Poročila. Nato 8.20 4 pihal. 11 Otroška ura. 12 Op. 4 RO. 12.30 •. 14 •. 16 4 zabavne glasbe. 17 •. 18 Iz ton filmov. 19 »Lokalna železnica«, komedija. 19.45 • v srbohrvaščini. 20 •. 20.30 Pisana glasba. 22 • . 22.30 • v srbohrvaščini. 22.45 Zabavni 4 (Berlin). 24 •. 0.10 Zabavni 4 (Berlin). BUDIMPEŠTA 550.5-545 120 kw 12.10 Violinski 4. 12.40 •. 12.55 Mladinski zbor poje. 13.30 O- 14-30 •. 16.15 šolska ura. 17 • v slov. 17.15 Ciganski orkester. 18.15 4 RO. 19.15 •. 19.25 Q. 19.50 Londonsko pismo. 20.10 Orkestralni 4. 21.40 •. 22.10 Ciganski orkester 23 • v nemščini, ital., angl. In fr. 23.10 O- BUKAREST 364.5-823 12 kw 11 Napovedi. Objave. 11.10 Opoldanski 4. 12.05 4 RO. 12.20 Nap. Obj. 12.30 Nadalj. $.13 •. 13.20 Pisan 4. 14 Zanim. 17 Strajerijeva ura. 18.02 Gledališka in filmska kronika. 18.17 O- 18-55 • v madž. 19.10 Predavanje. 19.35 Kabaret. 19.45 •. 20 Književno predavanje. 20.15 Zabavna glasba. 20.45 Plesna glasba. 21.10 m. - 21.30 Nadalj. plesne glasbe. 22.05 O- 22.45 • v franc., nemščini, italijanščini in angl. DUNAJ 506.7-592 100 kw 5 Jutr. 4. 6 Jutr. pozdr. 6.20 Tel. 7 •. 10 Otroška ura. 10.30 O- 12 Koln. 12.30 • . 13.10 Breslau. 14 •. 14:20 • v Blova-ščini. 15 Pisano popoldne. 17 •. 18 4. 20 • . 20.15 Spevoigra. 22 • ln O- 23 Berlin. 24 •. 0.10 Nočna glasba (Berlin). D. SENDER 1571-191 60 kw 5 Jutranji koncert. 6 Jutr. pozdrav. 6.10 Telovadba. 6.30 Koncert. 7 Poročila. 8.20 Lipsko. 10 Otroška ura. 11 Delavski 4. 12 Koln. 12.30 •. 13 Breslau. 14 15 Dunaj. 17 •. 18 šport. 19.30 O- 20 • . 21 Pisana glasba. 22 •. 22.30 Koncert lahke in plesne glasbe. 24 •, nato nočna glasba. FRANCOSKE POSTAJE (Val. dolž.: glej nedeljo!) 7.30 • v franc. 7.45 O- 7-45 • za ino-zemce (Strasbourg, Lyon, Niče). 7.55O-8 Pred. 8.45 O- 9 Pred. 9.30 • v franc. 12.15 šolska oddaja. 12.45 Četrt ure ^a vojake. 13 Pisan 4. 13 • (Strasbourg, Lyon, Niče). 13.30 • v franc. 13.45 Pisan koncert. 14.30 Zanimivosti. 14.45 Nadaljevanje 4. 18.30 Predavanje. 18.45 • (A). 18.45 4 lahke glasbe (B). 19 • (A). 19.15 Predav. 19.30 Četrt ure za vojake. 19.45 4. 20 • (A). 20 4 (B). 20.30 • vfr. 20.45 Igra. 21 Reportaža. 22 Pisan spored. 2'2.30 •. 22.45 • (A). 22.45 4 (B). 2.45 Pevski 4 (B). 23 4 tria. 23.30 Branje. 23.45 • (A). 23.45 4 lahke glasbe (B). 24 Pevski 4. 24.30 •. HAMBURG 331.9-904 100 kw 6 Jutranji pozdrav. Telovadba. 6.30 Jutranji koncert. 7 Poročila. 8 Ženska ura. 11 O- 12 Koln. 12.30 •. 13 Breslau. 14 • . 15 Pisan variete. 15.30 Pisana glasba. 17 Poročila. 17.15 Poročila v angleščini. 17.25 Narodne pesmi (zbor). Nato 20 •. 20.15 • v angleščini. 20.30 Večerni 4 RO. 21.15 • v angleščini. 22 • . 22.15 • v angleščini. 0.15 • v angl. ITALIJANSKE POSTAJE Skupni spored 7.30 Telovadba. 8 čas. Poročila. Vreme, 9.30 šolska ura. 11.30 O- 12 Borza. 12.30 Lahka glasba. 14 •. Vreme. 16 Otroška ura. 16.30 Simfonični koncert. 17 Koncert nabožne glasbe. I. 19.20 Francoščina. 19.40 Radio-pro-gram. 19.55 Vreme. 20 čas, •. 20.30 Pevci na O- 21 Glasbene raznoterosti. Vmes • v francoščini in angleščini. 23 • . Vreme. 23.15 Plesna glasba. n. 19 O- 19-20 Francoščina. 19.40 Radio-program. 19.55 Vreme. 20 čas. •. 20.30 Q. 21 Prenos opere. Vmes •. Vreme. Nato plesna glasba. m. 18 O- 19 Koncert zabavnega kvarteta. 19.30O- 20 čas, •. 20.30 Koncert. 21.15 Pesmi za ples. 22 Plesna glasba. 22.30 Lahka glasba. Vmes ob 23 •. KOLN 455.9-658 100 kw 6 Jutranji pozdrav. 6.10 Telovadba. 6.30 Jutranji koncert. 7 Poročila. Nato 8.35 4 zabavnega seksteta. 12 Opoldanski 4 RO. 12.30 •. 14 •. 15.35 Oddaja za vojake. 17 •. 17.15 Poročila v francoščini. 20 Poročila. 20.15 • v francošč,-20.25 Pisan 4 vmes ob 21.15 • v franc. 22 •. 22.15 • v francoščini. 22.30 Nočna glasba (Berlin). 23.15 • v francoščini. 24 •. 0.15 O v francoščini. TKoNIGSBERG 291-1031 100 kw 6 O- 7 •• 11 Delavski koncert. 12 Op. ^ RO. 12.30 •. 14 O. 16 Frankfurt. 17 18 Mladinski g. 20 •. 20.15 Pisan g. 22 • - Šport. 22.30 Koncert (Berlin). 24 0.10 Nočna glasba (Berlin). LIPSKO 382.2-785 120 kw 5 Jutranji koncert. 6 Jutranji'pozdrav. j1 Telovadba. 6.30 Koncert. 7 Poročila. 8.20 # RO. 12 Koln. 12.30 •. 13 Breslau. 14 •. 16 Pisano popoldne. 17 •. 17.15 • v francoščini. 19.30 D. Sender. | 19.45 • v bolgarščini. 20 •. 20.15 • v francoščini. 20.40 • v bolgarščini. 21.15 • v francoščini. 22 22.15 • v franco-fc' ščini. 22.45 • v bolgarščini. 23.15 • v francoščini. 24 •. 0.15 • v francoščini. • JVIONAKOVO 405.4-740 100 kw K-;: 6 Jutranji pozdrav. Telovadba. 6.30 i ■ Jutranji koncert. 7 Poročila Nato ob L 820 Lipsko. 12 Opoldanski 12.30 •. 13 Breslau. 14 •. 17 •. 17.15 Kulturni dogodki v tednu. 18 D. Sender. 19.45 • J T italijanščini. 20 •. 20.15 Pisan ve-' ' čer. 21.15 Poročila v italijanščini. V 22 •. Nato nočni koncert (Berlin). Vmes • ' ob 22.15 • v italijanščini. 0.15 • v ita- lijanščini. P.PARIZ 3i2.80-950 F,;'' 7.40 Jutranji koncert. 9 ženska ura. 12.40 O- 12-45 Vojaška oddaja. 13 Opol-B danski 13.30 •. 13.50 O- 14.30 Orke-ffe. stralni 15 Lahka glasba. 19.26 Katoliška aktualnost. 20.30 •. 22 Orkestralni L, g. 22.30 •. 23 Zvočna igra. 0.15 Plesna • glasba. 0.30 •. RADIO AGEN 309,90 13 O- 13-50 Napevi. 14 Predavanje. 14.15 Pisan g. 14.30 Potpuri. 20 Filmska glasba. 20.50 Rumbe. 21 Operetna glasba. 2i2 Pisan spored. 22.20 Angleški odmevi. FRANKFURT 251-1195 25 kw SAARBRtJCKEN 1249-2402 17 kw 6 Jutranji pozdrav. 6.10 Telovadba, 6.30 Koncert. 7 Poročila. 9.15^;enska ura. 11 Koncert RO. 12 Opoldanski g (Koln). 12.30 •. 13 Breslau. 14 •. 15 Popoldanski 4 iz Dunaja. 17 •. 18 Gledališče in film v radiu. 18.15 • v francoščini. 20 Poročila. 20.15 D. Sender; vmes ob 21.15 • v franc. 22 •. 22.15 • v franc. 23.15 • v franc. 24 •. 0.15 • v franc 1.15 • v franc. SOTTENS 443.1-677 100 kw 6.55 O- 7 •. Napovedi. 7.10 O- U Skupna oddaja vseh švicarskih postaj. 12.29 Napovedi. •. 12.40 Pisan koncert. 14.40 g. 15 Glasbeno predavanje. 15.30 Za planince. 15.40 Plesna glasba. 16.30 Predavanje. 17 Koncert lahke glasbe. 18 Zvonjenje. 18.05 Otroška ura. 18.30 O- 19 Predavanje. 19.10 O- 19-20 Predava-njn. 19.30 Q. 19.50 •. 20 Našim vojakom. 20.30 Narodne pesmi. 21 Prizori. 21.15 O- 22.20 •. STUTTGART 522.6-574 100 kw 6 Jutranji pozdrav, čas. Poročila. 6.10 Telovadba. 6.30 Jutranji g. 7 Poročila. 12 Opoldanski 12.30 •. 12.40 Koncert. 14 •. 14.15 Berlin. 17 Poročila. 17.15 Lahka glasba. 18.15 • v francoščini. 18.25 4 nemške in francoske gl. 20 •. 20.15 Pisana ura. 21.15 • v francoščini. 21.25 Koncert plesne glasbe. Nato 22 •. 22.15 • v francoščini. 23.15 • v francoščini. 24 0.15 • v francoščini. 1.15 • v francoščini. ITALIJANSKE RADIO POSTAJE Prvi program: kHz m postaja kw 1059 283,3 Bari I 20 986 304,3 Bologna 50 536 559,7 Bolzano 10 1429 209,9 Milano HI 1 1429 209,9 Napoli H 1 713 420,8 Roma I 100 1429 209,9 Torino HI 5 1104 271,7 Tripoli 50 1492 201,1 Venezia 5 1429 209,9 Verona 0,25 Drugi program kHz m postaja kw 565 531 Catania 3 1258 238,5 Firenze II 1 1140 263,2 Genova I 10 814 368.6 Milano I 50 1348 222,6 Padova 0.25 565 531 Palermo 3 1222 245,5 Roma H 60 1348 222,6 S. Remo 5 1140 263,2 Torino I 30 1140 263,2 Trieste 10 Tretji program kHz m postaja kw 1357 221,1 Ancona 1 1357 221,1 Bari II 1 610 491,8 Firenca I 20 1357 221,1 Genova H S 1357 221,1 Milano H 4 1303 230,2 Napoli I 10 1357 221,1 Roma III 1 1357 221,1 Torino II 5 Izdaja konzorcij (Jože Dolenc). Za uredništvo odgovarja Jože Dolenc. — Uredništvo in uprava: Miklošičeva 7. Ljubljana. Tiska Misijonska tiskarna (A. Trontelj). RADIO najcenejše in najhitrejše sredstvo za seznanjanje z dogodki doma in na tujem; skrbi za pouk, zabavo in razvedrilo; nudi najcenejši umetniški užitek. Dolinosi vsakega zavednega Slovenca je, da se uvrsii med radijske naročnike pri tadioftmlu odda\M ftastaji v jČftfllfdfef Bleiweisova 54 CENIK radijskih aparatov, veljaven od 15. januarja 1940. za gotovino na 6 mes. na 12 mes. 1. Dveelektronski DKE..........DIN 75O.— 800.— — 2. Troelektronski baterijski DKE......DIN 960.— 1.020.— — 3. Troelektronski V E 301.........DIN 1,350."'" 1»435»— — 4. Troelektronski Telefunken T 913.....DIN 2.430."" 2.574.— 2»718.— 5. Stirielektronski super Orion 044 ...... DIN 3,100.— 3»320.— 3*535.— 6. Stirielektronski baterijski super Orion 044B . DIN 3«150.— 3*370.— 3*590.— 7. Stirielektronski super Telefunken T 965 WK . DIN 3.625.— 3.841.— 4.057«— 8. Stirielektronski super Telefunken T 965 GWK . DIN 3,825."'" 4*053.— 4.281.— 9. Stirielektronski baterijski super Radione 440 G DIN 3*950.— 4*200.— 4*450.— 10. Petelektronski super Blaupunkt 6 W 69 P . . DIN 4.000.— 4*200.— 4.410.— 11. Petelektronski super Orion 055 ......DIN 4*375*"" 4*680.— 4*990.— 12. Sestelektronski super Telefunken T 975 WK . DIN 4.600.— 4.876.— 5.152.— 13. Petelektronski super Radione 540 W . . DIN 4*600.— 4*850.— 5.100.— 14. Petelektronski super Radione 540 GW .... DIN 4*700.— 4.950.— 5.200.— 15. Sestelektronski potovalni super Radione R 2 . DIN 5*300.— 5*600.— 5*900.— 16. Petelektronski super Blaupunkt 6 W 79 . . . DIN 5.400.— 5.670.— 5*955.— 17. Sestelektronski super Telefunken D 750 WK . DIN 5*450*— 5*780*— 6*110*— 18. Sestelektronski super Telefunken D 750 GWK . DIN 5*750*— 6*098*— 6*446*— DIN 6.300.— 6*600*- 6*900*— DIN 6.300.— 6.615.— 6.945*— DIN 6.400.— 6.700.— 7*000.— DIN 6.800.— 7*140.— 7*500.— DIN 6.925*— 7*345*— 7*765*— DIN 8.600.— 9*116.— 9.632.— 25. Dvanajstelektronski super Telefunken T 8001 DIN 9*000.— PO (tOgOVOCTl 26. Osemelektronski super Blaupunkt 8 W 79 . . DIN 10.000.— PO dOgOVOrtl 27. Enajstelektronski super Blaupunkt 11 W 79 . DIN 12.000.— PO dOgOVOrtl 28. Glasbena skrinja Blaupunkt.......DIN 28.500.- PO dOgOVOril Cene veljajo franco naša trgovina, nemontirano in brez antene. Pri baterijskih aparatih baterije niso vračunane. Vsi naši dosedanji ceniki so s tem razveljavljeni. 19. Osemelektronski super Radione 740 W . 20. Sestelektronski super Blaupunkt 7 W 79 . 21. Sedemelektronski super Radione 740 GW 22. Sestelektronski super Blaupunkt 7 W 79 D 23. Sedemelektronski super Telefunken D 770 24. Sedemelektronski super Telefunken D 860 Radio" družba z o. z. t Ljubljani — Miklošičeva cesta 7, telefon 3190.