DICEMBRE 1925
List izhaja enkrat na mesec — £Cto IV.	Štev.	12
Stane za celo leto 12 lir, za pol
leta 61., posamezna številka 1 liro.	December	1925
:: Upravništvo in uredništvo :: V GORICI CORSO VERDI ŠT. 37 ::	Rokopisi se ne vračajo ::
VSEBINA:
f Anton Uršič.
Ziviorejd in živinozdravništvo: Kužne bolezni (Dr. Anton Ravnik); Prašičja rdečica (Dr. Anton Ravnik); Razstava goveje živine in žrebet v Kobaridu.
Mlekarstvo: Mlekarstvo v Sloveniji (Anton Pevc); Od kod prihaja mleko v Trst.
Sadjarstvo: Varstvo proti zajcu (And. Škulj, po Sadjarju in vrtnarju); Še o zim* ski zlati narmeni (P. Vallig); Kako staro postane drevo,? Breskev zahteva nege.
Vinogradništvo in kletarstvo: Gnoje* nje trtam (P. Vallig); Trgatev 1925 na Goriškem (P. Vallig); O prvem pretaka* nju vina (Just Ušaj); Prodaja vina na debelo. Prometni davek na vino; Izvoz vina iz Italije.
Poljedelstvo in vrtnarstvo: Semenski krompir; Ali bomo zamenjali sčmenrki krompir? Pokonfcevanje poljskih miši; O hlevskem gnoju; Živina in žito.
Čebelarstvo: Zakaj čebele po zimi ne zmrznejo? (Dr. Josip Ličan); Čebelarji in vinogradniki; Kje cvete čebelarstvo?
Zadružništvo: Dolžniki konsumnih za* drug; Četrtletni izkazi članov; Nova kmetijska organizacija. Kolkovanje me* nic; Važno za vse tvrdke; Tassa di scam* bio.
Vprašanja in odgovori; Jabolko »Joh* nathan«,
Tržni pregled: Zakaj so prašiči po* ceni? 19 miljonov pomaranč; Italijanski rudniki zlata.
Gospodarski koledar: Kmetovalec v decembru; Ohranjenje kmetijskega oro* dja.
Gospodarski drobiž in razno: Kme* tijska razstava v Čedadu; Lovska razsta* va v Gorici. Izseljevanje v Zedinjene države; Magazzini Generali v Trstu. Pri* delek pšenice v Italiji; Kovani drobiž v Jugoslaviji; Živinoreja v Jugoslaviji; 7!4 miljonov lir dnevno za tobak; Stara kokoš.
Oh zaključku četrtega letnika.
Gospodarska zadruga za Goriško okolico v Vrtojbi
vabi na izredni občni zbor.
ki se vrši dne 13. decembra 1925 ob 2. uri popoldne v občinskem domu v Vrtojbi s sledečim dnevnim redom:
1. Poročilo o delovanju zadruge tekom kromp. sezone 1925.
2. 'Prečitanje bilance letošnie kromp. sezone.
3. Morebitni predlogi.
   Odbor.
Semenski krompir.
Jugoslovanski semenski krompir vrste »Ida« ali »Kamnik« naročite pri bližnji zadrugi ali pa naravnost pri
Zadružni Zvezi v Gorici.
Cena oglasom.
Stran	1 štev.	6 štev.	celo leto
1	100 L	350 L	500 L
‘A	60 „	200 „	300 „
/«	40 „	120 „	180 „
"/»	25 „	65 „	18 *
(RIVISTA MENSILE).
Conto corrente con la pt
TELEFON: Sporočamo vsem članicam, da imamo upeljan telefon št. 283.
Zadružna Zveza v Gorici.
PRISTNI
7
ROPINOVEC!
lldobite ga vedno v Dornbergu
pri ..Zadružni žganjekuhi"
Domača kavarna „Caffe Adriatico"
GORICA — Na Travniku — GORICA
Shajališče deželanov. — Solidna postrežba. Tu in inozemski časopisi. — Za obilen obisk se priporočata Nadig - Pečenko, lastnika.
Za novoporočence
Skladišče tkanin
Corso Verdi štev. 1
Volneno blago, bombaže-vine, tkanine, odeje, tržli, (dvonitnik) volneno blago za moške inž ženske.
Nemški in čehoslovaški
kmetijski stroji in plngi =
se dobe pri
JU, Brezigar & Ši
-— Edina zaloga
g Gorici Via Carducci št. 19
(prej Gosposka ulica) v dvorišču.
Podružnica:
Via Carducci(Gosposka ol.)11
Izdelano perilo za moške in ženske, laneno platno in bombažasto, popolne bale, preproge iz baržuna, linolej. —
Vse blago je po nizkih cenah.
Ugodna prilika za nabavo
©S©9©9<&©6$96$96^
flrturo de Rossi - Borico
===== Telefon 276 .==========
6$96S9G$SX3i96SSX3S96SQ6$96S£)@5SX3i9Q$SX3S9
«*
Conto corrente con la posta.
DICEMBRE 1925
(RIVISTA MENSILE).
GOSPODARSKI LIST
List izhaja enkrat na mesec — Stane za celo leto 12 lir, za pol leta61.,posamezna številka 1 liro.
teto IV.	Štev.	12
December 1925
:: Upravništvo in uredništvo :: V GORICI CORSO VERDI ŠT. 37 ::	Rokopisi se ne vračajo ::
f Anton Uršič.
Tiste dni, ko je jelo odpadati usehlo listje raz drevje — bilo je v dopoldan* skih urah 26. vinotoka, — je brzojav sporočil iz Ljubljane:	Uršič-	je	umrl.
Oglasil se je zvon v šentviškem zvoni* ku, zažalovala je Vipavska dolina.
Kako ne! Umrl je mož, mož dela, mož poštenja, krščanski mož.
Umrl je značajen mož, kakršnih ni* smo imeli in jih nimamo v izobilju. Neomahljiv, neupogljiv. Kar je bil mla* di Uršič, to je ostal 77*letni mož. Z ve« drim čelom in pogumno dušo je zavest* no stopal po poti, ki si jo je po resnem preudarku začrtal, proti dobro premi* šljenemu cilju, ne meneč se za bo* jaznostne pomisleke svoje okolice. Ne* omahljiv, neupogljiv! Noben napad, no* bena kleveta, nc grožnja, ne sovražno dejanje ga ni spravilo iz ravnovesja tudi v najkritičnejših trenutkih: z umer* jenim nastopom in pričujočnostjo duha je razorožil nasprotnika.
Stvari, katerih so se drugi strašili, se je on lotil s pogumom zavedajoč se, da smotrno urejeno vztrajno delo mora roditi uspeh. In delavec je bil Uršič, neumoren delavec do zadnjih dni. Od dela je šel v Leonišče, da se z ojačenimi silami zopet vrne k delu nazaj. Dokaze njegove marljivosti hrani občinska pi* sarna v Št. Vidu dokaz njegove agil* nosti je moderno opremljena mlekar* na v Št. Vidu. In kdo ve, ali bi kdaj stalo v vipavskem Trgu ponosno po* slopje, ki ima pod streho Posojilnico in Kmetijsko zadrugo, da ni bilo Uršiča, ki je oče ali vsaj soustanovitelj imenova* nih zadrug. Kdor le količkaj ve, kaj so
omenjeni trije zavodi vipavskemu ljud* stvu, ta ve ceniti veliko izgubo, ki je zadela Vipavsko dolino s smrtjo blage* ga Uršiča. S svojim požrtvovalnim de*
lom je utiral pot prepotrebni in tako ko* ristni zadružni misli v Vipavski dolini.
Trdnost in moč zadružništva ima svo* je korenine — to vemo vsi — zlasti v zaupanju, ki ga ima ljudstvo do zadru* žnih delavcev. In Uršič je bil tak mož, ki si mu lahko zaupal, ker je bil mož poštenjak. Vesten vseskozi: vesten kot dolgoletni župan šentviške občine, ve* sten kot načelnik nekdanje Kmetske županske zveze za Vipavo, pravtako
vestno natančen bodisi kot načelnik mlekarne, bodisi kot načelnik oziroma predsednik gospodarskih ustanov v Vi< pavi. Vedno je snoval nove načrte — ni bil nazadnjak, pač pa previden napred* njak; — njegove misli so se sukale ve* dno okoli tega, kaj bi se dalo še doseči za zadruge, kje izsiliti kake nove ugod* nosti, če drugega ne, vsaj malo višja obrestna mera za vloge.
Ni bil slab gospodar ne zase ne za njemu izjročene zadruge. Vedel je, da namen naših denarnih zavodov ni samo dajati cenen kredit, temveč tudi ljud* stvo navajati k varčnosti. V praksi je to sam izvrševal. Nikdar bi si ne posta* vil tako lepega doma v Št. Vidu, da ni bil priden kot mravlja in varčen kot če* bela. Do zadnjih let je hodil vedno peš uradovat v Trg. Slika, ki jo imate pred seboj je posneta po sliki iz njegovega potnega lista; celo fotografiranje brez pametnega razloga se mu je zdelo po* trata. S tako varčnostjo si je lahko pri* hranil kak vinar, da je — bil je tudi ključar župne cerkve — lahko odštel za cerkev obilnejši novčič.
Uršič je bil povsod mož na svojem mestu. Vse to pa je bil, ker je bil mož starega kova, poštena vipavska koreni* na: dober kristjan, prijatelj duhovščine, zvest pristaš krščanskih idej v vsem
javnem življenju. Na njegovem pisalni* ku si poleg računskih knjig vedno dobil kako nabožno knjigo. Vsak dan, če je le količkaj utegnil, je bil pri sv. maši — v klopi pod misijonskim križem. — vsak mesec je pokleknil v spovednico in vsak petek je klečal pri obhajilni mizi in po* tem dolgo v klopi- črpajoč iz presv. Ev* haristije nadnaravno moč in nov po* gum. In zdaj počiva pri sv. Križu na Ljubljanskem polju.
Seveda so tudi njega zadele težke poizkušnje, ki jih je z največjo • uda* nostjo sprejemal iz rok božjih. Srce je krvavelo, a svet tega ni opazil. Izguba pridnega edinega sina dr. Franca Urši* ča, ki je ostal bogve kje na bojnem po* lju; nadležna bolezen zadnjih let in slednjič, poleg drugega, smrt v tujem kraju! Oh, kako si je želel umreti v Št. Vidu! Pričakoval je avta. da ga po* pelje domov, pa je prišel smrtni angel in ga je popeljal nazaj v naročje Stvar* nikovo. Živel je kot dober kristjan, za* to tudi umrl dobro previden s sv. za* kramenti in dobrimi deli.
Mnogobrojna udeležba odličnih oseb* nosti duhovskega in svetnega stanu pri pogrebu je pričala, da je legel v grob mnogozaslužen mož, ki mu bodi ohra* njen blag hvaležen spomin.
Živinoreja in živinozdravništvo
Kužne bolezni.
Občutno gospodarsko škodo ste pov* zročili letos našim živinorejcem dve kužni bolezni:	slinavka*parkljevka	in
rdečica pri prašičih. Marsikomu še ni prav jasno, kdo je povzročitelj teh hu* dih bolezni in kako se jih lahko ubrani.
Kužne bolezni vobče povzročajo zelo majhne rastlinice ali živalice, ki se s prostim očesom ne vidijo, temveč le s pomočjo drobnogleda (mikroskopa). Z znanstvenim izrazom jih imenujemo bakterije (glej »Gospodarski list«, ja* nuar 1925). V preteklih stoletjih, ko še
ni bilo znano cepljenje, so kužne bolezni — posebno v vojnem času — zahtevale mnogo več človeških in živalskih žrtev kot dandanes. Izum cepljenja je v tem pogledu rešil človeštvo velikega gorja.
Bakterije ali kužne kali pridejo na dvojen način v človeško oziroma žival* sko telo in sicer neposrednim ali po* srednim potom. Govori se tedaj o ne* posredni ali posredni okužitvi. Zdrav konj, ki se dotika smrkavega, od sled* njega kmalu naleze smrkavost:	ta	pri*
mer govori o neposredni okužitvi. Pri posrednem okuženju so vzete v poštev
vse stvari, ki so bile v stiku z okuženo živaljo, od katere lahko prenesejo kužno kal na zdravo telo n. pr. odeja, jasli, okuženo seno, voda, posoda, krtača, bla« to, smrkelj, scalnica itd. Znani so slu« čaji prenašanja gotovih bakterijev na zdravo telo od živali, ki je dotično bo« lezen že prestala. — Različni so torej načini okuževanja. Naloga vsakega ži« vinorejca je, da se zaveda, kaj je treba najprej ukreniti, v slučaju izbruha ku« žne bolezni. — Predvsem naj se pokliče veščaka, ki naj ugotovi kakovost bole* zni. Potrebno je nato ločiti zdrave ži« vali od obolelih. Strogo naj se zabrani vsak vstop tujca v hlev. Istotako ne sme nihče od prizadetih obiskati neoku« žene hleve, kajti ne samo obleka in ro« ke, temveč tudi obuvala so sposobna za prenašanje kužnih kali. Vendar včasi tudi največja previdnost ne zadostuje; veter namreč raznaša bakterije iz hleva v drug hlev, da celo iz kraja v kraj. Dotfaia se to n. pr. pri osepnicah (ko* zah), kjer posreduje okuženje ravno ve* ter. Zato je nujno potrebno držati ži« vino, v času nalezljivih bolezni, zaprto v hlevu. Oseba, kateri je določeno oskr« bovanje obolele živine, ne sme imeti ni« kakega opravka z zdravo živino. Prav tako ne sme služiti ista posoda bolni in zdravi živali. Vnovič se povdarja pokli« cati takoj v prvem začetku živinozdrav« nika, ki bo vse potrebno ukrenil v svr« ho omejitve oziroma udušenja kužne bolezni. Čim prej se postavimo v boj proti kužni bolezni, tem bolj gotov bo dober uspeh.
Da je odvračanje kužnih bolezni mno« go enostavnejše in uspešnejše kot njih zdravljenje, mora biti vsakemu živino* rejcu znano. V čem obstoji to odvra« Čanje? —
Najboljše preprečevalno sredstvo v boju proti kužnim boleznim je solnce, zrak in čistota. Najraje se pojavi kužna bolezen v toplih, slabo prezračenih, tem* nih in vlažnih prostorih. Prva skrb vsa* kega živinorejca naj bo red in snaga v hlevu, kar je predpogoj vsake umne ži« vinoreje. Vsakdo naj ima vedno pri ro« kah razkužilo (apneno vodo, lizol, subli« mat itd.). Hvalevredno je nadalje pobe«
liti jasli in steno hleva. Enoodstotna raz* topina lizola služi izvrstno za razkuže« vanje ran; mnogo bolezni se na ta način odvrne! — Kadar razsaja kje v bližini kužna bolezen, naj vsakdo tedaj opusti nakupovanje živine. Pametno je postav« ljati nanovo kupljene živali v poseben prostor vsaj za dobo dveh tednov, da se prepreči tako morebitno prenašanje kužnih bolezni. Splošno veljajo tudi pri odvračanju navodila naznačena že pri zdravljenju teh bolezni. — Bolj kot pri zdravljenju kužnih bolezni igra ceplje« nje pri odvračanju istih važno vlogo. Zato se priporoča takoj prijaviti vsak slučaj kužne bolezni županstvu ali pa živinozdravniku, ki bo s cepljenjem ozdravil oziroma preprečil razširjajočo se kužno bolezen.
Dr. Ravnik, živinozdravnik.
Prašičja rdečica.
Koliko se je že letos govorilo in pisalo o prašičji kužni bolezni — rdečici! V naslednjem bo na kratko opisana ta kužna bolezen in stališče, ki so ga zav« zeli merodajni činitelji v svrho odvra« Čanja te bolezni za bodoče leto. —
Rdečica je kratko časa trajajoča ku« žna bolezen, ki se pojavlja najraje v poletnem času, v gotovih krajih, včasi se razširi tudi daleč naokrog. — Razlo« eevati je treba več oblik te bolezni: po* leg navadne bolezni, ki obstoji v rdeč« kastih lisah, se onaža milejša oblika z značilnimi, rombičnimi (štirioglatim!) madeži; končno je še kožna ter zelo ne« varna vrsta rdečice, pri kateri koža sploh ne pordeči, ker je njen potek pre« kratek. — Poleg prašičev so podvrženi rdečici še perutnina in miši. Dosedaj še ni dokazano, da bi škodilo človeškemu zdravju uživanje mesa prašičev, ki so oboleli za to boleznijo. Cepljenje pra« šičev z zdravilno krvno sirotko utegne vendar biti nevarno, če pride ta — moč« no delujoča snov — v stik s človeško ra« no n. pr. na roki. Najbolj dovzeten za naravno okuženje je prašič in sicer naj« bolj v starosti od 4 mesecev do prvega leta; le redkokdaj obolijo prašički pod 4 meseci. Lažje se loti prašičev čiste
pasme kot podeželskih, ker so slednji bolj utrjeni. Povzročitelji rdečice (bak* cili) živijo v zemlji, kjer ohranijo dolgo časa svojo moč okuževanja. Posebno mokra in ilovnata tla so za razvoj bakci* lov zelo ugodna. Iz tega je razvidno, za* kaj se rdečica v gotovih krajih vsako leto ponavlja. — Po preteku 2—5 dni (t. zv. doba inkubacije) prašič takoj težko oboli z visoko vročico. Na tleh leži otopel, brez moči in teka. z otekli* mi očmi, z zadnjim delom se opoteka in včasi tudi bljuva. To so prvi znaki rde* čice. Značilne rdeče lise in madeži, ki so najprej rdeči nato modri in rjavordeči, se pojavijo kmalu ali šele po dveh dne* vih. V začetku je prašič zapečen nato pa drišče. Kadar se pridruži rdečici še naval krvi k pljučam, sledi smrt. — Po* tek bolezni traja 2—5 dni in umrljivost znaša do 90%. — Omenjeno je bilo, da pogine prašič včasi zelo hitro in sicer v prvih 24 urah; rdeči madeži se v tako kratkem še niso mogli razviti. Kadar se pojavi rdečica z rombičnimi madeži, je upanje na okrevanje večje; v 12 dneh ali še prej prašič navadno ozdravi. Pri* peti se, da nastopijo istočasno dve ob* liki rdečice in sicer ona z rombičnimi madeži skupno s kakšno drugo obliko. V tem slučaju je malo upanja na okre* vanje, ker se tedaj pridruži kot posle* dica še srčna napaka.
Kako odvračamo bolezen? Nanovo nakupljene prašiče se mora držati 8 dni osamljene. Angleška pasma Berkshire je proti rdečici zelo občutljiva, zato se od* svetuje nje uvoz in zreja. Higijena svi* njakov se zelo priporoča. Vsi telesni odpadki in izločki se morajo odstraniti in temeljito razkužiti z apneno vodo. Prehlad tudi škoduje. Najuspešnejši na* čin odvračanja obstoji v cepljenju. Pri* kodnjo pomlad in jesen bodo živino* zdravniki lahko zopet cepili tudi zdrave prašiče in sicer le v krajih, kjer se rde* čica stalno ali perijodično pojavlja. Tam kjer rdečica še nikdar ni razsajala, se cepljenje ne bo vršilo. Ta ukrep je ume* sten, ker se pri cepljenju zdravih pra* šičev uporablja poleg cepiva tudi zdra* vilna krvna sirotka, ki zamore — vsebu* joča kal bolezni v sebi — rdečico pre*
našati v popolnoma neokužene kraje, če se nepravilno rabi.
V prvem začetku bolezni zdravimo uspešno rdečico s cepljenjem večje mno* žine cepiva, ki učinkuje takoj, toda le za malo časa (2—3 tedne). Slediti mora prvemu cepljenju novo, ki obstoji tedaj poleg cepiva še iz zdravilne krvne si* rotke. Na ta način se doseže t. zv. imu* niteto, nedovzetnost, ki traja okoli 6 mesecev. —
Na podlagi raziskovanj, ki jih je iz* vršil v naši pokrajini profesor komen* dator Peter Stazzi, ravnatelj živino* zdravniške visoke šole v Milanu, skup* no s pokrajinskim živinozdravnikom vit. dr. D. Ristori*jem, se je ugotovilo, da razsaja v naših krajih izmed kužnih prašičjih bolezni edinole rdečica. Ker nastopa rdečica v naši pokrajini v zelo hudi obliki, bodo obrambrna sredstva v bodoče bolj močna in učinkovita.
Dr. Ravnik, živinozdravnik.
Razstava goveje živine in žrebet v Kobaridu.
Dne 16. novembra t. 1. se je vršila v Kobaridu razstava goveje živine belanske pasme in razstava žrebet kobariške pa* sme. Razstava je dosegla svoj namen, ker je bila dobro obiskana in živinorejci so pokazali' dovolj zanimanja za to, da bi bila vsa njihova živina enaka najboljši na razstavi. Tako stremljenje in zanima* nje pa je ravno predpogoj uspeha.
Kar se tiče goveje živine belanske pa* sme je bilo opaziti na razstavi precej le* pih krav in telic in tudi precej odgovar* jajočih bikcev.
Za žrebeta so se zanimali predvsem vojaški krogi. G. major-Vanzi, zastopnik ministrstva in ravnatelj žrebčarne v Fer* rari se je izjavil zelo pohvalno o koba* riški konjski pasmi, katero bi bilo po* trebno podpirati.
Pravi uspeh razstave pa bomo ugotovili na prihodnji razstavi, kjer bomo lahko videli, ali je živinoreja in konjereja na Kobariškem napravila korak naprej ali nazaj. Upamo, da bomo lahko ugotovili napredek, ker se moramo zavedati, da je današnji živinski kapital skrbno zbran iz ruševin vojne.
Na razstavi so dobili nagrade in pri* znanja sledeči živinorejci:
Goveja živina.
Bikci od 6 do 12 mesecev.
I. darilo (srebrna medalja in 100 L): Alojzij Šekli iz Livka in Ivan Gabršček iz Svinega.
II. darilo (brončena medalja in 80 L): Albin Lazar iz Sedla in Ivan Uršič iz Svinega.
III. darilo (častno priznanje in 60 L): Franc Slunder iz Kobarida in Apolonija Gomilšček iz Iderskega.
IV. darilo (častno priznanje in 40 L): Ignac Uršič iz Kobarida in Andrej Uršič iz Mlinskega.
Bikci od 12 do 18 mesecev:
I. darilo (srebrna medalja in 100 L): Albert Mašera iz Kobarida.
II. darilo (brončena medalja in 80 L): Franc Drešček iz Livka.
III. darilo (častno priznanje in 60 L): Ivan Ručna iz Iderskega.
Biki nad 18 mesecev.
I. darilo (srebrna medalja in 100 L): Anton Juretič iz Kobarida.
III.	darilo (častno priznanje in 40 L): Alojzij Šturm in Albin Gomilšček iz Ko* barida.
Uvoženi biki.
II. darilo (častno priznanje in 50 L): Anton Hrast iz Livka.
Telice od 6 do 12 mesecev.
I. darilo (srebrna medalja in 100 L): Lucija Komar iz Kobarida.
II. darilo (brončena medalja in 60 L): Ivan Hrast iz Livka.
III. darilo (častno priznanje in 40 L): Ignac Skočir iz Kobarida.
Telice nad 12 mesecev z mlečnimi zobmi.
I. darilo (srebrna medalja in 100 L): Jakob Mašera iz Livka.
II. darilo (brončena medalja in 70 L): Andrej Čebokli iz Sedla.
III. darilo (častno priznanje in 50 L): Franc Kurinčič iz Sužida.
IV. darilo (častno priznanje in 40 L): Josip Sovdat iz Kobarida in Albert Ma* šera iz Kobarida.
Telice s stalnimi zobmi.
I.	darilo (srebrna medalja in 100 L): Anton Kosmačin iz Sedla.
II. darilo (brončena medalja in 60 L): Ivan Menič iz Sedla in Ivan Zuber iz Su< žida.
III. darilo (častno priznanje in 40 L): Josip Šarf iz Kobarida.
Breje krave ali s teletom.
I. darilo (zlata medalja in 250 L): Apo* lonija Gomilšček iz Iderskega.
II. darilo (srebrna medalja in 150 L): Anton Drešček iz Livka.
III. darilo (srebrna medalja in 100 L): Franc Šturm iz Livka.
IV. darilo (brončena medalja in 50 L): Franc Pontar iz Kobarida.
Častna priznanja: Ivan Gruntar in Alojzij Šturm iz Kobarida, Josip Lazar iz Sedla in Andrej Krajnc iz Svinega.
Konjski oddelek.
Konji nad leto stari.
I. darilo (srebrna medalja in 160 L): Anton Kurinčič iz Magosta.
II. darilo (srebrna medalja in 120 L): Anton Kurinčič iz Iderskega.
III. darilo (brončena medalja in 80 L): Andrej Kranjc iz Svinega.
IV. darilo (brončena medalja in 60 L): Ivan Uršič iz Mlinskega.
V. darilo (častno priznanje in 50 L): Ivan Uršič iz Svinega.
VI. darilo (častno priznanje in 40 L): Andrej Volarič iz Iderskega.
Častno priznanje: Franc Koren iz Drežnice in Anton Sovdat iz Smasti.
Žrebeta pod letom.
L darilo (srebrna medalja in 100 L): Franc Ručna iz Smasti.
II. darilo (brončena medalja in 80 L): Andrej Koren iz Starega sela.
III. darilo (brončena medalja in 50 L): Andrej Ručna iz Starega sela.
IV. darilo (častno priznanje in 40 L): Ivan Ručna iz Starega sela.
V. darilo (častno priznanje in 30 L): Valentin Gregorčič iz Krna.
VI. darilo (častno priznanje in 25 L): Ivan Medveš iz Livka.
Častno priznanje: Anton Volarič iz Svinega.
		
	Mlekarstvo	
Anton Pevc:
Mlekarstvo v Sloveniji.
V Sloveniji je prodaja mleka organi* zirana deloma po mlekarskih zadrugah, deloma se nahaja v zasebnih rokah. Ve; čina mlekarskih zadrug je bila ustanov* ljena že pred svetovno vojno, in sicer so te zadruge posledica takratnega sla* bega gmotnega stanja tamošniih kme* tovalcev. Da še kmetovalcem izboljša gmotni položaj in da se jim nudi priliko prodati tudi mleko, so voditelji ljudstva organizirali za eno ali več vasi takozva* no Mlekarsko zadrugo, ki si ie nabavila potrebne stroje za delo ter tako vnov* čevala svojim članom mleko. Takih mle* karskih zadrug, ki so v letu 1924. samo* stojno poslovale, je 12. Največje so na Vrhniki, v Logatcu, v Predosljah, v Vo* dicah in v Naklem.
Razen teh mlekarskih zadrug je v Bo* hinju še nekaj sirarskih zadrug in sirar* skih družb (14 dolinskih in 28 planinskih sirarn), ki predelujejo vse mleko mle* kodajalcev v sir ter nato sir skupno prodajajo.
Na j več je mlekarsko podjetje v Slove* niji in v vsej Jugoslaviji so Združene mlekarne d. d. v Ljubljani. Na zunaj je to podjetje delniška družba, a na zno* traj- je to nekaka centrala slovenskih mlekarskih zadrug, ki ne poslujejo sa* mostojno. Pri podjetju imajo zadruge absolutno večino (predvsem Gospodar* ska Zveza v Ljubljani). Vsega skupaj je v podjetju organiziranih 10 mlekarskih zadrug, razen tega pa ima podjetje še 11 lastnih mlekarn. Kupuje razen tega mleko tudi od več zasebnih mlekarn, kakor tudi od zadrug. Povprečna dnev* na množina mleka pri podjetju znaša 16.000 litrov mleka. Centralna mlekarna Združenih mlekarn je najmodernejše urejena in razpolaga s sirarnimi kletmi za 10 vagonov sira ter z nizkohladilnimi prostori za 3 vagone masla. Sir prodaja*
jo samo v domači državi, maslo in mle* ko pa doma in tudi v inozemstvo (pred* vsem mleko na Dunaj).
Razen tega centralnega mlekarskega podjetja je treba takoj na drugem mestu omeniti zasebno mlekarno Adolfa Ber* liardta v Mariboru. V letih 1923. in 1924. je organiziral ta zasebnik skoraj celo Štajersko ob železniških postajah Št. Ilj pa do Poljčan ter Ormoža s Slovenski* mi Goricami vred ter je tako nabral dnevno do 25.000 litrov mleka. Večino tega mleka izvaža to podjetje v Avstrijo.
Poleg imenovanih podjetij je še več zasebnih podjetij, ki pa zavzemajo mno* go manjši obseg.
Računa se, da se je v 1. 1924. prodalo dnevno okoli 65.000 litrov mleka skozi razne zadruge, družbe, zasebne mlekar* ne in mlekarje. Od tega mleka se je po* rabilo v Sloveniji (v mestih in trgih) okoli 27.000 litrov mleka, 25.000 ga je šlo v Avstrijo, 13.000 se ga je pa prede* lalo v maslo in v sir. V imenovani koli* čini pa ni upoštevano ono mleko, iz ka== terega so posamezni kmetovalci izdelo* vali maslo ali sir.
Iz zgornjega razvidimo, da igra v Slo* veniji mleko zelo važno vlogo, a niti od daleč tiste, kot pri nas. No nekoliko bolj širokopotezni so pa tam vseeno, kot pri nas. Mlekarska obrt trpi danes v Slove« niji vsled visokega tečaja dinarja, ki za enkrat zelo slabi ali celo onemogoča trgovino.
Od kod prihaja mleko v Trst.
Trst ima približno 250.000 prebivalcev. Vsak Tržačan porabi dnevno okoli 14 1 mleka. Nekateri ga porabijo več, drugi manj, a v srednjem en četrt litra. Iz eno* stavnega računa sledi, da potrebuie Trst dnevno okoli 60 do 70.000 litrov mleka, to je 600 do 700 hi mleka dnevno. Od kod prihaja vse to mleko?
Mlekarske zadruge pošiljajo v Trst dnevno okoli 200 hi mleka. To so veči*
noma mlekarske zadruge iz slovanskega dela dežele, kot v Št. Vidu, Trnovem. Hrušici, Hruševju, Klancu itd.
Približno enako količino mleka razpe* ča v Trstu mlekarna Soresina. ki ima v Trstu veliko centralno mlekarno z več podružnicami in lastnimi tovornimi au* tomobili. Ta mlekarna prodaja takoime* novano »latte reintegrato«, to je obnov* ljeno mleko, ki pride v Trst v zgošče* nem stanju in kateremu potem dolijejo toliko vode, kolikor so je odvzeli v So* resini (v bližini Cremone).
Tako dobimo okoli 400 hi mleka, osta* lo mleko pa pride v Trst potom zaseb* nih mlekarjev in mlekaric, ki mleko v
Trst pripeljejo, ali jim ga nosijo živali {predvsem osliči) ali ga pa prinesejo na glavi. Precej mleka pride tudi z ladjami iz Istre. Koliko točno je tega mleka, je precej težko ugotoviti, a gotovo ga bo precej, najprej skoraj polovica vsega mleka, kolikor se ga v Trstu popije.
To mleko bo izginilo iz Trsta, ako bo tržaško mesto v resnici izdalo prepoved, o kateri smo pisali v oktobrovi številki »Gospodarskega lista«. Moramo pa iskas ti poti, da pride kljub prepovedi tudi vse to mleko v Trst, a po pravi poti, to je potom mlekarskih zadrug, katere mo* ramo ustanoviti povsod tam, kjer jih še ni.	^
Sadjarstvo
Andr. Škulj.
Varstvo proti zajcu.
Apneni belež, pomešan z govejo krvjo, sajami in kravjekom, karbolinej, kolo* maz in vsa druga sredstva, ki jih uporab* ljajo za varstvo sadnega drevja proti zajcu niso zanesljiva v ostri in sneženi zimi. Vsa navedena in še druga sredstva ne obvarujejo mladega drevesnega luba pred ostrimi zobmi lačnega zajca. V ta* kih zimah je edino zanesljivo sredstvo mehanično zavarovanje debel. Ker pa ne vemo kakšna bo zima, zavarujemo naše sadno drevje tako, da bo varno v vsa* kem slučaju.
Pri nas poznamo pred vsem slamo. Do* bro in dovolj visoko s slamo zavita dre* vesna debla so varna pred zajcem. Na mesto slame uporabljamo prav tako s pridom koruznico. Delo je še lažje in hitreje.
Prav dobro zavarujemo mlada debelca, zlasti nizkodebelnih in pritličnih dre* vese, s trnjem. Delo je nekoliko zamud* no in neprijetno, a učinkuje dobro, ker varuje tudi nižje veje.
Opozoril bi pa rad še na nekatera dru* ga sredstva, ki so po ceni in uporabna za več let.
Kdor ima več mladega drevja, naj si napravi, kadar seka smreke v mozgi, po 1.30 do 1.50 m dolge cevi od smrekovega lubja v debelosti strešnih žlebov. Sveže lubje zavijemo v cevi, jih povežemo in posušimo. V jeseni tako cev nekoliko razklenemo in potisnemo vanjo deblo, da ga cev popolnoma objame. Delo gre hitro od rok, zavarovanje je popolno. Spomladi cevi poberemo in jih snravimo za prihodnje leto.
Dražje pa dobre in več trajajoče so cevi od gosto pletene pocinkane mreže.
Kjer je pri rokah dosti vrbovih, lesko* vih in drugačnih, dober prst debelih pa* lic, napravimo iz njih prav dobro in traj* no obrambo proti zajcu. Narežimo 10 do 15 po 1.30 do 1.50 m dolgih palic in jih na obeh konceh, morda še v sredi pre* vrtajmo in naberimo na močno žico, po* dobno kakor so nabrane deščice na za* vesah okna. S temi nabranimi palicami obdamo deblo in konce žic rahlo zavije* mo. Spomladi oklepe poberemo in jih spravimo za drugo leto.
Namesto okroglih palic rabimo lahko tudi drobne smrekove remeljne (žarna* nje), katerih dobimo na vsaki žagi kot odpadke za mal denar.
Kjer raste trstje, kakršnega rabijo za
obijanje stropov, napravimo iz njega nabranega za žico, prav dobre in trajne ovoje.
(Sadiar in Vrtnar 1925. št. 11).
Še o zimski zlati parmeni.
Čitam v zadnji številki »Gospodarske* ga lista« kar piše g. Magajna glede zim* ske zlate parmene, katero misli razdeljen vati Sadjarski' odsek pri Trgovski zbor* nici v Gorici. Člankar jo odsvetuje, češ da jo napadajo najrazličnejši živalski in rastlinski zajedalci. Iz članka pa niso razvidna sredstva, ki jih g. Magajna upo* rablja za zaščito njegovih sadnih dreves. Mi moramo biti namreč prepričani, da se sploh ne moremo uspešno pečati s sadje* rejo, ako se istočasno ne borimo proti najrazličnejšim škodljivcem. Pustimo ob strani dejstvo, da mora lega in podnebje odgovarjati rastlini, zavedati se moramo tudi, da od sadnih dreves ne bomo imeli dohodka, ako ne bomo obdelovali zem* ljišča, ako ne bomo drevesu gnojili, ako se ne bomo borili proti lišajem, ako ne bomo uničevali v zimskem času jajček najrazličnejših škodljivcev, (z antipa* rassit*om, Ibernolom itd.), ako ne bomo dreves pravilno obrezovali in posebno ako ne bomo spomladi uničevali zavija* ča (najboljše z arzenikovimi strupi).
Gotovo je res, da so najboljše in naj* bolj cenjene vrste sadja zelo delikatne. To velja posebno za zimsko zlato par* meno, katero moramo šteti med najbolj* še vrste, ker je od trgovcev najbolj is* kana in tudi najboljše plačana. Sadjarski odsek se je odločil za razdeljevanje te vrste, ker je bila pred vojno zelo raz* širjena na Goriškem (pripominjamo, da misli .g. Magajna pred vsem Vremsko do* lino). Na sadni razstavi pri Sv. Luciji, ki se je "vršila 1. 1909 je razstavni odbor opredelil zimsko zlato parmeno za naj* boljšo vrsto, ki se je udomačila tudi v Srednji Soški dolini.
Zaključujem te vrste z navedbo sod* be, izrečene o zlati parmeni ob priliki »Prve gorenjske razstave«, ki se je vršila 1. 1904 v Radovlijci: »To jabolko je po vsej Evropi skoro najbolj razširjeno. Vi* diš ga po vseh vrtovih; vsak drugi po* sestnik ga ima. Dokaz temu ga je bilo
tudi na razstavi videti skoro na vsaki mizi. Priljubljena je zlata parmena po svoji lepi podobi, dobrem okusu in tr* pežnosti, osobito pa zaradi svoje velike rodovitnosti. Zori sredi septembra in te* daj je treba sad takoj obrati. Drevo zah* teva nekoliko vlažnih, a nikakor ne pre* suhih tal. Do svojn rane rodovitnosti ra* ste močno, potem pa gA močna rodovit* nost ovira v rasti. Treba je torej v po* četku cvetje po malo izrezovati. Drevo ne doseže visoke siarosti, se izbruha že v mladosti in potem pogine. Parmena je zelo primerna za nasade ob cestah, ker raste kvišku, vendar lepota sadu in moč* na rodovitost zahteva varstva pred ta* tovi. Za piramide je zelo prikladna.«
P. Vallig.
Kako staro postane drevo.
Govori se o stoletnih hrastih, ki iz* ginjajo, ker naš ljudje mislijo, da je les drag samo v letih 1920. do 1930. Po zadnjem letu ne bo pri nas sploh nobe* nega lesa na prodaj, ako bo šlo tako naprej.
Znanstvo je splošno smatralo, da ne more nobeno drevo prekoračiti starosti 500 let. Danes se pa dobe drevesa, o ka* terih je dokazano, da znaša njih starost tudi 600 in več let. Najstarejša drevesa v Evropi so lipe, katerih slavni ostanki se dobe tudi še v naših krajih, a izginja* jo polagoma iz najrazličnejših razlogov. V Italiji je najbolj znana lipa v Macu* gnana v podnožju gore Monte Rosa. Iz starih listin je dokazano, da je ta lipa rastla že v 13. stoletju, ker so imeli že takrat pod njo ljudsko sodišče. Iz tega bi bilo sklepati, da je bila ta lipa že v 13. stoletju precej stara.
Vesti iz drugih krajev sveta govore tudi o drevesih, ki so nad 1000 let stara.
Breskev zahteva nege
in gnojila. Strokovnjak na tem polju, neki Mariani pravi, da je potrebnih za 262 drevesc na 6550 m2 površine celih 155 delavnih dni. Najpripravnejše gno* jilo za breskve je dodatek domačega gnoja, dobro udelanega, nekoliko to* maževe žlindre in nekaj kalijeve soli.
Brez nege in gnojila ni dohodka.
Vinogradništvo in kletarstvo
Gnojenje trtam.
Nimajo vsi vinogradniki pravega poj« ma o odgovarjajočem gnojenju trtam. Nekdaj so celo trdili, da je gnojenje škodljivo, češ, da poslabša pridelek. To mnenje je danes zginilo in danes so vsi prepričani, da je gnojenje koristno in nujno potrebno. Vendar pa zavisi pri? delek tudi od množine in kakovosti gno« ja, katerega uporabljamo. Tako je do* kazano, da mnogo gnojnice sicer pove« ča nridelek, a ga istočasno tudi poslab« ša, predvsem glede stanovitnosti. Rav« notako pa je dokazano, da dosežemo večji in boljši pridelek, ako damo trti vsega, kar potrebuje, to je fosforne ki« sline, kalija in dušika in ako pognojimo v izdatnejši meri z onimi snovmi, kate« rih v zemlji primanjkuje, v manjši meri pa z onimi, katerih je v zemlji mnogo.
Redilne snovi, predvsem dušik in ka« lij, fosforna kislina v manjši meri, se nahajajo predvsem v listih in v poganj« kih. Ako bi torej pustili v vinogradu vse trtno listje in vse poganjke (podko« pali »rožje«), ne bi nam bilo potrebno skrbeti za gnojenje. Ker se pa to ne godi in ker pri obrezovanju navadno spra« vimo iz vinograda vse odrezane poganj« ke, mora skrbni vinogradar skrbeti za pravilno gnojenje, da tako poveča in zboljša pridelek.
Mnogo poizkusov je dokazalo, da vsebujejo fina vina več fosforne kisline in več dušika kot navadna vina. Na ime« novanih snoveh bogati mošti tudi red« ncjše in pravilnejše povrejo.
Posebno letošnje leto moramo dobro pognojiti trtam, ker marsikje je pero« nospora tako napadla trte, da so listi takoj odpadli in da ni les dozorel. Ako hočemo trte spraviti drugo leto k po« polni moči, moramo jinj pravilno in iz« datno pognojiti, ker drugače bo tudi drugo leto pridelek pičel.
Naši vinogradarji gnojijo predvsem s hlevskim gnojem, katerega raztrosijo
400 do 500 q na ha (10.000 m) površine. Upliv tega gnojenja se pozna skozi 3 do 4 leta. S takim gnojenjem spravimo v zemljo približno 200 kg dušika, 240 do 300 kg kalija in 120 do 150 kg fosforne kisline. Ko smo gnoj enakomerno raz« trosili po zemlji, ga spravimo pod zem« Ijo s kopačo aii z plugom. Paziti mora« mo, da ne pride gnoj v neposredno do« tiko s koreninami trt in da ni gnoj ples» njiv. Gnoj moramo tem bolj globoko podkopati čim bolj suha in pusta je zemlja.
Najpripravnejša*doba za gnojenje z domačim gnojem je jesen, ker potem ima gnoj dovolj časa, da se predela in spremeni v take snovi, ki jih trta lahko sprejme.
Trte pa lahko gnojimo tudi z umetni« mi gnojili, a moramo paziti, da damo trti vseh onih redilnih snovi, ki jih po« trebuje, to je popolno gnojenje. Ako bi imela zemlja sama precej ene redilne snovi, potem damo z umetnimi gnojili te redilne snovi manj.
Gnojenje z umetnimi gnojili je pred« vsem na mestu pri zanemarjenih in pro« padlih trtah, potem pri trtah, ki so osla« bele vsled hudih napadov peronospore, kar se opaža ravno letos v zelo mnogih predelih naše dežele. Z umetnimi gnojili pravilno pognojene trte se kmalu okre« pe in hitro rodijo, ker umetna gnojila imajo vse redilne snovi lažje dostopne koreninicam kot pa rastlinska gnojila (domači gnoj).
Popolno gnojenje z umetnimi gnojili mora obstojati iz fosforne kisline, kali« ja in dušika. Fosforno kislino lahko do« damo v obliki superfosfata ali tomaževe žlindre, dušik pa lahko v obliki apnene« ga dušika, žveplenokislega amonijaka ali čilskega solitra. Vsa gnojila razen čilskega solitra moramo podgrebsti že v jeseni, potem ko smo jih enakomerno raztrosili med vrstami trt ali par pedi od trte na pol metra široki polosi, Čil«
ski soliter raztrosimo pa še le spomladi v par obrokih, prvič, ko se ima popje razviti.	4
Upliv fosfornega gnojenja se pri trti pozna. Fosforna kislina predvsem zau* stavlja kapanje, poveča in zboliša pri* delek, vina postanejo bolj fina, ker vse* bujejo več fosforne kisline. Kalij vpliva ugodno predvsem na zorenje trtnega lesu, a tudi na sestavino mošta. Kot je znano se pa dobe v trgovini dve vrsti kalija, in sicer žveplenokisli kalij in klo* rovokisli kalij. Zadnji ne odgovarja za trtno gnojenje, ker povzroča manj sla* dek mošt. Dušik povzroča splošni bujni razvoj trte in grozdja. V močno apnenih zemljah je na mestu predvsem žveplen nokisli amonijak, ker se v taki zemlji zelo hitro spremeni v rastlinam dostop* ne snovi. Apneni dušik je predvsem na mestu v težkih zemljah.
Na 1 ha vinograda raztrosimo nasled* njo količino gnojil: superfosfata 4 q, žveplenokislega kalija 200 kg, čilskega solitra v raznih obrokih pa skupno 200 kg. Količina umetnih gnojil se mora spreminjati po bogastvu dotične snovi v zemlji. Pripomniti moramo, da se na zemljišču, ki je bilo gnojeno z umetnimi gnojili, zelo bohotno razrastejo različni pleveli, vsled česar je na mestu večkrat* no okopavanje posebno pa v času, pred* no dozore plevelna semena.
Omenili smo že, da je letos napravila peronospora ogromno škodo na trtah in na trtnem lesu, ki ni povsod popol* noma dozorel. Predvsem tukaj ie na mestu izdatno gnojenje z umetnimi gno* jili. Samo zdrave in močne trte bodo rodile obilno grozdja, kdor pa tega želi, naj ukrene potrebno že sedaj.
P. Vallig.
Trgatev 1925 na Goriškem.
Leto 1925. je bilo tudi na Goriškem zelo neugodno za trte. V marsikateri občini je bil pridelek poškodovan po toči in peronospori, marsikje pa je bila letina sicer bolj pičla kot navadno, a zato boljša po kakovosti, n. pr. na Krasu.
Celotni pridelek dežele se računa le*
tos na 115 do 120.000 hi vina, razdelje* nega po različnih delih dežele tako*le Brda	20.000	hi
Vipavska dolina	50.000	»
Komenski Kras	8.500	»
Zgornja Furlanija z goriško okolico	12.900	»
Spodnja Furlanija	15.000	»
skupaj 114.400 hi
Pridelek je bil torej za približno 30% slabši od lanskega leta, ko se je pride* lalo 163.800 hi vina.
Kar se tiče kakovosti vina, so vina dovolj dobra, a bi bila še boljša, da ne bi imeli vinogradniki take naglice s trgatvijo, kar pa je bilo deloma opravi* čeno. Oktober je bil bogat na solnčnih dneh, a žalibog je bilo grozdje večino* ma že doma. Predelava grozdja v vino je bila letos pravilnejša nego druga le* ta, vsled česar bodo vina najprej bolj stanovitna nego po navadi. Marsikateri vinogradnik, ki je letos počakal s tr* gatvijo, je imel grozdje s tudi 20 stopi* njami sladkorja po Babo*tu. Posebno mnogo takih slučajev je bilo v Brdih.
V srednjem kažejo ietošnja vina v Brdih 10.2 odstotka alkohola, v Vipav* ski dolini pa 9 do 9.5 odstotkov.
Trgovina z vinom je precej mrtva, ker jo zadržujejo tako kupci kot proda* jalci. Dosedaj znane cene se vrte okoli 260 do 280 lir za rebulo, tudi 300.— L za kakšno boljšo partijo; v Vipavski dolini plačujejo hi v srednjem po 250.— L, kraški teran pa nad 350.— L za hi. Zaloge starega vina so izčrpane.
P. Vallig.
O prvem pretakanju vina.
Vina so večinoma postala že precej čista in v decembru in januanu je naj* boljši čas, da jih prvič pretočimo. Prvo pretakanje ima v glavnem dva namena. Prvi namen mu je ločiti vino od drožji in drugi pa prezračiti vino. Oba namena, ki jih s pravilnim pretakanjem dosežemo, sta zelo važna činitelja za nadaljni in ^ravilni razvoj vina. Drožje sestojijo ve* činoma iz teles mrtvih in stradajočih ki* nelnih glivic, ki so se no izvršenem ki* penju vsedle na dno soda. Mrtve glivice
začnejo, kakor vsa mrtva organična te? lesa, prej ali slej gniti. Če se to zgodi, se usmradijo drožje in vino se pokvari, ter postane zavrelica. Veliko vina morajo naši vinogradniki, zlasti v vročem po* letju zliti na gnoj in to večinoma radi za? kasnelega prvega pretakanja. Drožie začne gniti prej v šibkem, kakor v moč« nem vinu. Zato moramo' letos, ko smo večinoma pridelali le boli šibka vina. pretakati še ^rej, kakor druga leta. Pre? zgodnje pretakanje, če tudi vinu ni ne* varno, kakor prekasno, tudi ni vedno koristno. Zato moramo znati določiti: kdaj ie vino godno za prvo pretakanje. Pri določanju ugodnega časa za prvo pretakanje, se moramo ravnati po slede? čih načelih: al Vino, ki ima preveč kisline in katero bi želeli, da bi zgubilo kislino in nostalo milejše, pretočimo bolj kasno, kakor po navadi. Recimo v januarju in februarju. Drožje, oziroma v drožju živeče mlečne bakterije, imajo to lastnost, da spremi? njajo vinsko kislino v mlečno kislino, ki ie po okusu veliko bolj mila, kakor vin? ska. To lastnost drožij izkoriščajo Kra? ševci, ki puščajo svoj, na kislini bogati teran, do snomladi na drožiu. Če je vino bogato na kislini, se tudi ni bati, da bi v njem začelo gniti drožje, ker kislina, enako kakor alkohol, zadržuje gnitie. Nasnrotno moramo seveda ona vina. ki vsebuiejo le malo kisline, pretočiti bolj zgodaj, da ne bi zgubila kisline, ki >e vinu potrebna. Vino, ki nima dovoli ki? sline, nima prijetnega okusa in tudi ni stanovitno in se rado pokvari. Prav malo kisline vsebuiejo ona vina, ki smo jih napravili iz grozdia trt Križank, ki jih ni potrebno cepiti. Tem vinom je najbolie dodati 40—100 g citronaste kisline na vsak hi vina. S tem iim zboljšamo okus in jih obvarujemo bolezni, katerim so ta vina, zlasti vsled pomanjkanja kisline, zelo podvržena.
b)	Vina, ki smo jih napravili iz mošta, kateremu smo dodali žvepleni amoniiev fosfat, ali metabisulfit, moramo pretočiti bolj zgodai. da ne zadobijo duha po žve? plenem vodiku, ki je podoben duhu po gnilih jajcih. Ta vina moramo pri preta? kanju tuidi zelo močno zračiti. V slučaju,
da ima že vino ta neprijeten duh, ga mo? ramo čimprej pretočiti v zažveplan sod. Žvepleni plin razkroji žvepleni vodik in vino zgubi v kratkem ta neprijetni duh. Mesto žveplanja posode, lahko tudi do? damo takemu vinu pred pretakanjem 5 do 7 g metabisulfita. Ta dodatek ravno? tako pomaga kot zadimljenje z žveplom.
c) Če je le mogoče, je pretakanje vršiti ob lepem in tihem vremenu. Par dni pred pretakanjem je ob lepem, tihem in mr? zlem vremenu klet dobro prezračiti in nremraziti. S tem dosežemo, da se vino boli e učisti.
č) Vsem onim vinom, ki na zraku me? njajo barvo, o čem napravimo poizkuš? njo s tem, da jih v odprtem kozarcu pu? stimo par dni stati, dodamo teden dni nred pretakanjem 8 do 10 g metabisul? fita. V to svrho zdrobimo metabisulfit v prah in ga zvezanega v cuniico obesi? mo skozi veho ped globoko v vino. Ko se je čez par dni metabisulfit raztopil, potegnemo cuniico iz soda. Vina, kate? rim smo dodali na ta način metabisulfit, pretočimo potem v sode, ne da bi jih prej zažveplali.
d) Pretakanje je vršiti na ta način, da se vino močno prezrači, ubije in speni. Zato je bolje pretakati z uporabo pipe, kakor z uporabo natege. Močno prezra? čenie je mlademu vinu zelo koristno, ker pospešuje njegov razvoi. Vino, ki je bilo pretočeno na ta način, se čuti sicer tik ro pretakanju v ustih prazno, ali kmalu potem zopet pridobi na okusu in dobroti. Nekateri mislijo, da s pretakanjem, zla? sti pa če je zvezano z močnim zračenjem, zgubi vino na moči. To ni res, ker doka? zano je, da pri navadni toploti hlapi al? kohol v enaki meri iz vina, kakor voda, ki se nahaia v njem. O tem se lahko vsak tudi prepriča, če meri z zaneslivim in na? tančnim ebulijoskopom vino pred in po pretakanju.
f) Sode, v katere hočemo vino preto? čiti, je pred napolnitvijo dobro oprati. Oprati jih moramo tudi, če so bili po iz? praznitvi že oprani. Posebno moramo paziti, da operemo tik pred pretakanjem vse one sode, ki smo jih prazne že ve? liko prej zadimili, da ne splesnijo. Te sode moramo še enkrat oprati, če tudi
jih mislimo pred pretakanjem zadimiti z žveplom. To moramo storiti, ker v slu* čaju, da bi to opustili, bi zadobilo vino razkav okus po žvepleni kislini, ki se je stvorila v sodu, ki je bil dolgo prej za* dimljen.
Iz gornjega je razvidno, da je pravo pretakanje vina zelo važno delo. Zato vršite pretakanje vina s potrebnim pre* vdarkom in z vso pazljivostjo.
Just Ušaj.
Prodaja vina na debelo.
Po avstrijskem zakonu se ie smatralo za prodajo vina na debelo, kadar se je prodalo več kot 56 1 vina. Po italijan* skem zakonu se je smatralo za prodajo na debelo, ako se je prodalo 50 1 vina. To je veljalo do sedaj.
1.	januarja 1926 pa stopi v veljavo nas redba, da se smatra za prodajo na de* belo, ko se proda vsaj 100 1 vina, torej ne več 56 in ne 50 litrov. Dobro je, da si vinogradniki in gostilničarji to za* pomnijo, ker bodo drugače zapadli ob* čutni kazni.
Kdor torej kupi po 1. januarju 1926 manj kot 100 litrov vina, mora plačati užitnino.
Prometni davek na vino.
Znano je, da se poravna pri plačanju užitnine na vino tudi polodstotni pro* metni davek (tassa scambi). Ta davek se plača od vrednosti vina, ki je dolo* čena do nadaljnega kot sledi: vino v steklenicah cena steklenice 5 L vermut v sodih, flaškonih ali v steklenicah	cena	hi 400 L
maršala v sodih, flaškonih in steklenicah	cena	hi 500 L
navadno vino v sodih, flaškonih
ali steklenicah	cena	hi 160 L
petijot	cena	hi 70 L
tropine na q	. cena q 10 L
En primer:	Ako kupi krčmar Tone
500 1 vina po ceni 250 L za hi, znaša kup* na svota L 1250.—. Polodstotni davek od te svote bi znašal	L	6.25.	Krčmar
Tone pa ne bo plačal 6.25	L davka, tem*
več samo 4.— L prometnega davka, to je V2/0 od 800.— L (5 hi vina po 160 L).
Izvoz vina iz Italije.
V prvi polovici letošnjega leta je bilo iz Italije izvoženega 741.147 hi vina, v istem času lanskega leta pa 1,216.761 hi. Torej je izvoz nazadoval, kar ie pred* vsem posledica manjkajočega francoske* ga trga.
Poljedelstvo in vrtnarstvo
Semenski krompir.
V septembrovi številki »Gospodarske* ga lista« smo javili, da je Zadružna Zve* za v Gorici vložila prošnjo za uvoz se* menskega krompirja, in sicer dveh va* gonov zgodnjega krompirja iz Holand* ske in 20 vagonov iz Jugoslavije ter da se dobi dovoljenje samo na podlagi ogle* da, ki ga izvrši ravnatelj rastlinozdrav* stvenega zavoda v Milanu na mestu, od kjer se misli krompir uvoziti.
Prošenj za uvoz krompirja je bilo vlo* Ženih pri rastlinozdravstvenemu zavodu v Milanu okoli 50 za celo Italijo. Največ prošenj je bilo vloženih iz Južne Italije.
Ena prošnja se je glasila za celih 250 va* gonov holandskega krompirja za Sicilijo. Druge ^rošnje so bile za manjše množi* ne. Prošnje so se glasile za najrazličnejši krompir, in sicer za angleški, holandski, belgijski, nemški, češki in jugoslovanski.
Za jugoslovanski semenski krompir so bile vložene v celoti tri prošnje. Eno prošnjo je vložila neka tvrdka iz Južne Italije, ki je hotela uvoziti semenski krompir iz okolice Beograda. Ker pa ni bilo v nobenem seznamu dotične be*' ograjske tvrdke, je prošnja padla v vodo. Druga prošnia je bila vložena od skupine kmetovalcev iz Divače. Ta skupina kme*
tovalcev ni v redu izvršila vseh predpo*' gojev, vsled česar ni bila prošnja vzeta v poštev, pač pa je ravnateli rastlino« zdravstvenega zavoda v Milanu dovolil Zadružni Zvezi v Gorici, da lahko odda tudi tej skupini zaželjeno količino se« menskega krompirja.
Vpoštev je bila vzeta za uvoz jugoslo* vanskega semenskega krompirja samo prošnja Zadružne Zveze v Gorici. Ti prošnji je ravnatelj rastlinozdrastvenega zavoda v Milanu tudi ugodil. Seveda si je prej ogledal krompir pri raznih kme* tovalcih v Sloveniji, katerih naslovi so bili navedeni v prošnji. Ogled se je iz* vršil tudi pri drugih kmetovalcih, ker je Zadružna Zveza hotela, da dobi ravnaš telj rastlinozdrastvenega zavoda v Mi* lanu točen pojm o vsem krompirju pred« vsem cele Gorenjske (Ljubljanska okoli* ca in okraji Kamnik, Škofjeloka in Kranj).
Ogled krompirja bi se bil moral izvršiti že takrat, ko je krompir še rastel. Ker pa je bil g. ravnatelj rastlinozdratvstve* nega zavoda v Milanu zaposlen z ogledo* vanjem krompirja na Angleškem, Nem* škem, Holandskem in Češkem, od kjer je šel semenski krompir v Južno Italijo, kjer ga sade že novembra in decembra, se je izvršil ogled v Jugoslaviji v tednu od 15. do 22. novembra. Ogleda se je udeležil tudi urednik »Gospodarskega lista«.
Umevno je, da ni bil krompir na njivi, pač pa v podzemeljskih kleteh, ponekod celo pokrit z repo in korenjem. Ravna* telj rastlinozdratvstvenega zavoda je -ugotovil, da nima ves ogledani krompir niti ene bolezni, ki ne bi bila v izdatnejši meri razširjena v Italiji. Bolezni »raka na krompirju« se ni nikjer našlo in izgleda, da je ta bolezen sploh izginila iz Evro* pe, ker je ni niti na Poljskem, kjer je najhujše divjala.
Ogledani krompir spada skoraj ves vrsti »Ida« ali »Kamnik«, to je krompir z belim mesom, gladko kožo, plosknato obliko in rudečkastimi očesi. V marsika* teri kleti smo našli tudi drugih vrst krompirja, vendar je imenovana vrsta pri ondotnih kmetovalcih najbolj pri* ljubljena. V nekaterih kleteh smo opa*
'žili cela čuda od debelosti krompirja, ki pa seveda ni za seme, pač pa za hrano.
Čemur se je ravnatelj rastlinozdrav* stvenega zavoda v Milanu najbolj čudil, je dejstvo, da je krompir zelo objeden od bramorja in poljskih miši, katerih je si* cer tudi pri nas zelo mnogo, a izgleda da ne toliko kot v Sloveniji. Kmetje love poljske miši .s posebnimi mišelovkami, ki jih sami doma delajo in jih imajo ne* kateri po sto in več. Neki kmet v Šen* čurju pri Kranju nam je pripovedoval, da je letošnjo jesen vlovil že nad 1000 poljskih miši.
Seveda objeden krompir ni za seme, in zato so dobili vsi kmetovalci nalog, da ga morajo odbrati z roko. Odber pa se mora izvršiti tudi z ozirom na debelost, ker za seme ni ne droben krompir in tudi ne predebel.
Dovoljenje za Uvoz jugoslovanskega semenskega krompirja je torej dobljeno. Tri leta smo se zaman mučili, končno pa smo le dosegli uspeh.
Ali bomo zamenjali semenski krompir?
Že stara izkušnja uči, da se mora se* menski krompir menjati. Naši kmetoval* ci pravijo, da ga moramo zamenjati vsaj vsako četrto leto.
Ako se krompir več let ne zamenja, po* tem se v domači zemlji izrodi in začnejo ga napdati najrazličnejše bolezni. Ne po* maga mnogo ne gnojenje in nič drugega: krompir ne rodi. O tem je prepričana ve* lika večina naših kmetovalcev.
Od kod pa naj se vzame krompir za menjanje? V tem oziru naši kmetovalci pravilno ravnajo, ker hočejo imeti vedno krompir iz severnejših krajev. Goriški okoličani kupujejo semenski krompir iz Tolminskega, Istrani iz' Notranjske in Tolminskega, itd.
Tako delajo tudi drugod. Vsa Južna Italija dobiva krompir iz severnih držav, to je iz Anglije, Holandije, Belgije in Nemške, letos tudi precej iz Češke. Tudi v Jugoslaviji opažamo isto stremljenje. Kranjska kupuje precej krompirja iz Šta* jerske; vedno iz severnih krajev v južne.
Zakaj? Znanstvo v tem oziru nam še ni dalo povoljnega odgovora, pač pa ga je dala praktična izkušnja. V življe*
nju pa vemo, da pomeni več izkušnja kot deset let šolskih klopi.
Letos imamo dovoljenje za uvoz se* menskega krompirja in sicer iz Jugosla* vije in Holandske. Potrebno je, da to do* voljenje tudi izrabimo, da ne dokažemo, da je bilo naše tarnanje v prejšnjih letih golo tarnanje brez podlage. Ako letos ne izrabimo dovoljenja, je tudi težko, da ga kdaj še dobimo, ker ne bo hotel nihče potrositi precejšnjih svot denarja za ogled itd. popolnoma brez vsakega smo* tra.
Kdo naj premeni semenski krompir? Kakšnega naj vzame?
Krompir je pri nas zelo važen doho* dek. Zgodnji krompir izvažajo iz naše pokrajine Goriška okolica in okolica Ko* pra v Istri. Ti kraji potrebujejo zgodnji krompir, jugoslovanski krompir pa ni zgoden. Za te kraje torej ne bi odgo* varjal jugoslovanski semenski krompir vrste »Kamnik« pač pa holandski zgod* nji krompir.
Na razpolago sta tudi dve vrsti zgod* njega holandskega krompirja in sicer tak z belim in z rumenim mesom. Obe vrsti, ki jih trg potrebuje.
Za vse ostale kraje pa pride jugoslo* vanski krompir vpoštev in tudi za našo Tolminsko, ki ostane še vedno poklicana, da zalaga s semenskim krompirjem juž* nejši del naše dežele.
- Zato pa naročite se pravočasno na se* menski krompir pri domači zadrugi ali pa naravnost pri Zadružni Zvezi v Go* rici.
Pokončevanje poljskih miši.
Poljske miši delajo vsako leto večjo škodo. Razširile so se po vseh državah (glej članek »Semenski krompir«) in tudi iz starih pokrajin kraljestva javljajo, da povzročajo poljske miši ogromno škodo. Uničevati jih je potrebno.
Kako? Opomniti moramo vse kmeto* valce predvsem na predpis italijanskega zakona glede borbe proti škodljivcem, da mora vsakdo prijaviti občini, ako je opazil na lastnem zemljišču poljske miši. Županstvo mora potem javiti naprej — navadno Uradu za kmetijski potovalni
"ouk, ki mora organizirati pokončevanje škodljivcev. Torej moramo javiti, ako smo opazili poljske miši.
Poljske miši uničujejo ponekod z mi* šelovkami, a to delo je počasno. Zalibcg ga izvrše tudi samo nekateri kmetovalci, kar pa nima nopolnoma nobenega nome* na. Borba posameznika zelo malo za* leže, ker oprosti njegovo zemljišče samo za nekoliko časa, poljske miši se pa kma* lu zopet zarede, ker pridejo iz sosedo* vega zemljišča. Torej borba mora biti or* ganizirana in lov se ne vrši z mišelovka* mi temveč z strupi.
Najbolj znan strup proti poljskim mi* šim je cinkov fosfur, v italijanščini Fos* furo di Zinco, katerega se dobi pri vsa* kem droeistu. Vse .blago pri drogistih pa je navadno zelo drago in ker itak borba posameznika proti poljskim mišim nima nobenega pomena, je najboljše, da se na* bavi tudi cinkov fosfur skupno, ker se ga tako dobi mnogo bolj po ceni.
Cinkov fosfur je prah črnikaste bar* ve, rad zagori in je zelo strupen. Vsled tega moramo paziti, ako ga uporabljamo. Strup pa pripravljamo na sledeči način: Najprej zdrobimo koruzno zrnje, debeli zdrob pa namočimo v vodi, kjer ga pu* stimo okoli 10 ur, da se napihne (a ne razpusti). Tako namočen zdrob strese* mo v lesen škaf, katerega ne smemo več rabiti za druga opravila. Vrhu koruzne* ga zdroba v škafu stresemo cinkov fos* fur in mešamo s palico, tako, da so vsi drobci bili v dotiki s strupenim prahom.
Drobce potem s pomočjo lesene žlice razdelimo po polju kolikor mogoče v bli* žino mišjih lukenj. Ako miš požre samo eno zrno, je konec z njo. Ogromne paz* ljivosti je potrebno pri vsem opravilu s cinkovim fosfurom. Ker je to strašen strup in povzroči že najmanjši del člo* vekovo sm,rt, mora biti prah doma pod gospodarjevim ključem in je gospodar odgovoren za to pred Bogom in pred za* konom. Zdrob naj se zastrupi na polju in ne doma. Kjer smo razdelili strup po njivi, tam ne smejo imeti dostopa ne kokoši in ne zajci in ne druge živali, da ne bi same požrle mišim nastavljen strup in ne poginile. Z rokami se ne smemo do* takniti strupa, vse orodje, ki smo ga
uporabljali'za pripravljanje in razdeli* tev zastrupljenega zdroba, moramo se* žgati. Kljub temu pa si moramo roke umiti, takoj kot smo delo izvršili. Še en* krat pa opozarjamo na to, da ne pomaga popolnoma nič borba posameznika. Bor* ba mora biti organizirana in zato je v ti borbi solidarnost vseh kmetovalcev zelo, zelo potrebna.
O hlevskem gnoju.
Brez hlevskega gnoja kmet ne more iz* hajati. Hlevski gnoj ne gnoji samo zem= lje, marveč jo tudi rahlja, prezračuje in ji daje potrebno toploto. Zelo važno je tudi to, da se stvori iz gnoja humus, ki zboljšuje in pomnožuje rodovitnejšo zemljo. Humus je v zemlji potreben, ker veže lahko zemljo in zadržuje vlago. Zato ne smemo pogrešati hlevskega gno* ja nikjer, posebno kjer ni zemlja bogata na humusu. Torej ni hlevski gnoj samo zato mnogo vreden, ker vsebuje vse hra* nilne snovi za rastlino, ampak tudi vsled tega, ker zboljšuje slabo zemljo.
In kako uporabljamo hlevski gnoj? Pri uporabi hlevskega gnoja se mnogokrat delajo napake, ki popolnoma uničujejo njega vrednost. V svežem gnoju se često nahajajo razni živalski in drugi odpadki, ki niso še popolnoma razpadli in tak gnoj zemlji tudi ne koristi toliko, kot bi morala enaka količina dobrega gnoja. Zato tudi umni poljedelec svoj hlevski gnoj pred porabo šola, spravi ga v kup in stlači da tako ubrani uhajanje dušika, najbolj cenjene snovi v gnoju. Umen kmetovalec še pomnožuje množino duši* ka s tem, da gnoj večkrat polije z gnoj* nico. Gnoj moramo tudi pokriti s prstjo, pod katero se tvori polagoma humus.
Tako pripravljen gnoj ne smemo vla* gati pregloboko v zemljo, ker kmalu učinkuje. Nepreležani ali sveži gnoj rabi še precej časa za razkrojenje potom ta* kozvanih gnilnih ali razkrojevalnih bak* terij, in zato ga moremo globlje polagati. Vendar ne smemo gnoja podkopati nik* dar pregloboko, ker drugače ne morejo priti do njega koreninice rastlin. Tako nimamo od gnoja nobene koristi kljub temu, če smo še tako močno gnojili; rast*
linice ne vspevajo kakor bi morale, vsled tega ostane gnoj brez velike koristi.
Kdor ima svež gnoj, in mu ga ni mo* goče pravilno izšolati, stori najboljše, da ga že v jeseni podkoplje, ker se bo do spomladi dobro razkrojil. Posebno težko ilovico bi morali gnojiti že v jeseni, da ista vsled prekopanja dobro premrzne, kar jo napravi bolj rahlo.
Za vrtove in krompir bi sploh morali rabiti samo dobro šolan, preležan gnoj, ker od svežega gnoja ne more dobiti no* bene koristi ne zelenjad in ne krompir.
Brez dvoma je pravo ravnanje s hlev* skim, domačim gnojem prvi vir pravega kmetskega gospodarstva. To naši kmeto* valci sicer vedo, a puste vendar, da teče gnojnica po poteh, da burja in veter pi* hata po gnoju, da imajo pri in na gnoju kokoši svoje prirodno prgališče, itd.
Živina in žito.
Kjer imajo mnogo živine, tam imajo tudi mnogo žita, ker imajo na razpolago mnogo gnoja. To dokazujejo tudi na* slednje številke, ki jih priobčuje medna* rodni poljedelski urad v Rimu in ki nam kažejo stanje živinoreje in žitoreie v ne* katerih evropejskih državah:
Na 100 ha površine pride v Belgiji	716	glav	živine
Holandski	698	glav	živine
Danski	678	glav	živine
Švici	571	glav	živine
Angleški	467	glav	živine
Nemčiji	398	glav	živine
Franciji	278	glav	živine
Italiji	237	glav	živine
V navedenih državah pa se pridela na 1 ha zemljišča naslednja količina žita: v Danski	31.9	q
» Belgiji	25.3	»
■» Holandski	23.8	»
» Nemčiji	21.4	»
» Angleški	21.3	»
» Švici	21.3	»
» Francoski	13.2	»
» Italiji	10.2	»
Iz navedenih številk je razvidno, da jc v Italiji živinoreja slabo zastopana in da je pridelek žita na isti površini zelo nizek.
Čebelarstvo
Zakaj čebele pozimi ne zmržnejo?
Čudovit je nagon, s katerim čebela išče in zbira med. Vsak prijatelj narave se z občudovanjem zanima za raznovrstne pojave skrivnostnega čebelnega življem nja. Kako smotreno in živahno se čebeU na družina razvija spomladi, ko prične skrbeti za svoj zarod. To delovanje se smotreno od dne do dne stopnuje. Ko pa čebele ozimimo in si čebelna družina izbere svoje gnezdo, se zdi, da je do cela ponehalo čebelno delovanje. Nekateri celo mislijo, da imajo čebele zimsko spa: nje. In vendar temu ni tako! Ko napoči krut mraz, se začne hud boj za obstanek čebelne družine in na videz tihe, speče čebele razvijajo v tej borbi z mrazom velike energije. Zanimivo je vedeti, za: kaj čebele po zimi ne zmrznejo in kako se branijo smrti, ko pritisne huda zima. Tu naletimo na čudovite nagone čebele. Delujejo tako smotreno, kakor da bi bile strokovnjakinje v fiziki in v kemiji.
Čebele se na zimo v tako zvani grozd stisnejo, v katerem se druga na drugo naslanja na prsi tako, da moli zadnji del ven. V tem grozdu se opazuje nepresta: no gibanje. Prve vrste, ki so nastavljene tik zaloge medu, zavživajo potreben med in se potem odmaknejo, da pridejo druge na vrsto in te, ki so se medu nasrkale, se začno pomikati na zunaj, tako, da je v grozdu neprestano valovanje čebel. V normalni terperaturi se to vrši na tiho: ma, skoro neopaženo. Ko pa nastopi tem: peratura 13°, dajo na zunanjem robu grozda stoječe čebele alarmni signal. Gre za važno funkcijo ohraniti cel zarod pred bližajočo se smrtjo, da ne bi pomrle mrazu. — In kako stori to čebela? Prvo sredstvo proti mrazu je gibanje.
Nemirno tekajo zunanje čebele po celem grozdu, tako vzbude in prisilijo h delovanju cel grozd. Krepko prično gU bati s perutnicami in čvrsto srkajo v tro:
heje zrak (kisik).
Drugo sredstvo, ki ga porabljajo proti mrazu je torej dihanje in pa kurivo s ki: sikom. Močno dihanje in srkanje zraka zapazi čebelar v močnem šumenju in bu: Čanju v čebelnem grozdu.
Tretje sredstvo je med. Čebele pohite trumoma do svojih zalog medu in se pridno najedo, s tem pa proizvajajo gor: koto, ker se med spremeni pri prebavlja: nju v oglenčevo kislino in vodeno paro.
Čebelam služi potem takem za kurivo kot glavno sredstvo med. In res koj se opazi v celem panju, da se dviga gorkota in sicer doseže kmalu 25n C. Nato se zo: pet grozd zapre in čebele mirujejo. To traja toliko časa, dokler ne pade tempe: ratura zopet na 13'', kar traja približno 22 ur. Potem se prejšnji proces z nova ponovi. Torej vsaj enkrat na dan lahko čebelar onazi omenjene alarmne signale, iz katerih lahko sklepa, da čebelice prid: no kurijo z gibanjem, z dihanjem in pr e: bavljanjem.
Ta proces je opazoval prof. dr. Am: bruster in je predaval o tem na čebelar: skem shodu v Eggerju.
Iz rečenega posnemamo:
1. Potrebo, da se čebele čez zimo do: bro zapažajo, da jim ne uhaja tako hitro gorkota skozi špranje.
2. da so dovoj založene z medom, ki ga porabljajo nele za hrano, temveč tudi za kurivo.
3. da varujemo čebele škodljivega pr piha,
4. dcj panju ne manjka nekoliko venti: lacije, pri kateri se izločuje sopar iz pa: nja, ki se razvije pri gorivnem procesu.
Na spomlad, ko prično čebele s svojo zalego, pa jim ne zadošča več 25 gor: kote, temveč potrebujejo radi zalege večje množine toplote, in sicer kakih 34°. Vsled tega porabijo čebele v tej dobi razmeroma več medu.
Dr. Josip Ličan.
Čebelarji in vinogradniki
se pisano gledajo, a zakaj? Zagrebška »Pčela« piše, da so vinogradniki svoje dni vložili proti znamenitemu srbskemu čebelarju profesorju Ž. Zivanoviču v Sremskih Karlovcih tožbo zaradi škode, ki so jo po njih mnenju napravljale če: bele po karlovških vinogradih. Zivanovič se tožbe ni ustrašil. Prinesel je na sodiš* če panj s čebelami in položil med čebele grozd, ki je imel popolnoma zdrave, ne* poškodovane jagode. Panj je nato sodiš* če zapečatilo. Črez 24 ur so panj pred prU čami odprli in našli grozd nedotaknjen. Niti ena jagoda ni bila nagrizena. Živas novič je nato polovico jagod nabodel z iglo in položil grozd v panj, sodišče ga je zopet zapečatilo. Drugi dan, ko so panj odprli, se je izkazalo, da so čebele izse* sale le nabodene jagode, drugih pa ne. Boljšega dokaza bi nihče ne doprinesel. Sodišče je Živanoviča oprostilo.
Kje cvete čebelarstvo?
Glasom »Bollettino di Agricoltura« iz Milana pride na 1000 prebivalcev
na Novi Zelandi 85 panjev v	Španski	80	»
v	Nemčiji	70	»
v	Švici	60	»
v	Franciji	45	»
v	Italiji	6	»
«
Na vsak štirjaški kilometer površine pride
v Nemčiji	8 panjev
v Švici j	6	»
v Franciji	3	»
v Italiji	0.8 »
Zgoraj imenovani list pristavlja, da je primera za Italijo žalostna.
	Zadružništvo	
		
Dolžniki konsumnih zadrug.
Konsumi bolehajo najbolj na pomanj* kanju denarja. Največ povzročajo to po« manjkanje terjatve napram članom, ki pri zadrugi le kupujejo, a nič ne plačajo. Če jih terjaš, se jezijo in ti napravijo celo vojsko proti nesramnosti take zadruge, ki poštenemu človeku nič ne da na upa* nje, medtem ko trgovci radi dajo na »kredo«. Mnogokrat pa pridejo tudi naj* zvestejši člani v tak težaven položaj, da ne morejo plačati sproti, živeti pa mo* rajo. Če voditelji konsuma ne dajo na upanje, so taki člani prisiljeni kupovati pri trgovcu in tako zgubi konsum ne sa* mo slabe ampak tudi dobre člane. Težko je v takih razmerah svetovati.
Fina možnost je, da tak član podpiše zadru«i menico do zneska, kolikor potre* buje upanja. S to menico si potem zadru* ga Jahko pomaga. Drugi način, morda boljši, je, da član prosi pri posojilnici po* sojila in plača s tem posojilom svoj dolg
nri konsumu. Posoiilnica po navadi lažje potrpi kot konsum, posebno ker ima v neomejenem jamstvu svojih članov mnogo večjo podlago za kredit.
Pri tem bi naše konsume opozorili še na navado, ki so jo sedaj po vojni vpe* ljali nekteri konsumi na Nemškem. Od* pravili so sistem majhnih deležev in za* htevali od članov večja vplačila na račun deležev. Člani so potem dajali blago na upanje do višine vplačanih deležev. Če bi bili pri zadrugi deleži n. pr. po 100 L in bi imel član A samo en delež, bi mu dali na upanje le za 100 L blaga. Če bi hotel imeti član za slučaj potrebe kre* dita do 1000 L, bi moral plačati pri za* drugi 10 deležev.
Konsum pridobi s tem večjo deležno glavnico in razmeroma več kredita. Čla* ni plačajo deleže v dobrih časih in si s tem ustvarijo kredita za slabe čase.
Morda bi se to dalo tu pa tam tudi pri nas vpel’ati.
Četrtletni izkazi članov.'
Prvega januarja morajo vse zadruge z neomejenim jamstvom poslati članske iz* kaze pristojnemu tribunalu. Naše člani* ce lahko pošljejo te izkaze goriški Za* družni zvezi. Izkaz naj izgleda tako*le: Tvrdka (n. pr.: Cassa popolare in Ri* fenberga consorzio registrato a garanzia illimitata)
Elenco dei soci.
(In carta libera, art. 221 C. Comm., art 52 Reg,, relativo).
Numero Tek. štev.	Cognome, nome e paterniti (Priimek, ime in očetovstvo)	Domicilio (Bivališče)	Data deli’ entrata (Dan pristopa)
			
Za prihodnje prijave bo Zadružna zve« za založila tiskovine, da bo voditeljem delo olajšano.
Povdarjamo, da zadrugam z omejenim jamstvom teh izkazov ni treba pred* lagati.
Upravitelji zadrug, ki bi ob koncu če* trtletja ne predožili izkaza, zapadejo globi do 300 lir.
Nova kmetijska organizacija.
Dne 11. novembra se je vršil v Trstu sestanek najrazličnejših kmetijskih or* ganizacij. Udeležencev je bilo okoli 30, od slovenske strani dva, med njimi naš urednik. Razmotrivalo se je o mnogih za* devah, predvsem o vprašanju centralne mlekarne v Trstu, o skupni nabavi kme* tijskih potrebščin (umetnih gnojil, gali* ce, žvepla itd.), o vprašanju kmetijskega kredita itd. Namerava se ustanoviti ve* lika akcijska družba, katere člani bi bile predvsem zadružne organizacije. Citate* lje bomo obvestili, ko bo zadeva zavzela kakšno gotovo obliko.
Kolkovanje menic.
Radi raznih nejasnosti v menični za* konodaji so bili voditelji zadrug v dvo* mu, ali obdržijo menice po zapadlosti še
menično izterljivost, če se jih ne doko* lekuje. Vprašali smo tozadevno Finan* čno intendanco v Vidmu, ki nam je od* govorila z dopisom z dne 17. novembra 1925, štev. 39271/2 sledeče: »Menice, ki so bile pravilno kolkovane za zapadlost ne več kot štirih mesecev in za katere se zahteva s posebnim meničnim pošto* panjem plačilo v roku, določenem po § 77. avstrijskega meničnega zakona, (to je v treh letih od dneva zapadlosti) niso podvržene dodatnemu kolkovaniu.« Iz tega sledi: Posojilnice naj skrbiio le, da bodo vse menice pravilno kolkovane za 4 ali 6 mesecev. Četudi v tem roku dol* žniki ne bodo vrnili posojil, ohranijo menice še tri leta od dneva zapadlosti menično izterljivost nasproti dolžniku in sopodpisovalcu. Na vsak način je pa treba poskrbeti za ureditev nevarnih terjatev že nekaj mesecev pred potekom omenjene dobe treh let.
Važno za vse tvrdke.
Z dnem 1. januarja 1926 stopi v ve* ljavo naredba, da morajo vse tvrdke, ki imajo pisemski papir, pisemske ovitke ali druge tiskovine z natisnjenim našlo* vom tvrdke, poleg lastne tvrdke navesti tudi številko, pod katero so vpisane pri pristojni trgovski zbornici. N. pr.: Tvrdke na Goriškem, ki spadajo v ob* močje Trgovske zbornice v Gorici mo* rajo imeti pod navadnim naslovom na* tiskano sledeče besedilo: »Camera di commercio e industria di Gorizia N.o ...« ali skrajšano »C. C. I. Gorizia N.o . . . .«.
To velja tudi za zadruge.
Tassa di scambio.
Nakup predmetov, blaga in pridelkov, določenih kmetijstvu, od strani kme* tijskih društev je prost te pristojbine. Ravnotako je prosta prodaja teh pred* metov članom od strani istih ustanov. To ugodnost uživajo razen kmetijskih dru* štev njim sorodne ustanove in njih zveze, če so ustanovljene kot zadruge. Tako nam je odgovorila Finančna Inten* danca v Rimu na naše vprašanje z dopi* som z dne 19. nov. 1925. št. 61297 odd. 2.
Vprašanja in odgovori C []
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje št. 66: Kako bi uničil polže, ki delajo veliko škodo na krompirju, fi* žolu in drugih pridelkih?
Odgovor: Pečali smo se že s tem vpra* šanjem (glej št. 52. Vprašanja in odgo* vori). Polži delajo ogromno škodo in so se tudi zaredile ogromne količine. Borba proti njim s pomočjo živega apna ni ved* no uspešna, ker nasprotujejo večkrat vremenske razmere. Sredstva, ki bi Vam gotovo in v vsakem slučaju pomagalo, Vam ne moremo nasvetovati. Ured* ništvo preizkuša ravno sedaj neko po* sebno sredstvo, ki se imenuje »Eklatin«, katerega priporoča ljubljanska tvrdka »Chemotechna« na platnicah »Sadjarja in vrtnarja«. O uspehu bomo poročali.
Vprašanje št. 67: Kako bi končal polhe in veverice ter poljske miši?
Odgovor: Za veverice in polhe je naj* boljša puška. Kako pokončujemo polj* ske miši, čitajte v notranjosti lista.
Vprašanje št. 68: Kako na gosto naj trosim tomaževo žlindro?
Odgovor: »Pratika« pravi, da rabimo na senožeti 6 do 8 q tomaževe žlindre na ha. 1 ha .je enak 10.000 m, torej je tako velik kot 23/4 furlanske njive. Na eno fur*
lansko njivo bomo torej potrosili približ* no 2Vz q tomaževe žlindre. Na 100 m2 pa 6 do 8 kg.
Vprašanje št. 69: Kako je ravnati s prašiči, ki jih voda zapira?
Odgovor: Ne vemo točno, kaj mislite z Vašim vprašanjem, upamo, pa da od* govor drži, ker pod »zapiranjem vode« razumejo kmetovalci različne bolezni.
Vaši prašiči so se najprej prehladili, hlipajo, vzimajo prav malo krme in jo težko požirajo. Ako imajo Vaši prašiči prednje znake, Vam svetujemo sledeče: Krmite jih z oblodo iz malo otrobov in zrezane repe ter jim dajte pinjenega
mleka. Navadno koristi tudi dodatek ene žlice grenke soli med oblodo. (Ako pa Vaše prašiče v resnici »voda zapira«, to se pravi, da ne morajo oddajati vode, potem je sicer rešitev, a je tako draga, da je boljše prašiče zaklati.)
Vprašanje št. 70: Kako naj se ravna z vinom, ki ni popolnoma prevrelo — je še sladko.
Odgovor: Če je vino še sladko in ni še popolnoma povrelo, je dvigniti toploto vina na 20—22 C. To storimo na ta način, da zakurimo klet ali pa da segrejemo go* tovo količino vina v kotlu na približno 80 C in zlijemo v sod ter dobro preme* šamo. Potem merimo toploto vina in če še ni dosegla gornje (20—22) pa segreje* mo še en kotel vina. Potem sod pogrne* mo s plahto in nastavimo kipelno veho.
Dobro je tudi podložiti pod sod želez* no skledo žerjavice. Tudi v slučaju, da segrejemo celo klet, je enkratno močno premešanje vina potrebno. Če bi tudi to nič ne "omagalo, je dodati tudi kipelnih glivic.
Vprašanje št. 71: Ali je mogoče doseči letos dovoljenje za žganjekuho z navad* nim, nevzidanim kotlom in proti znižani taksi?
Odgovor: Nismo odgovorili pismeno, ker je vprašanje splošnega pomena. Kmetske organizacije na Tridentinskem, ki so se obrnile na ministrstvo v prednji zadevi (na Tridentinskem so iste razme* re kot pri nas) so dobile od g. Troise, ravnatelja v ministrstvu naslednji odgo* vor: »V odgovoru na Vaš dopis z dne 21. septembra Vam sporočam, da so vse olajšave glede žganjekuhe, ki so bile do* voljene Novim pokrajinam z zakonom z dne 29. oktobra 1922, ukinjene z dnem
11.	novembra oziroma 31. decembra 1924. Kuhanje žganja iz tropin, brinja, encija* na in drugi trav se lahko vrši, ako so iz* poljeni vsi pogoji, ki so veljavni za celo kraljestvo.«
Torej je konec z dosedaj običajno žga* njekuho in ne ostane drugega kot za* družna žganjekuha. Vzemite si za pri* mer Dornberg.
Vprašanje št. 72: Koliko bo stal »Go* spodarski list« v bodočem letu?
Odgovor: Toliko kot dosedaj, kljub temu, da je cena papirja porastla za 30°/o in da so vsi italijanski strokovni listi po* višali naročnino vsaj za 25°/0. Ako bi vsi naročniki tako agitirali za list, kot so to storili letos nekateri prijatelji, bi list bil še boljši kot dosedaj in bi tudi lahko priobčeval v vsaki številki par zanimivih slik. Prijatelji na Vas leži. Dosedaj smo N z Vami zadovoljni.
Jabolko »Jonathan«.
V odgovoru na vprašanje št. 55, kjer neki naročnik »Gospodarskega lista«
vprašuje po vrstah »Jakob Lebel« in »Jonathan« smo sporočili, da se prva vrsta zelo težko dobi na našem ozem* lju, druga vrsta pa da je neznana in da je ni zaslediti v nobenem ceniku itali* janskih tvrdk.
Na ta odgovor smo dobili od strani čitateljev dva dopisa, in sicer prvega iz bližine Vipave, drugega pa od Šempe* tra na Krasu. Zadnji dopis se glasi:
»Podpisani bi imel cepiče vrst »Jo* nathan« in »Jakob Lebela«. Rad bi pa imel »Ontario« in »Cesarjevič Rudolf«. Jonathan je dobro jabolko, stoji do maja, ne vene in ne gnije. Rodi mi že šest let vsako leto nekaj. »Lebel« še ni* sem poskusil, je lani prvič rodil nekaj sadov«.
Opomba uredništva: Oni, ki imajo eno zgornjih vrst ali se zanje in* teresijo, naj sporoče to g. Josipu Muren, Trnje, p. Št. Peter na Krasu.
Tržni pregled
Žita: Cena žit je v zadnjem času po* rastla tako na amerikanskih tržiščih ka* kor tudi na evropejskih. Vzrok tiči v ve* steh, da ne bo mogla ne Rusija, ne Ar* gentinija in ne Australija izvoziti toliko žita, kot se je prvotno računalo. Dne 5. decembra so bile v Milanu naslednje cene:
Žito:
domača pšenica	L	194	do	197
amerikanska pšenica	L	207	do	210
koruza (italijanska)	L	119	do	126
koruza (jugoslov.)	L	110	do	117
oves (domači)	L	137	do	145
oves (inozemski)	L	131	do	135
rž	L	130	do	133
ječmen	L	140	do	145
Moke:
00	L	280	do	290
0	L	250	do	255
1	L	238	do	241
koruzna	L	145	do	155
Živina: Kupčija je mrtva in cene pre*
cej nizke. Nizke cene so tudi za prašiče,
razen za mlade, ki so v ceni nekoliko po* rastli. V naši deželi so pa cene prašičem, teletom in goveji živini v splošnem mno* go, mnogo nižje nego drugod po Italiji. Vzrok tiči v neorganiziranosti trgovine. Usoda cen naše živine tiči v rokah mno* žine majhnih prekupčevalcev, ki nimajo mnogo kapitala in zato sploh ne morejo dvigniti trgovine na višjo stopinjo, ne morejo biti bolj širokopotezni.
Krma je v splošnem porastla v ceni in izgleda da bo še bolj, ker huda in dolga zima (kot sc letos obeča) vpliva vedno na porast cen krme.
Dobro seno stane že v naši deželi nad 40 L za q. Tudi cena slami je višja, stane okoli 25 do 30 L. Otrobi notirajo 108 do 118 L za q, oljnate tropine okoli 145 do 150 L.
Mlečni izdelki: Po ostalih pokrajinah kraljestva vlada še vedno veliko zanima* nje za sir, ki je drag, za maslo je trg mr* tev, kljub bližajočim se praznikom. Na domačem trgu je srednja cena siru 10 do
11 L (polnomastnemu), maslu pa 18.50 do 19 L (na debelo) za trg.
Vino: Trg v Italiji je različen. V Pije* montu in v Južni Italiji je vinska trgo* vina živa, drugod precej mrtva. Cene so različne. Dobra plačujejo tudi po 250 do 300 L, v Romagni plačujejo pa stopinjo alkohola po 9 L, kar je na vsak način zelo nizka cena (10°/o vino po 90 L).
Pri nas so vina v splošnem mnogo viš* ja v ceni in tako stane danes Vipavec od 220 do 280 L za hi, Bric 260 do 320, teran nad 400 L, istrsko vino od 220 do 280 L. Najdražje se plačuje vino v Istri v oko* lici Kopra, kjer dosega tudi 300 L za hi.
Umeina gnojila. Trgovina s tomaževo žlindro gre h koncu. C#na je v zadnjem času nekoliko popustila, ker je francoski frank precej zgubil na tečaju. Cena suj perfosfata je ostala ista (na debelo 32 do 34 L), cena čilskega solitra bo najprej nekoliko nižja nego lansko leto (zavisi predvsem od tečaja lire nasproti šterlini).
Cene na debelo: Ako bi upoštevali ce* ne vsega blaga (jestvin, kmetijskih prideš kov in potrebščin, oblačil, strojev, itd. itd.), bi zaznamovali majhen padec cen, ki pa je še brez vpliva na podrobno raz* prodajo.
Zakaj so prašiči poceni?
Naši kmetovalci z žalostjo gledajo na cene, ki se dobe za opitane prašiče. Z mladimi prašiči ni bilo letos nič, bili so pol zastonj, sedaj pa še opitani.
Ako bi Italija prašičev ne izvažala in ne uvažala, bi bil letošn ji padec cen raz* umljiv, ker je bilo letos v naši deželi (in tudi drugod v državi) zelo mnogo mladih prašičev in tudi takih za opita* nje. Ker so bile cene lansko leto za ene in za druge prašiče zelo visoke, so jih kmetovalci več redili.
Torej je bil padec popolnoma nara* ven. K vsemu temu pa je še pritisnila konkurenca inozemskih prašičev, pred* vsem iz Ogrske, Jugoslavije in Zedinje* nih držav Severne Amerike. Predvsem uvoz je kriv takšnemu padcu cen.
Kaj naj svetujemo? Kolikor prašičev moremo prerediti s krmo iz lastnega zemljišča, toliko jih redimo. Krme ku* povati pa se ne izplača.
- 19 milijonov pomaranč.
V nekem rimskem listu čitamo:	»V
London je prispel naj več ji tovor sadja, kolikor jih zgodovina pozna. 19 milijo* nov pomaranč je bilo iztovorjenih v skladišča luke. Pomaranče so prispele iz Južne Afrike in so bile vložene v stoti* soč zabojev«.
Glavni proizvajalci pomaranč in^limo* nov so bili do nedavna Italija in Špani* ja, ki ste zalagali s tem blagom skoraj celi svet. Posebno mnogo blaga je šlo v Anglijo in v Zedinjene države. Danes pridelajo v Zedinjenih državah sami do* volj pomaranč, oziroma jih celo izvaža* jo v Kanado in druge amerikanske dr* zave. V kratkem se pa bodo pojavile amerikanske pomaranče tudi na evrop* skem trgu. Limone uvažajo Zedinjene države še vedno, a jih bodo prestale za kakih 5 let, ko dorastejo ogromni mladi nasadi v Kaliforniji. Takrat bodo Zedi* njene države izvažale tudi limone. An* glija krije svoje potrebe iz Italije in Spa* nije, sedaj pa tudi iz Južne Afrike.
Italijanski rudniki zlata.
Znano je, da Italija nima rudnikov pravega zfata, pač pa se tako lahko ime* nuje proizvodnja svilodov. Italija izva* ža skoraj celotno produkcijo svilodov ali že gotove svile in za to blago dobi iz inozemstva drugo blago, katerega bi mo* rala drugače plačati z zlatom. Proizvod* nja in cene svilodov so sc v zadnjih pe* tih letih sukale okoli naslednjih številk:
leto:	kg	srednja	cena	za	kg
1921.	38	milijonov	L	12.18
1922.	41	»	»	25.67
1923.	55	»	»	30.50
1924.	57	»	»	24.83
1925.	40	»	»	31.82
Sviloprejke so zlat rudnik tudi za na*
šega kmetovalca, seveda ako ima doma dovolj murvinega listja. Zato pa sadite murve!
Prva v Evropi
je Italija glede pridelka riža, katerega je pridelala v 1. 1924. skoraj 6 milijonov q, in glede proizvoda svilodov. Teh je bilo lansko leto nad 49 milijonov kg.
	1	Gospodarski koledar		1=	U
Kmetovalec v decembru.
Na njivi: Zima že brije po njivah. Tu pa tam je po njivah še nekoliko ze* lenjave, repe, zelja in kaj podobnega. Paziti moramo, da vso zelenjavo pravo* časno spravimo domov, da nam ne po? mrzne in ne zgubi na svoji vrednosti.
Pri posejanem žitu nimamo dela, za gnojenje s čilskim solitrom še ni prišel čas. Dobro bi bilo, da bi bile vse druge njive preorane, da bi zemlja dobro pre* mrznila.
Senožet moramo prečistiti. Z želez* nimi grabljami ali s travniško brano mo* ramo odstraniti mah. Skopati moramo trnje in prekopano mesto moramo spo* mladi podsejati z dobrimi travami.
Danes je krma precej draga, vsled če* sar moramo skrbeti, da je na vsak način pridelamo vsaj toliko, kolikor je potre* bujemo za lastne živali. Poleg tega tiči danes predpogoj našega gospodarstva v živinoreji, a kdor nima doma dovolj kr* me, bo imel od živinoreje malo dobička.
Ako pa hočemo dobiti iz senožeti mno* go prvovrstne krme, mora biti senožet tudi dobro pognojena, za kar je najbolj* še gnojilo tomaževa žlindra in pa super* fosfat z nekoliko kalijeve soli. Koliko tega gnojila naj se rabi, pove vsaka »Pra* tika«.
V vinogradu obstoja glavno opra* vilo v okopavanju in gnojenju trt. Sedaj imamo čas za to opravilo. Kot gnojilo naj se uporablja domač gnoj, kateremu lahko dodamo nekoliko superfosfata.
Istočasno moramo skopati vse one trte, ki jih mislimo nadomestiti z novimi. Tu* di jamice za nove nasade moramo že se* daj skopati, tako, da bomo spomladi trte kar zasipali.
V sadovnjaku moramo sedaj opraviti ona opravila, ki smo jih opisali v novembrovi številki v posebnem član* ku. Izvršimo v resnici vsa ta opravila, da bomo imeli od sadnega drevja čim večje dohodke, ki so nam tako nujno potrebni.
Ako ne bomo preskrbeli za nove dohod* ke, bomo šli vedno bolj navzdol z našim gospodarstvom in ne bo ostalo drugega, kot da gremo po svetu s trebuhom za kruhom.
Sadno drevje pa nam lahko da lepe do* hodke, a moramo sadno drevje tudi ne* govati. Brez nič ni nič.
Si li že preskrbel, da dobiš pravočasno sadike za pomladno sajenje? Si že našel cepiče, katere misliš vcepiti na drevesa, ki ti slabo rode?
V vrtu mora biti zemlja prekopana in pokrita z dobrim hlevskim gnojem, da bo takoj spomladi pripravljena sprejeti vase seme in zelenjadne sadike. Sedaj tudi pripravljamo tople gredice, kamor bomo posejali seme za presajanke.
Paziti moramo na zelenjavo, ki nam je še ostala. Solato endivijo moramo spra* viti v klet, da ne premrzne. Ono zelenja* vo, katero že imamo v kleti moramo pre* gledati in odstraniti vse nagnito, poseb* no pa nagnite zeljnate glave. — V toplem delu dežele že nastopa čas setve zgodnje* ga graha in sajenja čebulčka.
V hlevu moramo naziti tudi v tem mesecu na snago in na prezračevanje. V zimskem času kaj rada nastopi slinavka in parklievka. Onemogočimo jo na ta način, da ne puščamo v hlevu kupov gno* ja in da preskrbimo reden odtok gnojni* ci, potem pa da ne gonimo živine na skupna napajališča in da ne stičemo mnogo po tujih hlevih.
V kleti. Kdor še ni pretočil novega vina, naj ga pretoči. Paziti moramo na barvo vina, posebno na rujavenje vina, o katerem smo že ponovnokrat pisali. Sploh moramo paziti, da je na5e vino zdravo, ako pa kaže kakšno napako, jo moramo odpraviti. Kdor si ne .zna po* magati. naj vpraša za sve* str okovnjaka, a skrb' naj da bo > ino na<\>vii > in zdravo.
N a d o m u. Bliža se praznik Preroje* nja človeškega rodu. Tudi z ozirom na naše gospodarstvo se moramo preroditi, ker zavedati se moramo, da ako si ne bo*
mo sami pomagali, bomo zastonj iskali pomoči od drugod. V Novem letu naj ne bo zapravljanja, nezmernega popivanja, pač pa smotreno delo in zmernost, kjer je gospodarska rešitev našega kmetskega stanu.
Ohranjenje kmetijskega orodja.
Dobremu gospodarju traja kmetijsko orodje več let nego nemarnemu. Zakaj? Zato ker dober gospodar pazi na svoje orodje, nemaren gospodar pa je vrže v kot.
Kmetijska razstava v Čedadu.
Začetkom meseca septembra se je vr? šila v Čedadu kmetijska razstava, kjer je bilo zastopano v znatni meri tudi na? še ožje gospodarstvo. Razstavili so mno? gi naši posamezniki kakor tudi zadruge. Odlikovanja so odnesli v posameznih oddelkih med drugimi sledeči domačini:
S ad j a r s t v o: Štemberger Ciril, Vo? dopivec Ivan, Ferjančič Rudolf. Kragelj Ivan, Klemenčič Anton, Palk Andrej, Vrčon Franc. *
Konservirano sadje: Kristan? čič Ivan, Medana.
Grozdje:	Marc Alojzij, Šturje;
Zucchiati Anton, Medana: Kristančič Ivan, Škrbec Just, Rihenberk: Vouk Av? gust, Gradišče; Gospodarska zadruga, Dobravlje.
Drevesnice in trtnice: For? čič Ivan, Preserje pri Komnu.
Vrtnarstvo: Pičulin Andrej, Vr? tojba.
Kmetijsko gospodarstvo: Terčelj Rudolf, Ajdovščina.
Mlekarstvo: Mlekarska zadruga na Livku (za maslo).
Čebelarstvo:	Slov. čebelarska
zadruga v Gorici.
Žitarstvo: inž. Mayer Karl, Lože.
Pri precenjevanju razstavljenih pred?
Vse kmetijsko orodje, pa naj si bodo stroji ali samo lopate, moramo po od? rabi lepo očistiti in obrisati. Predvsem ne sme biti orodje mokro ali obdano z vlažno zemljo. Vlaga je največji so? vražnik železa, ker pospešuje razvoj rje.
Posebno dragocenega orodja pa ne zadostuje samo očistiti oziroma posu? šiti, moramo ga tudi namazati, najbolj? še z vazelinom. Zelo dobro mazilo si lahko pripravimo sami iz 3 delov svinj? ske masti in enega dela drevesne smole.
Tudi po orodju spoznamo dobrega gospodarja.
metov se je dogodilo tudi par pomot, in tako se je popolnoma prezrlo žganje žganjarske zadruge v Dornbergu, ki ima priznano dobro kapljico, katere nima nikdar dovolj za svoje odjemalce, ki se vedno bolj množijo. O drugih napakah ne bomo govorili.
Lovska razstava v Gorici.
ki se je vršila v letošnjem septembru ie bila lepa, posetnikov je bilo zadovoljivo število, zgube odbor najprej ne bo imel. Na razstavi je bil zastopan predvsem slovenski del dežele, ki je odnesel tudi najle”ša darila, diplome in kolajne. Med odlikovanci moramo omeniti tudi Čev? ljarsko zadrugo v Mirnu pri Gorici, ki je razložila zelo trpežne in čedne lovske čevlje.
Izseljevanje v Zedinjene države
iz Italije je precej zanimivo. V prošlem proračunskeih letu se je priselilo iz Ita? lije v Zedinjene države 6000, vrnilo v Italijo pa 26.000 izseljencev, torej za 20 tisoč več. Listi pišejo, da bi morale Ze? dinjene države povišati italijanski kon? tingent — število izseljencev iz Italije v Zedinjene države za ono število, ko? likor se jih vrne v domovino.
[ Gospodarski drobiž in razno 111111
Magazzini Generali v Trstu,
to so velikanska skladišča, ki se naha;a'o v prosti luki Trsta, preidejo v kratkem iz državne roke v zasebno upravo. Upra* vitelj bo poseben konsorcij, katerega člani so med drugim pokrajine Furlanih ja, Trst in Istra, občina Trst, Trgovska zbornica v Trstu, Zveza paroplovnih družbo v Trstu, Zveza trgovcev, Zveza industrij alce v in Zveza špediterjev v Trstu. Država hoče prepustiti omenjena skladišča zasebnikom zato, ker ima z upravo v lastni režiji precejšnjo zgubo.
Pridelek pšenice
v Italiji je znašal v 1. 1925. nad 65 in pol milijonov q. V letu 1924. se je pridelalo 18 milijonov q manj. V srednjem je bilo pridelanih 14 q zrnja na lisr ali 5 q na njivo,
Kovani drobiž v Jugoslaviji.
Kot so zginile pri nas iz prometa nov« čanice*cunje po 1 in 2 liri, tako zginjajo tudi V Jugoslaviji one od 1/4, Vs in 1 di* narja, ki so bile še slabše nego ital.
Živinoreja v Jugoslaviji.
Po statistiki poljedelskega ministrstva v Eeogradu je bilo v Jugoslaviji kon= cem leta 1924.
1,041.329 konj in
3,786.061 glav goveje živine.
Največ konj redijo na Hrvatskem, v Vojvodini in v Bosni, najmanj pa v Čr* nigori.
V 1. 1924. je bilo izvoženih iz Jugosla* vije 56.475 konj in 83.878 kg konjskega mesa. Goveje živine (žive in mesa) pa je bilo izvoženo za 922 milijonov di* narjev.
714 milijonov lir dnevno
zakadimo v Italiji. Država nima nobene tako »fajn« molzne krave, kot je tobačni monopol, ki vrže državi letno skoraj 3 milijarde lir.
Stara kokoš
ne plača hrane. Kokoš plača hrano, ako znese na leto vsaj 80 jajec. Za staro kokoš moramo smatrati vsaktero, ki je prekoračila 38 mesecev starosti.
   mn: n uii-.,..    	.	,......
Ob zaključka četrtega letnika.
Naš »Gospodarski lisi« zaključuje s to številko četrto leto svojega obstanka.
Naraščajoče vrste naročnikov nam po: trjujejo zavest, da je naš list na pravi poti. A naša zadovoljnost je občutek de: lavca, ki gleda sicer z zadoščenjem na izvršeno delo, obenem pa misli na delo, ki ga še čaka.
Naše delo je posvečeno našemu ljud: stvu. Pričakujemo zato od našega ljud: stva, da nas v priznanje našega truda podpira. Širite naš list še bolj in koristili boste ne listu ampak sebi in našemu ljud: stvu.
Poživljamo naše zadruge, da skušajo spraviti svoje glasilo v hišo vsakega na: šega kmeta, poživljamo naša prosvetna društva, da seznanijo z našim listom vsa: kega društvenega člana.
Očetje : gospodarji! Naš list Vam skuša biti čimboljši prijatelj in sveto: valeč, plačajte nam naše prijateljstvo
s tem, da ga daste v roke svojim sinovom, bodočim gospodarjem, naj črpajo že v zgodnji mladosti iz njega nauke, potreb: ne za bodoče čase.
Zraven druge izobrazbe je vsakemu našemu kmetu, zadrugarju, društveniku, nujno potrebna gospodarska izobrazba. Če dvignemo splošno gospodarsko pr o? sveto našega človeka, dvignemo tudi moč vseh naših organizacij, ker jih bodo vos dili vedno bolj sposobni možje.
Naprej torej z vzajemnimi močmi in naše skupno delo naj blagoslovi večni Bog!
Vsem želimo srečen Božič in naj z no: vorojenim Detetom rasejo v bodoče leto naša in Vaša dobra dela, da bo novo leto vsemu našemu ljudstvu v resnici blago: slovljeno.
Uredništvo in uprava Gospodarskega lista.
Umetna gnojila
Tomaževo žlindro Superfosfat Kalijevo sol Čilski soliter Zvepleno-kisli amonijak Kalcijev cianamid Modro galico Žveplo
Seme ajde in druga žitna semena
naročite in dobite pri
Zadružni Zvezi v Gorici
Corso Verdi 37, telefon 283
Gospodarske knjige:
Belle: Sadjarstvo 430 strani s 165 slikami
Humek: Praktični sadjar 410 strani s 116 slikami
Humek: Domači vrt, 195 strani in s 71 slikami
Domači živinozdravnik
Domači zdravnik
Nasveti za hišo in dom
Naše gobe
Reja domačih zajcev
Umni čebelar
Navedene in druge knjige, kakor tudi najrazličnejše tiskovine, za župne, županske, šolske in druge urade, papir, razglednice itd. itd. dobite pri
Katoliški knjigarni v Gorici
Via Carducci št. 2 (Gosposka ulica)
Odgovorni 'urednik: ing. agr. Josip Rusija. Tisk »Zadružne tiskarne« v Gorici