TEDNIK i^asilo socialistične zveze delovnega ljudstva Ptuj, 7. maja 1971 Leto XXIV., št. 18 Cena 0,70 din Zopet nove cene? Zviševanje stroškov proiz- vodnje že precej časa pre- jlavlja gospodarstvo. Prav- kar smo prestali devalvacijo JI vse njene vzporedne poja_ ^e, že se pojavljajo korektu- re cen električne energije, jaftnih derivatov, prometnih in drugih storitev. Sedaj pa je mnogo govora D ponovni podražitvi teh Stvari, ki v mnogih delovnih jrganizacijah predstavljajo pomembno postavko v po- ilovnih stroških. O čem je be- seda? V zvezni skupščini so lačeli pred kratkim debato o problemih elektrogospodar- stva. Tu so sicer že znani (problemi: nerešeno vprašanje razširjene reprodukcije, sta. tus te panoge in druga vpra- šanja. Skupnost je. razumlji- vo, zelo zainteresirana za raz- voj elektrogospodarstva, ker je od njega odvisno normal- no delo večine delovnih orga_ nizacij. Toda način reševanja pro'blemov te panoge ni o- hrabrujoč. Skupnost namreč več ne določa svojih sred- stev za gradnje novih objek- tov elektrogospodarstva. Ce upoštevamo, da je treba vsa- kih pet let podvojiti proiz- vodne kapacitete elektrogo- spodarstva, da bi krili rasto- fe potrebe, uvidimo vso težo problema. Po teh računih bi morali vložiti do leta 1975 o- Ifrog 20 milijard ter z njimi zgraditi nove elektrarne. V nasprotnem primeru bomo imeli zopet redukcije v po- rabi energije. Kaj izhaja iz tega? Nove korekture cen električne e- ■^^fgije — trdijo strokovnja- l^i. govorijo, da elektrogospo- darstvo ne more samo zago- toviti niti desetine zgoraj o- menjenih potrebnih sredstev, je tudi, da cena električ. ne energije ni v sorazmerju s to ceno v tujini, kar tudi govori o potrebi po podražit- vi naše elektrike. Uvedba novih cen energije ni neizogibna in tudi ni tre- ba, da bi bila podražitev po- sebno visoka. Po obstoječih predlogih bi namreč bilo mo- goče rešiti to vprašanje tudi s participiranjem gospodar- stva. Ta predlog preučujejo :n ko bodo analize končane, bo dokončno znano, kakšna bo usoda cen električne ener- gije. Industrija nafte tudi zahte- va korekture cen, čeprav se je to zgodilo pred tremi me- seci. Ta zahteva je zasnova- na na dejstvu, da je prišlo v zadnjem času do podražitve surove nafte na svetovnem tržišču in da je treba glede na to revidirati domače cene. Rafinerije zahtevajo to uiti. mativno ter grozijo, da bodo v nasprotnem primeru pre- delovale le domačo nafto, kar pa ne zadošča za kritje vseh potreb. Prav takšno zahtevo pa po- stavljajo prodajalci naftnih derivatov, ki zatrjujejo, da s februarsko korekturo njiho- vo vprašanje ni bilo rešeno. Je tudi v tem primeru izhod kot v elektrogospodarstvu ali bo na vsak način treba zvišati cene? Strokovnjaki mislijo, da je izhod tudi tu. En način je zmanjšanje dru- gih Dostavk v strukturi ma- loprodajne cene, kot je bil to primer z oljem za kurjavo, ko se je skupnost odrekla do- ločenega dela davka na pro- met. Potemtakem je od gospo- darstva, pa tudi od pristojnih organov odvisno, ali bo pri- šlo do novih korektur cen. MS Proslava 3 O-letnice OF v Ormožu v nedeljo 9. maja ob 9. uri bo v ormoški kinodvorani centralna proslava ob 30-let- nici Osvobodilne fronte in dnevu zmage naših narodov nad okupatorji. Ob tej pri- ložnosti bo občinska konfe- renca SZDL Ormož, ki je or- ganizator proslave, podelila priznanja OF posameznikom in organizacijam ter dru- štvom, ki so s svojim dolgo- letnim družbenim delom in aktivnostjo pripomogli k na- predku naše družbe. Med posamezniki bodo do- bili srebrno značko OF: An- ton Poplatnik iz Podgorc, Vlado Goršič iz Središča, Ivan Rakuša iz Ormoža, Gi- zela Blagovič iz Ormoža in Alojz Filipič iz Miklavža. Med organizacijami in dru- štvi pa prostovoljno gasilsko društvo Hardek, telovadno društvo Partizan, Središče, prosvetno društvo Janez Tr- stenjak, Hum pri Ormožu, prosvetno društvo Simon Gregorčič, Velika Nedelja, občinska organizacija Zveze rezervnih vojaških starešin Ormož, strelsko društvo Pod- gorci in občinska zveza pri- jateljev mladine Ormož. VREME do nedelje, 16. maja 1971 Polna luna bo v pone- deljek, 10. maja ob 12.24. Napoved: Plohe bodo predvsem v petek, 7. maja. V nedeljo, 9. maja, bodo verjetno večje nevihte. V prihod- njem tednu bo verjetno lepo, sončno vreme, ven- dar bodo tu in tam po- samezne plohe. V dneh »ledenih mož« verjetno ne bo slane, ker se bo pred tem ozračje precej offrelo. Alojz Cestnik Koliko nas je? Po prvih podatkih Zavoda SR Slovenije za statistiko, ki jih lahko sicer štejemo le kot začasne (vendar mislimo, da so skoraj 100 •/• točni) ima obči- na Ormož 18497 prebivalcev <1961: 19557 in 1963: 20284); ob- čina Ptuj 65820 (1961: 63731 in 1953: 62640); občina Slovenska Bistrica pa 30205 (1961: 29982 in 1953: 28513) prebivalcev. Medtem ko sta občini Ptuj in Slovenska Bistrica napre- dovali po številu prebivalstva (Ptuj za 2089 prebivalcev glede na leto 1961; Slov. Bistrica pa za 1223), je občina Ormož naza- dovala za 1060 ljudi, kar je nedvomno odraz gospodarske- ga stanja v tej občini. Iz občine Ormož je na začas- nem delu v tujini 926 ljudi, iz občine Slov. Bistrica 852 in iz občine Ptuj 4134 ljudi. V občini Ormož živi 87,2 lju- di na kv. km, v občini Ptuj 102,0 in v občini Slov. Bistrica 81,9 ljudi na kv. km. V občini Ormož je 4790 sta- novanj, v občini Ptuj 16.548 in v občini Slov. Bistrica 7.940. V občini Ormož je bilo ob popisu 1971 999 konj, 14.410 go- ved, 226 ovc in 13.613 prašičev; v občini Ptuj 2.369 konj. 23.470 goved, 146 ovc in 33.585 praši- čev; v občini SI. Bistrica pa 365 konj, 8.884 goved, 1.255 ovc in 8.668 prašičev. Se nekaj podatkov za repub- liko Slovenijo: v njej je 1.725,088 prebivalcev (leta 1961: 1.591,523 in leta 1953: 1.504,427), ki živijo v 515.761 gospodinj- stvih. Največ prebivalcev šteje občina Mariboj ki jih ima 172.155; če ritS. upoštevamo Ljubljane, ki pa je razdeljena na pet občin, ki skupno šteje- jo 257.640 prebivalcev. Najmanj prebivalcev štejejo občine Dravograd, Logatec in Metlika, ki štejejo po 7.548, 7.552 in 7.144 ljudi. V tujini je zaposlenih skup- no 49.563 prebivalcev Sloveni- je. Priznanja OF v počastitev 30. obletnice •Osvobodilne fronte sloven- ^kega naroda je bila v ptuj- skem gledališču (24. aprila zvečer) svečana akademija. O pomenu ustanovitve t)F govoril eden od njenih u- stanoviteljev — Tone FAJ- V svojem govoru je ^^ssti poudaril izredni po- ■^^n ustanovitve OF za ob- slovenskega naroda :n '^'"ograma. ki so ga takrat ®Pfejeli. Nekatere od pro- gramskih točk. sprejetih pred 30 leti, se šele sedaj ob uve- ljavljanju ustavnih spre- memb dosledno uresničujejo. Po slavnostnem govoru je bil kulturni program, ki so ga pripravili dijaki gimna- zije Dušana Kvedra in glas- bene šole v Ptuju. Nato je predsednik občinske konfe- rence SZDL Ptuj Zdravko TURNSEK podelil 21 najza- služnejšim občanom ptujske občine srebrne značke in priznanja OF Priznanja so prejeli: Miha ARBAJTER, Feliks BAGAR. Janko GRDI- SA. Maks KAMPL, MIha KOLARIC, Franc KOSEC, Jože KRIŽANCiC, Milan LACKO, Štefka LACEN, Magda LESNIK, Andrej MRSEK, Anton POTOČNIK, Franc PRIMC, Anton PURG, Fanika RAJH. Vida ROJIC, Franc VODA. Anton ŽA- GAR, Slavica ZEMLJiC, Martin ZGEC in Karel ŽMAVC. Ta odličja sta dobi- li tudi občinski organizaciji ZZB NOV in zveza rezerv- nih vojaških starešin. F. F. STRAN 2 TEDNIK — PETEK. 7. maj. ----- Malo statistike ob kongresu samoupravi javcev Obkongresni razgovori o samoupravljanju :n materi- alnem razvoju naše samo- upravne skupnosti so usmer- jeni v prihodnost. V nada- ljevanju nekaj podatkov o preteklosti in sedaniosti. Samoupravljanje v Jugoslaviji je trenutno 200.000 samoupravljavcev. članov delavskih svetov in upravnih odborov delovnih organizacij. Ce bi upoštevali še število članov organov u- pravljanja v delovn'h eno- tah, bi bilo to število še več- krat tolikšno. O čem ta ar- mada ljudi odloča? O proiz- vodnji, o realizaciji, produk- tivnost: dela, investicijah in rekonstrukcijah, delitvi do- hodka in osebnih dohodkov, družbenem standardu, no- tranji organizaciji dela in kadrovski politiki, strokov- nem izobraževanju, koope- raciji :n poslovnem sodelo- vanju in politiki cen. Prebivalstvo Podpis prebivalstva je kon- čan, vendar bodo temeljni podatki znani šele sred; ma- .ja. V naši državi živi nekaj nad 20 :n pol milijona prebi- valcev. V letu. ko je bilo u- vedeno samoupravljanje, jih je bilo 16 milijonov in 346 ti- soč. Po številu prebivalcev smo v Evropi na devetem, po gostoti (79 na kv. km) pa še- le na 15. mestu. Nataliteta pada, vendar je še višja kot drugje v Evropi. Na tisoč prebivalcev je b!lo lani 18 novorojenčkov, pred dvema desetletjema pa jih je bilo 30. Smrtnost se je močno zni- žala. Pred vojno je umiralo na tisoč prebivalcev letno 20 ljudi, leta 1950 po 13, v zad- njih letih pa po 8—9 ljudi. Okrog 46 odst. ljudi je go- spodarsko aktivnih. Zaposlenost število zaposlenih se je v dveh desetletjih podvojilo. Največji porast zaposlenosti je bil v letu 1955 (1C,5 odst.), največji padec pa v letu 1951 (7,2 odst.). Poprečno se zapK>slenost povečuje za 4.6 odst. letno in je danes zapo- slenih v državi okrog 3 mi- lijone 800.000 ljudi. Popreč- ni Jugoslovan je končal prvi razred srednje šole. Število zaposlenih glede na število prebivalstva je različno PO reoublikah in pokrajinah. Na vrhu je Slovenija, kjer je zaposlen vsak treti prebi- valec. na dnu pa Kosovo, kjer je zaposlen vsak tri- najsti. Družbeni proizvod Vrednost družbenega pro- izvoda se je povečala v zad- njih 20 letih za okrog štiri- krat. Poprečen letni porast je znašal 8 odst., najvišji je bil v Vojvodini (8,8) in Ma- kedoniji (8,7), najnižji pa v Bosni in Hercegovini (6,6) in na Kosovem (7,4). Kmetijska proizvodnja se je večala znatno počasne- je- kakor industrijska, toda med tem časom se je znatno zm.anji-jlo število tistih, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, torej se je produktivnost občutno povečala. Pred voj- no je bilo kmetijskega pre- bivalstva 77 odst.. v letu 1950 67 odst., sedaj pa jih je le še 45 odst. Proizvodnja mesa se je povečala v zadnjih 20 le- tih za dvakrat, mleka za 70 odst.. jajc za trikrat. Po povečanju industrijske proizvodnje smo bili med prvimi na svetu. Vsakih se- dem let se je industrijska proizvodnja podvojila. Pro- duktivnost se je povečala dvakratno, število industrij- skih delavcev pa je zraslo od 560.000 na milijon 400 ti- soč. Vrednost opreme industri- je se je povečala za 4,5-krat. Dve tretjini strojev je na- bavljenih v zadnjih desetih letih. Avtoma ti zacia se hitro razvija. Od skupnih vlaganj v opremo gre dve tretjini za nabavo avtomatskih in pol- avtomatskih strojev. Zunanja trgovina Zunanja trgovina je vse večjega pomena v gospodar- stvu države. Vrednost izvo- za se je povečala od leta 1947 do 1969 za devet, uvoza pa za 13-krat. Danes trguje Ju- goslavija s 140 deželami na vseh kontinentih. Delež kmetijstva v izvozu se zmanjšuje in znaša sedaj 14 odst. Naša država izvaža e- lektrične stroje, aparate in pribor, ladje, pohištvo, tirna in cestna vozila, gradbene stroje za obdelovanje kovin, stroje za obdelovane kovin. Cene in osebni Kot v zadnjih mesecih so se cene hitro spreminjale tudi v zadnjih dvajsetih le- tih. Izjema so le cene indu- strijskega blaga ori proizva- jalcih ki so se večale le za po 3 odst. letno. Cene v pro- metu na drobno so se \'ečale vsako leto za 6,9 odst.. go- stinskih storitev za 13.8 od- stotka. življenjski stroški pa za 9 odst. v zadnjih 18 letih so se povečali za okrog štiri in polkrat. Toda osebni do- hodki so se v istem času po- večali za 13-krat. Po refor- mi so se življenjski stroški povečali za 65 odst., osebni dohodki pa za 129 odst. Tako bi lahko naštevali še mnogo T^odatkov o izboljše- vanju življenja v naši dr- žavi. Ne glede na posamezne padce in slabosti v posa- meznih obdobjih so se ma- terialni temelji naše druž- be krepili po stopnji, ki u- vršča naš gospodarski raz- voj med prve dežele na sve- tu. Sm Kdo strelja na Jugoslavijo? P • I" t ' Umor ambasadorja Jugo- slavije Roloviča na Švedskem je enkrat prikazal pravi obraz emigrantskih skuoin v inozemstvu, ki se, kot zatr- jujejo, »borijo za Jugosiavi- jo, ki bi bila zasnovana na drugačnih temeljih«. Kakšne so metode te borbe, ai jasno samo nam, temveč mnt-guri deželam v svetu. Tragedija na Švedskem pa je postavila nekaj vprašanj. Namreč: koliko je naših pu- irJčnih em.grantov, kakšne so metode njenega »politične- ga-Doja«, oziroma kaj ti ljud- je ukrepajo proti socialistič- ni Jugoslaviji. Od milijona in pol Jugoslo- vanov v tujini je 1,250.000 ljudi, ki so se odselili v letih pred vojno. V času med 1941. in 1945, letom je zapustilo Jugoslavijo okrog 130.000 lju- di, v glavnem članov ustaš- kih, četniških in drugih vo- jaških formacij. Po vojni je zapustilo državo okrog 120.000 ljudi. Skupno število emigrantov, ki se aktivno ukvarjajo s so- vražnim delovanjem proti naši državi, je malo, med nji- mi pa so najaktivnejši pri- padniki bivših četniških, ustaških, Ijotičevskih in be- logardističnih enot, ki so se med vojno borile na strani okupatorjev. Ustaški emigranti Številčno najmočnejša in najboljše organizirana je ustaška organizacija »Hrvat- sko osvobodilno gibanje« s sedežem v Buenos Airesu in s podružnicami v južni Ame- riki in Evropi. Najmočnejše postojanke te emigrantske organizacije so vsekakor v Zahodni Nemčiji. To organizacijo vodijo ostanki nekdanjega »hrvat- skega ustaškega gibanja«. Ta organizacija se je pomladila v šestem desetletju tega sto- letja, ko so se ji pridružile mlajše, ekstremistično na- strojene sile. Sicer pa je razde- ljena na dve frakciji: ena za- stopa tezo, da ni treba izbi- rati sredstev v boju proti Ju- goslaviji, druga pa se zavze- ma za krepitev propagande proti naši državi. v Avstraliji so se organizi- rali povojni emigranti v »Hr- vatskem revolucionarnem bratstvu«. Ti se v bistvu bo- rijo za vzpostavitev »neod- visne« hrvatske države. Ti se oklepajo terorja kot svoje ob- like političnega boja. V Španiji je nastal'»hrvat- ski narodni odbor« — zelo aktivna organizacija, o če- mer priča vrsta aktivni^, trov v Evropi, Avstraij. Argentini. V njenem stvu so »elitne ustaške i bivši ustaški oficirji. Do kratkim je bil med njimj di znani klavec Maks L rič, ki ga je z nožem eden izmed njegovih i| tičnih« sobojevnikov. Razen teh je treba on ti še druge ustaške orgaj cije: »hrvatski narodni bor« v Zahodni Nemčiji, vatsko seljačko stranko, pa se zaradi m^loštevili oslanja na ustaške orgai cjje. Cetniške in druge emigracije Dve največji ekstremi ni pročetniški organia sta ustanovljeni v ZDA, i ska narodna obrambai nastala že leta 1941, c člani pa so politiki stare goslavije. Med vojno je magala Draži Mihajlo* Se sedaj nastopa propagi no-publicistično, obvešče no in teroristično proti J slaviji. V ZDA je tudi i ski kulturni klub sveti Sa ki ima številne podružnii Severni Ameriki in zab Evropi. Ta zbira v glavi bivše četnike in manjše vilo povojnih emigrantom »Jugoslovanski nacion pokret — Zbor« ima sed Zahodni Nemčiji, oporišč v Angliji, Franciji, ZBt Avstraliji. To je nadaljevi Ljotičeve organizacije ii bori za velikosrbski hege nizem. Razen teh obstaja še ganizacija srbskih četni — Ravna gora«, ki se bo: ustanovitev velike Srbij( ZDA je še »združenje bo; kraljevske vojske Draže hajloviča«, potem še »ju slovanska demokratska za«. Čeprav je ustaška in niška emigracija najšt nejša ,to ne pomeni, d drugih ekstremističnih ( nizacij. Pripadniki »bele de« in »domobranstva« osnovali »organizacijo venskih prDtikomunisto' sedežem v ZDA in s štev mi podružnicami. Razen je še »slovenska lju stranka« in »akcijski o za neodvisnost Slovenij' Emigranti — Albanci s sova delujejo v »prizrf ligi« v Chicagu, »zveza sovcev« v Turčiji pa se za ustanovitev velike nije. Prihodnjič: Nož — sre pmmmmiE i. maja vPTUJSKrOBČINI Praznični vrvež 1. maja, ki je imel letos zvestega sprem- ljevalca — slabo vreme, je za mnoge prehitro minil. Mnogo planiranih 1. majskih izletov in drugih prazničnih načrtov je prekrižal — dež. Vendar pa praznično ozračje zato ni bilo n.ič manj veselo, le da je bilo utesnjeno v zaprte lo- kale in v sicer vsakdanji pa vendar praznični direndaj v okviru družin, ki so se tokrat povečale za kakšnega svojca ali prijatelja, ki je prišel na obisk. Osrednja svečana akademi- ja v počastitev 1. maja, je bila v četrtek zvečer v ptuj- skem gledališču, kjer so se predstavili v kulturnem spo- redu pevci, tamburaši in fol- klorna skupina DKUD Slo- boda iz Varaždina. Slavnost- ni govor je imel Simon Pe- šec, predsednik občinskega sveta zveze sindikatov občine Ptuj, Feliks Bagar, podpred- sednik pa je podelil gostom iz Varaždina lepo priznanje za njihove večkratne nastope v ptujski občini. Ptujska godba na pihala je pripravila na predvečer 1. maja pri železniški postaji v Ptuju promenadni koncert, v bližini pa so zakurili tudi 1. majski kres, ki ga je žal sproti ugašal deževni naliv. Godba na pihala DPD Svo- bode Ptuj je 1. maja zjutraj igrala po mestu budnico. Proslave so pripravili tudi v drugih krajih ptujske ob- čine. Skisano vreme je sicer nekoliko zagrenilo praznični vrvež, vendar je bilo povsod veselo in v pravem pomenu praznično vzdušje. V. Nedelja : Radgona A 14:20 V ponedeljek. 3. maja 1971 so moški člani štajerske con- ske rokometne lige odigrali 16. kolo. Istega dne je Velika Nede- lja v Ormožu odigrala pr- venstveno rokometno tekmo z Radgono A. Radgončani so domačine porazili z rezulta- tom 20:14 (polčas 8:6 za Rad- gono A). Domačini so napenjali vse siie in v prvi polovici prve- ga polčasa je že kazalo, da so osvojili teren in igro. Toda izkazalo se je nasprotno. V drugem polčasu so domačini popustili. Radgončani pa so povedli in se odlepili. Igra je poleg vsega bila zelo gro- ba in Radigončani so proti koncu igrali izredno ne- športno in podcenjevalno. Zadetke za Veliko Nede- ljo so dosegli: Zvonko ško 4, Bezjak in Skok Rihtarič 2 ter Mihotov Lab DO 1; za goste pa 1 ko Klun 9, Janko Kli Frangež 3. Kuzmič 2 ter ko in Topolovec po 1- Tekmo je sodil Albre Maribora. 'i — petek. 7. maja 1971 stran 3 ^osto in jasno o ustavnih spremembah imostojnost republik na vseh področjih življenja 0staviia dopolnila prinašajo pomembne novosti glede osebnega dela z delovnimi sredstvi, ki so občanov, z drugimi besedami glede privatnega obrti. Resnici na ljubo moramo zapisati, da je o tem v preteklosti precej nasprotujočih si .jj, pogledov in prepričanj, pa tudi različnih etičnih rešitev, Nekateri so bili trdno prepričani, pomeni vsaka obrtna delavnica zametek kapita- la, iujek v našem družbenem in gospodarskem finu ter usodno nevarnost za socializem. Bili so gi, ki so se zavzemali za to, da se da tudi privat- ni delu več zraka, da se sprostijo predpisi, ki so utesnjevali, da pa se hkrati bedi nad njim z jao in inšpekcijsko službo. čitno je, da je bila naša litev bolj nagnjena k pre_ anj'U prvih kot drugih, nas je sčasoma pripelja- [ako daleč, da se skoraj če več ne bi hotel ukvar- I z zasebno obrtjo, ker ga piu ni nič spodbujalo, ker od tega premalo imel. ftka, splačalo se ni. Dru- n veter je zavel v praksi zadnja leta, ko je zaradi igačne davčne politike tala tudi zasebna obrt spet limiva. Brez nje danes ttično katerakoli družba [O shaja, saj družbena tna podjetja niso kos vse iemu delu. žno za kmete obrtnike Istavno dopolnilo XXIII napravilo tu precejšen, ne duše lahko celo reče- t. bistven prelom. Poslej ve^ zvezna ustava tista, ki določala, koliko delavcev lahko zaposloval privatni tnik. gostilničar ali kdor. že, ki bo delal sam ali ®aj z drugimi s svojimi tnimi sredstvi. To bodo ilej urejale republike vsa- ! zase s svojimi ustavami ' zakoai, tako pač kot se jim zdelo, da je prav in za ti- , 'republiko najbolj primer- .' To v resnici pomeni, da J se znebili predsodkov, j smo jih do zasebnega dela •"leli in da mu bodo po •j verjetnosti republike od- ;(^aj širša pota. mu o- I ??očile bolj sproščen raz- ; i Ustavno dopolnilo XXIII i Sotavlja temu delu svo- d in ga izenačuje z dru- družbenim delom. Za- l''[>o delo torej ne bo v na- družbi neka izjema, am- r delo, enakovredno vsa- drugemu. X dopolnilo hkrati ptavlja delavcem, ki bodo if^osleni prj privatniku, v enak položaj, enake in dolžnosti, kot jih delavci, zaposleni drugje v družbenem pTpodarstvu. Da bi bil čim- •JT i'-aščiten prod morebit- ^lel ''^^^'^iščanjem in da bi jfl, .^ugotovljene vse pravi. pL^" fi^u gredo iz delovnega sklepa z delodajal- ci Pogodbo o svojem delu f ^laigj takoimenovanega '^^zuma ali kolektivne po- godbe, ki jo skleneta sindi- kalna organizacija ter gospo- darska zbornica oziroma združenje zasebnikov, ki se ukvarjajo s privatnim delom. Sindikat bo torej tisti, ki bo tudi v tem primeru zastonal delavca, ščitil njegove pra- vice in mu zagotavljal ena- kopraven položaj z vsemi drugimi delavci, zaposlenimi kjerkoli drugje. Ustavna dopolnila omogo- čajo ljudem, ki se ukvarjajo s privatnim delom, da se združujejo »v zadrugah in podobnih organizacijah ter v njih skupno gospodarijo z dohodkom od skupnega de- la.« Podrobna določila o tem bodo morali postaviti zakoni, ki jih bodo sprejemale re- publike same. XXIII. ustavno dopolnilo prinaša še eno pomembno novost, ki bo zlasti zanimala kmete: v hribovskih in gor- skih krajih je lahko površi- na obdelovalne zemlje na kmetiji, do katere imajo kmetje lastninsko pravico, večja od 10 hektarov (kot je bilo določeno z ustavo do- _slei). Kolikšna bo največja dovoljena površina, bodo verjetno določili zakoni vsa. ke republike posebej. Odprta vrata vseh republik in občin Ko so začele teči priiprave za ustavna dopolnila, se je začelo precej govoriti o enot- nem jugoslovanskem trgu. Določila o tem vsebuje XXIV. ustavno dopolnilo. Kljub te- mu, da je Jugoslavija sestav- ljena iz šestih republik in dveh avtonomnih pokrajin (Vojvodina in Kosovo v ok- viru r^bublike Srbije), ve- ljajo na celem njegovem o- zemlju enotna načela o go- spodarski dejavnosti, o trgo. vini (prometu blaga), zapo- slovanju itd. Sleherno pod- jetje iz katerekoli republike sme svobodno delovati kjer- koli v Jugoslaviji, prodajati svoje blago in storitve, spre. jemati delo. odpirati svoje obrate, lokale, podružnice. Občine ali republike nimajo pravice delati izjem med de- lovnimi organizacijami, do- Duščati, da bi, recimo, nekje lahko odpirale trgovine ali kaj podobnega samo delovne organizacije iz tiste občine ali republike, druge pa ne. 'Vsak občan se lahko zaposli kjerkoli, če je seveda delo na voljo, in ne sme biti izpo- stavljen razlikam, pa najsi prihaja od koderkoli iz Jugo. slavij e. Za vso državo, določa XXIV. ustavno dopolnilo, ve- ljajo enoten denar in ista na- čela kreditne politike. Prav tako velja za vso državo isti sistem gospodarskih odnosov s tujino. Z vsem tem je zago- tovljeno, da bo jugoslovan- ski trg v resnici enoten, da bosta na ta način trgovina in gospodarska dejavnost spro- ščeni. da republike ali obči- ne ne bodo zapirale vrat pred gospodarskimi organi- zacijami iz drugih občin in republik. To je navsezadnje v prid njim samim, saj se na ta način uveljavlja konku- renca med podjetji, poživlja gospodarska dejavnost, se ši- ri in bolje oskrbuje trg. o- mogoča izmenjava strokov- njakov ipd. Nemogoče si je zamisliti, da bi se republi. ke zaprle vase Ln s tem one- mogočile konkurenco. To bi pomenilo pljuvanje v lastno skledo, siromašenje lastnega gospodarstva pravzaprav. Se- veda so pri vsem tem repu- blike popolnoma samostojne, kar zadeva njihovo gospodar_ stvo, načrtovanje in usmer- janje gospodarskega razvoja. Njihova vrata morajo ostati odprta za vse, ki se hočejo enakopravno in ob pogojih, k: veljajo za njihovo gospo- darstvo. vključiti v njihovo gospodarsko življenje. Z družbenim načrtom Ju- goslavije se določa samo skupna gospodarska politika za vso državo. Razumljivo je namreč, da bo potrebno tudi v bodoče načrtovati ne. ke okvire razvoja vsega ju- goslovanskega gospodarstva, vendar ne na ta način, da bi z vrha navzdol, iz nekega dr- žavnega centra, togo naro- čali gospodarstvu kaj. kako in koliiko bo delalo. Časi tak- šnega državnega planiranja so že zdavnaj za nami in ni- so bili ravno uspešni. Kot so deloma že sedaj, bodo v pri- hodnje republike v celoti od- govarjale in skrbele za svoj gospodarski in drugi razvoj. Družbeni načrt Jugoslavije bo na podlagi skupno ocenje. nih možnosti in razvojnih pogojev gospodarskih orga- nizacij, občin in republik sa- mo določal gospodarsko ooli- tiko za vso državo. Banke/davki in samostojnost . republik Ustavna dopolnila prina- šajo novost tudi v organiza- cijo Narodne banke Jugosla- vije oziroma v delo in nalo- ge, ki jih opravlja. Kot do- slej bo tudi v prihodnje o- pravljala emisijsko funkcijo, kar bi preprosteje in nekoli- ko poenostavljeno pomenilo, da bo izdajala denar. Novost je predvsem v tem. da bodo poslej imele narodne banke tudi republike, ki naj ne bi bile samo nekakšne podruž- nice Nairodne banke Jugosla- vije, kot so zdaj. ampak naj bi v skladu z novim položa- jem ter pravicami republik sodelovale pri oblikovanju emisiiske politike. Imele naj bi svojo besedo, ko bi šlo za odločitev o tiskanju denarja, njegovem razdeljevanju, o določanju načel za kreditno politiko in podobno. To se- veda ne pomeni, da bo Na- rodna banka Jugoslavije z republiškimi narodnimi ban- kami odločala samostojno o vsem tem. Poglavitne odlo- čitve bodo sprejemali ustrez. ni državni in družbenopoli- tični organi, ki bodo tudi na- črtovali osnove gospodarske politike, katere nadvse po- memben del sta prav emisij- ska in kreditna politika, Davčna politika bo v bo- doče izključno v rokah repu- blike. Te bodo samostojno določale, kakšne prispevke in davke bodo plačevali posa- mezniki in delovne organiza- cije (organizacije združenega dela). Federacija bo določala samo višino prometnega dav- ka na blago {n storitve, to pa je notrebno zategadelj, da ne bi bilo republikam ali obči- nam omogočeno različno ob- davčevati blago raizličnih proizvajalcev. Prometni da- vek bo potemtakem enoten za vso Jugoslavijo :n na ta način ne bo mogel biti sred- stvo. s katerim bi lahko tudi vplivali na konkurenco. Tudi iz teh določil jasno odseva tisto, kar :e bistveno za sedanje ustavne spremem- be: samostojnost republiik na vseh področjih gospodarske. <»a, družbenega in zakonodaj- nega življenja. Republika mora skrbeti sama zase, zato mora v načelu tudi sama za- gotavljati vire in sredstva za nemoteno delovanje vseh področij, ki so važna za ne- moten razvoj življenja v družbi. Ni še dolgo tega, ko je bil položaj precej drugačen: zve- za je določala vrste davščin in -irispevkov in pa njihovo višino. Sicer se je zadnja le- ta tudi tu marsikaj spreme- nilo in so republike imele če- dalje bolj proste roke, ven- dar pomenijo ustavna dopol- nila popoln prelom z dose- danjo ureditvijo. Seveda pa moramo poudariti, da zaradi tega najbrž davkov ne bo nič manj, kar bi utegnil kdo pre- prosto sklepati. Prispevki, ki jih plačujejo zaposleni, pa vse vrste davkov so vir sred- stev za družbo, za državo, če hočete, s katerimi konec kon. cev skrbimo predvsem za to, da laihko zadovoljujemo ne- katere skupne in tudi osebne potrebe (zdravstvena pomoč in varstvo, šolanje, komunal- na ureditev, delovanje upra- ve itd. itd.). i. rudolf OSEBNi DOHODKI V BISTRIŠKI OBČINI spodarstva so bili 1168 di- narjev. Najnižje osebne do- hodke so imeln v gradbeni- štvu (932) in industriji grad- benega materiala (944). Poprečni , osebni dohodki negospodarstva za januar so bili 1476 dinarjev. Najvišje dohodke so imeli delavci v zdravstvu (1884), bančniištvu (1805) iin v znanstvene ter kulturnoprosvetni dejavnostd (1696), Najslabše so zaslužili za- posleni v krajevnih skupno- stih (833 din). Pogljemo še^ kakšni so bili osebni dohod- ki za mesec januar v šol- stvu. Popreček je Hll din (nižje šole 1696 din, osnovne 1401 din). Iz statisitičnega pregleda ekonomskega centra v Ma- riboru je razvidno tudi, ka- ko so se gibali osebni do- hodki bistriškega gospodar, stva in negospodarstva v prvem letošnjem mesecu. Najvišje osebne dohodke so imeli zaiposleni. ki sodijo v rubrike »ostale dejavno- sti«, in sicer 1803 dinarje. Takoj za njimi je elektro- gospodarstvo (1701). sledijo pa: lesna industrija (1348), komunala (1384). cestni pro- met (1317), prehrambena in- dustrija (1286), železniški promet (1280). nekovinska in- dustrija (12.56), PTT (1242). trgovina (1185). gozdarstvo (1176). zaposleni v barvni metalurgiji, ki je najmoč- nejša v občini, pa so zaslu- žili poprečno jan. 1140 din. Poprečni osebni dohodki go. TEDPi[K,vAšusT STRAN 4 TEDNIK — PETEK, 7. maja 19^ . lzgyba svobode pred 30 leti Odlomki iz dokumentov in spominov Iz spominov Franta Komela 5. Ko je izbruhnila vojna med Jugoslavijo in Nemčijo, sem bil star 17 let. Obiskoval sem ptujsko gimnazijo, nato pa delal pri štabu za utrjevanje proti vpadu sovražnika v do- movino. Mitja Vošnjak, dijak ptuj- ske gimnazije, me je februar- ja 1941 sprejel v SKOJ. Na dan nemškega napada na Jugoslavijo sem se prija- vil v 128. pešadijski polk kot dobrovoljec in bil zajet 11. aprila v Krapini. Nemcem pa sem pK>begnil in se vrnil do- mov. Kmalu za tem sem se sestal s skojevcem Zvonkom Sagadinom iin zmenila sva se za pot v Ljubljano. Se preden sva se napotila v Ljubljano, sva na podstreš- ju njegove domače hiše, na Vrazovem trgu v Ptuju, sre- di nemškega zmagoslavja, prepisovala propagandni tisk OF in ga širila med skojev- ce. V Ljubljano sva odpoto- vala 21. maja, da poizveva o nalogah OF in da tudi poro- čava. kako gospodujejo Nem- ci v ptujskem okraju, kako zapirajo domoljube in kakšno je razpoloženje mladih do u- pora proti okupatorju. Zvonko se je iz Ljublja- ne vrnil v Ptuj. jaz pa sem ostal do konca junija v Ljub- ljani, tedaj pa odpotoval v Novo mesito. V Ljubljani sem se povezal s SKOJ. V No- vem mestu sem nadaljeval z nalogami SKOJ v OF. Zbi- ral sem orožje, municijo, skrbel, da smo vse to shra- nili na varnih krajih in ši- ril tisk OF. Avgusta in septembra sem preživel pri sorodnikih na Primorskem. Oktobra sem se vrnil v Ljubljano, a že 24. oktobra so me poslali v No- vo mesto, še istega dne pa v partizane na Brezovo reber. Tam se je utaborlla Dolenj- ska četa. Njen komandir je bil Niiko Šilih, prej skojevec v Novem mestu, politkomi- sar pa Jože Slak. Z menoj sta odšla v partizane še Ptujčana Srečko Berlič in Framček Majcen. Ognjeni krst smo doživeli v Straži pri Dolenjskih To- plicah. Napadli smo posto- janko Bučko v noči na 2. no- vember. Pri povratku je Srečiko Berlič dobil zastrup- ljeni e na nogi in moral je na zdravljenje v Ljubljano, V boju pri Sv. Križu so u- jeli Frančka Majcena. Tako sem ostal v četi od Ptujča- nov sam. Četo so kasneje preimenovali v mokronoško zaradi njenega delovanja v okolici Mokronoga. 14. decembra 1941 smo na Kremen j aku ustanovili po nalogu glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet II. štajerski bataljon, kjer sem srečal Ptujčana Dušana Kvedra, politkomisarja bata- ljona. Moja pot je tekla od- slej po partizanskih poteh do konca vojne. Prešel sem srečno napore II. grupe od- redov leta 1942 na poti na Štajersko, bil v štabu tega odreda, pozneje politdelegat v Zasavskem bataljonu in nato pomočnik politkomisar- ja Savinjskega bataljona, nato politkomisar Pohorske- ga bataljona in nato odreda, politkomisar Pohorske bri- gade, nato pa raznih odre- dov, brigad i.n divizij. Po vojni sem bil polkovnik J A. Sedaj vodim zavod za stati- stiko Slovenije. Iz spominov Maksa Cihala Ko je izbruhnila vojna med Nemčijo iai Jugoslavijo sem bil na orožnih vajah v Ptu- ju in pozneje v Halozah, kjer so Nemci mojo enoto zajeli, a se mi je posrečilo zbežati iz nemškega ujetni- štva v Dornavi, kjer so pri- pravljali naš transport v Nemčijo. Vrnil sem se domov na Sp. Hajdino. Ko sem hotel nazaj na delo k čevljarskemu moj- stru Štefanu Andriču v Ptu- ju, je bila njegova delavni- ca zaprta. Mojstra so nam- reč Nemci aretirali zaradi njegove socialistične politič- ne usmerjenosti. Od leta 1940 sem deloval pri SKOJ s prijateljem Fran- cem Graharjem s Hajdine. Z njim sem se tudi sedaj se- stal in mu povedal o vesteh, ki mi jih je prinesel delavec Karel Hrenič, tudi skojevec, ki je stanoval v Stukih pri Ptuju, namreč o organizira- nem uporu proti okupatorju. Kmalu sem dobil zaposli- tev pri železnici v Maribo- ru. Za tem sem doživel ve- liiko vest, da so Nemci na- padli Sovjetsiko zvezo. Karel Hrenič. ki je bil zadolžen, da vodi skupino mladih u- pomikov na Hajdiini, se je tiste dni zglasil pri meni in povedal, da moramo zbirati in hraniti na varnih krajih orožje, ki so ga odvrgli vo- jaki razsule jugoslovanske vojske. Prinesel mi je tudi letake, ki ^em jih trosil v Mariboru po vagonih za pot- nike. Živo se spominjam 8. av- gusta 1941, ko smo se sestali zvečer pri Rokovi kapelici na Hajdini Grabar, Zajšek, Hrenič in jaz. Vsi smo se poznali že ckI Vzajemnosti v Ptuju izpred vojne. Govoril nam je Hrenič o nemškem nasilju nad Slovenci, o ger- manizaciji. Povedal je o ko- munistu Koželju, zaprtem na Borlu in o drugih, ki jim je vzel okupator osebno svo- bodo. Na Hreničev predlog smo se odločili za pot v par- tizane na Pohorje. Vsak naj se pripravi in priskrbi zase orožje. Ko smo -e tistega ve- čera vrnili domov, so nas vse čakali na domovih gesta- novci in aretirali. Znašli smo se v ptujskih zaporih. Kma- lu za tem so nas odpeljali na Bori, kamor so oktobra privedli še Ošlovnika s Haj- dine. Ze 30. oktobra 1941 smo morali v Maribor na mori- šče. Tam so mi pripeli na prsa tablico s številko 32. Ob 13.30 so nas zvezali in od- vedli na dvorišče zaporov, na katerem je mrgolelo polici- stov in nemških civilistov, ki so s sadizmom spremljali priprave na streljanje slo- venskih upornikov. Okrog 14. ure so odjeknili prvi streli. Pokončali so sku- pino prvih petih obsojencev, nato so sledile druge sikupi- ne po pet obsojencev. Ustre- lili so 30 talcev. Čakal sem nestrpno na konec svojega življenja. Spoznal sem, da zame ni rešitve. Uklenjen sem sredi oboroženega so- vražnika in gledati moram, kako padajo peterice mladih ljudi smrti v objem. Vendar zavest, da padajo moji tova- riš: pogumno v smrt za osvoboditev domovine, je tudi meni vračala pogum. Toda zgodil se je čudež. Ko je padlo 30 talcev, med njimi moji hajdinski tova- riši Graber, Zajšek in Ošlov- nik ter prijatelj Hrenič iz Ptuja, so stopili policisti k nama, ki sva imela obešeni tablici s številkama 31 in 32, in nama sneli tablic: s prsi. Odgnali so naju nazaj v je- čo. Zgrudil sem se na leži- šče, in vse, kar sem doživel, se mi je zdel strašen sen. Zakaj sem ušel smrti, ki je bila tako zelo blizu? Spom- nil sem se, da so me zad- njega pripeljali z Borla v Maribor, ker se je pokvaril avto, na katerem so me po- licisti peljali. Šofer je ajvto popravil, drugi avtomobili s tovariši so nas prehiteli. Tako sem se pripeljal v Maribor, ko so drugim že visele tablice s smrtnimi šte- vilkami okoli vratu, meni pa so obesili zadnjo številko. Streljali so po vrstnem redu številk. Okvara na avtomo- bilu je rešila moje življenje in seveda še nemška odloči- tev, da pade 30 talcev. Za- kaj taka odločitev, ne vem. Morda niso mizarji utegnili stesat: 32 krst. Kdo ve? Nisem pa bil tedaj še pre- pričan, ali sem ušel smrti, ali ne. Morda me čaka smrt pri prihodnjem streljanju talcev. Zato je v meni še kljuboval V _ PETEK, 7. Stojan Kerbler razstavlja v paviljonu Dušana Kvetlra v Ptuju v okviru številnih priredi, tev v počastitev 10. tedna bratstva in prijateljstva, .je bila pred nedavnim odprta pod pokroviteljstvom občin, skega sveta zveze sindikatov občine rtuj — v razstavnem paviljonu Dušana Kvedra Ptuj — razstava fotografij z naslovom Portreti s ntujskiii ulic. Fotoamater Stojan Kerbler. dipl. inž. elektrotehnike iz Ptuja razstavlja 50 fotogra- fij, -redvsem portretov ljudi iz Ptuja in bližnje okolice. Razstava bo odprta do nede- lje, 9. maja. Na otvoritvi razstave je ob navzočnosti velikega števila ljudi spregovoril o doseda- njem" ustvarjalnem delu Sto. jana Ilerblerja predsednik komisije za kulturo in tisk pri obči.n.skem svetu zveze sindikatov občine Ptuj — Stanko Lepej. Stojan Kerbler se je rodil na Ptujski gori leta 1938. Le. ta 1965 je diplomiral na fa- kulteti za elektrotehniko v Ljubljani. Od leta 1965 stal- no prebiva v Ptuju in je za- poslen v Tovarni glinice in aluminija Boris Kidrič v Ki. dričevem. S fotografijo se je začel u- kvarjati leta 1963 v foto klu- bu Ptuj. od leta 1965 dalje pa je član foto-kino kluba Maribor. Svoje fotografije je prvič razstavljal na medfa- kultetnd razstavi v Beogradu in sicer leta 19G0. Od te raz- stave dalje nenehno z uspe- hom sodeluje na mnogih do- mačih in mednarodnih raz- stavah doma in v tujini. Doslej je razstavljal 1275 fotografij na 175 domačih in 182 aednarodnih razstavah, — kjer je dobil 142 medalj, plaket, diplom in nagrad. V zadnjih letih je med naj- uspešnejšimi razstavljalci fotografij v Jugoslavi.n. Zlate medalje in prve na- grade je dobil na naslednjih važne.jiših domačih in med- narodnih razstavah: Ljub- ljana 1983, Banja Luka 1963, Šingapur 1964, Celje 1965, Bosanski Brod 1965, Ivan- grad 1966. Španija 1966. Po- žarevac 1967, Paneevo 1967, Maglaj 1967, Francija 1967. Novi Beograd 1968, Doboj 1968. Hrastnica 1968. Sisak 1968, Avstrija 1968, Ptuj 1969. Sarajevo 1969. Argenti- na 1969, Maribor 1969, Poža. revac 1969. Kraljevo 1969, Portugalska 1959, Beograd 1969. Beograd 1970, Francija 1970, Slovenska Bistrica 1970. Požarevac 1970, Zahodna Nemčija 19-70, Priština 1970. Višegrad 1971. Foto zveza Jugoslavije mu je leta 1968 kot priznanje za izredno ustvarjalno delo in dosežen umetniški sloves po- delila naslov — kandidat mojster fotografije, ob 20- letnici obstoja zveze pa pla- keto. Z visokim priznanjem ga je leta 1970 nagradila tudi mednarodna zveza fotograf- ske umetnosti, ki mu je po- delila naslov — umetnik. Komentar k tolikšnemu številu domačih :n medna- rodnih priznanj, — najbrž ni potreben, vendar naj ponovi- mo stavek, ki ga je o Stojanu Kerblerju napisal Zmago Je- raj: »Fotografija Stojana Kerblerja se s to razstavo bo_ gato presnovljena vrača k njemu nazaj, vrača v življe- nje in okolje iz katerega je izšla in izhaja še naprej ... « Posnetek z otvoritve razstave v paviljonu Dušana Kvedra v Ptuju: Stanko Lepej govori o ustvarjalnosti Stojana Kerblerja, ki stoji na levi strani posnetka. Foto: S. Kosi Stojan Kerbler: »Moj oče«. DELAVSKE ŠPO^TME !GRE V okviru praznovanja tedna bratstva in prijateljstva je bi- lo v Ormožu medobčinsko tek- movanje v streljanju z zračno puško. Udeleženci tega rekrea- tivnega srečanja so tekmovali na dvorišču ormoškega gradu. Pozdravil jih je p^^edsednik občinskega sindikalnega sveta Ormož, Lojze Balažič in jim zaželel prijetno počutje in ve- liko športnega užitka. Ekipa posamezne občine je štela 10 članov in so jo sestav- ljali: 2 ženski, 1 vojaški stare- šina in 7 drugih moških čla- nov. Ekipno je zmagal Ptuj, ki je od 2000 možnih dobil 1555 kro- gov. Drugo mesto je zasedla ekipa Koprivnice z 1491 krogi. Sledile pa so: Slovenska Bi- strica 1463, Ormož 1453, Cako- vec 1410 in šesta je bila ekipa Varaždina s 1343 krogi. Med posamezniki je med čla- ni zmagal Janko Zidarič iz Središča ob Dravi, ki je bil član ormoške ekipe in je od 200 možnih dosegel 170 krogov. Med članicami pa je zmagala Vlasta Krajnčič iz Koprivnice s 161 krogi od 200 možnih. Med vojaškimi starešinami pa je zmagal Tomo Bjekov, Sloven- ska Bistrica, 169 krogov. Po tekmovanju so si gostje ogledali ormoško vinsko klet. Tu jih je sprejel direktor ob- rata »Jeruzalem«, Ormož, Ma- tija Ratek in upravnik kleti ing. Matija Kociper. Med og- ledom kleti so tudi poskušali žlahtno kapljico in se pozneje poslovili na družabnem večeru v dvorani Delavske univerze, kjer je ormoški občinski sin- dikalni svet pripravil tovari- ški večer in manjšo zakusko. jr Na pragu nci¥ tovarne Te dni potekajo zaključna dela pri gradnji nove proiz- vodne dvorane tovarne Jože Kerenčič v Ormožu. Ze ta me- sec bodo preselili del proizvod- nje v nove prostore, ki so obe- nem že zametek nove tovarne. Prostori, ki v njih sedaj to podjetje dela, so že zdavnaj postali pretesni in gradnja no- ve tovarne je osnova in pogoj za nadaljnji razvoj proizvod- nje. Gradnja nove dvorane v Ormožu južno od ceste Ormož —Središče je že tako daleč, da smo v naslovu upravičeno za- pisali ,na pragu nove tovarne'. Z njo bodo že v tem mesecu pridobili 1500 m' uporabne po- vršine. Tu bo zraven proizvod- nega procesa (plastične dre- nažne cevi) tudi prostor za je- dilnico, obratne pisarne, labo- ratorij in sanitarije. Vzpored- no so že zgradili tudi primar- ne vozle: vod za elektriko s transformacijsko postajo, vo- dovod, kanalizacijo in tran- sportne poti s parkirnim pro- storom. Naslednje dvorane te nove tovarne bodo za polovi- co cenejše, ker komunalna de- la in razni priključki na teren znašajo polovico te 1,2 milijar- dne investicije. Tudi na splošno so pri Ke- renčiču v proizvodnjo vlagali neprimerno več sredstev kot prejšnja leta. Poprečno upo- rabljena osnovna sredstva so narasla za 36 odstotkov, obrat- na sredstva pa so za 47 odstot- kov večja od lanskih. Delovne priprave so se povečale za 51 odstotkov in so v struktu ' novnih sredstev zastop: skoraj 80 odstotki. Tovg^ že pred devalvacijo in sn zacijskimi ukrepi kupiij uvoženo opremo in tako fitirala mnogo dragocenih lijonov. Vodstveni kad^. proučil vse najracional; vendar najcenejše variat tako jim je uspelo že j, tudi večji del domače op; Vse to pa v skladu z p^ mom razvoja in sanacije djetja. Vse te investicije prei Ijajo za to tovarno in za i ško občino veliko vrei Gradijo objekte, nabai novi strojni park in of ter vzE>oredno s tem ust? jo nov proizvodni progra tako tudi nova osnovna ii ratna sredstva. Kljub v( mu vlaganju v proizvo(k letos dvignili osebne dot za 10 odstotkov za 5 odst jih bodo. Lansko leto i novo in za stalno zapoa delavcev, letos pa še 22 20 pa jih še nameravajo. Pogoji za montažo stroi posjtusni pragon bodo nast v tem mesecu. Zadnje do nje, ki je vezano na higi tehnične in varnostne P se pa bo prišlo okrog n julija. Takrat bo tovarB končno urejena in bo za rednim obratovanjem. B' jo, da bo takrat število slenih doseglo nekaj nf ljudi. Notranjost nove proizvodne dvorane MATI S TREMI OTROKI POD VLAI V pK>nedeljek, 26. aprila 1971 ob 4.15 je Veronika Vin- kavič, poročena Horvat, s tremi hčerema. devetletno Marijo, osemletno Dragico in dveletno Biserko naredila na progi Varaždin—Cakovec sa- momor. Strojevodja motornega vla- ka je videl žensko, ki se je s tremi otroki pognala na že- lezniško progo kakih dvajset metrov pred vlakom. Stroje- vodja je začel zavirati, ven- dar je bila razdalja premajh- na, da bi lahko nesrečo pre- prečil. Tako se je zgodilo najhujše. Deklice so bile ta- koj mrtve, mati pa je pod- legla poškodbam petna; nut po nesreči. Veronika je pustila boj še nepreskrbljene,?; ka, šestletnega Petra, je nekaj dni pred dog' odpeljala k očetovi i Oče Peter Horvat je za na Švedskem in tam uradnih podatkih živi go žensko. Iz naveden seveda da sklepati vz' momora in umora otrd* ta so baje obvestili o diji, vendar se pozivu zval in so zato ženo i' ke pokopali brez njego sotnosti. — PETDK, 7. maja 1971 STRAN 7 jetrt stoletja elektronskih nožganov sodobni elektronski račun- y stroji — naprave, kate- iji gre odločilna vloga v na- rtovanju bodočnosti člove^ tva, so pravkar dokončali ftrt stoletja in postali po judskih merilih — polnolet- li Ta »srebrni« rojstni dan ivtomatov, ki so prevzeli ru- jnski del inetlektualnih (pravil svetu, je pričakala [ugoslavija z desetino _ insta- jranih strojev različnih ka- jacitet, kar ni malo in tudi je mnogo za deželo, ki si pri- tadeva, da bi ujela korak z razvitimi. I Prvo etapo v mehanizira- Wu računanja so predstavlia- imizni stroji, katerih zobata »lesa so omogočala avtoma- icno opravljanje aritmetič- lih operacij. Pojavili so se v irvi polovici 17. stoletja in a od današnjih »elektron- ikih možganov« tako daleč, [ot so bili prvi stroji za leta- ije po zraku od sodobnih sozmičnih ladij. Toda to je ialjnja predzgodovina avto- natizacije intelektualnega lela, katere nova doba se je Eačela leta 1946, ko so v ZDA tgradili elektronski številčni integrator in računar ENIAC. Ta stroj je, čeprav je bil ko- pija navadnih mehaničnih strojev, pomenil kvalitativen skok, ki po svojem pomenu bil manjši od dosežka pri obvladovanju energije atom- skega jedra. Po sodobnih merilih je bil la rajunar pravi monstrum. Tehtal je 30 ton, zavzemal ogromen prostor, toplota iz njegovih 18.000 elektronskih cevi pa je predstavljala pra- vi problem za konstruktorje oHajevalnih naprav. Toda to je bil senzacionalen uspeh ^kipe znanstvenikov, ki so dotlej delali na absolutno tajnem projektu, uspeh, ki je "Hogočil nesluten razvoj zna- nosti in tehnologije in je praktično omogočil uresniči- tev davne človekove želje — Polet v vsemirje. Glede na veličastne rezul- tate je bil to eden od najce- l^ejših znanstvenih projek- K kar jih je kdaj koli Ci- l^^ncirala ameriška vlada — bil soglasen zaključek ^anstvenikov. Computer — sinibol moči C)anašnji elektronski raču- nalniki so približno tisočkrat pfijši, pa prav toliko hitrej- J" Od ENIAC, v istem soraz- ['^^du je povečana njihova "Posebnost za bliskovito Pravljanje operacij in reše- zastavljenih proble- med katerimi bi mate- "atiki dvignili roke, ker bi J, ""^bovali nekaj generacij ■ ""fičunanje do potrebnega ^^^ultata. S tem, da so omogočili znanstveno tehnično revolu- cijo, so se računalniki sami spremenili, postali popolnej- ši, hitrejši in nezmotljivi. So- dobna — tretja generacija — računalnikov precizno vodi vsemirske ladje in omogoča znanstvenikom realizacijo za- misli, za katere bi v prvem trenutku mislili, da so na strani fantastike. Velike sile, ki so do pred kratkim tekmo vale v kopičenju jedrske sile, sedaj vzporejajo svoje moči po kapacitetah instaliranih elektronskih računalnikov. Podaljšek človeških možganov Ko sta bila lok in puščica »podaljšek človekove roke«, je danes računalnik silno orožje intelekta, sicer nemoč- no brez njega, toda skoraj vsemogočno z njim. Toda ker tudi najboljši računalnik nič ne pomeni, če je zaupan člo- veku, ki se ne ve z njim po- govarjati, oziroma mu ne zna postavljati pi-avih zahtev, na- laga to človeštvu nove ob- veznosti. Nikakor ni slučaj, da Američani danes izdeluje- jo računalnike — igračke, s katerimi je mogoče opravlja- ti osnovne računske operaci- je. Vzporejanje s situacijo v Jugoslaviji trenutno ni vzpodbudno. Ni precizna, pa tudi napačna trditev, da je med našimi vodilnimi ljud- mi v tovarnah samo malo štev-io ljudi seznanjenih sto vrslo elektronike. Za taksne naprave so knjigovodske na- loge manj pomembno področ- je delovanja. Vodenje proiz- vodi-je, prognoziranje raz- mer na tržišču, ocena upra- vičenosti investicij, posledi- ce te ali druge poslovne po- teze — to. so nekatere izmed pravih nalog dragocenih »elektronskih možganov«. Ti so namreč mnogo predragi, da bi z njim obračunavali osebne dohodke ali pisali ra- čune odjemalcem. BF težje kot na mitRilih tekmo- vanj iih. Mladji jud.oisti zelo napredujejo, posebno še Franjič. V začetiku sem se fx>čutil iizgubljeno, potem pa je le šlo. Sedaj bodo naj- bolj važeie priprave za na- stop na prvenstvu Evrope. Olimpijski komite je judo- istom postavil težke norme. vsekakor pa se bom boril, da bi v Munchnu zastopal Jugoslavijo.« Upamo, da bo Topolčnik, tako kot vedno doslej, v Slo- venski Bistrici deležen ra- zumevanja in da se bo za priihodnja tekmovanja dobro pripravil. Veliko sreče, Stan- ko. -d Devetnajst let spominov Vsake majske dni spomin seže v leto 1952, ko so se v Špikovi steni smrtno pone- srečili bistriški alpinisti Jože, Milan in Vančl Uršič, Franc Kamer in Htnko Moraus. Trenutki bolesti so minili, o- stal jc le spomin na mladeni- če, ki so se v zanosu preda- jali lepotam slovenskih gora. Skrivnostna stena očaka je terjala petero mladih živ- ljenj ... Bistriško planinstvo je dol- go čutilo izgubo najboljših članov, leta so minevala, pravih naslednikov pa ni bi- lo. Težko je biti dober alpi- nist. V zadnjih letih pa so se Bistričani le prebudili. Fant- je se spet spoprijemajo s ste- nami in nadaljujejo začeto pot, ki jo je utrla peterica. Spomin živi dalje ... Mladi rod morda premalo ve o tistih, ki so z življenji plačali svoje vzvišene ideale, kajti napotiti se v gore. se pravi, ljubiti svojo deželo in kaj lahko bolj ljubiš kot nje- ne lepote? Spet je zagorel svetli pJa- men v spomin Jožetu, Mila- nu, Vanču, Francetu in Hin ku, spet se je utrnilo leto spominov. Poslednja stena — na bistri škem pokopališču ... Na državnem prvenstvu v Novem Sadu je čast Slovenije rešil Bistričan Topolčnik PETKRAT ZAPORED PRVAK JUGOSLAVIJE Triindvajsetletni delavec Stanko Topolčnik, član Im- pola iz Slovenske Bistrice, je na državnem prvenstvu v ju- du, ki je bilo v Novem Sa- du, petič zapored osvojil na- slov državnega prvaka v lah- ki kategoriji in se tako uvr- stil med najbolj uspele šport_ nike v Sloveniji. To je bilo najtežje osvoje- no državno prvenstvo. Nikoli doslej njegov boj za osvoji- tev prvega mesta ni bil tako težak. Ze v drugem kolu je namreč Topolčnik izgubil srečanje z mladim Ijubljan- čanom Franjičem i« kaj lah- ko bi se pripetilo, da bi izpa- del iz nadaljnjega tekmova- nja. Vso srečanje je bil Bi- stričan boljši, ob koncu toč- neje povedano, pred iztekom časa. na je Topolčnikova budnost popustila in Ljub- ljančan si je z metom prislu- žil zmago, ki ji ni oporekati. Topolčnik se je v nadaljnje tekmovanje uvrstil po repa- sažnih srečanjih, kjer je do- kazal. da si prvega mesta ne bo dal kar tako odvzeti. V polfinalu se je pomeril s svojim starim nasprotnikom Cihijem iz Novega Sada, ki ga je doslej premagal že se- demkrat. Takoj v začetku srečanja je bilo jamo. da bo Topolčnik finalist. Priboril si je efektno zmago i.n tako popravil zamujeno. V finalu pa se je spet po- meril s Franjdčem. Ze v prvi minuti je Topolčnik izvedel svoj »specialni« met in si prislužil pol točke, ki je do konca boja, ki je trajal deset minut, ni i23pustil iz rok. Petič zapored je osvojil naslov prvaka Jugoslavije, to pa je doslej med judoisti asipelo le Beograjčanu Cve- jiču in Zagrebčanu Kralje- viču. V lahki kategoriji pa je nastopil še en Bistričan, in sicer Rebernak. V prvih dveh bojih je zmagal z efektnimi meti, v. četrtfinalu pa ga je premagal kasnejši polfinalist Cihii. V repesažu Rebernak ni imel sreče in je po tehničnih točkah izgubil z Beograjča- nom Vasiljevičem ter osvo- jil 5. do 8. mesto. Ostali slovenski zastopniki niso imeli kakšnih večjih u- spehov. Po državnem prvenstvu je zvezni kapetan določil re- prezentanco Jugoslavije, ki bo konec maja sodelovala na evropskem prvenstvu v Go- teborgu na Švedskem. Seve- da je med izbranci tudi Stan., ko Topolčnik, ki bo posku- šal izpolniti normo za olim- pijske igre, le-ta pa je, ali kolajna s prvenstva Evrope ali najmanj šesto mesto .s svetovnega prvenstva. To. polčniik bo imel oktobra še eno priložnost. V Turčijo bo- do namreč mediteranske igre in če bo tam osvojil kolajno, potem je njegova pot na 0- limpijske igre zagotovljena. Po prvenstvu nam je Stanko Topolčnik povedal: »Zelo sem vesel, da sem že petič prvak Jugoslavije med člani. Letos je bilo mnogo STRAN 8 TEDNIK — PETEK, 7. maja 19^ . Ob zlatem priznanju OF Nežke Kramberger Spomini junaške žene Jubilejno leto — 30. oblet, niča ustanovitve Osvobodilne fronte na Slovenskem zbuja v nas ponos. Svoboda in zma- ga pa nam nista bili naklo- njeni, ampak smo si ju mo- rali izbojevati. Ta boj na je terjal ogromno žrtev in brez- mejnega trpljenja, ki ne sme biti nikoli pozabljeno. Ena zgodovinskih posebnosti na- šega časa in našega narodno- osvobodilnega boja pa je v tem, da so v njem enakovred- no sodelovali moški in žen- ske in so si tako s trplje- njem in s prelito krvjo tudi one priborile enakopravnost. Se več. V naši domovini ima_ mo precej žena revolucio- nark, ki so za svoje delo v NOB :n po osvoboditvi do- bile številna odlikovanja in priznanja. Med letošnjimi nagrajenci Osvobodilne fronte, ki jih je 40. je tudi znana ptuiska re- volucionarka Nežka Kram- berger. Videli smo jo lahko, na televiziji, ko ji je Janez V: potnik izročil visoko — zlato priznanje OF. Obiskali smo jo na domu v Novi vasi pri tuju Zmotili smo jo pri delu na vrtu, vendar si je vzela čas. da nam je pripove. dovala o svojem življenju, pomagali pa smo si tudi z njenimi spomini, k: jih ima napisane, a na katere se nič kaj rada ne spominja. Preveč je bilo gorja in trpljenja, ko človek postane še samo šte- vilka brez vsake pravne za- ščite. Za Nežko Kramberger so jse začeli že kmalu po vdoru Hitlerjevih čet na naše ozem- lje težki časi. Njena hiša je namreč bila že od vsega za- četka zbirališče najzavednej. 6ih domoljubov. Tu so se se- stajali prvoborci Miloš Zi- danšek, Slavko Slander, Šte- fan Kovač, Jože Kerenčič, Rudi Ilec, Rudi Finžgar in drugi. V njeni hiši so imeli tudi radioaparat. s katerim je delail ilegalec Jože Marn iz zagorskih revirjev, vse to pravzaprav nred nosom oku- patorja in v neposredni bli- žini gestapovske postojanke v Ptuju v sedanji Lackovi u- lici. Krambergerjevi so bili iz- dani. Zato so Nemci 7. de- cembra 1941. leta hišo ob- kolili in ker moža Franca so našli doma. so odgnali njo in hčerko Štefko Najprej v ptujske zapore, od tam na Bori in nekaj pozneje v Ma- ribor, kjer je že bila dolo- čena za ustrelitev. Rešitev je prišla povsem slučajno, ko je bila od Nemcev za nekaj ča- sa izdana nekakšna odredba, da žensk kot talke ne stre- ljajo, nakar so jo 6. junija 1942. leta skupaj s še nekate. rimi slovenskimi ženami od- gnali v zloglasno taborišče Rawensbriick v severni Nemčiji. Nadaljevala je: »Ko smo nrišie v taborišče, so nam odvzeli vse. kar smo imele svojega in nam dali u- mazane taboriščne obleke. Bila sem skupaj z nemškimi kriminalkam: in dobila sem tudi taboriščno številko 11.561 ter bila doslej le še številka, čeprav je v meni bilo člove- ško srce. Dvakrat so me fo- tografirali. Dolge lase so nam ostrigli ter jih odvažali iz ta. borišča. Zaradi lesenih cokel so imele mnoge jetnice čisto krvave noge. posebno tiste, ki so morale več hoditi. Jaz sem sicer imela srečo, da sem bila dodeljena, na delo v ši- viljski oddelek. Čeprav sem delala z velikim sovraštvom do okupatorja, sem si pri de- lu kljub temu prizadevala, saj sem vedela, da si bom le tako rešila življenje. Nad na- mi je bdel SS-ovec Jiirgelc, kateremu smo dale ime »sta. ra žirafa«. kajti je imel ne- znansko dolg in suhljat vrat. Na rokah je nosil polno zla- tih prstanov, ki jih je ver- jetno oropal žrtvam. Največje zlo v taborišču je bil glad. Čorba, ki smo jo do- bivale, je bila slabša od naj. slabše krme za svinje. Ku- hali so nam redkev z šav- jem vred pa kolerabo, peso in krompir. Kruhu pa je bila primešana celo žagovina. Do- bili pa smo tudi kruh. spečen iz divjega kostanja, ki je bil grenak kot pelin. Za vsako malenkost smo bile kazno- vane, da smo morale po ure in ure stati na mrazu ali na žgočem soncu in mnoge teh naporov niso prenesle. Po- goltnil jih je krematorij, ki je gorel dan :n noč. Zadnje mesece smo gledale dan in noč smrti v oči. Zjutraj ni- sem vedela, če bom dočakala noči, zvečer ne. če bom še zjutraj vstala. Smrtoglavci (SS-ovci. ki so imeli na ka- pah mrtvaške lobanje op. p.) so ob spoznanju, da se bliža konec velikega reicha tako pobesneli, da so nosili re- volverje že kar v rokah in so kar mimogrede streljali, zla- sti starejše ženske, ki so jim nastavljali cevi med oči in že je odjeknil strel... Najhuje je glad prizadel o- troke. ki .«!0 bili skupaj z ma. terami. Videla sem uh tako oslabele, da so se kot scnce olazili po tleh. breizrazno so bolščali predse in glodali pe- so. Koliko teh revčkov je po- goltnil krematorij. je pričal kup otroških čeveljčkov, ki je bil tolikšen, da jih ne bi bilo mogoče spraviti v večjo sobo. Najbolj so Nemci u- ničevali oziroma pobijali ži- dovske otroke. Te so celo ra- bili za medicinske poskuse. Izpostavljali so jih posebnemu žarčenju, da bi jih napravili neplodne. Skratka, godile so se reči, ki jih mi mogoče opi- sati ... Tiste, ki smo to preživele, pač ne bomo nikoli pozabile teh strahot in tisoče, na tiso- če sotrpink, ki so na vsemo- goče načine izginile kot šte- vilke v vrtincu krvave oku- patorjeve krutosti. Po osvo- boditvi sem se vrnila domov in šele takrat zvedela za ža- lostno novico, da je moj mož padel tistega usodnega po- poldne, is. avgusta 1942. leta v boju s sovražniki v Most ju, nedaleč od domačije tako sem že v svobodni (j^ movini doživela še en udart krute usode ... « Nežka ima več visokih likovanj, med njimi pa^ji zansko spomenico, medan za zasluge za narod s srebr, nimi žarki. Na vse to je laij. ko upravičeno ponosna, ji naj samo zaželimo, da (fj bila še dolgo med nami, da If živela v miru, predvsem pj da bi ji bilo zdravje nadvs( naklonjeno, F. Hovnilc Na gradu Štatenberg je bila svečana seja medobčinskega odbora sin- dikalnih svetov Cakovca, Koprivnice, Ormoža, Ptuja, Varaždina in Slovenske Bistrice Prijateljstvo - odraz sodelo- vanja med narodoma Ob 30. obletnici ustanovi- tve Osvobodilne fronte in 10- letnici prijateljskega sodelo- vanja med slovenskimi in hrvaškimi občinami, je bila na Statenbergu svečana seja, ki se je je poleg sindikalnih delavcev občin Cakovec, Ko- privnica, Ormož, Ptuj. Va- raždin in Slovenska Bistrica, udeležili tudi predstavniki ostalih družbenopolitičnih in gospodarskih organizacij vseh šestih občin. Predsed- nik bistriškega občinskega sindikalnega sveta Božo Str- nad je sindikalnim svetom podelil spomenice v znak priznanja za dolgoletno so- delovanje. Prvi svečani trenutki na dan slovenskega praznika so bili v domu kulture v Slo- venski Bistrici, ko je Božo Strnad pred številnimi gosti odprl razstavo fotografij »Turizem v prijateljskih ob- činah«. Razstava nas je popeljala v svet lepot, zgodovinskih in kulturnih znamenitosti, šte- vilne fotografije iz vseh še- stih občin pa so nas prepri- čale, da so možnosti za raz- voj izjemne. Vsekakor bi ob taki priložnosti radi slišali tudi kaj več besed o tem, kako bi celotno območje raz- vijali povezano, kajti mož- nosti za to so. Začetek svečane seje na Štatenbergu so naznanili pevci zbora »Slava Klavora« iz Maribora z internacionalo, člani DPD Svoboda iz Slo- venske Bistrice pa so izved- li recital o prijateljskem so- delovanju med narodoma, ki ga je pripravila Kristina Šega. Predsednik skupščine ob- čine Slovenska Bistrica Miro Kolenko je spregovoril ob 30-letniici OF, svečani govor ob jubilejnem letu sodelo- vanja sindikatov pa je pri- pravil podpredsednik občin- skega sindikalnega sveta Feliiks Bagar. V imenu po- krovitelja tovarne Impol je spregovoril njen generalni direktor Štefan Podričnik. predsednik bistriškega sin diikalnega sveta Božo Strnai pa je podelil vsem predsed nikom svetov m tovarni Im pol spomenice, delo akadem skega slikarja Matjaža Vi dica. Izjemno umetniško doži vetje so potem s koncerton v viteški dvorani, pripravil' člani zbora »Slava Klavora« pod vodstvom dirigenta Jo- žeta Gregorca. Številni ude- leženci svečane seje so u- metnike nagradili z navdu' šenim aplavzom. Prireditve 10. tedna brat- stva in prijateljstva še nia končane, že sedaj pa lahk ugotavljamo, da so bili Bi stričani odlični organizatol ji. Prd ocenjevanju vsekak« ne moremo mimo kulturni prii-editev, ki so bile števif nejše in kvalitetnejše kd kdaj koli doslej. Rečenii lahko celo, da so bile os de setega tedna. Prija'teljstvo, ki je odra sodelovanja med narodoma je dobilo tako še bolj trdn' obliko, številni nastopajoJ in gledalci pa so porok, d; se bodo vezi med hrvaškim in slovenskimi občinami š bolj utrdile. Prihodnje leto čakajo 01 ganizatorske naloge Ormc žance, prepričani pa smo hko, da bo popisan še e pomemben list v sodelovanj med bratskima narodoma. Za prijetno umetniško doživetje so poskrbeli člani zbora »Slava Klavora« Predsedniki vseh šestih ObSS so bili v častnem predse' stvu jgpNIK — PETEK, 7. mala 1971 STRAN 9 toril sem samo ifojo dolžnost govoril sem ga na nogo- Z0{\ igrišču, kjer so fant- pabijali nogometno žogo ga prosil za razgovor. Breznik, delavec v to- avtomobilov v Maribo- pi je odgovoril: »Storil J samo svojo dolžnost do .loveka, ki si je v trenutku jpa in razočaranja Kotel ■ti življenje, zato o tem ni ^no pisati... « 5 tem se seveda nisem za- voljil. Hotel sem vedeti drobnosti in naposled mi Vitko pripovedoval o ti- Ih nekaj minutah, da ne femo celo sekundah, ko je večernih urah reševal iz ravinje človeka, ki se je že Epljal. O tem je povedal Islednje: )Vse se je odvijalo tako hi- 10. da se podrobnosti niti »spominjam. Bil sem v?ki- ^ ko sem nenadoma postal |fen. Kar med predstavo jn se namenil domov. Pred fsti stanovanja, stanuje I iiamreč kar pri kinodvorani iiDravimji, sem slišal, da je tekaj večjega padlo v vodo. , f^fem se in že sem v soju svetlobe zagledal, da se v J '^•avinji nekdo utaplja. Po- .''■tim k obrežju, slečem suk_ j^jo ter sezujem čevlje, več že ni bilo časa in že sem jF znašel v deroči vodi. V trenutku mraza nisem Čutil, šele pozneje, ko je človek re-šen iz objema •^^rzle smrti. Do utapljajo- ' neznanca sem hitro pri- ga izvlekel do obrežja, sta se v tistem trenutku SJ^la prijatelja Stanko ipol? in Silvo Kozar-Koletni- ki sta mi utopljenca po. izvleči iz vode. Sele sem v utopljencu, ki je j . v nezavesti, prepoznal Jca A. H. iz Dravinjskega na. Nudili smo mu prvo rjl^oč, hkrati pa s postaje jjl^.ice poklicali rešilni avto, lia/^ "^opljenca takoj odpe- y Ptujsko bolnišnico. Se- zdrav ^^ doma in smo neuradno zvedeli, rj^ H. že v gostilni v Vid- ■iskoi, ^^ svojim z mostu v Dravinjo, 1 ^-^^val, govoril, da si bo vzel življenje. Tega sicer ni nihče preveč resno jemal. Pokazalo pa se je, da se A. H. ni šalil. Vzroka, zakaj si je hotel vzeti življenje, ne poznamo. Slišali pa smo, da je bil vmes nesporazum z bližnjim sorodnikom. Vitko je že leta 1962 rešil iz Dravinje učenca B. M. iz Pobrežja, ko mu je spodrsni- lo ob obrežju. Pri reševanju je bila navzoča tudi mati, ki pa se rešitelju ni niti zahva- lila. Sicer pa to ni tako važ- no, meni rešitelj. Važnejše je, da je bilo tudi tokrat rešeno mlado človeško življenje. Vitko Breznik si. če ne že kaj drugega, 2^služi javno pohvalo. Da je bil A. H. re- šen, je sicer treba pripisati nakl'učju. Več kot na dlani je, če Vitko v tistem trenutku ne bi zanustil k'nodvorane, ne bi zapustil kinopredstave. b: danes človek, ki si le hotel vzeti življenje že počival na videmskem pokopališču. F. H. TJK Ormož : Turopo- Ije 26:17 TJK Ormož, prvoligaš po- murske conske lige, je v Or- možu premagal Turopolje iz Murske Sobote z rezultatom 26:17 (polčas 12:8) za TJK Ormož). Turopolje je z de- vetimi točkami trenutno na lestvici na petem mestu. Kot že rečeno, ima Ormož naj- večjo goldifirenco in sicer po 18. kolu s trinajst odigranih tekem 302:130 in skupno 24 točk. Sledijo Radenci z 22 točkarry. Mladinec s 13, Crenšovci s 13, Turopolje z 9, Lendava (-3) z 9 točkami itd. Klub Mladih se trenut- no nahaja na zadnjem me- stu. Ormoški rokometaši so si torej v ponedeljek spet pri- borili dve zasluženi točki. Tekma se ni razvila v obi- čajno živost, gostje pa kljub neizbežnemu porazu niso pii^ čeli z nešportno igro tako, da sodnik Brodkovič iz Zgornjega Koclja ni imel kdove koliko dela. Zadetke za Ormož so do- segli: Polak 10, 2n:darič 6, Sulek 4, Kolarič 3, Gerlovič Žemljic in Turin pa po 1; za goste pa Hiršl 7, Prelog 4, Nemeš in Jadrič po 2 ter Dolgov in Deškovič po 1. Prihodnjo nedeljo so vse ekipe pomurske conske lige bile proste. Naslednjo, to je 19. kolo, bodo odigrale v ne- deljo 16. maja 1971. Ormož se bo takrat pomeril v Mur- skih Crnc-:h z rokometno e- kipo ■ Mladinca iz Murskih Črncev, Se prej. to je 13. ma- ja. pa bodo Ormožani odi- grali pokalno rokometno tekmo z RK Radenci v Ra- dencih. -F K- Brez predsodkov... d utenkar 300 podpisov ali kje je zdrav razum? Najprej sem slišal šušljati. Potem sem izvedel, da šuš- Ijajo v Oplotnici. še kasneje pa sem izvedel, da šušljajo, no, sedaj ne šušljajo več, temveč dokaj zgovorno go- vorijo, da bi radi v Oplotnici, sredi vaškega parka, zgradi- li nič drugega kot kapelo. Da bi šušljanje najbolj podkre- pili, so gorečneži zbrali celo 300 podpisov občanov, ki za- govarjajo (pa menda ja ne, da bi naj to bila hudo po- membna kulturna, ali kakrš- na koli druga pridobitev) po- budo KDOVEKOGA. Mimo- grede naj še omenim, da je v taistem parku že spomenik žrtvam NOV, ki pa seveda gorečnežev sploh ne moti. Najbolj zanimivi pa so pri vsej stvari urbanisti iz Ma- ribora. ki pravijo, da jih to sploh ne moti. da bi postavili kapelo, seveda ... Oplotničane poznam kot marljive in napre^Jne občane. Izrekli so se za samoprispe- vek za asfaltiranje ceste pro- ti Slovenski Bistrici, v zad- njih nekaj letih, pa so na ob- močju te krajevne skupnosti izglasovali še mnoge druge samoprispevke. Ce so se po- novno odločili, da bodo svoj denar investirali v splošno družbeno korist, bi jih rad o- pozoril, da so pred leti pri- čeli z gradnjo stadiona, ki na sedaj čaka v obrisih. Potem bi jih rad spomnil tudi na mnoge nerešene komunalne probleme, pa na otroški vr- tec, seveda če so se že odlo- čili ponovno vlagati svoj de- nar. Sedaj pa povsem resno O- plotničani, zdravega razuma je treba, ne na napihnjene zamisli KDOVEKOGA. Pri^^mba pripombi Ma svečani seji občinskih »in^j^^kalnih svetov občin Ca- kovec. Koprivnica, Ormož. Ptuj, Varaždin in Slovenska ^»rtrica, sem slišal povsem ?*r>no pripombo članov mla- dinskih vodstev iz Ptuja in Ormoža na račun tega. da se seje ni udeležil nobeden za- stopnik občinske konference ZM iz Slovenske Bistrice, Bi- stričanom v obrambo naj pri- pomnim, da se seje ni ude- ležil tudi nobeden zastopnik republiškega sindikata . . . Nepokopani mrtveci Včeraj so se člani dramske skupine DPD Svoboda iz Slovenske Bistrice predsta- vili z Nepokopanimi mrtveci. Na lepakih, ki vabijo na pri- reditve 10. tedna bratstva in prijateljstva, sicer jasno piše, da bo predstava 24. aprila. Vse skupaj sploh ne bi vzbu- dilo večje pozornosti, če me ne bi opozorila starejša že- nica, ki je 24. aprila zaman čakala pred zaprtimi vrati doma kulture. Premi ero so namreč preložili, menda pa so pozabili obvestiti širšo javnost. Slišal sem, da je ta- krat ostalo praznih rok še nekaj ljubiteljev dramske umetnosti, upam pa, da so včeraj le prišli na svoj ra- čun. Družbeni dogovor Slovenska družba je že dol- go tega spoznala, da je ena izmed poti napredka — ure- jeno štipendiranje. Zavoljo tega je prišla tudi do družbe- nega dogovora. Spet pa smo lahko prebrali, da je občina Slovenska Bistrica ena izmed tistih štirih slovenskih občin, v katerih o tem sploh še ni- so razpravljali. Ne povsem slučajno sem bil pred tremi leti v neki delegaciji kluba bistriških študentov v Ljub- ljani, ki je obiskala občinsko konferenco SZDL. prisotni pa naj bi bili tudi ostali zastop- niki bistriške družbe (bilo jih je boli malo), da bi se pogo- vorili o nekaterih dokaj po- membnih vprašanjih, vsaj študentje smo smatrali tako. Seveda nismo bili prvi, ki bi načeli vprašanje politike šti- pendiranja. Jasno in glasno smo se pogovarjali, da je skrajni čas, da v občini čisto resno spregovorimo o tem. Sedaj je skrajni čas že minil, bistriška občina pa je med tistimi štirimi, pa kaj bi o tem ... Dodal bi še, da je študent- ski klub pripravil tudi an- keto, na katero je odgovorilo 40 občanov, študirajočih v Ljubljani. Vseh 40 (štirideset) študirajočih pa je jasno zapi- salo, da bi se po končanem študiju radi zaposlili v do- mači občini. V Ljubljani in Mariboru študira trenutno nad 100 občanov, ki jim ni vseeno (pa tudi njihovim dve stotim staršem), da je bistri- ška občina spet med tistimi štirimi... KURIRČKOVA POŠTA Ob spomeniku v Gaju so pionirji pripravili lep program Pionirji iz vse Slovenije so v minulih dneh hiteli (ne- kateri še vedno hite) po skrivnih poteh in prenašali kurirčkovo pošto. Tisoče jih ie sodelovalo pri tej akciji, nosilci torbice pa so na poti morali premagovati mnoge zasede in druge težave. Vsi pa so si bil: edini v misli: čimprej do mesta, kjer ča- kajo drugi kurirji. Pionirji bistriške občine so sprejeli kurirčkovo pošto ob spomeniku padLim v Gaju pri Zg. Polskavi. Šolarji obeh Polskav in Pragerske- ga so ob tej priložnosti pri- oravili bogat program reci- tacij, orisotna pa sta bila tudi predsednik občinskega združenja ZB Maks Peklar in Dredsedndk občinske kon- ference SZDL Avgust Vid- mar. Po krajšem postanku so kurirji hiteli naprej proti Pohorju, naslednji dan pa so pošto DO skrivnih poteh pre- našali tudi učenci ostalih šol. Bistričani so predali tor- bice z zaupnimi dokumenti Konjičanom v Zbelovem. STRAN 10 TEDNIK — PETEK, 7. maja 19^ . Vase zdravje Pomladanske nevšečnosti Po končani zimi se skoraj pri vseh ljudeh (še posebej pri starejših) pokažejo enaki znaki utrujenosti: delovna vnema in učinek sta manj- ša. koncentracija je slabša, hitro se utrudimo ... Vse to so pojavi značilne pomla- danske utrujenosti, ki bi jo z lahkim srcem lahko ime- novali tudi zimsk£ utruje- nosti. Preganjati bi jo prav- zaprav morali začeti že v pozni zimi, da bi dočakali pomlad predrami jeni in ži- vahni. Najprej poglejmo, zakaj sploh nastopi pomladanska ali zimska utrujenost. Vreme je v pozni zimi in zgodaj po- mladi zelo spremenljivo. Zračni pritisk se nenehno spreminja, tudi temperatu- ra zelo niha. Vse to seveda vpliva na naše t§lo in ga dodatno obremenjuje. Telesu je oozimi primanj- kovalo gibanja, zraka, son- ca. Pogosto smo ga tudi pre. obremenjevali s preveč ka- lorično hrano, zato reagira dvakrat občutljivo. Tudi apnenca je po dolgi zimi v telesu občutno premalo. Zdaj je treba nadomestiti vse potrebne snovi. Prvi je na vrsti jedilnik. Omejiti je treba uporabo živalskih be- ljakovin in maščob, prav ta- ko +udi cigaret ir. alkohola. V prehodnem času je treba jedilnik popestriti predvsem s sadjem in surovo solato, da dobi telo čimveč vitamina C in da se v celicah, uredi pro- ces presnove. Zjutraj in zve. čer je treba zaužiti veliko sadja, piti sadne sokove, predvsem črni ribez. Ce ni- mate vedno sadja, ga nado- mestite z vitamini, kuplje- nimi v lekarn:. Kdor je izredno vesten in natančen, naj si privošči o- semdnevno kuro s surovo hraso. Ljubiteljem mesa in nasploh dobre kuhinje pa takšnih naporov raje ne pri. poročamo Bodite pazljivi pri tako imenovanih postnih kurah. V času,' ko jih izvajate, bo- dite pod zdravnikovim nad- zorstvom. kajti prehitro iz- gubljanje teže lahko več škoduje kot koristi. Odveč- nih. kilogramov se je treba iznebiti počasi, a vztrajno. Kdor ni velik jedec, ne bo imel večjih problemov. V času hujšanja morate skrbe. ti za redno in pravilno pre- bavo. Za poživitev »zimske ko- že« priporočamo umivanje z mlačno vodo zvečer in zju- traj, za nameček pa dodaj- mo še nežno masažo s krta- čo. Ce veliko presedimo v pisarnah, se moramo vsaj eno uro na dan sprehajati, ne počasi, temveč hitro. Med hojo je treba globoko diha- ti, vdihavati in izdihavati. Ce vam zdravnik dovoli, si privoščite kopel v savni ali narni kopeli; to vas bo ču- dovito osvežilo. Veliko časa je treba od- meriti spanju. Starejši ljud- je naj spijo sedem do osem ur na dan, več ni treba. Precej starejših ljudi se pri- tožuje nad nespečnostjo, ne pomislijo pa na to. da veli- kokrat prespi j o kakšno urico čez dan; ponoči prav zavoljo tega ne morejo zaplavati v zaželeni spanec. Starejšim ljudem je dostikrat dovolj tudi šest ur spanja, mlajšim pa seveda več. NA ŠIKOLE LE NiSO POZABIL! . Dolgo časa so vozniki, ki jih je pot zanesla skozi Ši- kole. negodovali in se jezili zaradi tistih nekaj deset me- trov makadamske ceste, ki je ostala neasfaltirana. Bilo je izrečenih tudi veliko hu- dih besed, vse pa kaže. da bo negodovanju kmalu ko- nec. V Sikolah so namreč pričeli z deli okoli mostu, seveda pa lahko pričakuje- mo. da bo makadam kmalu zamenjala asfaltna prevle- ka. V Sikolah mislijo resno ... Gorišnica 9. maja: italijanski film CEZAR PROTI PIRATOM; Tomaž pri Ormožu 9. maja: japonski film STE- KLENICA, KI UBIJA. Cene v ormoški ZELENJAVI Suhe slive 6,00; cvetača 5,00. kisla repa 3.00. ananas 8,00; krompir 0,90; čebula 2,50; rdeča pesa 1,50; solata 6,00; ohrovt 3,50; zelje 3.00; fižol 4.00; česen 10.00; kislo zelje 3,00; jabolka 4,80; grozdje 7,00; banane 6,00; o- ranže 5.00; limone 5,40; pše- nica 1,35; koruza 1,35; pro- sena kaša 3,40; ječmena ka- ša 2,20; jajčka 0,35. -FK- Ida Grof, Ormož, K. Me- ška 3 — deklico; Ana Korez, Sitež 45 — Anico; Ana Ga- brovec. Vel. Varnica 43 — Petra; Kristina Jus, Sitež 34 — Marjano; Marija Glavač, Kaj žar 8 — Leona; Angela Lovrec, Senčak 30 — Slav- ko; Marija Debeljak, Bu- kovci 114 — Rajka; Danica Viiher. Mezgovci 77 — Tomi- slava; Ida Habjanič, Skorba 16 — Renato; Jožefa Kokot, Turški vrh 92 — Marijo; An- gela Petrena, Savci 50 — Katarino; Rozalija Vaupotič, Dravci 12 — Mileno; Anto- nija Kokol, Strelci 15 — Bo- risa; Veronika Novak, Lin- hartova 16, Maribor — To- mislava; Matilda Horvat, Gori;.lica n. h. — Roberta; Slava Ošlaj, Juršinci 47 — Roberta; Elizabeta Krajnc, Mezgovci 8 — Marjetico; Te- rezija Horvat. Kidričevo 60 — Bogdana; Genovefa Ko- larič. Ljutomerska 39 — dečka; Elizabeta Lah, Str- mec 7 — Slavico; Stefjj^ Pajtler, Vel. Brebrovni^' — Jožico; Milena Cerni,, Brezovec 11 — dečka; Štoger, Vintarovci 53 —j, ra; Ana Pintarič, Brez^ 89 — Tončeka; Danica čič, Lovrenc 19 — (Je{i Irma Hrašovec, Obramiče 11 — Alenko; Rozika Vito šek. Nova vas n. h. — ko; Marija Lovrenčič, Gr jenščak 65 — deklico; Eij, beta Kegl. Kungota s5 Aleško; Marta Gole, Vrazo 11, Ormož — Stanka; Liii Šmigoc, Nova vas 94 — j klico; Marija Crček, Ofei 10 — dečka; Neža Topolo* Nadole 11 — Jožeta; Karoi na Pajtler, Potrčeva 25 . Tončeka; Anica Vidov Cirkulane 33 — Aleksandr Olga Zamuda, Sodinci 70 Darka, Marija Kline, Ciri lane 49 — dečka; Ana Vajj Veličane 62 — dečka; Ki stina' Zavec, Pobrežje 106 Marijo. POROKE: Peter Strelec, Markovci in Terezija Markovič, Noi vas pri Markovcih 80, Bn nimir Kodrič, Zabovci 511 Ana Štrefela, Bukovci H Franc Petrovič, Šturmov n. h. in Štefanija Gaspari Sturmovci n. h.; Feri Kr šič, Reševa 13 in Ivani Pucko. Reševa 13; Fra Trunk, Moškanjci 42 in V ronika Vesenjak, Mezgov 42; Alojz Majcenovič, Goi čak 6 in Silva Pravdič, Hr stovec 7; Alojz Podhostn: Podvinci 116 m Nada Go čič. Slovenja vas 45; Anli Ceh, Zagoroi 13 in Jože Sori, Juršinci 74; Frai Vrbnjak, Sp. Hajdina 96 Zlata Premužič, Bukov 165. UMRLI SO: Anton Cafuta, Veliki Oi 35, roj. 1902, umrl 18. 4. 19" Leopold i na Rahle, Vi-h< 34, roj. 1911, umrla 19. 1971; Jože Goričan, Gab( nik 52, roj. 1909, umri 26. 1971; Terezija Vidovič, I juhova 1, roj. 1892, um 27. 4. 1971; Franc Jerič. 1 klošičeva 4, roj. 1910. uf 28. 4. 1971; Matija Gal Dom upokojencev Muretii roj. 1907, umri 30. 4. 19 Janez Kostanjevec. Mark' ci 68. roj. 1890, umrl !■ 1971. Cene v ptujski FOVRTNINI Suhe slive 5,30; cvet 7,00; krompir 1,10; čeb 2,60; rdeča pesa 2,50; sol 13,00; ohrovt 2,50; zelje 3 fižol 6,50; česen 8,00; k zelje 3,00; jabolka do 5 banane 6,00; oranže 5,00; mone 5,30; pšenica 1,70; ruza 1,70; prosena kaša 3 ječmena kaša 2,16; jaj« 0,40 jgpNIK — PETEK, 7. mala 1971 STRAN 11 \i\ei na Boč v lanskem šolsikem letu 25. maja imeli športni dan. Nekaj učencev iz naše- ga razreda in s tov. razredni- čarko smo se dogovorili, da bomo šli na izlet na Boč. ^menili smo se, da se bomo dobili v Tržcu zjutraj ob 7.30 uri. In res. Kmalu po 8. uri smo ge vsak s svojim kolesom od- bijali proti Poljčanam. Vmes gnio se ustavili v Majšperku, kjer smo sd odpočili in se ne- koliko razgledali po okolici. Naslednja posta"ja so bile Sp. poljčane, kjer smo si pogasili žejo s sladoledom, nato pa smo nadaljevali pot v Zg. Poljčane, kjer smo pod Bo- čem pustili kolesa. V bližnji gostilni in trgovini smo na- kupili nekaj stvari za malico in nato peš nadaljevali pot na Boč. Toda zaradi vročine in občutka lakote smo se u- stavili v hladnem gozdu in malicali. Nekaj dalje smo si ogledali delavce pri gašenju apna in v bližini še malo po- čivali v mehkem mahu. Cez kake pol ure smo prispeli do koče, kjer smo si pogasili že- jo s slatino in se dokončno sp)OČiil:. Ko seno ležali na tra- vi in si ogledovali hribovje, ki nas je obdajalo, smo meni- li, »da smo v najlepšem gor- skem svetu«. To je bil tudi vzrok, da se nismo odločili nadaljevaiti poti do vrha. To- da čas je hitro irtiineval in morali smo se vrniti v doli- no. Zopet smo sedli na ko- lesa i.n se s težavo ločili od Boča in njegove okolice. Pot naizaj je bila težja, ker smo bili utrujeni od vožnje in ho_ je na Boč in z njega. Med potjo smo imeli še majhne neprijetnosti, ker smo morali poipravljati kolo eni izmed sošolk. Proti večeru smo se zares utrujeni vrnili v Pod- lehnik. Izlet na Boč mi bo dolgo o- stal v spominu. Ida Uratnik. 8. raz., Podleh.nik Zvonček pripoveduje Sem prva spomladanska cvetlica. Ra-stem na močvir- natem travniku. Ko posije toplo sonce, prikuka glavica na dan. Najprej me obišče čebelica. Okrog sebe imam mnogo sosedov. Zaslišim kri_ čainje. Pridrvijo otroci in me utrgajo. Neka deklica me od- nese proti domu. Med potjo me izgubi. V blatu moram umreti. Ida Medved in Marjan Pislak, 5. raz., Majšperk Pri čevljarju Mati in oče nas opozarjata, naj pazimo na čevlje. Ce jih raztrgamo, sta huda. Tudi sa- mi moramo vedeti, kako je treba paziti na čevlje, saj sm.o že dovolj stari. Bil je lep poletni dan. Su- šili smo seno. Ker je bilo vro- če, sem si sezula čevlje. Na- to sem šla domov, čevlje pa sem pozabila na travniku. Med tem časom, ko sem bila doma, je prišel kužek, ki mi je raztrgal en čevelj. Vzela sem ga in ga žalostna poka- zala očetu. Rekel je: »Zdaj pa k čevljarju in sama pla- čaj!« Hitro sem odšla k čev- ljarju. Stopila sem v njegovo delavnico in ga lepo prosila, da bi mi popravil čevelj. Po- gledal ga je in rekel: »Poča- kaj, takoj ti ga popravim.« Začel je z delom, deset mi- nut sem čakala in delo je bi- lo končano. Plačala sem, vze- la čevelj in odšla. Čevelj je bil takšen, kot prej. Ida Ber, 7. raz., Zetale Moj psiček Nekaj mesecev pred kon- cem lanskega šolskega leta smo dobili majhnega psička. Bil je ljubek :n bel. Ko sem ga prinesla domov, sva ga z mamico oigledovali :n mu iz- brali ime. Mamica je zapazi- la nad repkom črno piko. Re- kla je, naj bo Piki, To je tu- di ostail. Minilo je šolsko leto. šla sem na počitnice k teti. Tam so imeli psa. Ime mu je bi- lo Priman. To ime mi je bilo zelo všeč. Mislila sem, da bi to ime bilo dobro tudi za na- šega Pikija. Priišla sem domov in po- vedala mamici, da bi rada Primana. Rekla je, da lahko. Poskusila sem, pa mi ni u- spelo. Naš Piki je ostal še naprej Piki. Lepe pozdrave, Ida Med- ved, 5. raz., Majšperk. Poročali smo že. da je v nedeljo, 2. maja 1971, ob 16. uri v kinodvorani v Ormo- žu gostoval Lojze Slak s svo- jimi fanti s Praprotna. O tem. da bo ta vokalno in- strumentalni ansambel za- igral ormoški publiki, smo bili seznanjeni že štirinajst dni pred nastopom, presene- čenje pa je bila Jana Osoj- nikova. ki je s svojimi hu- morističnimi točkami pove- zovala glasbeni program an- sambla. Jana je napovedo- valka na ljubljanski RTV, sicer pa se amatersko ukvar- ja tudi z recitacijami in je obenem članica amaterskega gledališča v Ljubljani. Po- slušalcem. ki so do zadnjega kotička napolnili dvorano, se je na nedeljski priredi4:vi ze- lo priljubila in navdušen aplavz je bila nagrada za njene norčije. Povedala je, da je s Slaki prišla zato, ker jo je »srbel dolg jezik« in je zato »morala izklepetati kaj neumnega radovednim Prle- kom!« Ansambel Slak je zapel in zaigral 25 svojih pesmi in melodij. Ker smo ansambel in njegove člane že predsta- vili našim bralcem in j,im še nekaj obljubili, smo se te obljube tudii držali. Po na- stopu smo vodjo ansambla I.ojzeta Slaka poprosili za raizgovor: »Koliikokrat ste že obiska- li Prlekijo in okoliške kra- je?« »Skozi vaše kraje sem po- toval že večkrat, vendar se za dalj časa nisem ustavil. Preden smo prišli sem v Or- mož, smo gostovali včeraj v Radencih, danes pa v Sredi- šču ob Dravi. Po tem nasto- pu pa imamo napovedan na- stop ?e v Gorišnici in Ptuju. Prav lepo je v teh krajih in če ne bi imel že družine in svojega doma, bi kar ostal pri vas; prav tako pravijo moji fantje!« »Kako ste .ocenili' našega prleškega človeka?« »Opazil sem. da je vaš člo- vek vesele narave in da ima rad veselo glasbo. Veseli in poskočni ritem mu hitreje poganja kri po žilah. Veste, publike se povsod veliko na- bere, toda tukaj v Ormožu! Nikjer še na naših nastopih ni bila tako polna dvorana, razen morda na naši turneji no Združenih državah Ame- rike.« »In kaj menite o naši pu- bliki?« »Dobra je. Ve stopita v kontakt z nastopajočimi in te prisili z navdušenim a- plavzom, da še kvalitetneje izvajajo svoj program, njej na ljubo seveda.« »Morda je preveč rado- vednosti v tem vprašanju: prej ste mimogrede omenili svojo družino; bi lahko zve- del, koliko članov šteje in kakšen je njen odnos do va- šega glasbenega udejstvova- nja?« »Ek, kaj. žena se jezi, ker me nikdar ni doma. Moj enajstletni sin pa je ka.r ve- sel, če sem zdoma, bolj prost je. Pravi, da bo postal mu- zikant. No. to so vedno še samo otroška posnemanja staršev, kar je seveda svoj- stvo takihle mladičev. Sedaj ste menda že pogruntali, ko- liko nas je v družini. Ce še mene prištejete zraven (jaz namreč kljub pogosti odsot- nosti tudi spadam k druži- ni) smo skupaj »velika« dru- žina. celi trije.« »Ježeš Marička, ste pa res radovedni, da veste. Se za- sebno življenje vas zalima, pa ne vem čemu,« nama je padla v besedo Jana Osoj- nikova, k.i naju je ves čas poslušala, in dodala: »Pa ne zamerite. Veste, če vas bo kdo kaj vprašal, katera žen- ska ima - Sloveniji najdalj- ši jezik, mu kar mimo po- vejte, da je to jezik Jane Osojnikove iz Ljubljane, za- poslene na RTV Ljubljana in tako naprej. Dalje ni va- žno. Več vam namreč ne bom povedala!« »In če bd vas vseeno pro- sil, da mi še kaj poveste o sebi?« »Nič ne povem, pa pika .. J Ce bi vam kaj preveč pove- dala in se spustila z vami v zaupen pogovor, bi me tile fantje,« pokazala je na Sla- kove fante, »zatožili moje- mu možu. Moj mož je zelo hud, veste in bi me gotovo nagnal od hiše.« Ce ima Jana moža ali ne, res ne vem, sicer pa o tem namreč sploh misem utegnil razmišljati. Lojze mi je med- tem pobegnil in pri avtomo- bilu sem mu komaj utegnil stisniti roko, ko se je že od- p>eljal. Gledalci so Slakom, ki so peljali mrimo njih, ma- hali v slovo in se tako nemo zahvaljevali z^ urico in pol veselega razpoloženja. F. Kelemina Jana Osojnik Usodna poraza Osankarice Nogometaši Osankarice v/. Slovenske Bistrice so v treh fJneh igrali dve prvens^^A-eni srečanji in one izgubili. Naj- so Bi'^trič3r.ke na do-^-^n- čem igrišču premagali igral- ci Olimpa iz Ce^ja z rezvjlta- tom 3:1. Za ta poraz je kriva obramba Osankarice, pa tudi yratar Kotar se ni posebno 'zkazal. Na gostovanju v Slo.von- skih Konjicah pa je Osanka- nco premagala še Dravinja s 3:0. V prvem delu igre, ko so Bistričani igrali proti zelo močnemu vetru, so obdržali neodločen rezultat in priča- kovati je bilo, da bodo po- skušali v nadaljevanju doseči kaj več. Po grobih napakah domače obrambe pa .so rav- no v tem času prejeli tri za- detke. S tem porazom so si za- pravili skoraj vse možnosti za obstanek v ligi. -d STR/> N 12 TEDNIK — PETEK. 7. niajg -p Šest parov zlatoporočencev v Leskovcu Slavje, kot ga v Halozah ne pomnijo Vreme nam je ob prvo- majskih praznikih pošteno ponagajalo, da so marsika- teri načrti delovnih ljudi, med katere lahko upraviče- no prištevamo tudi naše kmečke proizvajalce, spla- vali po vodi. Tokrat je ve- čina ljudi morala ostati do- ma, vsaj tisti, ki so želeli te praznične dni preživeti v nrebujajoči se naravi. Leskovčanov v Halozah pa vreme ni preveč motilo, da ne bi v nedeljo pohiteli s hribov v njihovo vaško sre- dišče. ker so pač želeli vi- deti, mnogi pa tudi osebno čestitati kar 12 zlatoporo- čencem, ki so s: tega dne po- novno zaobljubili zakonsko zvestobo, ki jih naj spremlja do groba. Zlato zakonsko zvezo so sklenili zakonci: Katarina in Jurij SMIGOC iz Repišča št. 8, Matilda in Jožef PETRO- VIČ iz Male Varnice št. 21, Elizabeta in Janez VIDOViC iz Gradišča št. 1, Marija in Janez MILOSiC iz Repišča št. 7. Rozalija in Mihael MLAKAR iz Belavšeka št. 36 in Marija in Anton ZA- VEC iz Male Varnice št. 11, ki so na sliki od leve proti desni. Najstarejšemu zlate- mu ženinu Juriju Smigocu je 86 let. Vsi so skozi vse svoje življenje pridno obde- lovali trdo, skopo haloško zemljo, ko je bilo treba zgo- daj vstajati ter garat: pozno v noč. Nikoli ni bilo časa za počitek, še manj razvedrilo, da si nihče izmed njih ni nikoli mogel privoščiti leto- vanja kje ob morju ker za to n: bilo časa, še manj pa, seveda, denarja. Zlatoporočencev sicer ni- smo želeli preveč motiti z vsiljivimi vprašanji, vseka- kor pa bi od jubilantov zve- deli marsikaj zanimivega iz njihovega težkega haloškega življenja. Kljub temu pa smo zvedeli, da se jim je v za- konih rodilo 54 otrok, da iriajo 96 vnukov ter dva pravnuka. Zato lahko z vso gotovostjo zapišemo, da je bil zanje pač najlepši tisti dan v življenju, ko je v hiši prijokal na svet novi član družine. Njih prva skrb je bila, da bodo otroka vzgojili v po- štene in delovne državljane Ler da jih bodo spravili h poklicu, kajti za vse pač ni bilo doma dovolj kruha. Vsi otroci pa se tudi danes radi vračajo v okrilje rojstne hi- še, kjer jim je tekla zibelka, :n tako je bilo tudi ob zla- tem jubileju, ko so se vsi skupaj zbrali ob obloženi mizi. Otroci, ki sicer že niso več otroci, radi priskočijo na pomoč doma, če je potre- ba pri delu, ali pa svojim staršem pomagajo v denarju ali darili, da se jim vsaj malce oddolžijo za njihov trud in trpljenje, ki so ga imeli z njimi vse od rojstva do njihove osamosvojitve, ko so si že tudi sami ustvarili svoje ognjišče in družine. Številnim čestitkam se pridružuje tudi naše ured- ništvo. Jubilantom želimo še mnoga zdrava in srečna leta in da bi o njih lahko kaj več napisali ob biserni porok:. Zlatoporočenci z najbližjimi svojci 105 strelcev tekmovalo za pokal l.maja f V zimskih mesecih, v se- zoni streljanja z zračno pu- ško, so zlasti nekatere strel- ske družine iz ptujske občine pokazale veliko aktivnost, ki se je odražala z uspehi na raznih tekmovanjih, ki jih je po programu strelske zve- ze Slovenije organizirala Občinska strelska zveza. Po zaključnih tekmovanjih za družinske zlate puščice se je na tekmovanju za občin- sko zlato puščico v marcu zbralo 41 strelcev, ki so do- segli predpisano normo. Tu- di tokrat je s 522 krogi (od 600 možnih) osvojil občinsko zlato puščico dolgoletni vete- ran Stanko Pulko iz SD Tur- nišče. Za republiško zlato puščico v Laškem, 4. aprila 1971 se je med 101 tekmoval- ci potegovalo za uspeh kar 10 ptujskih strelcev in sicer: Pulko, Ratajc, Rogina, Mi- helač, Vrbnjak, Gole (vsi Turnišče), Novak, Pšajd (Ki- dričevo), Obazovič, Ivanovič (Železničar). Uvrstili so se od 26. do 97. mesta. Najbolj- ši je bil zopet Pulko. zJ nedeljo v aprilu pa jj v Ptuju tradicionalno meddružinsko tekmovan. pokal 1. maja. Udeleži^ bila nadvse zadovon Najuspešnejša je bila ^ iz Kidričevega, ki je ^ krogi osvojila pokal. S'. so ekipe: Turnišče I. kr.); Turnišče II. (735 Železničar I. (726 kr.); I. (698 kr.); Kidričevo II kr.); Podlehnik L (6791 Juršinci (606 kr.); Gr^ (551 kr.) itd. Najuspešnejša pioni ekipa je bila iz Hajdim je nastreljala 376 kro Najboljši ekipi pionirje mladincev, ki bosta sej Ijeni iz strelcev družin dričevo, Turnišče, Žele čar in Podlehnik, bosta delpvali v nedeljo, 9, n na republiškem tekmova v Ljubljani. Želimo j mnogo uspehov! ki Velika Nedelja : Bra- nik B 10:0 V sredo popoldne, 27. apri- la, je ženska rokometna eki- pa Velike Nedelje odigrala prvenstveno rokometno tek- mo s štajerskim ženskim 11- gašem Branikom B in ga po- razila 10:0. Dejansko je eki- pa Velike Nedelje tekmo iz- gubila, toda domačinke so imele »izposojene« igralke iz ekipe Branika A. To so bile vratarka in še dve igralki, ki sta za domačinke dosegli naj- več zadetkov. Trener Velike Nedelje se je ob koncu tek- me pritožil in spor je bil n"> mudoma rešen, Sodnik in trener domačink sta zaradi grobega športnega prekrška domačink takoj namesto pu- r^iza go.stij registrirala rerul tat 10:0 v korist le-teh. Tako je ekipa Velike Ne- delje postala spet zmagoval- ka in iz Maribora odnesla dva točki. Gostje so igrale zelo nepovezano, vzrok pa je bilo deževno vreme in mokro igrišče; glavni vzrok pa je bila nepopolna ekipa, saj se je na igrišču pojavilo samo sedem igralk tako ia menja- va sploh ni bi-a mogoča. Ce vzamemo, da so za domačin- ke igrale igralke iz ekipe Branik A — uvrščene v re- publiško ligo. ki se že bori za vstop v zvezno ligo — nam lahko takoj postane jasno, da gostje niso imeie izgledov za zmago. Toda če bi bil rezul- tat po koncu tekme velja- ven, bi gostje izgubile s:amo z dvema zadetKoma razhke. Vsekakor lep uspeh Veliko- nedeljčank. -FK- jgpNIK — PETEK, 7. mala 1971 STRAN 13 tujski dimnikarji o sebi I svojem delu ,jiioieh v črnem, ki skr- 123 varnost domačij pred jfom ir* zato, da deluje- japrave, ki odvajajo dim jačne višave, v našem Ipiku bolj malo pišemo. ^ jim sikoraj delamo kri. J, kajti poklic dimnikar- je odgovoren F>a tudi te- . saj so dimnikarji, ki p pravzaprav prinašajo Wo v naša stanovanja ved- kizpostavljeni vremenskim torilikam pa tudi njihovo Ko je, lahko bi dejali ne- irno, pa vendar ga dimni- irji z veseljem opravljajo I vsakem letnem času. Ra- mljivo je, da imajo vzim- Ih mesecih nekoliko več 'la kot poleti. Sicer pa jim ila pravzaprav nikoli ne Danjka. Kot nam je povedal Udo lendl, direktor, si je dimni, arsko podjetje pred časom redilo s^voje nove poslovne n druge prostore v nekda- 'jem vrbopletarskem obratu fPletarski ulici, v starem delu mesta Ptuja, da 40- članski kolektiv skrbi za več kot 20.000 gospodinjstev v ptujski in ormoški občini in da imajo sedaj 11 vajencev, kar pomeni, da je za mladi dimnikarski kader dobro po_ skrblieno. Podjetje porabi letno za izobraževanje ter iz- popolnjevanje svojega stro- kovnega kadra nekaj nad 15.000 dinarjev. Predvide- vajo, da bodo letos za stro- kovno izobraževanje porabili še nekaj več denarja. Verjetno malokdo od Ptuj- čanov ve, da imajo ptujski dimnikarji eno najbolje ure- jenih kopalnic v Sloveniji, da dimnikarjem ni več treba ho. diti domov v črnih in saja- stih oblekah, kar so prav go- tovo najbolj vesele njihove boljše polovice. Tudi za za- ščito delavcev na delovnem mestu je izdatno poskrbljeno. Med zaščitna sredstva sodi- jo s krznom podložen kožuh, čevlji in vse drugo, kar dim- nikarji potrebujejo ob vsa- kem letnem času oziroma vremenu. Znano je, da mladi, ki ne dokončajo osemletke le s te- žavo najdejo zaposlitev. S tem jim sicer delajo naša podjetja krivico, še zlasti če vemo, da se v tujini, zlasti v sosednji Avstriji fantov, ki nimajo popolne osemletke, ne branijo ter jim celo omogo- čijo šolanje ter izpopolnje- vanje. Dimnikarska podjetja so se med prvimi zavzela za te mlade ljudi ter izposlova- la pri republiški izobraževal- ni skupnosti in z Gospodar- sko zbornico SRS, da lahko sprejemajo tudi vajence, ki niso končali osemletke. Pogoj je, da imajo vsaj šest razre- dov šole. Od tedaj dalje jim praktično mladega kadra ne primanjkuje več. Ti imajo že kot učenci možnost, da za- .služijo v času. ko se šolajo, tudi do 500 dinarjev meseč- no. To pa ni malo. Pogoj pa je, da se iz.kažejo z dobrimi učnimi uspehi ter prizadev- nostjo na delovnem mestu. V podjetju skrbijo tudi za rekreacijo svojih članov. La- ni je bilo več članov kolekti. va s svojimi družinami na letnem dopustu ob morju. Nekateri bodo odšli tudi le- tos. Tudi na športnem pod- ročju radi včasih noskrbijo za razvedrilo. Lani so pripra- vili skupaj s ptujskimi peki za športni užitek. »Črni« in »beli« so se namreč med se- boj pomerili v nogometu, se- veda bolj za šalo kot zares. Tekme si žal nismo ogledali, vendar smo le zvedeli, da so prvi kot drugi tresli nasprot. nikove mreže. Smeha je bilo seveda več kot zadetkov. F. H. tli in črni nogometaši po končanem boju... ^ Foto: Kosi Izguba svobode pred 30 leti (Nadaljevanje s 4. strani) to {>a v druge, nazadnje pa v Osvviecim, zloglasno kon- centracijsko taborišče. Fe. bruarja 1944 so me izpustili. Vrnil sem se domov, se zno- va povezal v OF in sredi a- prila 1944 odšel k partiza- nom v Haloze, nato pa v Cankarjevo brigado, se bo- jeval nato na Pohorju, v Slovenskih goricah, nazad- nje pa odšel v Beograd, kjer so me v začetku julija 1946 odpustili iz vojske. Tako je zame potekla gnusna vojna s sovražnikom, ki ie uča.kal zasluženi poraz, mi pa smo zaživeli novo živ- ljenje v osvobojeni domovi- ni. Konec Kegljanje za pokal »Prvi maj« Kegljači Ptuja so v poča- stitev 1. maja priredili tri- dnevno tekmovanje za po- kal posameznikov. Vse dni tekmovanja se je zbralo na kegljišču KK Ptuj več kot sto kegljačev, ki so se borili za trofejo našega velikega delavskega prazni- ka, Rezultati so bili vse do konca tekmovanja zelo ize- načeni. Sele na koncu tek- movanja se je zvedelo za zmagovalca. V disciplini 2x3 lučajev je podrl največ kegljev mladi kegljač Ivan Mlakar, ki je z rezultatom 34 osvojil p.rvo mesto in pokal. Pokal je v imenu OSS Ptuj predal zmagovalcu Oton Mlakar. Pripravljalni odbor se za-, hvaljuje vsem. ki so kakor- koli prispevali k uspešnemu tekmovanju. Krožkovno tekmovanje Več kot mesec dni že tek- mujejo kegljači Ptuja v bor- benih igrah za naslov prva- ka Ptuja. V začetku tekmovanja je bila za vse kegljače prese- netljiva vest o razpustu naj- starejšega krožka v Ptuju, ki je dolga leta ponosno no- sil ime »TOREK«. S prene- hanjem krožka niso prene- hali kegljači tega krožka saj so se vključili v druge krož- ke. Tako šteje sedaj KK Ptuj devet krožkov, ki so med se- boj zelo izenačeni kar priča sledeča tabela tik pred za- ključkom prvega dela tek- movanja. TAP 6 2332 Vinko Reš 5 1874 Železničar 5 1864 Kovinar 5 1825 Borec 7 2477 Panonija 7 2241 Šofer 7 1818 Kidričevo 5 1761 Komunala 6 1647 Doseženi rezultati pričajo o veliki aktivnosti kegljačev. Vsled pomanjkanja avto- matskega kegljišča in de- narnih sredstev pa jim je zaprta pot na tuja kegljiš^ča, kjer bi prav gotovo častno zastopali barve Ptuja, S. A. Grozil z ubojem Martin Fras (45 let) iz Tr- novskega vrha 55, se je v petek. 30. aprila vračal o- krog 12. ure proti svojemu domu. Kakih 200 metrov od njegove hiše se je za njim pripeljal z motorjem Franc Polanec (25 let) iz Crmljen- šaka 10 in ustavil Frasa- O- čital mu je, da ga ie Fras prijavil postaji milice zara- di divjega lova. Takoj za tem je Polanec Frasa udaril z roko, toda Fras je udarec vrnil. Takoj za tem ie Pola- nec skočil nekaj metrov vstran od Frasa in iz žepa izvlekel pištolo kalibra 9 mm in dvakrat zaporedoma u- strelil proti Frasu. vendar ga k sreči ni zadel. Polanec je medtem vpil na Frasa. da ga bo ubil. Ker Fras ni pobeg- nil, je Polanec skočil k nje- mu in ga udaril enkrat z ro- ko in pištolo. Fras je dobil poškodbe ob ušesu in na ko- renu nosa. Preiskava je v teku. -F K- STRA.V 14 TEDNIK — PETEK. 7. maja 1^71 1 ---l ^ 65-letiii športnik Na telovadni akademiji v Središču ob Dravi, ki jo je organiziralo telovadno dru- štvo Partizan v počastitev GO- letnice telesne vzgoje v tem kraju, je med članj nastopil 65-letni Središčan Ivan Bor- ko. Vaje so mu kljub letom lepo uspele in požel je veli- ko aplavzov. Vsekakor je bil zanimivost prirt!>ahtve, zato smo ga povprašali nekaj stva- Kdaj ste se začeli ukvarja ti s telovadbo in kakšni so bili vaši uspehi na tem po- dročju? Borko: 1912. leta sem bil star 6 let in od taki-at telova- dim. Od začetka smo se otro- ci le obešali po orodju — bra- dli, drogu ipd. Po I. svetovni vojni pa smo začeli tekmova- ti med seboj. Pozneje sta pri- hajala dva telovadca iz Ljub- ljane in sta nas vadila v spe- cialnostih na orodju: veletoč ipd. Sedaj smo že hodili na- stopat v Ljutomer, Križevce, Veliko Nedeljo, Ormož, Ptuj, Celje, Maribor, Gornjo Rad- gono, Ljubljano in drugam. 1926. leta so bile razpisane prve mednarodne športne tekme v Italiji. Udeležil sem se izbirnega tekmovanja, ki je bilo v Ljubljani in med tekmovalci iz vse Slovenije zasedel II. mesto v vajah na orodju in tako bil izbran v slovensko ekipo. Poz.neje smo vsi izbrani ostali 7 mesecev v Ijjubljani in se pripravljali na mednarodni nastop. Istega leta v jeseni je pri- šel čas našega odhoda. Odpo- tovali smo v Trst in tu smo doživeli veliko presenečenje; tekme so bile nenadoma pre- povedane. Italijani in pred- vsem njihova takratna faši- stična stranka se je verjetno vsega skupaj ustrašila. Mi pa, ne bodi ga treba, kot so mi- slili, smo se kot turisti odpe- ljali dol do samega Rima. Ogledali pa smo si tudi Fi- rence, Padovo in Benetke. Tu so vam torej uspehi splavali po vodi zaradi ta- kratnih političnih razmer. Gotovo pa ste še kje nastopi- li? Borko: 1929. leta sem v Pragi nastopil na kolektiv- nem tekmovanju. 1932. leta so Orli prenehali delati in naš telovadec se je priključil Sokolom. Vaje na orodju so ga najbolj veselile. »Politika mi je bila španska vas,« je povedal in se nasmehnil. Te- lovadbi je dajal prednost in 1937. že nastopa kot učitelj mlajših in to po vsej Slove- niji. Pripoved o športu je ža- lostno zaključil: »Potem so prišli Nemci ...« Res, prišli so Nemoi in tudi Borka hote- li izseliti, a se je prej umak- nil in si poiskal delo v Av- striji. Potem celih 30 let sploh ni telovadil. Na koncu me je zanimalo, kako je spet pričel z vajami po toliko letih in kaj misli o središki telesni vzgoji danes. Borko: Središki telovadci so bili zmeraj med zelo (j^ brimi In takšni so tudi nes. Glede mene pa je pj tako, da stara ljubezen tij zarjavi. Ko so me povabili |j sodelovanju, sii nisem mog^ kaj, da se ne bi vabilu zval. Po 30 letnem odmoni sem začel postopoma obujat; moči. Najprej so mi poitia. gali, sedaj pa že gre. Ce bo. mo imeli voljo, bo središ^ Partizan zopet zaživel. Satn si to zelo želim, saj je tradi. cija središke orodne telovai be že tako trdna in dosežetij uspehi to sami zahtevajo. In res. središkega telesno, vzgojnega društva Partizac ni zaslepila tista uspela aka. demija. Še se ob večerih sli. šijo glasovi iz doma Partiza. na in tako veš, da vadijo, Pripravljajo se za nastop ob zaključku šolskega leta. -jr Problemi ostarelih ljudi v občini Slovenska Bistrica Življenjske raz- mere so porazne V zadnjem obdobju je bilo veliko prizadevanj na področ- ju starostnega varstva, sploš- na ocena pa je bila, da je to področje zelo zapostavljeno. V resno opozorilo so primeri, ko so ostareli ljudje, osamljeni in brez vsake pomoči, žalostno končali. Številni družbeni de- javniki so naposled ugotovili, da je potrebno doseči vidnfej- ši napredek. Ob številnih nerešenih vpra- šanjih varstva ostarelih ljudi vendarle najbolj izstopa vpra- šanje materialne preskrbljeno- sti. V občini Slovenska Bistri- ca je veliko oseb, ki so že ostarele in torej nesposobne za pridobitno delo, nimajo pa zagotovljenega stalnega vira dohodkov za preživljanje. To je prav gotovo posledica slabih družbeno ekonomskih razmer v preteklosti, ko so bile mož- nosti za zaposlovanje zelo majhne, razširjeni viničarski odnosi, kraji z vinogradniško tradicijo in vsemi negativnimi pojavi (alkoholizem, veliko šte- vilo duševno nerazvitih itd.). Vse to je pripomoglo, da je danes veliko ostarelih oseb, ki nimajo zagotovljenega najos- novnejšega preživljanja. V najtežjih primerih mate- rialne ogroženosti ostarelih oseb se njihov položaj rešuje z dodeljevanjem družbene de- narne pomoči (podpore), ven- dar te pomoči še zdaleč niso deležni vsi, ki bi je bili po- trebni, pa tudi tistim, ki jo prejemajo, še zdaleč ne zado- šča za naj skromnejše preživ- ljanje. Kljub nameri, da bi višine družbenih denarnih pomoči v okviru republike izenačili ali v.saj približali enotnim števil- kam in kljub proklamirani so- lidarnosti na tem področju, pa je nesporno, da je za zagotovi- tev življenjskega obstoja ne- preskrbljenih občanov odgo- vorna občina. KA.I JE POKAZAI.A ANALI- ZA SOCIALNIH DEI-AVCEV? V zadnjih dveh letih se je število uživalcev družbene po- moči nekoliko zmanjšalo, ket je skrbstveni organ opravil določeno selekcijo, glede na upravičenost in dejansko po- trebo po taki pomoči. Upoštevati je treba, da je še precejšnje število podpirancev izhajalo iz obdobja pred for- miranjem sedanje občine Slo- venska Bistrica. Denarno po- moč so jim torej dodelili bivši krajevni ljudski odbori, zato kriteriji dodeljevanja niso bili enotni. Splošna ugotovitev, da je predvsem pri starejših genera- cijah odstotek ženskega pre- bivalstva višji od moškega, se odraža tudi pri podpirancih. Prav gotovo je treba iskati glavni vzrok v dejstvu, da j« ta generacija preživela kat dve svetovni vojni in da je bilj izguba moških večja. Vseh 183 podpirancev, koli- kor jih je v bistriški občini, s( socialni delavci razdelili v I starostnih skupin. Večina pod' pirancev je starih od 60 do 9 let, povedati pa moramo, di je glede na celotno število ka dve tretjini žensk. NajveCj' skupino podpirank sestavljaj upravičenke v starosti od 7 do 80 let, kar 48 od 127 podpi rank. Najstarejša podpiranka občini ima 94 let. Prihodnjič: Stan in socialn' poreklo podpirancev Napravil samomor 28. aprila ob 7.04 uri je Mi hael Janžekovič iz Dornav 81 s svojo ženo Rozalijo pH čakoval na železniški postaj v Moškanjcih potniški vlalj ki 'ozi ob tem času v Ormo^ Ko je vlak pripeljal v nepo sredno bližino, se je Mihae vrgel pod lokomotivo potni škega vlaka im bil takoi mf tev. -F K- Ivan Borko, veteran na drogu gpNiK — PETEK, 7. ma ja 1971 STRAN 15 pober den no lepo po- ^fovleni fsi moji zvesti ijolci, ki se na piieški guč jja razmite no se fčosik na jene spunite. prvomajske Jogodifščine Se fsa sreča, da je toti de- afski orožnik za nami. Pre- boj diiši, tej ko povoblenih ]0 nepovoblenih obiskov sen meja tote dni pri hiši, ke je 5e čiidež, da se mi neso vsa kolca v glovi zmešala. Blo je fista tak. kak sen van že prejšji tj eden napisa. Na- mesto. da bi si človik malo odehna, te sen moga vse to- te proznične dni skrbeti, ke so meli moji ločni no žejni gosti zadosti žretja no pija- fe na mizi. To je bilo še huj- še kak za vejkonočne proz- nike, gdo smo žegen viin s korpače jeli. Te so se fsaj ti- sti ta zavedni m.alo nazaj držali, saj so se bali, ke de jih po žegnanen mesi želo- dec bola, za j pa so vsi pov- prek z vej k in apetiton po- spravli fse. kaj je M;ca na mizo servirala. Najvekši hec je bij a v pondelek. Od- iiod moje mrzle no tople žlohte je bij a napovedani za popudne. Nesen veda. kak bi se jih že malo pret otepa, pa sen začeja že v nedelo zvečer planirati, kak mo v pondelek plot okoli vrta po- provlali no cesto zavožali s Jodron, ke do se driigič lajži do koče z avton pripelali. Premo j diiši, takoj so vsi načrt spremenit no so se za- čeli že v pondelek vkraj pa- kirati, Te pa se je začelo: Meni malo krompirčeka, pa šelotike, pa meseka, pa klo- bosiko, pa še, pa še..., kru- ci fiks malo je falilo. ke me neso še za kravo no gujdeka, ki je pc dvoriši leta — oleh- kotli. Gdo so se odpelali. se je začela Mica za glavo pri- jemati no dreti okoli hiše: »Ježeš. Lujzek. saj so nama skoro tiinko sproznoli.,. »Micika. pomiri se,« sen ji reka — »hvala bogeci, ke na- ma je še fsaj tiinka osto- la ... « Vidite, tak je to no vena tak tiidi more biti. V zvezi s totimi 1. majskimi prozni- k: van moren povedati še to, ke je blo resen tak ke nan tudi na deželi za tote svetke neje trebalo delati. Na vso srečo je ša skoro vse tri dni dež, no smo meli v proven pomeni besede nepločane 1, majske proznike, Najvekši prozni k pa je seveda v mo- ji proznični tunki. ki mo jo moga zaj do prvega prolen- ka v vodo d joti. da se mi nede čista razsišila ... Kak pa je ke z vašin krompiron no s karuzo, — ste že fse posodli? Jas man letos vejke težove. saj nem- ren nigii oroča dobiti, son pa si premoj griiški nemo ša z motikoj njive kopat. So- sid, ki mi je pred letami s svojimi kuj: jive ora, ma zaj še samo koze v štali no je odiša v Nemčijo delat. Skoro fse jive je pusta za travnik no je reka, ke se mo boj sploča kriih no druge potrebščine kiipiti v štaciini. Traktora v naši vesi še ni- bede nema, zodrugo pa nan je že pred leti vrag pocitra, traktore pa so na Hrvačko odali, Pre, ke je bila ž jimi prevejka zguba no so preveč nafte požrli. Na zodji seji naše vaške skupnosti smo si giičali, da bi si ustanovil svojo kmečko zodrugo — pa nan je potli en gospod z me- sta reka, ke je to proti so- cialistično. Zaj pa premo] diiši nesen več tak pameten, ke bi veda kaj je bojše. da nan našo kmetijstvo vrog jemle, ali bi blo bojše, kc momo nekšno svojo organi- zacijo. Jas ali ne ven, zakaj se pri nas tak bojimo, ke bi se nan tiid: na podeželji malo bojše godilo, na driigi stro- ni pa mirne diiše prenošamo no gledamo tiste, ki maj o dostikrot vejke no nezaslii- žene mesečne ploče, ki včo- sik skoro jovno krodnejo družbene peneze. ki grejo z 250 j ur ji v penzijo. se na no- vo zaposlijo no dobijo fcoj šeSOOjurjof ploče. poleg to- ga pa momo celo vojsko brezposelnih liidi. ki jih v tujino izvožamo ... Jebal ga na motkin štil. jaz sen malo nor pa vidin. ke pri ten ne- ke neje prof... Vete, tak sen se razjeza, ke skoro nemren več dale pisati. Ce bi me zaj vidli, bi rekli: »Lujs je tak jezen, ke bi celo kloboso poja ni liter dobrega vina gor spi- ja.« Pa še resen ie tak... Zaj mo ša v lekarno no mo si nekšn« tablete za pomir- jenje živcov kiipa. To je edi- na tolažba. Ce de mi to kaj pomogalo ne ven. pač pa si mislin, ke mi šktditi tiidi nemre. Drogi brofei no brofke, tej ko va.n naj bo za gnes. Ce mo fejst dobre vole. te mo se driigi tjeden drgoč srečali v mojen rezervira- nen koti. Vaš Lujzek. Ali ie veste...? ... da je jeguljao boje spol- nik. Lahko bi rekli, da je jegulja vse doo smega leta brez spola. Po tej dobi se pri njej začnejo razvijati spolni organi. Povedati je treba, da so pri vsaki teh morskih prebivalk v osnovi razviti moški in ženski spol- ni organi, katerih eden po o- menjeni dobi zakrni, drugi pa se začne močneje razvi- jati, da bi lahko opravil svo- jo nalogo razplojevanja in obdrževanja vrste. Vse evropske in ameriške jegulje se plodijo in razvi- jajo na enem mestu. Vendar pa določene vrste po sposob- nosti premikanja potujejo proti Ameriki, druge pa pro- ti Evropi. Jegulje, ki jih imenujemo »larve«, se pre-puščajo mor- skemu toku in potujejo ti- soče milj po oceanu, da na- zadnje pripotujejo v Sarga- ško morje, da bi se tam zmanjšale in spremenile ob- liko telesa. ... kaj o najmanjši knjigi? Velikokrat ste verjetno že brali, kdo je na svetu izde- lal in natisnil najmanjšo knjigo. Danes se točno ne ve. katera knjiga je na svetu najmanjša, vendar se je to vedelo na pnmer leta 1878. torej pred 93. leti. Takrat je na Mednarodni razstavi v Parizu neka milanska založ- niška hiša razstavila knjigo v velikosti 54x38 milimetrov. Na 500 straneh te knjige je bila natisnjena celotna Dan- tejeva »Božanska komedi- ja«. ... o sodobnih Indijancih? Danes v Združenih državah Amerike živi od nekaj mili- jonov samo še blizu trd sto tisoč Indijancev. Nekateri od teh so se sprijaznili s civi- lizacijo in obiskujejo šole. Večina se jih je »stopila« s črnskim in belim prebival- stvom. veliko pa jih živi v rezervatih. Slednji so obdr- žali svoje tradicionalne obi- čaie. vendar pa so rezervati smrt za sedaj živeče indijan- sko prebivalstvo. V času na- seljevanja novega kontinen- ta se o njihovi usodi ni bri- gal nihče. Prvi ameriški pio- nirji. protd katerim so bili Indijanci sovražno razpolo- ženi. so začeli z njihovim na- črtnim iztrebljanjem, ki ga v novejši zgodovini imenuje- mo »genocid« ali sistematič- no iztrebljanie in uničevanje nacij. Ameriški doseljenci .so Indijancem kradli zemljo in jih z ognjem in železom (:gni et ferro) »uničili« civilizaci- je. Indijanec, ki je bil ne- verjetno nadarjen in razmiš- ljanja sposoben človek, je spoznal, da indijanski, rdeč: rasi grozi propad. Tako so se pričeli strašni pokoli, kjer so Indijanci cele »forte« in ranče zravnali z zemljo, po- bili pa tisoče ljudi in cela Amerika se je tresla od vzklikov !X)divjan'h indijan- skih množic: »Smrt belcem, smrt tatovom naše zemlje!« Za pomirjanje med obema nacijama, indijansko in a- meriško, je padel general Caster, sta padla izvidnika, zvesta prijatelja indijansike- ga naroda. Kit Karson in Buffalo Bili ter na tisoče Američanov. Nasilje je rodi- lo teror, Indijanci pa so iz svojega sicer pravičnega bo- ja izvlekli krajši konec in postali to, kar danes so. ... da je neki Anglež rasel od lakote? Starši običajno tistemu otroku, ki je maj- hen, pravijo: »Jej, veliko jej, da boš velik zrasel!« Tega nasveta se je držal tudi Dže- feri Hadson, Anglež, ki je živel v 17. stoletju. Toda zgornji nasvet mu ni veliko pomagal. Do svojega tride- setega leta je Džeferj zrasel vsega le za 44 centimetrov. Tedaj se je zgodil »čudež«. Ujeli so ga gusarji in ga mu- čili z lakoto, Hadson je od lakote začel rasti in je zrasel še celih 63 centimetrov. Zbral -F K- STR/ N Ib TEDNIK — PETEK, 7. niajg TEDNIK izdaja časopisni zavod Ptujski tednik Ptuj. Heroja Lacka 2. — Urejujr uredniški odbor Odgovorni urednik le Anton Bauman. - ja vsak četrtek. — Tekoči račun ori SDK Ptuj št. 524-3-772. — Tiska časopisno podjetje Mariborski tisk. Maribor. Svetozarevska ulica