49 Kje stanuje ljubi Bog? jivela sta ubožua roditelja pod ubožno streho. Bog jiina je dal čvetero otrok, * da bi izkušal njiju potrpežljivost in udauost v voljo božjo pri velikej bedi, ' v katerej sta živela. Težko je bilo ubozemu očetu za tako obilo družinico zaslužiti ySakdanjega kruha. Nii, nikoli ni godrnjal, ndal se je v voljo božjo ter s svojo dobro ženo vzgajal svoje otročiee v Ijubezni božjej dobro vedoč, da dobri Bog stanuje tudi pod abožno streho, ako izpolnujemo njegove svete zapovedi in dolžnosti, katere nam naklada naš bodisi tudi še tako težavni stan. In tako sta živela oče ia inati pod iibožuo streho porse zadovoljna in srečna s svojimi otroeiči. Pred jedjo in po jedi molil je oče vedno na- prej, ter kazal z dobrim vzgledom svojim otro- kom, kako moramo ljubega Boga prositi in se mu zahvaliti za vsak dar, ki ga dobimo iz njegovih rok. In mati je zopet učila otroke, kakojetreba moliti Boga ter voljno prenašati križe in težave, ki nam je po- šilja ljubi Bog, da-si veekrat ne umejemo zakaj in čerau. Ni ga bilo dneva, da bi dobra in skrbna mati Jie vprašala svojihotrok: ..Otroci, kje stanuje ljubi Bog?" In še celo naj- manjši ma- terin ljab- Jjenček, ki ga je bilo treba še vedno v naroeji nositi, znal je pokazati s svojim prstkom proti nebu in izgovoriti: ,,Tam Bogek!" Ko so otroei ponarasli. učila jih je mati, da Ijubi Bog najraje prebiva v človeškem svci, ako je to srce čisto in nedolžno. Nekega dne, ko je mati spravljala otro6i6e spat, poljubila je svojega vže ne-koliko odraslega sinčka Jankota na prsi. kder niu bije srce, lepo ga prekrižala in priporoeila njegovemu angeljeku varuhu. Jankee ne vedoč, zakaj ga je mati na srce poljubila, vpraša mater: ,.Mama, zakaj ste me poljubila tu sem na prsi, a ne na čelo, kakor drugekrati?" S solznimi ofmi mu odgovori mati: ,,Zato, Jankec moj ljubi, ker tii je tvoje srčeee in v tem srčeei prebiva ljubi Bog. — ,,Ali pa Bog tudi dolgo ostane v mojem srčeei," vpraša zopet Jankec. ,,Tako dolgo," od-govori mati, ,,dokler je tvoje srčece čisto in nedolžno." —-*< 50 >~— In tako je mati vsak večer, ko je spravljala otroke v posteljo, prekrižala jih ia poljubila na srce. Pridna Anica, deklica v sedmem letu, hodila je vže v šolo in znala tudi sama vže lepo moliti ter je materi mnogo pripoinogla pri vzgoji najmanjšega svojega bratca Mirkca, ki ga je bilo treba še varovati in pestovati. Nekega večera, ko se je oče spravlja! na pot po nekem nujnem opravkn, ni utegnila mati spremiti .fankea v njegovo posteljico, zaželeia nm je ie na brzo voko lehko noe in mu rekla naj ne pozabi pripovočiti se ljubemu Bogu in svojemu angeljeku vanihu. Ali Jankcu to ni bilo po volji. nikakor ui mogel zaspati, vedno je mislil le na to, zakaj ga raati daues ni pvekrižala in ga tudi ni na srce po-ljubila. Ker ne more zatisniti očesa, polagoma zleze iz posteljice, gre v samej srajčki in bos k materi, pade pred njo na koleoi, objame jo za krilo, ter reee: ,,Mama. mama! ali nisem bil danes dober in priden? Ali zdaj ae prebiva več ijubi Bog v mojem srčeei, ker ga danes niste nie več poljubila?" S solznimi očrai od veselja stisne dobra mati svojega Jankea k sebi na prsi, rekoč: ,,Da, da, Jankec moj ljubi, še vedno stanuje ljubi Bog v tvojem dobrem srčeci in bode stanoval tako dolgo, dokler bodeš dober, kakor si bil do zdaj/' To rekši, pritisne mu gorak poljubek na srce in Jankec veselo otide v svojo sobico, kder sta vže mirno spali njegovi dve sestriei in bratec njegov Mirkec, katerega mati ni nič manje Ijubila kakor Jaokca in njegovi dobri sestriei Anico in Marijco. Da, da, otroci ljubi, v ubožnej hiši pod ubožno streho, kder je prava krščanska vzgoja tam stanuje Ijubi Bog najraje v nedolžnih, brezmadežnih sreih dobrih in pobožnih otrok. ki radi molijo in ljubijo svoje roditelje.