Štajerski
Ptuj, četrtek, 28. oktobra 2004
letnik LVII . št. 43 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 280 SIT Natisnjenih: 12000 izvodov ISSN 7704-01993
Ptuj
Terme na poti k vrhu Stran 3
Ormož
Poslanec Vili Trofenik Stran 4
Trnovska vas	Ptuj
Trinajst novih delovnih mest Vinograd ni več »mestni« Stran 5	Stran 11
Rokomet
Prihajajo evropski velikani Stran 25
Priloga . Stran 7, 8, 9
Varčujmo z energijo Kurimo z biomaso
Foto: Črtomir Goznik
Pred dnevom reformacije, 31. oktobrom, so na Mestnem trgu v Ptuju znova spomnili na pomen tega praznika za obstoj Slovencev.
RADIOPTUJ
89.8»98,2"I04t3
Sela, Vitomarci, Zetale . Kulturni maraton
Tri dni plesa, petja, igranja ...
Ob koncu prejšnjega tedna je Obmo~na izpostava sklada kulturnih dejavnosti Ptuj skupaj z Zvezo kulturnih društev Ptuj, Kulturnim društvom Sela, PGD Vitomarci in Občino Žetale pripravila kulturni maraton, ki se je odvijal v petek na Selih, v soboto v Vitomarcih in v nedeljo v Žetalah.
Nastopilo je kar petinšestdeset ljubiteljskih skupin s področja ljudskega petja in godčevstva, folklore, zborovstva, tamburaš-tva, prvič pa so se na kulturnem maratonu s krajšimi teksti predstavile tudi ljubiteljske gledališke skupine.
Na Selih se je predstavilo 24
skupin. Zaplesali so mladi plesalci iz Dolene in Lancove vasi ter tudi starejša folklorna skupina iz Lancove vasi. Med nastopajočimi je bilo največ ljudskih pevcev. Zapeli so Kopači iz Pod-lehnika, pevci Društva upokojencev Grajena, pevci FD Lancova vas, pevci Trta KUD Maksa Fur-
jana Zavrč, pevci FD Rožmarin iz Dolene, pevci in pevke KPD Stane Petrovič Hajdina, Vinogradniki iz Vidma, Stari prijatelji iz Kicarja, pevke DU DPD Svoboda Ptuj, pevke KD Sela in Trsten-ke iz Podlehnika. Zagodel je trio Vlada Korena, zapeli pa so tudi trije pevski zbori: MePZ DU DPD


Da Vas to zimo ne bo zeblo
TEVE
Svoboda Ptuj, MePZ DU Ivan Rudolf Breg ter Moški pevski zbor Rogoznica, predstavile so se tudi Spominčice iz Ptuja, najštevilnejša skupina pa je prišla iz Vidma, nastopili so videmski tamburaši ter pevci. Za prijetno popestritev so poskrbeli gledališčniki iz Skorbe in Vidma.
V soboto je v Vitomarcih nastopilo petnajst ljubiteljskih skupin. Predstavili so se: otroška in mladinska recitatorska skupina KUD Vitomarci, pevci Društva invalidov Kidričevo, pevke iz Dornave, Juršincev, Zavrča, De-strnika in Leskovca, kvintet Dur iz Rogoznice, pevci iz Male vasi,
Mladi v Lancovi vasi nadaljujejo folklorno tradicijo.
Foto: FI
Vitomarcev, folklorna skupina iz Dolene, trio Vetrnica iz Male vasi, zapel pa je tudi MPZ Polenšak ter Destrniški kvintet.
V Žetalah je nastopilo največ skupin v okviru kulturnega maratona. Predstavili so se: Lutka lutkica OS Podlehnik, pevke Zarja in DU iz Lovrenca na Dr. po-
Ptujsko Martinovanje
PIŠČANEC IN VINO
10. -11. novembra 2004 v ptujski kleti, Vinarski trg i, Ptuj
Vstopnina 2000 sit za celi dan, za vse, l<ar lalil<o poješ, in za vse, kar laiiko popiješ.
:dnik Bë Gostinstvo PP
PTUJS

.LET
PenitjiinaF
lju, pevke iz Kidričevega (DU in DPD Svoboda), Markovcev, Sto-perc, Majšperka ter Žanjice iz Cirkovc. Predstavili so se še: skupina za ohranjanje šeg in navad Podlehnik, tamburaši iz Majšper-ka, ritmično plesna skupina iz Podlehnika, Vesele Polanke iz Cirkovc, dramska skupina DPD Svoboda Majšperk, dramska skupina PD Cirkovce, otroška folklorna skupina Klopotec iz Ptuja, godba treh vasi iz Lovrenca na Dr. polju. Zapeli so pevci iz Sto-perc, Cirkovc, Fantje treh vasi iz Lovrenca na Dr. polju, prisluhnili pa smo tudi pevskim zborom: MePZ iz Cirkovc in Majšperka, ŽePZ iz Žetal ter MoPZ iz Maj-šperka ter Budine. Nastopila je tudi vokalna skupina Utrinek in godba Pepi krulet iz Cirkovc.
Kulturni maraton je vodil Peter Kirič, na Selih je nastopajoče in obiskovalce pozdravil videm-ski župan Friderik Bračič, v Žetalah pa Anton Butolen.
9770040197060
Ljubljana • 11. kongres Slovenskega zdravniškega društva
Najvišje odličje prim. doc. dr. Jožetu Neudauerju
V Veliki dvorani Gospodarske zbornice Slovenije v Ljubljani je bil 15. oktobra 11. kongres Slovenskega zdravni{kega dru{tva in njegova že 141. skupščina od ustanovitve v letu 1861.
!■ Vb
Vseh članov ima preko štirih tisoč. Članstvo je prostovoljno. Zdravniško društvo Ptuj—Ormož deluje od leta 1950, ima 102 člana. Vodi ga Antonija Neubauer Potočnik, dr. med., spec., ki se je kot zastopnica društva tudi udeležila kongresa in skupščine, ki je bila letos volilna, zato je imelo ptujsko društvo tudi dva elektorja. Po pravilih elektorje izbirajo na vsakih 50 članov, elektorstvo je letos pripadlo Karmen Pišek Suta, dr. med., spec., in primarij Jožici Re-berc, dr. stom., spec. Dosedanji predsednik Slovenskega društva Pavel Poredoš, dr. med., spec., bo stanovsko organizacijo slovenskih zdravnikov vodil tudi v bodoče.
Okrepiti skrb za stare
V stanovskem delu kongre-
sa so letos razpravljali na temo "Slovenski zdravniki, zdravstvo in Evropa", v strokovni temi pa o starosti, staranju in skrbi za stare, kjer Slovenijo čakajo novi izzivi in naloge glede na ugotovitve, da je to področje precej zanemarjeno. Stevilo starostnikov tudi pri nas tako kot v svetu nenehno narašča. Do leta 2010 naj bilo starih nad 65 let že 18 odstotkov prebivalcev Slovenije.
V Sloveniji je zelo dobro razvita skrb za novorojence, vrt-čevsko in šolsko populacijo, na starostnike pa se pozablja. Ni pomembno samo podaljševanje življenjske dobe, pomembna je tudi kakovost življenja v starosti, so poudarili slovenski zdravniki na letošnjem kongresu. Slovensko zdravniško društvo je v svoji strokovni temi, ki jo je obdelalo celovito, opozorilo na vrzeli v celoviti skrbi za stare. Med svoje sklepe je
Majsperk • 18. seja sveta
Proračun nižji za 26 odstotkov
Svetniki občine Majšperk so v četrtek, 21. oktobra, na 18. redni seji sklepali in odločali o enajstih točkah dnevnega reda, med drugim o rebalansu proračuna, ki je nižji za 26 odstotkov, ter čestitali županji Darinki Fakin k opravljenemu doktoratu.
Po uvodnem delu ter potrditvi zapisnikov 17. redne in 8. ko-respondenčne seje sveta so po krajši razpravi v drugi obravnavi v predloženi obliki sprejeli odlok o ustanovitvi javnega Zavoda Zdravstveni dom Ptuj.
Soglašali so tudi s predlogoma odlokov o ustanovitvi javnih zavodov Osnovna šola dr. Ljudevita Pivka in Glasbena šola Ptuj, vendar želijo izvedeti, kje je, če sploh je, zakonska osnova za to, da javni zavodi zaračunavajo soustanoviteljem najemnino za prostore.
Po krajši obrazložitvi županje Darinke Fakin so soglašali s spremembami in dopolnitvami odloka o občinskem proračunu za letošnje leto, v katerem načrtujejo dobrih 678 milijonov prihodkov. Po rebalansu so namreč občinski prihodki nižji za 26 odstotkov, predvsem zaradi zamude pri podpisu pogodb za sofinanciranje projektov izgradnje vodovodnega sistema in čistilne naprave, zaradi česar letos še ne pričakujejo sredstev države in iz programa Phare. Temu so prilagojeni tudi vsi letošnji odhodki, ki so za podoben odstotek nižji od načrtovanih.
V nadaljevanju so majšperški svetniki po zanimivi razpravi soglašali tudi z obsežnim predlo-
gom tarifnega sistema storitev javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki. Vendar so pri tem menili, da se lahko prične nov tarifni sistem uporabljati šele po sprejemu sklepa o uskladitvi cen, saj menijo, da gre dejansko za njihovo več kot 10-odstotno povišanje.
Soglašali so tudi s podelitvijo koncesije za opravljanje javne zdravstvene dejavnosti neurgen-tni prevozi z reševalnimi vozili podjetju Rešilc M&M, d. o. o., iz Radelj ob Dravi. Na predlog Komunalnega podjetja Ptuj so soglašali s 3,2-odstotnim povišanjem cene vode, za 5,6 odstotka pa so povišali tudi povračila za priključek na kanalizacijsko omrežje v občini Majšperk, ki ne znaša več 250.000 tolarjev na en priključek, ampak 1100 evrov v tolarski protivrednosti na dan plačila.
Med pobudami in vprašanji pa velja posebej omeniti, da je podžupan Cveto Pepelnik v imenu vseh svetnic in svetnikov čestitali županji Darinki Fakin za opravljen doktorat iz tehničnih znanosti s področja tekstilne tehnologije, ki ga je uspešno zagovarjala teden dni pred tem na Fakulteti za strojništvo Univerze v Mariboru. Čestitamo!
M. Ozmec
Foto: Črtomir Goznik
Antonija Neubauer Potočnik, dr. med., spec. pediatrinja, predsednica Zdravniškega društva Ptuj-Ormož
tudi zapisalo nujnost ustanovitve geriatrične ustanove, ki bo skrbela za izobraževanje za potrebe skrbi za starejše, za njihovo vodenje in zdravljenje že pred diplomo družinskega zdravnika in po njej. Starost je specifična po boleznih, specifično pa je tudi zdravljenje
starejših bolnikov. V okviru celovite obravnave starosti, staranja in skrbi za stare so slovenski zdravniki še posebej poudarili, da je potrebno okrepiti zdravstveno varstvo v domovih za starejše, predvsem pa izboljšati zdravstveno varstvo na domu, saj so problemi starejših, ki živijo doma, ponavadi večji od tistih, ki jesen življenja preživljajo v domovih, pa naj gre za osamljenost in same medicinske probleme. Predvsem se mora več narediti pri okrepitvi nege doma in vlogi družinskega zdravnika pri tem ter v okviru preventive. Kot je povedala Antonija Neubauer Potočnik, dr. med., spec., jo je kot izkušeno zdravnico zelo presenetil podatek, da se 80-letni bolnik že po treh dneh bivanja v bolnišnici povsem "izgubi", tudi to je eden od pokazateljev, zakaj je potrebno nego na domu okrepiti. Bolezen našega časa
pa je tudi vse večji prepad med generacijami.
Vsaka štiri leta na kongresu Slovenskega zdravniškega društva podelijo priznanje Marka Gerbca, najvišje odličje, ki ga društvo podeljuje. Namen priznanja je pospeševati in poudarjati strokovne in organizacijske dosežke članov Slovenskega zdravniškega društva ter dati priznanje tistim članom, ki so s svojim izjemnim delom dosegli izredne dosežke na področju zdravstvenega varstva in negovanja človeških vrednot ter bistveno pripomogli k napredku in uveljavitvi Slovenskega zdravniškega društva in medicinske kulture in stroke na Slovenskem. Letošnje odličje Marka Gerbca je prejel Ptujčan prim. doc. dr. Jože Neudauer. Častna članica SZD pa je postala prim. Jožica Reberc, dr. stom., spec., ki se je še posebej uveljavila na področju zobozdravstvene
preventive.
Predsednica ZD Ptuj-Ormož je povedala, da se člani srečujejo vsaj enkrat mesečno na strokovnih srečanjih in predavanjih, ki jih pripravljajo strokovnjaki od drugod, vse bolj pa se kot predavatelji oziroma razlagalci posameznih strokovnih tem oglašajo domači zdravniki. Glavni poudarek društvenega delovanja je na izobraževanju in skrbi za moralno-etično neoporečnost zdravništva. Preko glavnega odbora pa je zagotovljeno sodelovanje s Slovenskim zdravniškim društvom. To ima pomembne naloge predvsem na področju izobraževanja, aktivno pa sodeluje pri pripravi novih programov specializacij, novih strokovnih smernic in tudi posebnih strokovnih znanj, čeprav je to v domeni strokovnih kolegijev, pa ima SZD možnost sodelovati.
MG
Evropska unija in mi • Zanimivosti iz raziskav
O Evropejcih malo drugače
Nemci veljajo za najbolj sposobne, hkrati pa tudi za najmanj prijazne Evropejce, kaže javnomnenjska raziskava, ki jo je med 4000 anketiranci iz 19 evropskih držav opravila ameriška revija Reader's Digest. Rezultati so pokazali tudi, da so Italijani daleč najbolj priljubljeni, Britanci naj bi imeli največ smisla za humor, Nizozemci pa naj bi bili najbolj strpni.
Dobra petina vprašanih z Nemčijo povezuje glasnost in nacionalistični način obnašanja, po drugi strani pa Nemcem prebivalci drugih evropskih držav priznavajo veliko pridnost. Skoraj polovica anketiranih je menila, da so med vsemi Evropejci prav Nemci najbolj pridni in sposobni — kljub precejšnjim gospodarskim težavam, s katerimi se ubada država. Na drugem mestu po pridnosti je Svica — tako se je opredelilo 11 odstotkov vprašanih. Pri Italiji je bilo v ospredju več značilnosti. Evropejci zelo cenijo njeno kuhinjo, omenilo jo je kar 40 odstotkov vprašanih, ker je precej več kot denimo pri Franciji, kjer njihovo hrano ceni 23 odstotkov anketiranih. Italija velja tudi za deželo, v kateri bi večina Evropejcev najraje živela in katere prebivalci bi radi bili. Za 34 odstotkov vprašanih pa naj bi bili Italijani tudi najbolj spolno privlačni ljudje.
Na drugo mesto po priljubljenosti se je po anketi Reader's Di-gesta uvrstila Španija, na tretje pa Francija. Najmanj simpatični so po prepričanju Evropejcev Poljaki, Rusi, Madžari in Slovaki. Kako simpatični smo ostalim Evropejcem Slovenci, anketa ne govori.
V eni najbolj priljubljenih kuhinj sveta izdatki za nakup mesa, v glavnem junetine in svinjine, predstavljajo kar 22 odstotkov stroškov, ki jih povprečna italijanska družina porabi za hrano, kažejo podatki italijanskega in-
štituta za tržišče kmetijskih in živilskih izdelkov. Zanimivi podatki prihajajo tudi iz Francije, kjer obožujejo sire. Da sir postaja pri Francozih vedno bolj priljubljen, trdi francoski Nacionalni center za mlekarsko industrijo, ki je rezultate nedavne raziskave objavil ob otvoritvi kmetijskega sejma v Parizu. V manj kot petnajstih letih je namreč letna poraba sira na prebivalca v državi, ki se sicer ponaša z več kot 400 vrstami sira, narasla s 15,2 na 24,6 kilograma. Francija je z 1,8 milijona ton letno največja proizvajalka sira v Evropi, pred Nemčijo (1,7 milijona ton) in Italijo (1,2 milijona ton). Francoski izvoz sira znaša 502.000 ton, uvoz pa 199.000 ton letno.
Med sladkosnede narode Evrope raziskave uvrščajo Škote. Ti dandanes, kot je pred časom zapisal britanski časnik The Times, zelo obožujejo sladko, zelo sladko hrano, saj je nadvse priljubljen postal čokoladni sendvič. Desert, ki ga je kot prvi ponudil nek hotel, je v zadnjem času postal priljubljen po celotni Škotski. Gre za dve rezini belega kruha, s čokolado na sredini, ki jih pomočijo v raztopljeno maslo, ocvrejo in prelijejo s tekočo čokolado in sladkorjem. Zraven pa sodi še vanilijev sladkor. Svojstven sendvič ima več kot 1000 kalorij, kar je polovična dnevna priporočena vrednost za ženske. Strokovnjaki za prehrano nad zadnjo muho Škotov niso navdušeni, saj Bri-
tanci že tako veljajo za najdebe-lejši narod v Evropski uniji.
Manj pregrešni kot Škoti, vsaj kar se hrane tiče, naj bi bili v Španiji, kjer so se nedavno tega zbrali strokovnjaki za prehrano iz vsega sveta na prvi Mednarodni konferenci o olivnem olju in zdravju. Mediteranska prehrana je namreč znana po svoji bogatosti in raznolikosti okusov ter vitaminov: sveža zelenjava, ribe, kozarček ali dva vina in seveda olivno olje. Španci naj bi bili zaradi tovrstne prehrane kar trikrat manj v nevarnosti, da zbolijo za kakršnokoli boleznijo srca in ožilja kot drugi prebivalci Evrope, predvsem zahodne in severne. Španci menijo, da se imajo za to zahvaliti svojim olivam. Vendar pa je nova študija pokazala, da imajo olive še celo večji učinek na zdravje ljudi. Pospešujejo razvoj čvrstosti kosti, preprečujejo
raka na črevesju in raka na prsih, Alzheimerjevo bolezen in podobno.
Skupna vsem narodom v Evropski uniji je po podatkih Mednarodne diabetične zveze za evropsko regijo (IDF) sladkorna bolezen ali diabetes. V državah Evropske unije s sladkorno boleznijo živi že več kot 30 milijonov ljudi. Glede na ugotovitve strokovnjakov na letošnji generalni skupščini to v povprečju predstavlja 7,5 odstotkov prebivalcev posamezne države članice EU. Diabetes je po ugotovitvah zdravnikov postal v Evropi vodilni razlog za smrt ter hitro naraščajoč bolezenski problem, ki ga je zelo težko držati pod nadzorom. Predstavlja namreč do štirikrat večje tveganje za bolezni srca in ožilja ter je danes največkrat razlog za srčni napad ter kap. Pripravila Anemari Kekec
Evropska unija je pred dnevi napovedala hud boj proti kajenju v združeni Evropi. Kajenje je po podatkih Evropske komisije namreč edini večji povzročitelj smrti, ki se mu je z zdravstveno osveščenostjo povsem mogoče izogniti. Po uradnih podatkih EU vsako leto zaradi kajenja umre več kot 650.000 Evropejcev. Raziskave kažejo, da za zdravljenje bolezni, povezanih s tobakom, Evropa letno porabi 100 milijard evrov ali odstotek bruto domačega proizvoda. Po ocenah zdravstvenih strokovnjakov Unije 25 odstotkov smrti zaradi raka in 15 odstotkov vseh smrti v EU povzroči kajenje. Evropska komisija zato z novo kampanjo proti kajenju od članic Evropske unije zahteva, naj različnim opozorilom na cigaretnih škatlicah, da kajenje škoduje zdravju, dodajo grafične ponazoritve — od strašljivih do šaljivih; na primer podobe obolelih pljuč ali trupla v mrtvašnici.
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02) 740 23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak četrtek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomo~nica odg. urednika: Viki Klemenčič Ivanuša. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehni~ne redakcije: Slavko Ribarič. Grafl~no-tehni~ni urednik: Jože Mohorič. Celostna podoba: Imprimo, d.o.o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik8amis.net, nabiralnikSradio-tednik.si. Oglasno trženje: Mali oglasi: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnikSradio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocilaSradio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Sanja Bezjak (02) 749-34-39, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: wwwradio-tednik.si, www.tednik.si, wwwradio-ptuj.si. Cena izvoda je 280 tolarjev Celoletna naročnina: 14.050 tolarjev, za tujino 26.530 tolarjev. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročeni^ fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV. Uradni list 23.12.1998, št. 89.
Ptuj • Terme Ptuj na poti k vrhu
Priznanja za poslovne odločitve
Jesenski dnevi so prinesli Termam Ptuj nekaj priznanj, ki samo potrjujejo, da so na dobri poti, na poti proti vrhu slovenske zdraviliške ponudbe in so posledica kvalitetnih poslovnih odloCitev ter pospešenega uresniCevanja razvojnih projektov v zadnjih dveh letih.
Najprej so prejeli priznanje za prvo mesto med manjšimi in srednjimi termalnimi kopališči v Sloveniji. Gre za akcijo RTV Slovenija in desetih nekomercialnih radijskih postaj Slovenije. To priznanje so prejeli
že tretjič zapored. V torek, 26. oktobra, pa so v Laškem prejeli priznanje za drugo najbolj urejeno zdravilišče v Sloveniji.
Na to priznanje so še posebej ponosni, poudarja direktor Andrej Klasinc, saj so ga pre-
Foto: Črtomir Goznik
Najdaljši, največji tobogan v Sloveniji, zaslužen tudi za povečanje števila kopalcev. V najboljši kopalni sezoni doslej jih je bilo do konca septembra kar 232 tisoč.
jeli v zelo hudi konkurenci 12 manjših in srednjih zdravilišč. Lani so bili v tej konkurenci zadnji, ker so jim ocenjevalci ""zamerili", da so sredi gradnje. 4. novembra pa bodo na Ptuju, v domačem okolju, prejeli priznanje za najbolj urejen avto-kamp v Sloveniji. Tudi na tem segmentu svoje ponudbe se trudijo izboljšati kvaliteto ponudbe. Letos so uredili novo recepcijo s trgovino, obnovili sanitarije in logistiko. Do naslednje sezone bodo število kam-pirnih mest povečali za dobro tretjino, zdaj jih je 90. Ptujski avtokamp sodi med kampe kategorije A.
Letošnja sezona je kljub statistično slabemu vremenu najboljša v vseh 29 letih. Do konca septembra so našteli 232 tisoč kopalcev. V doslej najboljši sezoni so jih imeli v celem letu 190 tisoč. V strukturi gostov prevladujejo tujci, ki so udeleženi s skoraj 60 odstotki. Takšno razmerje želijo obdržati tudi v bodoče. Dobri rezultati
Jursinci • Ze dvanajsti zahvalni dan
Tokrat srčna kraljica
V nedeljo so v Juršincih pripravili že dvanajsti zahvalni dan.
Prireditev je pripravilo društvo za ohranjanje in razvijanje dediščine Juršinci, ki ga od ustanovitve vodi Marta Toplak. V njegovem okviru deluje tudi folklorna skupina. Društvo deluje šest let in ima okrog štirideset članov
Ob zahvalnem dnevu vsako leto predstavijo tudi kraljico posameznega področja. Tokrat so se odločili za kraljico dediščine, srčno kraljico dediščine Juršin-cev. S tem hočejo, kot je dejala predsednica društva, čim več povedati o svojem kraju, opisati slovenjegoriškega Prleka, ki je bil vedno odprt, širok in gostoljuben človek, poln ljubezni in dobrote. Letošnja srčna kraljica je Silva Kokol, aktivna članica društva. To je torej že dvanajsta
Letošnja srčna kraljica
kraljica, do sedaj so bile kraljice vedno neporočena dekleta, izjema je bila kraljica gospodinj.
Predsednica nam je tudi povedala, da imajo tudi v bodoče še vizijo za posamezne kraljice, predstavili še niso kar nekaj vasi iz juršinske občine.
Nedeljska prireditev se je odvijala v prekrasnem jesenskem dnevu, ki pa je mnoge, zaradi trgatev, od prireditve tudi odvrnilo.
Sicer pa je nedeljska prireditev v Juršincih potekala po tradicionalnem programu. Najprej je bila zahvalna maša, zahvala darov, ki jih vsako leto dajejo kraljice na oltar. Osrednja prireditev je povorka, kjer se predstavi in spregovori tudi nova kraljica, bilo pa je tudi tekmovanje v pridelkih. Prireditev je namenjena predvsem zabavi in srečanju.
Franc Lačen
Foto: Črtomir Goznil<
Andrej Klasinc, direktor Term Ptuj: "Priznanje smo prejeli tudi za drugo najbolj urejeno zdravilišče v Sloveniji."
poslovanja jim bodo omogočili razvoj takšnega kopališkega produkta, ki se bo pozitivno odrazil tudi v razvoju mesta in okolice.
Poletno kopalno sezono 2005 bodo pričeli 23. aprila. Priprave nanjo že potekajo. Med drugim urejajo amfiteater, ki bo sprejel 800 obiskovalcev, kjer bo čez dan potekal animacijski program z gostinsko ponudbo, ob večerih pa ga bodo spremenili v velik prireditveni prostor s pokritim odrom. V okviru priprav na 30-letnico poslovanja, ki jo bodo proslavili 10. avgusta 2005, bodo obnovili tudi plato obstoječega starega dela zunanjega kopališča, kjer bodo zgradili tudi velik otroški bazen. Naložba bo veljala 100 milijonov tolarjev. Septembra leta 2005 pa bodo pričeli graditi prvi hotel kategorije štirih zvezdic z 250 posteljami, z bazenskim kompleksom in zdraviliškim delom ter kon-
Uvodnik
Kdo je kdo?
Skoraj mesec dni je že preteklo od drža-vnozborskih volitev, na katerih smo izvolili četrto generacijo poslancev, še vedno pa uradno o sestavi vlade ne vemo nič. Prve informacije smo dobili minuli petek, ko so novi poslanci na prvi seji izvolili nove prve violine državnega zbora. Zanimivo je tudi, da se strankarski veljaki še vedno ne morejo dogovoriti, kdo je volitve izgubil in kdo jih je dobil. Bivši predsednik države in predsednik kapitalsko močne in prikrite politične organizacije pravi, da LDS volitev ni izgubila, ampak se je le iz sredine pomaknila v levo. Zanimiva pa je tudi njegova ocena, da poleg stabilne vlade potrebujemo konstruktivno opozicijo. Zakaj naenkrat tolikšna skrb za opozicijo?
Tudi v Zboru za republiko trdijo, da so bili pred volitvami prepričani v zmago treh pomladnih strank in tudi v to, da bodo te tri stranke sposobne same oblikovati vlado, kljub tem izjavam pa v Zboru po volitvah ni bilo čutiti pretiranega veselja. Podobno kot pri Forumu 21 se tudi pri Zboru za republiko vedno jasneje kaže vpletenost v politiko in vedno bolj jasno je, da bo Zbor intelektualno družbeno zaledje nove koalicije. Vedno glasnejše so tudi govorice o notranjih sporih v skoraj v vseh političnih strankah. Nekateri člani ZLSD in DeSUS nasprotujejo povezovanju z Janšo, tudi v SDS vsi poslanci niso zadovoljni, da si je Janša okrog sebe pričel postavljati "zveste vojake", šušlja se, da tudi v NSi niso povsem zadovoljni s koalicijskim partnerjem, SLS ima pripombe na osnutek koalicijske pogodbe itd.
Vsekakor pa bo izvolitev človeka za predsednika državnega zbora, ki je v državnem zboru bral domobransko zaprisego, še povečala razkol med levico in desnico, pa tudi med vzhodom in zahodom države, saj Štajerce, Prek-murce in še koga bolj kot to, ali so imeli domobranci radi domovino, zanima, kdaj se bosta Štajerska in Prekmurje tako hitro razvijala kot ljubljanska pokrajina. Samo upamo lahko, da se tokrat slabe poteze in politične napake Bajukove vlade ne bodo ponovile.
Zmago Šalamun
gresnim centrom.
Zadovoljni so z odzivom obiskovalcev, dobronamerno sprejemajo tudi kritike, saj se zavedajo, da je potrebno kvaliteto storitev nenehno izboljševati. Včasih jim pri še tako velikem prizadevanju ne uspeva najbolje. Se vedno so med gosti tudi takšni, ki se trudijo s fizičnim uničevanjem posameznih segmentov ponudbe. Tako je včasih zunaj uporabe tobogan notranjega termalnega kopališča. Po številnih poškodbah
so morali pred kratkim zamenjati celotno plastiko na kupolah. V Termah si želijo, da takšnih poškodb ne bi bilo, saj popravila praviloma gostje ne sprejemajo najbolje, ker so prepričani, da so s tem, ko del ponudbe ni aktiven, prikrajšani in bi tudi cena kopanja morala biti zato nižja. V Termah sicer pravijo, da je cena, ki jo plačujejo obiskovalci, zgolj cena za kopanje, ostalo je ponudba, ki povečuje obisk.
MG
Ptuj • Začetek rušenja objektov nekdanjega sejmišča
Objekte bodo porušili v 30 dneh
Po vseh zapletih, ki so spremljali prodajo nekdanjega sejmišča, je zdaj sicer z veliko zamudo projekt gradnje poslovno-trgovskega centra ob Ormoški cesti na Ptuju, katerega investitor je družba Hypo Paam, tako daleč, da bodo v teh dneh z izbranim izvajalcem del pričeli rušenje objektov.
Delo je pridobilo podjetje Asfalti, d. o. o., Ptuj, s katerim bodo pogodbo podpisali v teh dneh, s konkretnimi deli pa bo pričelo v desetih dneh po podpisu pogodbe. Rok za dokončanje del je 30 dni. Se letos pa načrtujejo začetek gradnje. V teku so postopki za izbiro izvajalca gradnje, ki ga bodo zbrali še v času rušenja objektov Glede na vse zaplete, ki spremljajo to gradnjo, direktor podjetja Hypo Paam Robert Furjan iz previdnosti ni želel ničesar več napovedati. Tudi začetek rušenja objektov, ki so ga za april napovedovali sredi marca, se namreč ni uresničil. Sam center pa bi morali zgraditi v roku enega leta po vpisu v zemljiško knjigo. To je bil tudi eden izmed pogojev, ki jih je moral novi lastnik oziroma kupec izpolniti. Zamuda pri pri-
četku gradnje je v glavnem posledica zaokroževanja površine, potrebne za gradnjo, ker so po glavnem nakupu morali opraviti
še nekaj manjših, pa tudi zaradi sprememb pri postavitvi objekta v prostor.
MG
Foto: Črtomir Goznil<
Rušenje objektov na nekdanjem sejmišču ob Ormoški cesti na Ptuju bo izvajalo podjetje Asfalti Ptuj. Pogodbo o pričetku del bodo podpisali v teh dneh.
Ormož • Volivci so ga izbrali tudi tretjič
Od tod in tam
Ne prestop, novi aranžma!
Potem ko je že tretji mandat zapored župan Občine Ormož, je Viliju Trofeniku uspelo, da je v tretje postal tudi poslanec. Zanimivo je, da ni član nobene stranke, in kot sam pravi, tudi nikoli več ne bo član kakšne stranke. Kot večni "solist" ne želi peti v zboru, zato vedno kandidira le ob podpori kakšne stranke, na njihovi listi, ne pa kot član. Letos se je odločil za LDS.
Kako komentirate svoj uspeh?
V	Trofenik: Ne bi želel, da bi izzvenelo neskromno, ampak če ne bi pričakoval, da lahko uspem, gotovo ne bi kandidiral. Nasploh sem bil v veliki dilemi, ali naj kandidiram ali ne. Razhajanja z vrhom poslanske skupine SLS so bila tako velika, da bi bilo sodelovanje nemogo~e, in pojavilo se je vprašanje, kaj lahko se sprejmem, da ne bom imel težav s svojimi stališči. Poleg SLS so bile za poslanske volitve v igri še LDS, DeSUS in Križmanovi Neodvisni. Najbližje se mi je zdel De-SUS in do njih dejansko čutim dolg, saj so me trikrat podprli na županskih volitvah. Vendar sem se bal, da ne bodo dobili mandata v 8. volilni enoti, in to se je zgodilo. Za kandidaturo pri LDS pa me je nagovoril Anton Rop. Dobro sva sodelovala še v času njegovega ministrovanja na financah, pa tudi pozneje pri nekaterih projektih. Odločil sem se komaj v avgustu, čeprav so v vseh javnomnenjskih raziskavah manipulirali z mojim imenom brez mojega pristanka že veliko prej.
Volivci vam niso zamerili menjave stranke?
V	Trofenik: To ni prestop k stranki, kot tudi prej nisem bil član Ljudske stranke. Z LDS imam pogodbo. Nisem član nobene stranke in nikoli več ne bom, ker to ni združljivo z mojim karakterjem.
Nekateri vam očitajo to strankarsko fleksibilnost med SLS in LDS, nekateri pa so mnenja, da vam ni tuja niti ZLSD?
V. Trofenik: To so grda podtikanja, ki mi jih nekateri, ki se deklarirajo kot krščanski, skušajo podtakniti. Moti jih to, da kot kristjan nikoli ne bom pristal na to, da kandidat katerekoli stranke stoji pri oltarju pri verskem obredu nekaj dni pred volitvami. Maša je verski obred. Takšno politiziranje je za vsakega poš-
Vili Trofenik je poslanec tudi v tretje.
tenega vernika žaljivo. Zanimivo pa je, da sem prvo ponudba za kandidaturo za poslanca dobil leta 1996 od Janeza Janše. On je bil minister, jaz pa predsednik izvršnega sveta občine in veliko sva sodelovala. Socialdemokrati v evropskem smislu so najbližje mojemu poreklu, saj sem bil vse življenje državni in občinski uslužbenec, vendar naše podeželsko volilno te stranke ne voli in takrat ne bi prišel v parlament.
Ključ vašega uspeha je morda vaša dobra matematika, saj ste odlično uspeli preračunati, na kak način je mogoče priti v parlament. Mnogi pa so pričakovali, da tokrat ne boste kandidirali.
V. Trofenik: Gre za enak problem kot pri športu: kdaj sestopiti? Pametni se znajo pravočasno umakniti. Vendar ko delaš čustveno, to ni možno. Racionalno razmišljam, reagiram pa čustveno. Obstaja minulo delo, s katerim sem si pridobil veliko nasprotnikov. Trmasto sem pred dvema letoma in letos pred volitvami naredil dve potezi, ki sta politični samomor. Pred župan-
skimi volitvami sem uvedel modre cone. Tokrat se je bilo pred volitvami treba soočiti z nadomestili, to sem bil dolžen, ker je sistem to od mene zahteval. V teh štirih letih še nameravam kaj koristnega narediti za občino, za sebe osebno ne, jaz s tem mandatom ne dobim nič. Pravico do plače imam do penzije, za katero izpolnjujem pogoje 5. septembra 2006, ko se lahko upokojim. V zadnjih 10 letih sem 6 krat kandidiral na volitvah. To je veliko breme, stres. Z zdravstvenega vidika je ta odločitev zame slaba.
V preteklosti ste bili eden redkih politikov, kije odkrito povedal, da je v politiki smiselno biti na oblasti. Sedaj pa ste v opoziciji. Tega gotovo niste pričakovali?
V. Trofenik: Nisem pričakoval takšnega izida, čeprav še zdaj nisem prepričan, da bomo v opoziciji. V politiki je vse mogoče, tega sem se v preteklosti naučil.
Kaj je Ormož dobil na račun tega, da ste bili poslanec v minulih mandatih?
Trofenik: V Ljubljano sem
dejansko šel, da bi pripomogel, da bo Ormož nekaj dobil. Najbolj ploden je bil prvi mandat, s tem da so se projekti prvega mandata realizirali komaj v drugem. To so bili obvoznica, gimnazija, dom ostarelih in cesta. Tako bogato obdobje je zorelo v prvem, dozorelo v drugem, danes pa tako velikodušnih projektov ni več. V prvem mandatu je bil glas dosti vreden in ni še bilo nevoščljivosti, da bi kaj preveč uspelo, ker si bil začetnik. Da uspeš realizirati svoje zamisli in želje, marsičesa ne smeš.
Kaj vas zanima v tretjem mandatu?
V. Trofenik: Sedaj me zanima cesta (Slovenska Bistrica-Ormož, op. a.), most na cesti, ki je še zelo daleč. Izziv je Zakon o financiranju občin, ki je preživet, napisal sem Zakon o finančni izravnavi, ki ga bom poskušal predlagati. Izziv je tudi regionalizem, kako v zakon vpeti drugačne relacije. Smešno je, da ministrstva prosimo za finance, izpolnjujemo neštete papirje, na koncu pa dobimo za prekrivanje streh dveh telovadnic 2,5 milijona SIT sofinanciranega denarja. Poleg tega je pomembno biti v parlamentu tudi zato, da si zraven, da si pri viru informacij, vzpostavi se kup poznanstev, ki jih lahko uporabiš pri občinskih problemih. Pomembno je, da smo pri sprejemanju zakonodaje poleg župani, ljudje iz prakse, ki opozorimo na negativne posledice. Visokoletečih ciljev tokrat ni mogoče imeti.
V zvezi z vašim imenom se je v zadnjih letih omenjalo prestop, sedaj se o tem spet šušlja. Je kaj resnice na tem?
V. Trofenik: Ni tajna, da se je Janša z menoj pogovarjal. Ta tematika o prestopu se vleče že osem let, samo prej naj bi šel k liberalcem, zdaj pa k Janši. Zgodovina je pokazala, da nisem prestopil.
viki klemenčič ivanuša
Radenci • Projekt energetske zasnove
Vsaka hiša - sončna hiša
Predstavniki občine Radenci in podjetja Eko Consulting iz Ljubljane so minuli teden na okrogli mizi občanom predstavili nove programe v okviru izvajanja energetske zasnove občine.
■ V
Projekt je vreden dobrih šest milijonov tolarjev, sredstva je v celoti prispevala občina Radenci. Projekt občini in občanom prinaša racionalnejše ravnanje z energijo, zmanjšanje stroškov ter boljše pogoje bivanja tako v gospodinjstvih, šolah in javnih zavodih. Ekološka zasnova predstavlja evropsko direktivo, ki jo bodo morale do leta 2006 uvesti vse slovenske občine, podjetje Eko Consulting, ki je bilo izbrano za izvedbo projekta v Radencih, pa je doslej opravilo analize, s katerimi ugotavljajo, kateri varčni in okolju prijazni viri energije so za to območje najprimernejši.
Svetovalka Mojca Golc pojasnjuje, da projekti še niso dokončni, vendar se že kažejo obrisi, v okviru katerih bi bilo mogoče oblikovati nekatere rešitve: "Zaenkrat se zdi najbolj smiselna izraba lesne biomase, bioplina, geotermalne energije ter sop-roizvodnja toplote in električne energije v podjetju Zdravilišče Radenci." Poleg tega bodo veliko pozornosti namenili tudi sončni energiji, občino Radenci pa bodo vključili tudi v projekt Vsaka hiša — sončna hiša, ki poteka v petdesetih slovenskih občinah. Izraba lesne biomase sicer postaja v Sloveniji vedno bolj aktu-
alna, vendar pa so med izvedbo projektov potrebna številna usklajevanja, med drugim tudi anketiranja prebivalcev od vrat do vrat, da se ugotovi, kakšen je sploh interes med občani. Med drugim trenutno ugotavljajo tudi, kakšna je možnost izrabe biopli-na v občini Radenci — če se bo pokazalo, da te možnosti obstajajo, bodo v projekt vključili tudi kmetije, varianti pa sta dve — manjša individualna bioplinska naprava ali večji sistem izrabe bi-oplina, ki bi z energijo oskrboval katero izmed naselij. Kot pravi Maja Golc, je v samem naselju Radenci nesmiselno govoriti o
daljinskem ogrevanju na lesno biomaso, saj je tam prisoten zemeljski plin, tovrstna varianta pa je primernejša za oddaljena naselja; projekti iz slovenskih občin, kjer projekt že izvajajo, potrjujejo, da so primernejši manjši in bolj obvladljivi sistemi, saj je projekte zaradi manjšega števila uporabnikov lažje izpeljati in kasneje tudi nadzirati. Izkušnje kažejo, da se na poziv najprej odzovejo večja podjetja in v zelo kratkem času posredujejo vse podatke, čakajo pa še na odziv posameznih gospodinjstev, katerim so bili poslani vprašalniki.
Natalija Škrlec
Juršinci • Pospeševanje podjetništva in turizma
V	ponedeljek, 11. oktobra, so se na 18. seji sestali svetniki občine Juršinci. Obravnavali so predlog tarifnega sistema za obračun ravnanja s komunalnimi odpadki, a ga niso sprejeli, saj pred sprejemom zahtevajo od predlagatelja dodatna pojasnila. Sprejeli pa so 3,2-odstotno povišanje cen za proizvodnjo in distribucijo vode in osnutka odloka o ustanovitvi OS dr. Ljudevita Pivka in Glasbene šola Karola Pahorja Ptuj. Svetniki so se odločili, da bo občina Juršinci soustanoviteljica Lekarne Ptuj. Na predlog odbora za drobno gospodarstvo in turizem so sprejeli Razpis za pospeševanje drobnega gospodarstva, podjetništva in turizma za letošnjem leto, ki je namenjen subvencioniranju obrestne mere za najete bančne kredite za pospeševanje in razvoj teh dejavnosti, pa tudi za sofinanciranje izobraževalnih programov na teh področjih. Svetniki so se seznanili tudi z varnostjo na območju občine Juršinci in z realizacijo letošnjega proračuna v prvem polletju. Podali so tudi pozitivno mnenje o pristopu občine Majšperk k Skupni občinski upravi občin za upravljanje upravnih nalog s področja inšpekcijskih služb. Obravnavali so več vlog posameznikov in društev ter sprejeli sklep o prodaji nepremičnine v Gabrniku. (ZŠ)
Kidričevo • O vodi, odpadkih in cenah vrtca
Svet občine Kidričevo je na svoji 14. redni seji v četrtek, 14. oktobra, sklepal o 10 točkah dnevnega reda. Kar nekaj časa so porabili, preden so potrdili zapisnik prejšnje seje. Po uvodni obrazložitvi Marjana Gregorinčiča iz Komunalnega podjetja Ptuj so z manjšimi popravki vendarle soglašali z dokaj obsežnimi spremembami Odloka o oskrbi s pitno vodo. Po pojasnjevanju Staneta Napasta iz skupne občinske uprave so po krajšem usklajevanju soglašali tudi s predlaganim sistemom za obračun ravnanja s komunalnimi odpadki. Ob obravnavi poročila o izvrševanju občinskega proračuna v prvem poletju so skupaj z županom Zvonimirjem Holcem ugotovili, da so realizirali okoli 30 odstotkov predvidenih prihodkov oziroma 325 milijonov tolarjev. Največji izpad so davki na nepremičnine, saj še niso izdane odločbe za nadomestilo stavbnega zemljišča. Odhodke so ob polletju realizirali v skupni višini 320,7 milijonov, če pa k temu prištejejo neplačane obveznosti, je realizacija 48-odstotna, saj znaša dobrih 610 milijonov tolarjev.
Na predlog župana Zvonimirja Hloca so soglašali tudi s predlogom rebalansa občinskega proračuna za letošnje leto, s katerim povečujejo občinske prihodke z 1.077.767.000 tolarjev na 1.126.350.000 tolarjev. Zaradi izpada prihodkov od plačila nadomestil za stavbna zemljišča jim je uspelo uravnovesiti proračun, ker načrtujejo višje kapitalske prihodke, predvsem od prodaje stanovanj. Za 3,8 odstotka povečujejo tudi odhodke, ki znašajo 1.308.350.000 tolarjev. Za 8,7 odstotka so porasli investicijski odhodki, predvsem na račun gradnje OS v Cirkovcah.
Soglašali so tudi z 10-odstotnim povišanjem cen programov vrtca Kidričevo, saj z do sedaj veljavnimi (od septembra lani) v vrtcu ne pokrivajo več stroškov. Pred pobudami in vprašanji pa so sprejeli še sklep o višini avtorskih honorarjev v občinskem glasilu Ravno polje. (-OM)
Veržej • Gasilci so slabo opremljeni
člani veržejskega občinskega sveta so sprejeli nove cene vzdrževanja pokopališča, seznanili so se z opremljenostjo prostovoljnih gasilskih društev, podano pa je bilo tudi poročilo nadzornega odbora o zaključnem računu proračuna za leto 2003.
V	letošnjem letu je občina Veržej izbrala koncesionarja za pogrebno in pokopališko dejavnost — na razpisu je koncesijo prejel zasebnik Dušan Bratuša izKriževcevpri Ljutomeru. V odloku o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč na območju občine Veržej je določeno, da višino najemnine za grobove ter ceno storitev koncesionarja, določenih s tem odlokom, določa občinski svet občine Veržej na podlagi utemeljenega predloga koncesionarja. Najemnine morajo pokriti stroške rednega vzdrževanja pokopališča in objektov. Na predlog kon-cesionarja je občinski svet potrdil, da je potrebno letno za enojni grob odšteti 3.250, za družinski grob 3.600, za žarni grob 3.250 ter za grobnico 4.200 tolarjev (+ 20 % DDV). V Veržeju je okrog 300 grobov, v prihodnje pa bo koncesionar poskušalpoi-skati vse lastnike in bodo račune prejeli še pred 1. novembrom letos.
Strokovni sodelavec Gasilske zveze Ljutomer Dušan Kosi ter predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Veržej Mihael Kolbl sta članom sveta predstavila načrt opremljanja prostovoljnih gasilskih društev v obdobju od 2005 do 2008. V občini Veržej so tri gasilska društva, a so neustrezno opremljena, načrt pa opredeljuje potrebe po izobraževanju, zaščitni opremi in vozilih, ki so še potrebni, da lahko gasilci uspešno izvajajo naloge tudi v prihodnje. Gasilcem iz Veržeja primanjkuje vozilo, ki stane okrog 30 milijonov tolarjev, za izobraževanja v naslednjih štirih letih bi potrebovali 830.000 tolarjev, za zaščitno opremo pa bi vsa tri PGD potrebovala več milijonov tolarjev. Iz občinskega proračuna so v Veržeju v preteklosti zagotovili sredstva za obnovo vseh treh gasilskih domov, tudi v prihodnosti pa bo iz proračuna dodeljenih 3 odstotke primarne porabe, kar znaša nekaj več kot 3 milijone tolarjev. S tem denarjem se bodo PGD stežka opremila po predstavljenem načrtu.
Nadzorni odbor občine Veržej, ki ga sestavljajo Marija Rauter (predsednica), Jože Salamun in Milan Stumpf, je opravil nadzor po letnem programu, predvsem nad razpolaganjem s premoženjem občine, namenskost in smotrnost porabe proračunskih sredstev ter nadzor poslovanja porabnikov proračunskih sredstev. Pri pregledu zaključnega računa proračuna občine Veržej za leto 2003 ni našel nepravilnosti, podal pa je pozitivno oceno tudi PGD Bunčani, ki je bilo tokrat kot proračunski porabnik določeno za pregled poslovanja. (MŠ)
Kidričevo • S 15. seje sveta
Prednost sanaciji šolske kuhinje
Svetniki občine Kidričevo so se v četrtek, 21. oktobra, sestali na 15. redni seji in sklepali o devetih zadevah. Na predlog svetnikov Slavka Feguša in Antona Leskovarja so se namreč po uvodnih pobudah in vprašanjih najprej lotili probelmatike v osnovni šoli Kidričevo.
čeprav so šolo pred leti delno dogradili in obnovili, naj bi bili v starem delu šolskega poslopja pogoji za delo vse slabši. Zato že nekaj časa razmišljajo o sanaciji, predvsem šolske kuhinje, kjer naj bi bile razmere najbolj kritične. Zaradi takih razmer naj bi inšpektorji že nekajkrat uporabno dovoljenje za šolsko kuhinjo le pogojno podaljševali, pred kratkim pa jih je presenetila odločitev zdravstvene inšpekcije o prepovedi njenega obratovanja.
Po debeli uri razprave in iskanja krivca za tako stanje je bila ena glavnih ugotovitev, da je sanacija šole v Kidričevem nujno potrebna, še posebej sedaj, ko so z novimi prostori podoben primer že rešili v šoli v Cirkov-
cah. Od občinskih svetnikov so zato zahtevali, da se sedaj posvetijo centru občine, naselju Kidričevo, predvsem ureditvi in sanaciji šole, kar naj bi po dosedanjih izračunih veljalo okoli 60 milijonov, izgradnji že načrtovane športne dvorane ter sanaciji otroškega vrtca.
Ker po besedah župana Zvo-nimirja Holca na Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport še niso dobili jasnega odgovora o njihovi finančni pomoči pri sanaciji kidričevske šole, pričakujejo intervencijska sredstva za nujne primere. Po dosegljivih informacijah so za letošnje leto ta že porabljena in bodo dosegljiva šele v začetku prihodnjega leta.
V rebalansu občinskega proračuna so za sanacijo šolske ku-
hinje v okviru razvojnih načrtov sicer namenili 15 milijnov, denar za zamenjavo dotrajanega stavbnega pohištva in druga nujna sanacijska dela pa naj bi zagotovili v prihodnjem letu. Sicer pa so menili, da je med vodstvom šole in občino potrebno tesnejše sodelovanje. Da bi zaplet čimprej rešili, so se dogovorili, da bodo o problematiki v OS Kidričevo razpravljali na posebni izredni seji v začetku novembra, ko naj bi ustanovili posebno komisijo, sestavljeno iz svetnikov, ravnatelja šole in občinskih uradnikov.
V nadaljevanju seje so svetnice in svetniki soglašali s prodajo nepremičnin v Biogradu na morju. Pomočnik komandirja policijske postaje na Ptuju Marjan Ferk jih
je seznanil z razmeroma ugodnimi varnostnimi pojavi na območju občine v prvem polletju letošnjega leta. V drugi obravnavi so se strinjali s predlogom o odloku o ustanovitvi Lekarne Ptuj, s pripombo, da bi morala biti nekoliko drugačna sestava sveta zavoda. Predlagali so namreč, da naj bi imele mestna občina Ptuj ter občini Majšperk in Kidričevo, ki so z ustanoviteljstvom soglašale, v svetu zavoda svoje stalne predstavnike. V prvem branju so obravnavali vsebino predlaganih odlokov o ustanovitvi javnih zavodov OS Ljudevita Pivka in Glasbene šole Karol Pahor, dogovorili pa so se tudi o izvzemu ene od dveh predlaganih parcel iz javnega dobra.
M. Ozmec
Trnovska vas • V treh letih investirali 370 milijonov tolarjev
Kmalu trinajst novih delovnih mest
Podjetje Epson se ukvarja z gradbenimi storitvami nizkih gradenj, gostinstvom in trgovino. V letu 2001 so kupili objekt v centru Trnovske vasi, ga v letu 2002 uredili in v mesecu aprilu istega leta v njem odprli gostinski lokal Siva čaplja. V lanskem letu so odprli še kuhinjo, v letošnjem letu pa končujejo osem sob.
Gostilna Siva čaplja, h kateri gradijo prizidek, zadaj nova trgovina.
Ob gostinskem objektu gradijo prizidek, v katerem bo prostora za 120 gostov. Po besedah direktorja podjetja Petra Emeršiča so v obnovo objekta vložili okrog 110 milijonov tolarjev, prizidek h gostilni pa jih bo stal nadaljnjih 40 milijonov tolarjev. V podjetju je zaposlenih 12 delavcev, od tega jih je v gostinskem lokalu šest, z otvoritvijo prizidka pa bodo pridobili še tri nova delovna mesta.
Za gostinskim lokalom v Trnovski vasi pa gradijo 900 kvadratnih metrov velik objekt, ki bo v celoti namenjen trgovini (600 kvadratnih metrov trgovina in 300 kvadratnih metrov skladišče). Trgovino, ki bo delovala kot franšiza blagovne znamke Tuš, nameravajo odpreti 20. novembra letos. Vrednost investicije je znašala 220 milijonov tolarjev, v trgovini pa bo zaposlenih deset delavcev. Tako bodo v občini Tr-
Sv. Tomaž • Akcija študijskih krožkov
Brali so drugim
Akciji Andragoškega centra RS in Slovenskih železnic se je pridružil tudi študijski krožek Ljudske univerze Ormož Berimo zase in za druge.
Člani studijskega krožka so na vlaku brali in se pogovarjali o knjigah.
Minulo soboto so se številčno okrnjeni člani študijskega krožka, saj je imelo nekaj članov neodložljivo delo, okrepljeni s pevkami kvarteta Deteljica s Koga, z vlakom odpeljali iz Ormoža proti Murski Soboti. Med potjo so prebirali literarna besedila po lastni izbiri. Na postaji so članice kvarteta Deteljica potnikom še zapele. Pred vrnitvijo so se člani krožka sprehodili do slaščičarne hotela Diana v Murski Soboti, kjer so prebirali besedila, prepevali in se posvetili sproščenemu klepetu ter odličnim slaščicam.
Mentorica študijskega krožka Alenka čurin Janžekovič je pove-
novska vas z investicijami podjetja Epson pridobili 13 novih delovnih mest, kar za občino, ki se ubada z veliko stopnjo brezposelnosti, ni malo. Podjetje Epson pa namerava v naslednjih letih v Trnovski vasi zgraditi tudi bencinsko črpalko.
Na vprašanje, zakaj so se odločili vlagati v Trnovski vasi, pa pravijo, da iz ekonomskih razlogov, saj objekt stoji ob regionalni cesti, z izgradnjo avtoceste od Maribora do Lendave pa bo tudi v bližini avtoceste. Na vprašanje, kaj jih moti, pa direktor Emeršič pravi, da so sicer od občine Trnovska vas pridobili vsa potrebna soglasja, vendar pa pričakujejo več posluha in razumevanja pri vlaganjih v tej občini. Moti jih, da občina Trnovska vas nima posluha za razvoj podjetništva.
Zmago Šalamun
dala, da se držijo Pavčkove ugotovitve — če ne bomo brali, nas bo pobralo. Zato se člani krožka dobivajo enkrat mesečno v prostorih osnovne šole pri Sv. Tomažu in se pogovarjajo o prebranih knjigah. Pri izbiri knjig niso preveč togi, saj se zavedajo, da določilo, da je treba neko knjigo prebrati, po navadi ne obrodi sadov. Zgodi se, da bralce odvrne in če jim knjige ne uspe prebrati, ne pridejo na druženje. Odločili so se za bolj sproščena druženja, vendar imajo srečanja po navadi rdečo nit ali celo gosta. Ko pričakujejo gosta, se stalnim 12 članom pridruži še veliko zainteresiranih, kot recimo ob obisku Dese Muck. Seveda pa je možnost povabiti goste zelo omejena, saj je povezana z velikimi stroški. Mentorica Alenka čurin Janžekovič je povedala, da za letošnje leto še ne vedo, ali bo njihov krožek izbran in financiran, vendar bodo pri Tomažu branje vsekakor nadaljevali.
Od tod in tam
Ptuj t Novo v zbirki Talum
Foto: Fl
V ponedeljek so v Miheličevi galeriji odprli likovno razstavo iz Talumove zbirke. Kot je dejala dr. Marjeta Ciglenečki (na fotografiji ob Alešu Arihu), šteje zbirka Talum preko 300 enot, prevladujejo postmodernistična dela predvsem slovenskih avtorjev, med njimi pa so tudi tuji. Zbirka je začela nastajati leta 1991, ko so se slikarji pod okriljem tovarne alumunija zbrali v [tatenbergu, kasneje so se slikarji preselili na ptujski grad, lani pa so se v Talumu odločili, da bodo sistem kolonij zamenjali z načrtnim odkupom umetnin. Takšne zbirke nastajajo še v nekaterih uspešnih slovenskih podjetjih. V Talumu so se odločili za sodobne avtorje, ki so povezani s Ptujem in njegovo okolico. Razstavo v Miheličevi galeriji so pripravili: Dušan Fišer, dr. Marjeta Ciglenečki, Stojan Kerbler in Darko Ferlinc. V kulturnem programu sta nastopila pevka Nika Perunovič in kitarist Marko Zaletel. Odprta bo do 11. novembra.
Franc Lačen
Ptuj t Pavlek polni dvorano


pff^
A H . t\ i:

Foto: Damjan Svarc
Monokomedija Pavlek avtorja Roka Vilčnika (s psevdonimom Rokgre), zadnja zmagovalka celjskega komedijskega natečaja, govori o malem človeku, ki ga večinoma vsi zafrkavajo in izkoriščajo, pa mu kljub majhni penziji nič ne manjka; zdaj so ga vrgli celo na cesto, zato v avtorjevi režiji na ptujskem odru večino časa preždi na ribiškem stolčku, ki je obenem nahrbtnik z vsem, kar ima. Odlično lik Pavleka upodablja priznani slovenski dramski igralec Peter Ternovšek, kateremu je to že 133. vloga, a pravi, da do sedaj najljubša in tudi zato ni čudno, da se dvorana Mestnega gledališča Ptuj vsakokrat napolni ob njegovem nastopu. Pavleka si bomo lahko v ptujskem teatru ponovno ogledali 5. in 13. novembra.
Fl
Žetale t Hura, prosti čas!
V	času jesenskih počitnic organizira OŠ Žetale v sodelovanju z Zavodom za šport Slovenije počitnice malo drugače. Program je namenjen aktivnemu preživljanju počitniških dni in bo potekal v prostorih telovadnice OŠ Žetale od torka, 2. novembra, do petka, 5. novembra, od 9. do 13. ure. Športne aktivnosti so namenjene vsem osnovnošolkam in osnovnošolcem. Sodelovanje je brezplačno. Učenci bodo lahko spoznali in se ukvarjali z atletiko ter igrami z žogo - malim nogometom in odbojko. Aktivnosti bodo potekale pod strokovnim vodstvom in nadzorom športnih mentorjev. Udeleženci morajo s seboj prinesti športno opremo, malico, energijo in veliko dobre volje.
Ur
Ponikva t Slomšek - zavetnik slovenskih kmetov
V	nedeljo, 7. novembra, ob 12. uri bo na Ponikvi pri Šentjurju vseslovenski shod kmetov s slovesno mašo, na kateri bo blaženi Anton Martin Slomšek razglašen za zavetnika kmetov, slovenskega kmetijstva in kmetijskega slovstva. Slovesnost bo vodil pomožni škof dr. Anton Stres. Po maši bo slavnostna akademija, ki bo potekala pred Slomškovo rojstno hišo. "Z razglasitvijo Antona Martina Slomška za njegovega zavetnika bo slovenski kmet dobil zaščitnika, na katerega se bo obračal v težkih trenutkih, da bi mu dajal moč in jasno misel za njihovo premagovanje. Slovensko kmetijsko slovstvo bi s Slomškovo zaščito in priprošnjo dobilo trdnega zavetnika, ki bi mu kazal pravo smer, da bi bilo sposobno pravilno svetovati in tako pomagati slovenskemu kmetu. Vse to bi pripomoglo k ohranitvi slovenskega kmeta in kmetijstva, kar bi prispevalo k nadaljevanju in krepitvi narodove samobitnosti, " so zapisali predlagatelji Anton Romšak, dr. Marta Ciraj in mag. Andrej Golob v utemeljitvi svojega predloga za razglasitev A. M. Slomška za zaščitnikoa slovenskega kmeta.
Ur
Ptuj • 22. seja mestnega sveta
Bosta "plačala" Magdalenčeva in Fajt?
Ptujski mestni svetniki - seje se jih je udeležilo 27 od 29 - so na 22. seji razpravljali o 19 točkah dnevnega reda z nekateri podtočkami.
Nekatere so umaknili, druge dodali, največ umaknjenih pa zadeva povečanje cen na komunalnem področju, kot so soglasje k ceni proizvodnje in distribucije vode v mestni občini Ptuju, sklep o potrditvi cen pogrebne in pokopališke dejavnosti Komunalnega podjetja Ptuj in o cenah storitev na tržnici. Sklepanje o njih so odložili, ker čakajo, da bo vodstvo Komunalnega podjetja pričelo uresničevati sklepe mestnega sveta o sanaciji podjetja, sprejete 26. maja letos.
Sprejeli pa so sklep, s katerim so potrdili, da se za 20 odstotkov poviša cena kleščenja vozil, ki po novem znaša 4800 tolarjev, poravnava stroškov na kraju prekrška pa 2400 tolarjev. Nove cene veljajo od prvega novembra letos. Soglašali so tudi s spremembami cene za proizvodnjo in distribucijo pare in tople vode za namene daljinskega ogrevanja.
Pri osnutku pravilnika o spremembah in dopolnitvah pravilnika o plačah funkcionarjev mestne občine Ptuj in nagradah članov delovnih teles mestnega sveta ter članov drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov razprave niso sklenili. Na seji so namreč ugotovili, da jim manjkajo nekateri podatki, čeprav je pobuda predsednikov svetov mestnih in primestnih četrti o tem, da bi sejnine plačevali tudi članom svetov četrti, že stara. Poizvedovanja na terenu so pokazala, da imajo to vprašanje v okoljih, kjer imajo četrtne svete, različno urejeno: polovica jih sejnine plačuje, polovica ne. Ponekod imajo navedeno tudi število sej, za katere sejnine plačajo. Predvidena sprememba pravilnika govori o tem, da bi sredstva za sejnine članom četrtnih svetov morali zagotavljati četrtni sveti sami iz svojih prihodkov. Zdaj je potrebno samo izvedeti, koliko bo to obremenilo "proračune" četrti, ki so tako in tako že v večini brez denarja, saj jim primanjkuje denarja že za osnovno funkcionalno delovanje.
Brez pravih podatkov o tem, za koliko bo mestna občina Ptuj prodala nepremično premoženje v Biogradu na morju, je tudi sklep o tej prodaji. Kupnina se bo razdelila med pravne nasled-
nice bivše mestne občine Ptuj po osnovnem delitvenem razmerju. Prodajo bodo izvršili, ko bodo izpolnjeni vsi pogoji.
Premoženje KTV iz premoženjske bilance občine
Umik predloga sklepa o prenosu premoženja KTV Ptuj ni bil izglasovan. Predlagal ga je Janez Rožmarin, pred tem je pisni predlog o tem oddal tudi Boris Krajnc, član odbora za splošne zadeve, ker sta oba mnenja, da niso izpolnjeni pogoji, da bi mestni svet o tem lahko razpravljal, saj postopki še potekajo. Za umik so glasovali le trije, 12 jih je bilo proti, ostali svetniki so molčali.
Premoženje KTV se bo po sklepu mestnega sveta izločilo iz premoženjske bilance mestne občine Ptuj in s posebno pogodbo, ki jo bo podpisal ptujski župan, preneslo na delniško družbo Kabelsko komunikacijski sistem, d.d., Ptuj. Na predlog odbora za splošne zadeve pa so sprejeli tudi dopolnilo k prenosu premoženja KTV Ptuj, da mestni svet ugotavlja, da kot pristojni organ z nobenim aktom ni prenesel KTV sistema na mestno četrt Ljudski vrt, zato nalaga oddelku za finance mestne občine Ptuj, da uredi knjigovodske evidence in vknjiži premoženje v poslovnih knjigah mestne občine Ptuj. Izglasovali so tudi soglasje k sklepom skupščine KKS Ptuj.
Čeprav v tem trenutku še ni zagotovljenih sredstev za prenovo otroškega igrišča v Ljudskem vrtu, so svetniki potrdili investicijski projekt, po katerem bo gradnja stala 22 milijonov 550 tisoč tolarjev. Največ bodo stala igrala, 12 milijonov tolarjev. Računajo, da jim bodo pri realizaciji projekta pomagali sponzorji in donator-ji.
O spremembah mestnega proračuna za letos so svetniki razpravljali po skrajšanem postopku. Za nekatere je bil skrajšan postopek neutemeljen; Milan Petek (SDS) je na primer pri 155 postavkah na prihodkovni strani ugotovil kar 115 sprememb, na odhodkovni strani je 505 postavk, sprememb pa 230. Glavna ugotovitev je, da se primanjkljaj v šolstvu nadaljuje.
Prihodki proračuna po sprejetem rebalansu znašajo 4,2 milijarde tolarjev, proračunski prejemki in izdatki se tako znižujejo za dobrih 209 milijonov tolarjev.
Za šolstvo znova manj od načrtovanega
Marija Magdalene, predsednica odbora za finance, je v imenu odbora predlagala, da občinska uprava še v letošnjem letu zagotovi dokumentacijo, ki je potrebna za izvedbo investicij v osnovnih šolah Mladika in Breg v letu 2005. Sestavljavcem proračuna so naložili, da v proračunu za leto 2005 enako "obravnavajo" vse proračunske porabnike, z enakim odstotkom dovoljene rasti. Svetnica DeSUS Meta Puklavec pa je ugotovila, da bodo letos za področje šolstva namenili le 78 odstotkov načrtovanih sredstev, to je sicer več kot v letu 2003, ko je bilo teh sredstev le 50 odstotkov. Sprašuje se, kaj bo z mladino, ki ji v že tako nerazviti regiji jemljemo temeljne priložnosti. Upravičeno pričakuje, da se bodo grobe napake v financiranju izobraževanja v preteklih dveh letih popravile. Milan Cucek (LDS) pa je mnenja, da so na račun investicij v šolstvu okrnjeni nekateri drugi projekti, četudi je res, da ptujske osnovne šole delujejo slabih razmerah, kar bo potrebno popraviti. Peter Pribožic (NSi) pa je odločen, da ne bo glasoval za gradnjo druge faze v OŠ Ljudski vrt, dokler se ne bo pričela gradnja v OŠ Mladika. Milan Petek (SDS) je opozoril na to, da se je načrtovani delež države za sofinanciranje nekaterih projektov zmanjšal za 179 milijonov, s 579 na 400. Mirka Kekca (SDS) pa je zanimalo, zakaj se že drugo leto zapored z rebalansom ukinjajo sredstva za kreditiranje oziroma reševanje stanovanjske problematike mladih. Herbert Glavic, vodja oddelka za gospodarsko infrastrukturo in okolje, je odgovoril, da razpisov ni, ker tudi zanimanja ni.
Program razvoja dejavnosti premalo konkreten
Potem ko so svetniki z 21. seje v septembru umaknili razpravo
o opravljenem nadzoru v Komunalnem podjetju in nekaterih ustanovah ("krive" naj bi bile volitve, ker predsednica odbora za finance Marija Magdalenc, ki je bila kandidatka na volitvah v DZ, o tej točki ne bi "mogla" razpravljati; resnici na ljubo se na septembrski seji ni oglasila pri nobeni točki, da ji ne bi mogli očitati predvolilnih aktivnosti), se je Marija Magdalenc s poglobljeno in argumentirano razpravo oglasila na 22. seji. Za izvedbo nadzora odhodkov za vodovod v letu 2002 sta bila s strani nadzornega odbora mestne občine Ptuj določena Emil Tomašič in Slavko Brglez. V tem letu je Komunalno podjetje Ptuj v glavnem doseglo planirane cilje iz poslovnega načrta, pri čemer pa nadzorni odbor ugotavlja, da bi Komunalno podjetje moralo spremeniti strukturo lastne cene, zmanjšati bi moralo poslovne odhodke, ki predstavljajo 39,63 odstotka cene, prav tako pa tudi stroške dela, ki znašajo 32,29 odstotka cene. S širitvijo svojega vodooskrbnega omrežja postaja ptujsko Komunalno podjetje eno izmed večjih vodooskrbnih sistemov v Sloveniji. Nadzorni odbor mestne občine Ptuj tudi ugotavlja, da z modernimi prijemi dela na terenu, kot tudi računovodsko evidenco in katastrom vo-dooskrbnega sistema ter sistema nadzora kakovosti vode izboljšuje pogoje za nemoten razvoj.
Po oceni odbora za gospodarstvo, ki ga vodi Rajko Fajt, je program razvoja komunalnih dejavnosti v okviru Komunalnega podjetja Ptuj preveč splošno zastavljen, saj ne daje dovolj konkretnih rešitev s terminskimi plana. Poleg tega ugotavlja, da po posameznih dejavnostih program preveč temelji na zagotovitvi lastne cene na račun porabnikov.
Odbor za finance je pritrdil ugotovitvam nadzornega odbora. Marija Magdalenc je spomnila na nerealizirane sklepe mestnega sveta z dne 26. maja letos, zaradi katerih so tudi predlagali umik točk o povišanju nekaterih cen. Iz programa razvoja komunalnih dejavnosti do leta 2007 je razbrati, da bo njihov dobiček še vedno iz financ, zelo malo ga
Ptuj • Prireditev ob dnevu reformacije
Foto: Črtomir Goznik
Pred Mestno hišo je zapel Gorenjski kvartet iz okolice Jesenic.
Pripravila so jo v Društvu prijateljev Svetega pisma, mestni občini Ptuj in v krščanski adven-tistični cerkvi.
Ptujski župan dr. Štefan Celan je na prireditvi poudaril pomen reformacije za prihodnost; če kdaj, se moramo danes Slovenci zamisliti nad tem, kam smo vstopili: v družino narodov, kjer velja reformacija kot največja kulturna vrednota, je med drugim poudaril slavnostni govornik. Biti zadovoljen s trenutnim stanjem ali biti celo zagledan v zgodovino ni vrednota v EU. Upoštevanje načel refor-
bodo ustvarili iz poslovanja. O razvoju novih produktov in njihovi prodaji ne razmišljajo, čeprav je bilo pred enim letom še veliko govora o tem, kako bo komunalno podjetje razvijalo razvojna jedra, ki bodo polnila tudi mestni proračun. Nobenega odgovora še ni o 15-odstotnem donosu, ali je mogoč ali ne. Že dobro leto od Komunalnega podjetja Ptuj ne morejo dobiti podatkov o delničarjih družbe, in to za fizične in pravne osebe. Izpisek iz KDD stane 50 tisoč tolarjev in sta si jih predsednika odborov za gospodarstvo in finance pripravljena deliti, če jih mestna občina ne more plačati. Občinam na Ptujskem, ki so skupaj z mestno občine lastnice 61 odstotkov Komunalnega podjetja Ptuj, se lahko zgodi, da bodo postavljene pred dejstvo, da so ostale brez večinskega deleža, zato morajo vedeti, kdo so konkretno še lastniki te družbe, zlasti še tisti, ki se skrivajo za tako imenovanimi "ostalimi zaposlenimi", je posebej v svoji razpravi opozorila Madgalenčeva, ki tudi pričakuje, da bo podjetje pred-
ložilo podatke o najvišjih in najnižjih plačah, ki skupaj sedaj že presegajo 32 odstotkov prihodkov. Prav tako bi morali spremeniti sestavo nadzornega sveta podjetja, da bi imele solastnice podjetja, občine, večji vpliv. Zelo jo tudi skrbi, ker se kljub izkazanemu stanju v poslovanju podjetja nič ne spremeni. Na kolegiju županov bi morali vsak mesec imeti podatke o poslovanju in stroških. Komunalno podjetje Ptuj bo moralo tudi čimprej izdelati sanacijski program, je bil vnovični sklep ptujskega mestnega sveta, ki je o tem že sklepal na majski seji, vendar podjetje takrat sprejetih sklepov še ni realiziralo.
Glede na to, da je pri razpravi o opravljenem nadzoru v Komunalnem podjetju za vodovod v letu 2002 in programu razvoja dejavnosti sodeloval tudi direktor Jože Cvetko, je pričakovati, da se bodo majski sklepi in dodatni oktobrski, pričeli reševati hitreje kot doslej, saj pozitivno poslovanje ne izhaja iz poslovanja podjetja.
MG
Reformacija kot največja kulturna vrednota
Na Mestnem trgu na Ptuju je bila v soboto dopoldan osrednja prireditev ob dnevu reformacije, 31. oktobru.
macije pomeni tudi, da se bomo lažje prilagajali razmeram v EU. Biti umen in skromen v ravnanju z bogastvom, ki ga imaš, to naj bi nas vodilo, ne pa potrošništvo.
V kulturnem programu je nastopil Gorenjski kvartet iz okolice Jesenic. Obiskovalci pa so ponovno lahko občudovali Guttenber-gov tiskalni stroj, ki je tudi tokrat pridno tiskal. Že v petek, 22. oktobra, pa so v Knjižnici Ivana Potrča na Ptuju pripravili predavanje z naslovom Primož Trubar in njegov vpliv na slovenstvo.
MG
Na podlagi Zakona o priložnostnih kovancih (Uradni
list RS, št. 7/93) in v zvezi z Uredbo o določitvi dogodkov, ob katerih se v letu 2005 izdajo priložnostni kovanci (Uradni list RS, št. 77/04), razpisuje Banka Slovenije
JAVNI ANONIMNI NATEČAJ
za oblikovanje idejnih osnutkov priložnostnih kovancev
V letu 2005 bodo izdani priložnostni kovanci ob naslednjih dogodkih:
■	100-letnica ustanovitve Slovenske sokolske zveze (dogodek 1)
■	100-letnica slovenskega filma (dogodek 2).
Rok za oddajo idejnih osnutkov za priložnostne kovance za dogodek 1 in dogodek 2 je 27. november 2004. Za idejne osnutke, oddane po pošti, velja datum poštnega žiga.
Udeleženci dobijo natečajno gradivo na naslovu:
Banka Slovenije, Gotovinsko poslovanje, Slovenska 35, 1505 Ljubljana
oziroma informacije na e-naslovu: zdenka.plesko@bsi.si ali po telefonu 01 47 19 139.
Idejne osnutke pošljejo udeleženci natečaja na naslov: Banka Slovenije, Gotovinsko poslovanje, Slovenska 35, 1505 Ljubljana, v zaprti kuverti, ki je označena s šifro avtorja in s pripisom »Natečaj: Priložnostni kovanci -dogodek 1« oziroma »Natečaj: Priložnostni kovanci -dogodek 2«.
Prejete idejne osnutke bo pregledala strokovna komisija (sestav je naveden v natečajnem gradivu), ki bo opravila izbiro najustreznejših osnutkov oblikovnih rešitev za kovanje priložnostnih kovancev v 15 dneh po zaključku natečajnega roka. Določila bo največ tri odkupe za vsak dogodek v višini: 1. odkup - 600.000 tolarjev, 2. odkup -350.000 tolarjev in 3. odkup - 250.000 tolarjev. O rezultatih natečaja bodo udeleženci pisno obveščeni v 15 dneh po izbiri.
-	vodovodnih Inštalacij
-	centralne kurjave
-	hišnih kanalizacij
-	adaptacije kopalnic
Majhen Branko s.p.
Gradižča 21, CIRKULANE, tel.: 041 77 22 14
Energetsko svetovanje
plin
vodovod
ogrevanje
prezračevanje
Klima

Kokot
NUDIMO:
montažo centralnega ogrevanja, plinske instalacije, vodovodne instalacije, prezračevalne naprave, klima naprave, servis plinskih kotlov: JUNKERS, IMMERGAS, ACCORONI, VAILLANT, RIELLO, BUDERUS in BIASI.
_ Moškanjci 45a, 2272 Gorišnica ^tel 02 743 02 26, fax 02 743 02 27
Stanje cen in razmerij med energenti za široko potrošnjo
Sestavek je namenjen prikazu trenutnega stanja cen in razmerij energentov. Te cene pa se skoraj mesečno spreminjajo, zato so take napovedi zelo kratkoročne. Trenutno je najcenejše ogrevanje z lesno biomaso. Za sodobne kotle na lesno biomaso je možno pridobiti državne nepovratne subvencije v višini od 300.000 do 500.000 SIT.
Energent d.o.o.
Trgovina In storitve d.o.o., Tovarniška 51, Ruše
Vam ponuja po najnižjih iconicurenčnili cenali vse viste trdili icuriv:
lesni briketi - vlsokokalorlčnl bukova drva - po vaSI želji nsùÉaganI premog (češki - kocke, lignit - kosi)

NaroČite po telefonu, plc IntormacUe 02 se BS 703, flsm 041
Gorilniki na biomaso (pelete)
in montaža na obstoječe kotle.
G-V montaža gretje in vodomontaža www.gv-montaza-sp.sî Gsm 031 582 865
Ivan Šarkezi s.p., UUca 22. junija 35, Petišovci
Končna in koristna energija
če želimo narediti primerjavo cen različnih energentov, moramo te zaradi razli~nih agregatnih stanj (trdno, teko~e, plinasto) in zaradi različnih merskih enot (liter, kg, m3) spraviti na isto osnovo, oziroma energijsko enoto. Pomembno je, da upoštevamo razli~no kurilno vrednost energentov. Tako iz enega litra ekstra lahkega (v nadaljnjem besedilu EL) kurilnega olja dobimo približno 10 kWh energije, iz enega m3 zemeljskega plina približno 9,5 kWh energije in iz enega litra utekočinjenega plina približno 6,95 kWh toplotne energije.
Energija v prvotni obliki goriva (kot kurilno olje, plin) na ""pragu" pred kotlom je končna energija. Cen končne energije preračuna-
Energent	Prodajna	Kurilna	Končna	izkor.	Koristna
	cena	vrednost	energija	%	energija
	SiT/enota	kWh/enota	SiT/kWh		SiT/kWh
Kurilno oije	121,30 SIT/I	10kWh/l	12,13	80	15,15
				90	13,48
Zemeljsici plin	88,47 SIT/m^	9,5 kWh/m'	9,31	80	11,64
				90	10,34
Utek. naftni piln	112,40 SIT/I	6,95 kWh/l	16,17	80	20,21
				90	17,97
Toplotna črpalka					7,50*
100 % ogrevanje					
Les-starejši kotel	10.000 SIT/m^		5,8	55	10,50
Les - kotel na poiena	10.000 SWwP		5,8	80	7,30
Les - kotel na pelete	40 SIT/kg		8,0	80	10,00
Les - kotel na sekance	2800 SIT/m^		4,0	80	5,00
Ogrevanje z eiek. energijo					22,5*
Primerjava cen različnih energentov za ogrevanje v kurilni sezoni. Cene energije, stanje 19. 10. 2004, upoštevan 20 % DDV; kondezacijski kotli v tabeli niso upoštevani; * cena 1 kWh koristne energije s fiksnim delom; ** nabavna cena brez fiksnega dela
Trgovina Stajerles Ptuj
Telefon 02 771 B9 1 1
Energetska svetovalna pisarna na Ptuju, Mestni trg 1, tel. 748 29 46 je odprta za brezplačno svetovanje občanom vsak ponedeljek in sredo od 16. do 18.30. Svetovanje je namenjeno učinkoviti rabi energije v gospodinjstvih. To je pomoč vsem, ki nameravajo oplemenititi svoj denar z vlaganjem v učinkovito rabo energije. Z izboljšanjem toplotne zaščite zgradb, uporabo sodobnejših ogrevalnih naprav in večjo uporabo obnovljivih virov energije prispevate k varovanju okolja, zmanjševanju stroškov za energijo in izboljšanju bivalnih razmer. Svetovalec vas lahko tudi obišče na objektu in po svetovanju vam pošlje domov poročilo o nasvetu. V pisarnah ENSVET si lahko občani ogledajo tudi razpoložljivo strokovno literaturo. Vsi do sedaj objavljeni članki in tudi druga poglavja s področja varčevanja z energijo so dostopni na spletnih straneh: http://www.gi-zrmk.si/ensvet.htm
ne na enoto kWh še ne moremo primerjati med seboj. Primerjava je možne šele, ko upoštevamo, kolik izkoristek toplotne energije dobimo iz kotla, oziroma ko je končna energija pretvorjena v koristno z določenim izkoristkom naprave. Izkoristek lahko v znatni meri vpliva na ceno in strošek porabljene energije, kar je tudi razvidno iz tabele, kjer so podane cene koristne energije pri različnih izkoristkih ogrevalnega sistema. Občani pa običajno primerjajo le prodajne cene ener-gentov ali cene končne energije, ne upoštevajo pa dejanskega povprečnega izkoristka ogrevalnega sistema.
če pogledamo v tabeli na posamezne energente in razmerja med njimi, ugotovimo, da z visoko ceno najbolj izstopata utekočinjen naftni plin in kurilno olje. Trenutno je najcenejše gorivo lesna biomasa, sledi pa mu zemeljski plin.
Razmere glede cen koristne energije pri istem energentu se lahko bistveno spremenijo v primeru, če imamo v rabi stare, tehnološko zastarele naprave, ki imajo slab izkoristek, v nasprotju z modernimi, tehnološko najbolj dognanimi napravami, ki obratujejo z dobrim izkoristkom.
Bojan Grobovsek
Biomasa, naravni nacin shranjevanja soncne energije
Kurimo z biomaso
Sonce je neskončni vir toplote; nekaj te energije se ujame tudi v ozračje naše zemlje. Na zemlji se sončna energija skladišči v različnih oblikah, drobec te energije pa je skladiščen kot biomasa. Kljub temu da je to samo delček energije, je iz vidika človeške porabe ta delček mnogokrat večji kot poraba energije celotnega človeštva. Članek govori o biomasi in posebnih kotlih, v katerih pri izgorevanju biomase dosegamo izredno visoke izkoristke.
Biomasa je produkt sončne energije
Celična struktura rastlin nastaja v kemični reakciji, ki jo omogočajo sončna energija, minerali, voda in ogljikov dioksid. Sončna energija ostane vezana v rastlini, dokler se le-ta ne razkroji ali zgori. Razkroj ali gnitje je pravzaprav počasna oksidacija, pri kateri se osnovne sestavine rastline ponovno sproščajo (enak proces je pri gorenju, le da poteka oksidacija v tem primeru zelo hitro).
Za to kemično vezavo sončne energije se porabi približno 0,1 % celotne energije, ki jo sonce seva na zemljo. če bi to energijo preračunali v energijo premoga, bi ta ustrezala 200 milijardam ton premoga. Za primerjavo, svetovna poraba energije v letu 1992 je bila, ponovno preračunano v premog, 11 milijard ton premoga. Vezava sončne energije v biomaso je ena
najpomembnejših energijskih pretvorb. Brez rastlin in njihove vezave sončne energije ne bi bilo tudi človeštva.
Pri sedanjem razvoju industrije in potrošništva se izkorišča ogromne količine fosilnih goriv (premog, kurilno olje, zemeljski plin). Pri nastajanju fosilnih goriv se je porabljal ogljikov dioksid iz ozračja milijone let. Proces je potekal počasi, tako uravnoteženost v naravi ni bila ogrožena. Ogromne količine CO2, ki so bile milijone let skladiščene v fosilnih gorivih pod zemeljsko površino (šota, premog, nafta, plin in drugi), se sedaj pri kurjenju intenzivno sproščajo, v relativno zelo kratkem času. Take obremenitve s CO2 so prevelike za ravnotežje v ozračju, zato se kot posledica pojavlja visoko v atmosferi sloj, ki učinkuje kot toplotna zaščita Zemlje. Posledice so počasno, toda nezadržno ogrevanje ozračja, klimatske spremembe, po-
gostejši viharji, mile zime ter topljenje Arktičnih zalog ledu.
Ob umnem izkoriščanju gozdov (ogromne površine tropskih gozdov izginjajo dan za dnem), bi zagotovili vso energijo, ki jo človeštvo potrebuje, ne da bi vplivali na ozračje in učinek tople grede. Količina CO2, ki se sprošča pri izgorevanju biomase (lesa), je enaka količini CO2, ki bi se sprostila pri razpadanju (gnitju) v naravi. Sproščeni CO2 pa bi se ponovno izkoristil pri tvorbi novega lesa in rastlinja. Naravni krožni proces bi bil tako ponovno zaključen, kot je bil zaključen pred pričetkom industrializacije.
Že v začetku je bilo povedano, da je biomasa pravzaprav vse rastlinstvo. Biomasa so celotne rastline, so polena, sekanci, briketi, iveri, lubje, v prah zmleti les itd. V vsaki od naštetih oblik je shranjena sončna energija, ki se sprošča pri gorenju in nas lahko ogreva.
Pri nadzorovanem izgorevanju biomase v modernih kotlih se zaradi popolnega izgorevanja pri visokih temperaturah zniža tudi odstotek ostalih snovi, ki onesnažujejo okolje (saje, CO, SO2 itd.). Visoke temperature, pri katerih izgoreva biomasa, povzročijo, da iz-gorijo tudi smole, eterična olja in ostale snovi, ki se sicer v starih kotlih odlagajo kot saje in črna, lepljiva obloga na stenah kurišča, ki pa vsebuje veliko energije. Običajno imenujemo to oblogo "katran".
Ogrevanje z biomaso ima več pomembnih prednosti:
-izkoristki kotlov za biomaso so tako visoki, da je potrebno pol manj lesa (biomase) kot pri ogrevanju s starimi kotli. Ogrevanje z novimi kotli za biomaso je zato ceneje;
-	zaradi konstrukcije kotlov so praktično vsi gozdni odpadki enakovredno gorivo;
-	kotli so povezani z večjimi akumulatorji, zato je običajno dovolj, če naložimo kotel le enkrat do dvakrat dnevno, pri večjih objektih pa je lahko posluževanje izvedeno tudi avtomatsko;
-	pri ogrevanju z biomaso ne obremenjujemo okolja z dodatno emisijo CO2;
-	prodaja biomase je lahko za lastnike gozdov trajni vir zaslužka, hkrati pa lahko za vzdrževanje
in prirastke lesne mase (biomase) gozdov pridobijo spodbude, ki jih nudi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS;
-	znižana je odvisnost države od uvoženih virov energije;
-	izboljša se zunanjetrgovinska bilanca države.
Biomasa je vir energije, ki je obnovljiv, ga ni potrebno uvažati, ne obremenjuje okolja z dodatnim CO2, je cenejši za ogrevanje in zagotavlja dodatna delovna mesta.
Vse te prednosti imajo tolikšen pomen, da se je pričel prehod na ogrevanje z biomaso že pred več kot tridesetimi leti (izkoriščanje šote v Skandinaviji). Švedska ocenjuje, da je pri njih delež ogrevanja z biomaso že preko 20 % celotnih energetskih potreb. V Avstriji, naši najbližji sosedi, je delež biomase v energetski bilanci 13,5 %.
Energetski plan Evropske unije je povečati delež ogrevanja z biomaso s sedanjih 6 % na 12 % do leta 2000.
Kotli za kurjenje z biomaso
V odvisnosti od vrste biomase (sekanci, briketi, iveri, odpadki ...), ki jo imamo na razpolago, je potrebno izbrati tudi ustrezen kotel. Vsem je skupno že omenjeno vi-sokotemperaturno izgorevanje, s tem visok izkoristek in primerna akumulacija.
Posluževanje kotlov, katerih smo
navajeni sedaj, zahteva precej časa. Kotli za biomaso imajo po pravilu večja kurišča in prigrajen akumulator, v katerem se shrani toplotna energija za čas, ko v kotlu ne gori več. Dovolj je, da naložimo gorivo le enkrat, v hudem mrazu pa dvakrat na dan, kar je vsekakor lep prihranek časa. Obtočna črpalka in primerna regulacija nato skrbita, da shranjena toplota v akumulatorju ogreva naš dom, enakomerno preko celega dne.
V strnjenih naseljih, kjer je umestno izvesti daljinsko ogrevanje, je posluževanje kotlov z večjimi močmi avtomatsko. Procesorska regulacija skrbi za pravilno polnjenje in izgorevanje, ob eventualni napaki pa preko telefonske povezave obvesti vzdrževalca o motnji. Pogodbene stranke dovažajo dogovorjeno obliko in količino biomase na deponijo (sekance, lubje, brikete ali drugo obliko), kjer tehtnica zabeleži količino pripeljane biomase. Avtomatski dozirni polži (ali podobne naprave) pa v deponiji skrbijo za transport biomase do kurišča.
Pri večjih napravah je običajno, da sta vgrajena dva ali trije kotli, tako je mogoče v prehodnem obdobju ogrevati le z enim ali dvema kotloma, kar je ugodno zaradi višjega izkoristka. Minimalna količina pepela, ki nastane zaradi dobrega izgorevanja, se običajno uporabi za gnojenje in izboljšavo zemljišč.
Drago Škantelj, http://www.knut.si
Vrhunska toplotna tehnika podjeta Feroterm
Ogrevajte se s kurilnimi napravami podjetja Feroterm
Hladni jesenski in še hladnejši zimski dnevi so pred vrati. V času pred kurilno sezono si najbrž marsikdo napenja možgane s vprašanjem, kako najceneje in pa kar se da toplo preživeti mrzle zimske dni. V času, ko se cene naftnih derivatov nene-homa dvigajo, se že najdejo takšni, ki ponovno posegajo po trdem gorivu in cenejših vrstah ogrevanja.
Odgovor na vprašanje, kako poceni in varčno preživeti zimsko kurilno sezono, vam ponuja podjetje Feroterm iz Selnice ob Dravi. Kot je povedal direktor in lastnik podjetja Feroterm Danijel Mandl, v podjetju izdelujejo kotle, ki kot kurivo uporabljajo polena, popolnoma avtomatizirane kotle za kurjenje peletov in kotle na olje in plin. Sicer pa podjetje obsega še širok program proizvodnje kondenzacijskih, ni-zkotemperaturnih in trajnožar-nih kotlov, kotlov na lesni plin, etažnih kotlov, gorilnikov, boj-lerjev, solarnih grelnikov vode, sončnih kolektorjev, toplotnih črpalk, zalogovnikov, cistern in hidroforjev. S kotli in solarnimi sistemi podjetja Feroterm se ogrevajo številni vrtci, šole, av-tosaloni ter stanovanjski in in-
Zakaj kuriti s peleti?
če govorimo glede upravljanja, je povsem enako -oboje je avtomatsko. če pa gledamo s finančnega zornega kota, pa je zgodba povsem drugačna: dva kilograma peletov nadomestita liter kurilnega olja. če preprosto izračunamo, da je cena kilograma peletov 30 tolarjev, govorimo pri ogrevanju na pelete o 50 odstotnem prihranku. V primerjavi s kurilnim plinom je prihranek še večji, medtem ko je investicija nakupa kurilnih naprav za kurjenje na pelete v primerjavi z napravami za kurjenje na plin ali kurilno olje skoraj enaka, saj 40 odstotkov investicije povrne državna subvencija.
Podjetje Feroterm posluje na Mariborski cesti 12 v Selnici ob Dravi. Kot je povedal direktor Mandl, poslujejo na nekaj več kot 5000 kvadratnih metrih delovnih površin in zaposlujejo skoraj 70 delavcev. Podjetje Feroterm pa z vrhunskimi izdelki koopera-cijsko sodeluje tudi z drugimi podjetji v Evropski unuji. Prvi obrat za proizvodnjo peletov pa so zaradi tamkajšnjega energetskega potenciala, torej lesa, pred kratkim instalirali tudi v Bosni.
dustrijski objekti. Največji delež prodaje ima podjetje Feroterm v Nemčiji in Avstriji, v zadnjem času pa veliko izvažajo tudi v Bosno in na Madžarsko.
»če govorimo o modernejših ogrevalnih trendih, ki pa na našem trgu šele prihajajo v veljavo, je to ogrevanje z lesnimi peleti. Peleti so lesni stiskanci, ki se iz silosov oziroma zalogovni-ka preko avtomatskih dozirnih
naprav transportirajo v kotel, ki se avtomatsko vžiga in ugaša. Govorimo torej o enakem načinu delovanja ogrevalnih naprav, kot to poznamo pri kurjenju s plinom ali kurilnim oljem,« poudarja direktor Mandl in dodaja, da okoljevarstvene norme in predpise, ki jih postavlja Evropa, s svojimi izdelki ne le dosegajo temveč tudi presegajo. »Kotli, ki jih prodajamo v tujini, so subvencionirani, kar pomeni, da del investicije pokrije država. Tak način prodaje se od letošnjega leta uvaja tudi pri nas, saj država sofinancira 40 odstotkov vrednosti kurilne naprave. če gledamo s finančnega zornega kota kupca, je njegov vložek pri nakupu naše kurilne naprave v primerjavi s kurilnimi napravami na olje ali plin praktično enak. Država naše kurilne naprave subvencionira predvsem zaradi ekološke neoporečnosti in velikih izgorevalnih izkoristkov.«
Poleg kurilnih naprav in vseh omenjenih proizvodov pa se v podjetju Feroterm ukvarjajo tudi s proizvodnjo peletov. Bili so namreč prvi v Sloveniji, ki so pred tremi leti pričeli s proizvodnjo lesnih peletov. Le-ti so namreč izjemno uporabni za avtomatizirano kurjenje. Izdelani so iz čistega lesa, ki lahko vsebuje do dva odstotka skorje. Proizvodnja peletov teče brez hrupa in je čista, saj poleg posebnih strojev in transporterjev potrebujejo le še elektriko. Pelete razvažajo s cisterno ali posebnimi vrečastimi kontejnerji. Cisterna ima nastavek za vpihovanje, tako, da je hišni silos oziroma zalogov-nik poln že v nekaj minutah. Podobno kot pri kurilnem olju, vendar veliko veliko ceneje. Kot tretje najpomembnejše - ne samo da proizvajajo kotle in biomaso(pelete) - pa je podatek, da podjetje samo izdeluje tudi naprave za proizvodnjo pe-letov.
PR
Les • Pri nas še vedno premalo izkoriščena energija
Prihodnost ogrevanja je v lesu
"Gozdovi so naš velik naravni potencial, ki ga, vsaj zaenkrat, še ne znamo izkoriščati. Od možnega poseka realiziramo v povprečju le slabo polovico," pravi Andrej Kovačič s ptujske enote Zavoda za gozdove.
Na območju ptujske upravne enote je gozdnatih površin dobrih 20.000 hektarjev. Večina, kar 85 odstotkov vseh gozdov, je v lasti zasebnikov, le 3000 hektarjev pa je državnih: "V gozdovih, ki so državna last, izvajamo letno praktično ves predpisan posek, kar znaša okoli 15.000 kubičnih metrov lesa v enem letu, v zasebnih gozdovih pa je posek precej
pod povprečjem oziroma pod predpisano količino."
Odgovore, zakaj je tako, Ko-vačič išče v tradicionalnem razmišljanju o gozdu kot zlati rezervi kmeta, kar pa danes ne velja več, saj je cena gozda kot nepremičnine hudo upadla: "Poleg tega so redčenje in ostala negovalna dela v gozdu nujna za večjo kvaliteto lesa. Lastniki gozdov se lahko za vse
Naša država ima enako dobre ali celo boljše naravne potenciale za rabo obnovljivih virov energije (OVE) v primerjavi z ostalimi državami EU, saj je pokritost z gozdovi 54-odstotna, kar uvršča Slovenijo v evropski vrh. Pred njo je le še Finska. Raba OVE s številnimi prednostmi pred konvencionalnimi energetskimi viri prispeva k zmanjševanju energetske uvozne odvisnosti, povečuje varnost zalog, energetsko učinkovito rabo, omogoča ustvarjanje novih delovnih mest in prispeva h krepitvi lokalnega podeželskega razvoja regije.
Foto: SM
Andrej Kovačič: "Pri nas se vedno ne znamo izkoristiti gozdnega bogastva, saj dejanski letni posek ne dosega niti polovice predpisanega!"
nasvete obrnejo na našo službo, določitev dreves za posek pa je brezplačna, vendar brez



Les postaja (spet) vse bolj zanimiv vir ogrevanja.
.iisftFt--
soglasja področnega gozdarja protizakonita."
Sestava gozdov Spodnjega Podravja je, glede na sedanje tržne potrebe, skorajda idealna, saj v njih prevladujejo listavci, ki so na trgu iskano in cenjeno blago: "Prevladujoča drevesna vrsta pri nas je bukev, ki dosega skoraj 42 odstotkov sestave, sledi ji hrast in kostanj. Med iglavci prevladuje rdeči bor, vendar pa je danes tržišče lesa z iglavci prezasiče-no zaradi ogromnega poseka v preteklem letu (400.000 kubičnih metrov, op. a.), ki ga je povzročil pojav podlubnika."
Les je najcenejše kurivo
Ob konstantnem povečevanju cen ostalih energentov, zlasti še kurilnega olja, ki smo mu priča v zadnjih tednih (in kot vse kaže, se bo še nadaljevalo), postaja les vse bolj zanimiva energetska surovina. V ostalih evropskih državah so se tega začeli zavedati že pred časom, k nam pa vse pač prihaja z daljšo časovno zamudo. Tako je recimo v državah, kot so Švedska, Avstrija, Nemčija, Švica, Danska in Nizozemska, ogrevanje z lesom oziroma lesno biomaso že tako popularno, da hiše, ki nimajo vgrajenih naprav za tovrstno ogrevanje, sploh ne
Skrbimo za
udobnejše
bivanje
MCKd.0.0.
BOROVCI, Borovci 64, telefon 02 754 00 90 ORMOŽ, Rujska c. 17, telefon 02 741 72 70
centralna kurjava
vodovod plinske Instalacije kopalniška oprema keramične ploščice
Montiramo in dobavljamo različne vrste materialov
za vodovod in ogrevalno tehniko! Izvajamo vsa instalacijska in keramičarska dela.
Mi dajemo energijo za ži^nje!
W ; M^i
Udobje
Inovativnost
kvaliteta i»
r . 'r ■ řZ '
r lu 1 F	1 KWB I ^H Ogrevanje na biomaso
KWB ' peči na biomaso, Rifel) Tomaž s.p. Attemiov trg 9, 3342 Gornji Grad "s. Tel.:(03) 839 30 80, Fax: (03) 839 30 84, GSM: (041 ) 609£05 E-mail: tomaz.rifeljS&iûLnet eKws«?» lnternBli:msíw.kwb.at	
Foto: SM
Delež OVE v energetski bilanci Slovenije je v letu 2000 znašal, vključno s hidroenergijo (velike hidroelektrarne), 9,2 odstotka vse primarne energije in se povečuje. Največji delež OVE predstavljata energija biomase (les in lesni odpadki) in hidroelektrarne, sledijo pa geoter-malna in sončna energija. Z 9,2-odstotnim deležem obnovljivih virov (od tega zajema biomasa 3,9 odstotka) v primarni energetski bilanci je Slovenija na petem mestu, povprečje EU je 5,5 %.
morejo več konkurirati na trgu nepremičnin.
Največjo energetsko vrednost ima trdi les, to je les listavcev, med njimi pa vodi prav bukev, ki je imamo pri nas v izobilju, ter javor in lipa. Sicer imajo tudi iglavci visoko kalorično vrednost, vendar je les lažji in ga je zato za enako količino energije potrebno po-kuriti več. "V zadnjem letu je že opaziti manjši porast sečnje lesa za kurjavo. Res je, da nekoliko narašča tudi cena lesa, vendar je v primerjavi z ostalimi vrstami energij še zmeraj najcenejši."
Po zadnjih podatkih je cena kubičnega metra lesa pri gozdnem gospodarstvu približno 10.600 tolarjev.
Sodobne peči za ogrevanje z lesom
čas zastarelih peči na drva je že davno mimo, čeprav jih je najti še v večini hiš, ki se ogrevajo z lesom. Negodovanje lastnikov zaradi veliko dela in neekonomičnosti teh kotlov pa nima več razloga. V ponudbi trga so namreč že novi, sodobnejši kotli za lesno biomaso, ki ponujajo veliko boljši izkoristek energije, zahtevajo pa tudi veliko manj dela, saj so po načinu ravnanja že povsem izenačeni s kotli na plin ali kurilno olje. Glede na tip se sodobne peči ločijo v tri vrste, in sicer na peči na polena, peči na lesne sekance in peči na lesne pelete. Še najbolj primerne, predvsem zaradi priprave lesa, so zaenkrat sodobne peči na polena, kjer se lahko uporabljajo klasična drva do velikosti pol metra. Prednosti teh
peči so v veliko večjem izkoristku (okrog 90 odstotkov), zmanjšani količini škodljivih emisij in avtomatizaciji delovanja. čeprav dosegajo ti kotli visoke izkoristke tudi pri delnih obremenitvah, pa strokovnjaki svetujejo sočasno postavitev t. i. hranilnika toplote. Z njim namreč lahko ob enkratni polnitvi 24 ur ogrevamo novejšo dobro izolirano enodružinsko hišo velikosti 150 kvadratnih metrov, le ob najbolj hladnih zimskih dnevih je včasih potrebna dvakratna polnitev. Poraba goriva v takšni peči je okrog 12 kubičnih metrov trdega lesa na kurilno sezono, kar odgovarja približno 2300 litrom kurilnega olja.
Prednosti je torej več kot dovolj, eden največjih zadržkov, zakaj tovrstne peči še niso v množičnejši uporabi, pa je njihova cena. Ta ni ravno nizka, saj krepko presega milijon tolarjev in sega še višje. Zato pa imajo interesenti možnost pridobiti različne oblike kreditov ali nepovratnih sredstev pri Ekološko razvojnem skladu RS ali Agenciji za učinkovito uporabo energije. Vse informacije so na voljo na internetnih naslovih: www.ekosklad.si ali www.aure.si.
Kljub velikim začetnim investicijskim stroškom pa se izgradnja sodobnih peči na lesno biomaso po zatrjevanju strokovnjakov z vidika ekonomičnosti povrne v relativno kratkem času. Še zlasti lastnikom gozdov, glede na divjanje cen ostalih surovin, pa tudi vsem drugim, ki se bodo odločili zanje.
SM
Preklade d.o.o.
Ptujska cesta 37, Pragersko Telefon 02 803 92 14
PEĆNICE
Kaj /e prijetnejšega, kaj bolj domačega od toplote loaceae peS v mnlih daeh?
Naj balo značilna krušna pet v kotu kmedœ izbe ali bolj sodobna peč v poiitniški biši, lovski koii... prijetna toplota lončene peS se ne mote primerjati z nobenim drugim noanom ogrevon/o/
Ob njej steče pogovor, omamno zadiši domači knb, zadani pesem inzazvenekozatâi... Ob njej je vsaka knjiga zam'mivejša, počitek prijetnejši in spanec slajS.
Tednikov pogovor • Bivši poslanec Anton Butolen
"Za te kraje sem v kratkem obdobju storil veliko"
Naključje je hotelo, da sva se z dotedanjim poslancem državnega zbora Antonom Butolenom sestala v petek, 22. oktobra, natanko tri ure po tem, ko je bil potrjen novi državni zbor. Tako je lahko malce spotakljivo ugotovil, da v času uradnega mandata kot poslanec za Štajerski tednik ni imel nobenega intervjuja.
Anton Butolen je postal poslanec državnega zbora junija 2002, kot poslanec LDS je bil izvoljen v 11. volilnem okraju 8. volilne enote. Sestala sva se v lepo urejeni župansko-poslanski pisarni v popolnoma prenovljenem poslopju nekdanje osnovne šole v Žetalah, kjer je uradoval vsak ponedeljek, tako kot v poslanski pisarni v Kidričevem.
Gospod Butolen, so vas v teh dobrih dveh poslanskih letih občani pogosto obiskovali?
"Kar precej obiskov sem imel, čeprav je bilo veliko več telefonskih klicev, z mnogimi pa sem komuniciral tudi prek elektronske pošte. V glavnem so se name obračali predstavniki občin in župani, pogosto pa tudi predstavniki podjetij. Med najpogostejšimi so bila predvsem vprašanja v zvezi z južno mejo, veliko s področja kmetijstva, prevečkrat pa so se name obračali s povsem osebnimi problemi, ki niso sodili v moj delokrog. Sicer pa sem v tem času ogromno hodil po terenu, se udeleževal raznih pogovorov, sestankov in javnih prireditev, precej srečanj pa sem organiziral tudi sam."
Kot poslanec ste zastopali interese sedmih, v glavnem haloskih ob~in, torej ste imeli kar precej dela?
"Res je, to so bile poleg domače, žetalske, še občine Kidričevo, Majšperk, Podlehnik, Zavrč, Videm in KS Cirkulane. Zame je to pomenilo veliko odgovornost in veliko dela, samo v letošnjem letu sem imel prek 50 javnih prireditev, seveda brez tistih v predvolilni kampanji. To so bila razna občinska in krajevna praznovanja, odprtja, proslave društev, pa tudi kulturne in cerkvene prireditve. Naj spomnim, da sem svoj poslanski mandat pričel leto in pol za drugimi. Ko sem ga sprejemal, sem se zavedal, da so bili trije proračuni že sprejeti, pa tudi dejstva, da sem bil prvi poslanec s tega območja. Z odhodom med poslance sem postavil na kocko eksistenco svoje 6-članske družine, saj sem kot ravnatelj OŠ Žetale poleg treh otrok in nezaposlene žene skrbel še za očeta."
Ste se pri svojem delu držali predvolilnih obljub?
"Ne samo da sem se jih držal, prepričan sem, da sem jih tudi v celoti uresničil, saj sem se maksimalno posvečal zagotovitvi normalnih pogojev za šolanje otrok na mojem območju. Svoje delo sem zastavil tako, da nisem bil aktiven le v parlamentu, ampak sem najodgovornejše, ministre in državne sekretarje, uspel pripeljati k nam na teren, kjer smo jim pre-
dočili dejansko stanje in kjer so jih lahko o tem prepričevali tudi župani, ravnatelji, direktorji in drugi državljani. Tako smo jih skupaj lažje prepričali o nujnosti posameznih investicij. Že septembra 2002 sem organiziral srečanje z državnim sekretarjem za šolstvo Hermanom Tomažičem, ki je bilo namenjeno predvsem pospešitvi gradnje šolskih prostorov v Leskovcu, Cirkovcah, Majšper-ku in Podlehniku ter vrtca v Vidmu. Ker je pozneje prišlo do zamenjave nekaterih županov in šolskega ministra, sem o tej problematiki februarja 2003 organiziral še sestanek z novim ministrom dr. Gabrom. Danes sem vesel, da sta šolski investiciji v Leskovcu in Cirkovcah že končani, da se tudi v Maj-šperku pospešeno gradi šola, v letošnji državni proračun pa nam je uspelo spraviti tudi šolo s telovadnico v Podlehniku. Če bodo na občini le uspeli pridobiti ustrezno dokumentacijo, lahko kmalu pride do gradnje."
Ste bili tako uspešni tudi na področju prometne infrastrukture?
"Vsekakor, saj mi je uspelo, da je v državnem proračunu za leto 2004/2005 in v razvojnih programih za naslednja 3 leta uvrščeno več nujnih popravil na državnih cestah. Kot član odbora za infrastrukturo pa sem se še posebej ukvarjal s Pyhrnsko avtocesto, saj sem intenzivno sodeloval z župani vseh zainteresiranih občin z našega območja ter s civilno iniciativo. Izredno sem vesel, da je trasa za odsek omenjene ceste od Slivnice do Dražencev končno določena ter da smo v resolucijo programa avtocest v RS uspeli umestiti tudi odsek od Dražencev do Maclja. Glede na izredni pomen te ceste verjamem, da so s tem novi poslanci dobili primerno osnovo za nadaljnje delo. Veliko sem se angažiral tudi za izgradnjo hitre ceste Slovenska Bistrica-Ptuj-Ormož ter železniške povezave Pragersko--Ptuj-Murska Sobota-Budim-pešta; to je za tako imenovani 5. železniški koridor, kjer sta se še posebej angažirala poslanec Vili Trofenik, ki nas je na opozoril na že skoraj sprejet koridor proti Gradcu, ter seveda Lidija Majnik."
Kaj pa vam je za to okolje uspelo iztržiti pri vzpostavljanju zunanje meje EU ter pripravah na uvedbo schen-genskega režima?
"To področje je v bistvu tretje obsežno poglavje mojega dela, saj se na našem območju že gradi eden od treh največjih mejnih prehodov, Gruško-vje, poleg tega nam je uspelo
Foto: M. Ozmec
Anton Butolen v svoji župansko-poslanski pisarni v Žetalah.
urediti mejne prehode Zavrč, Meje, Drenovec in Zgornji Le-skovec, s katerim sem se še posebej ukvarjal. V sklopu tega je posebej pomembno zagotavljanje pogojev za delo policije, kjer mi je skupaj z občinama Gorišnica in Podlehnik uspelo uvrstiti v državni program izgradnjo dveh novih policijskih postaj. Kmalu ju bodo pričeli graditi, vsaka bo veljala okoli 300 milijonov tolarjev."
Ste pri sprejemanju zakonodaje uspeli zagotoviti tudi interese lokalnih skupnosti?
"Za to sem si prizadeval v največji meri, še največ pa mi je skupaj z drugimi poslanskimi kolegi LDS uspelo doseči pri sprejemanju zakonodaje s področja urejanja prostora oziroma pri zagotavljanju pogojev za ohranitev poseljenosti in razvoj podeželja. Osebno sem trdno prepričan, da je moj največji uspeh v tem obdobju priprava programa za celovito oskrbo Haloz s pitno vodo; kot veste, gre za projekt občin Maj-šperk, Žetale in Videm, ki je tik pred razpisom in je vreden prek milijardo tolarjev, od katerih bo država prispevala prek 700 milijonov. Ogromno časa in osebnih prizadevanj sem namenil tudi ohranjanju delovnih mest, predvsem v TVI Majš-perk, kamor je tudi po moji zaslugi država vložila prek 360 milijonov, vendar na žalost to podjetja ni uspelo rešiti. Za vsemi svojimi trditvami stojim osebno in z argumenti, saj sem delo na svojem območju spre-
mljal sistematično. Za vsako področje dela sem imel v torbi posebno mapo in tudi v osebnem računalniku sem imel za vsak projekt posebno mapo. Zato mi sedaj, ko sem se poslovil od funkcije državnega poslanca, resnično največ pomeni moj notranji občutek zadovoljstva, da sem za te kraje v tem kratkem obdobju storil veliko. To mi resnično pomeni največ."
In kam sedaj, kaj boste počeli, kje se boste zaposlili?
"Sem človek, ki vsako delo, ki ga sprejme, do konca opravlja dosledno in zavzeto. Zato v tem trenutku še res ne vem kam. Kar me ob tem še posebej skrbi, pa je, da je tudi žena zaposlena le za določen čas, do novega leta. Dokler ne najdem nove službe, bom zato izkoristil zakonsko možnost in ostal na plačilni listi države."
Torej so tudi vas rezultati volitev presenetili?
"Posebej me pravzaprav niso presenetili, je pa res, da sem pričakoval tesnejši izid. Sicer pa glede na vse okoliščine je moj rezultat na volitvah trenutno eden boljših v stranki LDS na podeželju, zato se iskreno zahvaljujem vsem volivcem, ki so mi zaupali. Vsem novim poslancem s ptujskega območja pa želim predvsem uspešno delo; menim, da imajo za to res boljšo osnovo, kot sem jo imel sam."
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Anton Butolen: "Prežema me občutek notranjega zadovoljstva, saj sem za te kraje v kratkem obdobju storil veliko."
Ormož • Društvo za osteoporozo vabi k sodelovanju
Ko kost poči, je prepozno
Minuli teden, 20. oktobra, je bil svetovni dan osteoporoze. Ob koncu tedna pa se je čez 50 članov društva za osteoporozo Ormož odpravilo na izlet v Portorož, kjer so prisostvovali vseslovenskim dnevom osteoporoze, ki jih vsako leto pripravi eno izmed 13 slovenskih društev.
Osteoporoza prizadene približno tretjino žensk med 60. in 70. letom in več kot dve tretjini žensk, starih nad 80 let. Za to boleznijo, ki prizadene okostje, trpi po svetu več kot 200 milijonov žensk. Tako kot koža se tudi okostje nenehno obnavlja, kos-tnina se odstranjuje in nadome-sča jo nova. Ta nenehen proces traja vse življenje, najizrazitejši pa je od obdobja pubertete do tridesetega leta, v srednjih letih slabi, v obdobju tik pred menopavzo in po njej pa se zaradi hormonskega neravnovesja v telesnem ciklusu odstrani več ko-stnine, kot je na novo nastane. Ce je to nastalo neravnovesje stalno, pripelje do osteoporoze.
Kostno tkivo postane oslabljeno in zato so kosti veliko šibkejše in se hitreje zlomijo kot sicer. Ženske z osteoporozo lahko sčasoma zgubijo tudi polovico kostne mase. Že 10 % zmanjšanje mineralne kostne gostote pa podvoji tveganje za hrbtenični, oziroma vretenčni zlom, za zlom kolka pa dvakrat in pol.
Osteoporoza je tiha bolezen in se pojavi brez posebnih predznakov. V kosteh se pripravlja dolga leta, ne da bi to opazili. Prvo opozorilo je pogosto šele, ko se zlomi prva kost. Najpogosteje zapestje, kolk, nadlahtnica, medenica ali vretence. Bolezen lahko prizadene tudi moške, vendar v manjšem številu.
Zato je potrebno, da vse življenje, ne le v otroštvu, skrbimo za zdravo prehrano in telo oskrbujemo s kalcijem. Pri otrocih se v dobi rasti zamenja vsebnost celotnega okostja vsaki dve leti, pri odraslih pa na sedem let. Os-teoporoza se ugotovi z merjenjem mineralne kostne gostote in temelji na merjenju prepuščenega rentgenskega sevanja skozi kost. Te preglede svojim članom omogoča tudi Društvo za oste-oporozo Ormož, ki samostojno deluje že drugo leto. Predseduje mu neumorna Marta Peršak, ki skrbi, da se vedno kaj dogaja, še posebej strokovna predavanja. Za prihodnje tedne pripravljajo predavanja o revmatičnih
Ptuj • Latino festival v Kolnkišti
Con sabor latino
Literarni festival z okusom latina se bo predstavil s pomočjo Kluba ptujskih študentov tudi v Kolnkišti na Ptuju.
V petek, 29. oktobra, ob 20. uri bosta v literarno-glasbenem večeru nastopila pesnika For-tunato Ruiz in Oscar Leonel Ruiz-Ramirez, na tolkalih pa ju bo spremljal Bongo. Gosta bosta prebirala pesmi v španskem jeziku, z njima pa se bo pogovarjala Jelka Ciglenečki.
Glavna ideja slovensko-mehi-škega festivala Con sabor latino je predstaviti mlade pa tudi
že priznane talente iz različnih sfer kulturnega udejstvovanja, ob tem pa zbližati ustvarjalce in kulturnike obeh držav. Festival bo gostil literarne dogodke, slikarske in fotografske razstave, glasbo, ples, film in razprave. Pripravila ga je organizacija Bi-ografia oziroma njen idejni vodja Oscar Leonel Ruiz-Ramirez, eden od sodelujočih pesnikov, ki sicer končuje doktorat iz nu-
klearne kemije na inštitutu Jožefa Stefana.
Ruiz-Ramirez je pripeljal sedem mehiških avtorjev — tri pesnike in štiri pisatelje, med katerimi so trije dobitniki prestižne mehiške nagrade Premio nacional de poesia. Slovenski avtorji, sodelujoči na festivalu, pa so Dane Zajc, Tomaž Šalamun, Alojz Ihan, Aleš Šteger, Gregor Pod-logar, Primož Cučnik in drugi.
obolenjih in prikaz hoje s palicami. V lanskem letu so pripravili tudi delavnice o zdravi prehrani, pravilni telesni aktivnosti s prikazom vaj za hrbtenico, o pomembnosti pitja vode in obvezno ekskurzijo v eno od naših termalnih zdravilišč. V okviru društva deluje tudi sekcija za po-hodništvo, katere člani se zberejo vsak torek in se podajo na večurni pohod po okoliških gričih.
Vse, ki jih zanima sodelovanje v društvu, pa vabijo, da se včlanijo vsak petek med 8. in 10. uro na sedežu Rdečega križa v Ormožu.
vki
Mehiška revija Reverso (Guadalajara) je na svojih straneh v povezavi s festivalom že namenila prostor predstavitvi slovenskih pesnikov. Ruiz-Ramirez načrtuje objavo antologije slovenske poezije v španščini za južnoameriški trg, ki je že v pripravi, prav tako tudi tri publikacije slovenskih avtorjev v španščini. Predstavljeni avtorji bodo sodelovali na največjem južnoameriškem knjižnem sejmu, Feria Internacional del Libro de Guadalajara, s čimer se želi doseči njihovo razpoznavnost ne le v Mehiki, pač pa tudi v ostalih špansko govorečih državah latinske Amerike, so sporočili organizatorji. Festival se bo iz Slovenije preselil v Švico in na Poljsko, kjer tudi delujeta skupini Biografia.
Nina Milošič
Sedem (ne)pomembnih dni
Novi časi?
Vsekakor je kar nekaj razlogov za velika ugibanja — in tudi pričakovanja — kaj nam bodo prinesli rezultati letošnjih parlamentarnih volitev in še posebej povolilnih medstrankarskih dogovorov. Občutki so seveda različni, čeprav se zdi — predvsem tudi po ravnanju posameznih politikov — da je prav zdaj priložnost za resnične globalne spremembe v načinu ustvarjanja in vodenja politike. Tako pri zmagovalcih kot pri poražencih.
Slovenija pravzaprav že več kot desetletje ni bila na takšni politični prelomnici, kot je prav zdaj. Ponuja se priložnost za temeljito (ponovno in celovitejšo) presojo dosedanjih političnih korakov, dosežkov in napak. Čedalje bolj postaja razvidno, kaj volivci nagrajujejo in kaj kaznujejo, zdaj v Sloveniji — z izjemo Jelinčičeve SNS (Slovenske nacionalne stranke) — ni stranke, ki še ne bi bila vsaj nekaj časa v opoziciji in vsaj nekaj časa v vladajoči koaliciji. In vsaka izmed teh strank bo zdaj že lahko razpolagala z natančnimi ocenami in analizami, kaj sta jim prinašala en in drugi položaj. Predvsem pa bi od vseh lahko ob tokratnem začetku formalnih in očitnem koncu neformalnih do-
govarjanj v zvezi s sestavljanjem nove vlade koalicije pričakovali jasnejše pogajalske pozicije, kot pa jih je zaslediti zdaj. Preprosto se namreč ni mogoče izogniti občutku, da je večina strank, ki ne pripada že pred volitvami vzpostavljeni koaliciji Janševe SDS in Bajukove NSi, zmedena zaradi novega Janševega načina komuniciranja in njegovih ponudb za sodelovanje v vladi. Janša se je pravzaprav z nekaj "lepotnimi" spremembami v načinu delovanja iz bojevnika (in pretežno ciničnega in tudi arogantnega sogovornika) spremenil v umirjenega in k dialogu usmerjenega politika in voditelja. Janša je v bistvu z minimalnim naporom spravil na kolena svoje politične nasprotnike in pridobil nove simpatije celo pri ljudeh, ki so ga v prejšnjih časih zavračali. Janša se v tej fazi pojavlja kot nosilec nove politične kulture, novega dialoga in novega odnosa do opozicije. Seveda bo treba to novo kvaliteto tudi udejanjiti, dokazati in potrditi v praksi. Zmedena opozicija za zdaj očitno edino ve, da takšni njegovi globalni orientaciji ne more kar tako nasprotovati, hkrati pa ne zmore kaj več, da bi Janšo tudi v resnici in na povsem otipljivih točkah pri-
silila h konkretnejšemu opredeljevanju. Šele tako bi bil namreč Janša v položaju, ko bi moral svojo sedanjo novo naravnanost potrjevati tudi s konkretnim opredeljevanjem, se pravi s konkretnimi dejanji. Zdaj se — žal — vse prepogosto zdi, da gre pri posameznih strankah (in zlasti pri njihovih liderjih) predvsem za dilemo, ali bodo pristali v krogu vladajočih ali v opoziciji, ali še bolj direktno — ali bodo zase iztržili kakšno pomembno ministrsko mesto, medtem ko programska načela in cilje postavljajo nekako v ozadje.
To velja še zlasti za tiste stranke in tiste strankarske voditelje, ki bi morali ob katerikoli uri dneva vedeti, da so mnoge doslej znane opredelitve in programske usmeritve njihovih strank in Janševe stranke povsem nekompatibilne. Na to bi lahko vsaj opozarjali ob začetku vsakih dogovarjanj o morebitnem skupnem sodelovanju in morebitnem iskanju racionalnih kompromisov, ki so za delovanje vsake demokratične družbe sicer potrebni. S tega vidika se zdi Janez Janša dosti bolj dosleden in konsekventen, ko uporno razlaga, da mu ni zgolj do kakršnekoli oblasti in predvsem ne do vladanja z minimalno večino, ki mu po njegovih besedah ne bi zagotavljala učinkovitega dela. Janša v skrajni konsekvenci ne izključuje niti izrednih volitev. Vse to govori o njegovi odločnosti in samozaupanju, saj bi konec kon-
cev izredne volitve tudi za Janšo pomenile start iz ničle, ne glede na to, da nekateri poznavalci med volivci poudarjajo, da izredne volitve običajno samo še povečajo premoč zmagovalca rednih volitev.
Sicer pa je nekdanji predsednik države Milan Kučan na vprašanje Delovega novinarja, kakšen predsednik vlade bo Janez Janša, takole odgovoril: "Če bi sodili zgolj po njegovih napovedih v zadnjem času, bi lahko bil dober premier. Bilo je vsaj nenavadno poslušati mehkobo v njegovih nastopih. Sicer pa ima vsak človek pravico, da se spremeni. Na to vprašanje mi bo mnogo lažje odgovoriti potem, ko bo že preteklo nekaj mesecev vladavine. Moje dosedanje izkušnje z njim pa mi vendarle dovoljujejo vsaj skepso do vzorca njegovega vladanja ... Dejstvo je, da so z izidom teh volitev in z veliko podporo zmagoviti stranki in njenemu predsedniku povezana velika pričakovanja, velika upanja in s tem tudi velika odgovornost. Z velikimi pričakovanji in upanji, ki so utemeljena v velikih obljubah, pa je zmeraj povezana tudi nevarnost razočaranja. Toda, kakor rečeno, treba bo počakati in videti, kakšna bo podoba Slovenije pod novo vladavino. Navsezadnje je predsednik SDS Janša veteran v slovenski politiki, delaven, dober analitik, tudi taktik, človek z ambicijami."
Od tod in tam
Ptuj • Seminar o bolnišničnih okužbah
V slavnostni dvorani ptujskega gradu je 25. oktobra potekal enodnevni strokovni seminar na temo Preprećevanje in obvladovanje širjenja bolnišničnih okužb — MRSA. Organiziralo ga je Slovensko društvo za bolnišnično higieno v sodelovanju s Splošno bolnišnico dr. Jožeta Potrča. Seminar, ki je bil namenjen zdravnikom, medicinskim sestram in sanitarnim inženirjem, ki delajo v zdravstvenih ustanovah, nudijo bolnikom stacionarno zdravstveno oskrbo in so usposobljeni za delo na področju bolnišnične higiene ter preprečevanja in obvladovanja bolnišničnih okužb, je bil hkrati tudi eno od dveh strokovnih srečanj, ki so ju v ptujski bolnišnici pripravili ob svoji 130-letnici. Njeni zaposleni so bili tudi aktivni sodelavci v strokovnem delu seminarja. Diplomirana medicinska sestra Breda Seka in prim. Majda Šar-man, dr. med., spec. anesteziologinja, sta predavali na temo Ali je okužba z MRSA lažje obvladljiva v manjši bolnišnici.
MG
29. oktober • Prvi svetovni dan psoriaze
Psoriaza ali luskavica je pogosta dedno pogojena, nena-lezljiva, vnetna in kronična bolezen. V Sloveniji zanjo boluje okoli 35 do 40 tisoč ljudi. V svetu je vseh bolnikov 125 milijonov. Bolniki so zaradi te bolezni še zmeraj socialno izobčeni, želijo si več razumevanja. To in še več bo v ospredju vsega dogajanja, ki bo potekalo na jutrišnji prvi svetovni dan psoriaze. Čeprav za bolezen še vedno ni zdravila, pa z novimi izboljšanimi postopki zdravljenja, povečanim razumevanjem in strokovno podporo lahko oboleli bistveno izboljšajo svoje zdravstveno stanje in kvaliteto življenja. Od leta 1979 v Sloveniji deluje tudi Društvopsoriatikov, ki ima danes okoli 2000 članov. Ustanovljeno je bilo na pobudo bolnikov, ki jih vodila vizija združevanja, medsebojne pomoči in zlasti spoznavanja svoje bolezni.
MG
Ptuj • Jesen v mestu
V osnovni šoli dr. Ljudevita Pivka bodo v novem šolskem letu osrednjo pozornost namenili uresničevanju projekta "To smo mi". Prejšnji konec tedna so se javnosti oziroma Ptuju predstavili z delom projekta—Pozdrav jeseni — v katerem so sodelovali oddelki vzgoje in izobraževanja, ki jih obiskujejo zmerno in težje prizadeti učenci. Kot sta povedali Mateja Vajda in Bojka Kolarič, vodja celoletnega projekta in soavtorica četrtkove prireditve Pozdrav jeseni, so z njo želeli opozoriti Ptujčane, da je prišla jesen v naše staro mesto in naj uživajo skupaj z njimi.
Ptuj • Srečanja starejših
MG
Foto: MG
Prejšnji teden so v dveh ptujskih mestnih četrtih pripravili tradicionalna srečanja starejših občanov s priložnostnim kulturnim programom. V četrtek so se srečali starejši MČ Center (na fotografiji), kjer živi 385 starejših nad 70 let. Srečanje je potekalo v Domu upokojencev, udeležila se ga je tudi najstarejša Ptujčanka, ki bo 19. novembra praznovala 103. rojstni dan — Otilija Holc. V petek pa so se v Domu krajanov Budina—Brstje srečali starejši iz MČ Jezero, kjer živi 262 starejših nad 70 let. Srečanja so potekala v prijetnem vzdušju. To je bila nova priložnost, da so se mlajše generacije zahvalile starejšim za njihov prispevek pri razvoju mesta in okolice.
MG
Foto: MG
Ptuj • Zgodba neke denacionalizacije
Se Ptuj "odreka" vinogradu?
Letošnja trgatev v mestnem vinogradu je potekala v dežju. Medtem ko večina trgačev ni vedela, da trgatev že tretje leto poteka na vrnjeni posesti, se je v ozadju odvijala druga zgodba - zgodba neke denacionalizacije, ki še danes, potem ko je pred dvema letoma odločba o vrnitvi zemljišča postala pravnomočna, nima želenega konca.
Zgodba je prišla v javnost, ker je bil Alojz Furek, lastnik mestnega vinograda, prizadet, ker ga kot nespornega lastnika zemlji-{ca niso niti povabili na trgatev Vabilo je izostalo že tretje leto zapored, to pa ne more biti nak-ljucje.
Najbolj ga je prizadela izjava predstavnice za stike z javnostmi pri mestni obcini Ptuj Tanje Ostrman Renault, da denaciona-lizacijski postopek še ni pravnomočen, da pa so upravičencu že ponudili zamenjavo vinograda za neki lokal v mestu.
Zemljišče, na katerem danes raste novi mestni vinograd, je bilo leta 1945 nacionalizirano, na njem je do pred dobrimi 30 leti še rasel vinograd, zatem pa
je bilo prepuščeno zaraščanju. Za to zemljišče in drugo, ki ga je imela pred podržavljanjem Otili-ja Luttenberger, so denacionali-zacijski upravičenci (Alojz Furek, njegov brat in sestra) vložili v letu 1992 zahtevo za vrnitev in v postopku uspeli. Mestni občini Ptuj so predlagali zamenjavo zemljišča za primeren lokal v mestu, a kot je povedal Alojz Fu-rek, do danes nekega poštenega pogovora oziroma dogovora ni bilo. Vinsko trto so na zemljišču, ko je bilo to še v denaciona-lizacijskem postopku, zasadili v času županovanja Miroslava Lucija. Z zasaditvijo se je Furek, takrat še denacionalizacijski upravičenec, strinjal.
Kot je povedal načelnik Up-
Foto: Črtomir Goznik
Mestni vinograd ima že dve leti znanega lastnika.
ravne enote Ptuj mag. Metod Grah, je bilo o vrnitvi zemljišča odločeno z odločbo z dne 17. 9. 2002, zemljišče je bilo vrnjeno v naravi, to je v last in posest. Odločba je postala pravnomočna 14. oktobra 2002. Zemljišče je bilo vredno takratnih 5025 nemških mark, trajni nasad (vinograd) 2563 nemških mark, skupaj 7588 nemških mark. Ta vrednost ne predstavlja večvrednosti zemljišča v primerjavi z vrednostjo v času podržavljanja.
"Zavezanka za vrnitev zemljišča, MO Ptuj, ki jo je v denaciona-lizacijskem postopku zastopala Helena Neudauer, je po končanem ugotovitvenem postopku izrecno izjavila, da ne nasprotuje vrnitvi v naravi. Mestna občina Ptuj se tudi ni pritožila zoper izdano odločbo," je še povedal načelnik UE Ptuj mag. Metod Grah.
Štiri dni pred letošnjo trgatvijo v mestnem vinogradu se je Alojz Furek ponovno obrnil na pravno službo MO Ptuj s prošnjo in zahtevo hkrati, da čimprej uredijo poslovne odnose. Ponovno jih je spomnil, da je lastnik zemljišča že od leta 2002. Od takrat do danes se občina ni odzvala, zato domneva, da nima
nobenega interesa, da bi vinograd obdelovala še naprej. Ker bi želel, da se zadeva čim prej uredi, je občino pozval k "legalizaciji" odnosov z odpovedjo, če ne želi več imeti omenjenega zemljišča in odmevnih trgatev, ali najemno pogodbo, ki bo sprejemljiva za obe strani.
V MO Ptuj so Furekovo vlogo za zamenjavo vinograda s primernim lokalom v mestu obravnavali na strokovnem kolegiju občinske uprave. "Če bo takšna rešitev sprejeta, bo zamenjava vključena v program prodaje stvarnega premoženja, ki je sestavni del proračuna. Do realizacije pa bo lahko prišlo šele z novim proračunom za leto 2005," je najnovejši odgovor MO Ptuj.
Alojz Furek, potem ko se je ogorčenje nekoliko poleglo, pravi, da je to razumljivo, saj de-nacionalizacijski postopki glede na dolžino trajanja upravičenem dobesedno parajo živce; zaveda se, kaj mestu pomeni vinograd, tudi v promocijskem pogledu, zato pričakuje, da bo mestna oblast v tem duhu tudi postopala. Pričakuje konstruktivno ponudbo in tudi rešitev.
MG
Ormož • Martinovanje v mestu in okolici
Jesenski pust se začenja
Glavni pokrovitelj letošnjega martinovanja v Ormožu in okolici je podjetje Jeruzalem Ormož VVS, ki v sodelovanju s TD Ormož in Javno razvojno agencijo (TIC) kot koordinatorjem ter ob pomoči 12 organizatorjev posameznih prireditev ponuja pestro dogajanje od 6. do 24. novembra.
Glavnina prireditev bo med 6. in 13. novembrom, 24. novembra bo še Festival šipona, katerega namen je promocija te sorte vina. Radi bi izzvali vse šipone, da se pomerijo v kvaliteti. Martinove prireditve bodo potekale na 15 različnih prizoriščih, osrednji prireditveni prostor pa bo tokrat na spodnjem platoju ob ormoški kleti pod ogrevanim šotorom. Vseh prireditev bo več kot 30 in bodo namenjene tako mladim kot starejšim, družinam, pohodnikom, gurmanom, zak-
ljučenim družbam in vsem, ki bi želeli Martinov čas preživeti ob zabavnih in poučnih vsebinah. V soboto so pohodniki vabljeni na pohod na Kog, iz Ormoža je organiziran avtobusni prevoz, ki naj bi poskrbel za sproščeno in brezskrbno vzdušje. Za najmlajše so ta dan na programu muzejske delavnice v domu starejših občanov, večer pa bo namenjen tradicionalnemu martinovanju v Hotelu Ormož. V Središču ob Dravi bodo martinovali na prostem pred blagovnico, tako kot
Foto:vki
Na tiskovni konferenci v prostorih Jeruzalem Ormož VVS se je zbralo vseh 14 organizatorjev letošnjega martinovanja.
so se že dodobra navadili minula leta.
V sredo se nadaljujejo Martinovi dnevi ob vinski kleti. Za osnovno- in srednješolce so pripravili seznanitev s tradicijo naših krajev, predavanje na temo Vinogradništvo nekoč in danes, razglasili pa bodo tudi rezultate likovnega in literarnega natečaja. Na Kerenčičevem trgu 4 bo odprta Razstava pridnih rok, ki jo pripravljata Društvo kmečkih žena in Svetovalna služba. Šotor bo postavljen tudi ob zidanici Malek, kjer bodo potekale degu-stacije vin.
11. novembra bo največji ormoških treh sejmov — Martinov sejem, zvečer pa zabava v šotoru z ansamblom Kompromis, ko bodo tudi krstili mošt. Dan po Martinu bo v dopoldanskih urah mogoče prisluhniti predavanju o kulturi pitja, potekal bo Turnir mladega vina, ki ni namenjen le ormoškim vinom, ampak
mladim vinom širšega območja, zabava pa se bo nadaljevala ob glasbi DJ Dorjan, Posodi mi jurja in Poslednji kongres.
Osrednja prireditev bo 13. novembra, ko se bo Martinova sobota od jutra do jutra začela z zajtrkom v šotoru, sledil bo kulturni program domačih društev s poudarkom na krstu mošta. Degustacije bodo potekale tudi v Vinski galeriji. Ves teden TD Miklavž vabi v odprte kleti na svojem koncu, še posebej na turistične kmetije Puklavec in Ko-larič.
Vse prireditve so brezplačne, glavni pokrovitelj bo za prireditev namenil okrog 3,5 milijona SIT. Ali bo tudi občina primaknila kaj sredstev, zaenkrat ni znano. Za koordinacijo med aktivnostmi skrbi TIC, izdali pa so tudi zloženko s programom martinovanja.
vki
Ptuj • Trgatev na grajskem hribu
Dež jih ni zmotil
Petkov dež ni motil beračev modre kavčine, podmladka stare trte, in ranfo-la na grajskem dvorišču ter renskega rizlinga v vinogradu minoritov in mestne občine na grajskem hribu.
Na grajskem dvorišču je šlo za protokolarno trgatev, vabilo sta podpisala ptujski župan dr. Šte-
fan Čelan in mestni viničar Franc Emeršič, medtem ko je bilo v vinogradu na grajskem hribu dru-
Foto: Črtomir Goznik
Med protokolarnimi berači modre kavčine sta, bila vinska kraljica Vesna Bajuk in ptujski župan dr. Štefan Čelan.
gače. Trgali so lahko vsi, ki jih ni motil dež. Pri protokolarni trgatvi pa so ponovno obšli nespornega vladarja grajskega dvorišča, ravnatelja Pokrajinskega muzeja Ptuj Aleša Ariha, ki bi že kot prvi domačin moral podpisati tradicionalno vabilo na trgatev. Za tiste, ki imajo kratek spomin, še podatek, da je Aleš Arih modro kavčino na ptujskem grajskem dvorišču tudi sadil, res še v vlogi podžupana mestne občine Maribor, ko še ni "vedel", da bo nekoč prvi mož ptujskega grajskega dvorišča, le da mu tega oblastniki še ne priznavajo.
Med gosti petkove trgatve so bili že tradicionalno mestni svetniki, vinski vitezi, predstavniki partnerskega mesta Burghausen, ki so do svojega mestnega vinograda prišli s pomočjo mestne občine Ptuj in so se prišli
tudi malo učit o vinogradniških in drugih opravilih, povezanimi z vinogradom, vinska kraljica Vesna Bajuk in še nekateri drugi. Na grajskem dvorišču se je znašlo tudi nekaj turistov, ki jih prav tako ni motil dež. Z zanimanjem so si ogledali ves ceremonial protokolarne trgatve, ki sta jo začela župan mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan in Vesna Bajuk, vinska kraljica, ki je povedala, da tudi letos nastaja tako dobro vino kot v prejšnjih letih. Vinski vitez Jani Gonz je prepričan, da smo lahko Ptujčani ponosni na to, da smo zasadili ranfol, staro trto, ki je stoletja prehranjevala slovenskega vinogradnika. Franc Emeršič, mestni viničar od leta 2002, je skrbel, da je tudi letos kar največ grozdja ostalo, da bi bilo zdravo in kvalitetno. Povedal pa je, da ga je pri ranfolu, kljub budnemu očesu, zmanjkalo za celo puto - pozobali so ga grajski obiskovalci. Modre kavči-ne so letos nabrali 78 kg, ranfola 36 kg.
Po opravljenem delu na grajskem dvorišču, kjer so za veselo razpoloženje skrbeli člani pevskega zbora Društva upokojencev Rogoznica, in po prvem okrepči-lu s potico in tekočimi zadevami
se je vesela druščina premaknila v vinograd na grajskem hribu, kjer je berače čakalo 1150 trsov renskega rizlinga, ki so bili še kar polni. Na proštijskem dvorišču so najprej pomalicali, zatem pa se zapodili med trse obeh vinogradov. Dobro kmečko pojedino so pripravili v Društvu vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice in v Kmetijski šoli Ptuj. Veselo popotnico za delo ob trsih so zaigrali Stari prijatelji
iz Kicarja, nekaj o ptujski trgatvi v pesmi in za vinske viteze, ki se malo bolj razumejo v pitje in latinščino, pa je povedal p. Mirko Pihler. Po končani trgatvi, v vinogradu minoritov so nabrali tisoč kilogramov grozdja, v mestnem vinogradu ga je bilo nekaj več kot 650 kg, so jih čakale tople proštijske pogače. Z veselico na Slovenskem trgu pa zaradi dežja ni bilo nič.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Grozdje so stiskali kar na proštijskem dvorišču. Javno stiskanje na Slovenskem trgu s kulturnim programom je zaradi dežja odpadlo.
Sv. Tomaž • Glasbena skupina Srce
Koncert ob obletnici
Nedavno je glasbena skupina Srce od Sv. Tomaža s koncertom v domači cerkvi proslavila prvo obletnico svojega delovanja. Kot gostja je z njimi zapela prva misijonarka iz Nigerije v Sloveniji — sestra Felicitas Nwabueze.
Glasbena skupina Srce je bila ustanovljena oktobra lani na pobudo Boštjana Rihtarja, ki je
tudi vodja skupine. Skupina šteje enajst članov Alenka, Andrej, An-drejci, Andrejček, Lea, Marjetka, Mateja, Marko, Jožica, Suzana in Boštjan so sosedje in prijatelji doma iz Bratonejčic, Sejancev in Tomaža. Dekleta pojejo, fantje pa igrajo na instrumente — orgle, kitare in bobne. Izvajajo ritmično duhovno glasbo. Največ nastopajo pri nedeljskih mašah v domači in okoliških župnijah.
Večina članov obiskuje srednje in višje šole, na vajah se dobivajo enkrat tedensko in vadijo nove pesmi. Poleg znanih in priljubljenih duhovnih pesmi, kot so Amazing grace, Edelweiss in John Brown, pa so na koncertu predstavili tudi dve lastni pesmi — Stiriperesna deteljica Mateje Munda in Biseri iz globin Boštjana Rihtarja. Želijo si, da bi čimprej posneli katero od svojih lastnih skladb.
Letošnje poletje so se skupaj odpravili v Piran na intenzivne
vaje. Tam so spoznali sestro Felicitas, ki živi in dela v skupnosti sester dominikank v Piranu. Čeprav se niso poznali, je bila simpatija na prvi pogled obojestranska in brez pomisleka je prijela za boben in zaigrala z njimi. Enako sproščenost in veselje do petja in plesa je bilo čutiti tudi v njenem nastopu pri Sv. Tomažu. ""Pri nas v Afriki molimo in pojemo in plešemo, to je nerazdružlji-vo," je povedala s svojo neposrednostjo in odprtostjo, ki se ne sklada z našimi evropskimi pred-
Glasbena skupina Srce je prvo obletnico delovanja proslavila s koncertom v domači cerkvi; med njimi je sestra Felicitas, ki zadnje leto živi v skupnosti dominikank v Piranu in je prva misijonarka iz Nigerije v Sloveniji.
stavami o redovnicah. Slovenščina ji ne dela več težav, čeprav je pri nas šele dobro leto. Pove, da je bila rojena v mestu Lagos v Nigeriji, v družini s sedmimi otroki. Ko ji je bilo sedem let, ji je umrl oče in mati je morala skrbeti za številno družino. Osnovno in srednjo šolo je obiskovala pri irskih redovnicah. Te so jo tudi navdušile za duhovno pot in po končani gimnaziji je leta 1992 stopila k sestram domini-kankam. Odkrito pove, da pogreša svojo družino, najbolj sestro dvojčico. Sestra Felicitas uči piranske otroke verouk in verjamem, da svoje učence včasih prijetno preseneti. Pravi, da je treba biti pri verouku zelo iznajdljiv, saj otrok ni mogoče v nič risiliti, a vedno se najde pot. e primerja življenje v Evropi in Afriki, jo najbolj čudi, da Evropejci lahko živijo brez boga. "V Afriki tudi tisti, ki niso kristjani, vedo, da bog je, da ni nič brez boga. V Evropi pa prevladuje miselnost: vse lahko naredim, dosežem sam, boga ne potrebujem. Žalostno je, če človek živi brez boga," razmišlja sestra Felicitas.
Pogovarjali sva se tudi o bližajočih se božičnih praznikih. V Afriki se pri starih starših zbere vsa družina. Pripravijo se bolj slavnostne jedi, sorodniki plešejo, pojejo, slovesno je, seveda pa ni niti sledu o jelki in tudi jaslic ne izdelujejo. V Afriki so jaslice zbrana družina. Si pa pošiljajo čestitke, in to v velikih količinah. Slovenci smo se ji na začetku zdeli hladni, čudno se ji je zdelo, da se ljudje srečujejo, pa se ne pozdravijo. Danes tega ne misli več. Sčasoma je spoznala, da smo pač različni. Tako kot je različen tudi naš način izražanja vere. Medtem ko v Afriki slavijo predvsem Kristusovo vstajenje, ki je povezano z občutki sreče in veselja, pa pri nas morda vidimo vero bolj v luči Kristusovega trpljenja in smrti.
viki klemenčič ivanuša
Kicar • "Kicar poje in igra'
Nastopili stari in novi prijatelji
Tednikova knjigarnica
Besede, besede
Skozi petindvajset črk slovenske abecede ali poljubno število črk ali pismenk kakega drugega jezika nam je dano potovati in leteti, razumeti, spoznavati in slutiti, misliti in hrepeneti. In morda je to večja skrivnost kakor skrivnost silicijevih kristalov, s pomočjo katerih drvi nova tehnologija po medmreznih prostranstvih, so besede slovenskega literata in misleca Draga Jančarja, ki jih je med uvodne misli postavil Iztok Ilich v knjigi Pota knjige (DZS, 2004).
Monografija Pota knjige je temeljno in temeljito branje o začetkih tiskarstva in knjižni produkciji. Avtor je na 254 straneh strnil zgodovinski pregled iznajdb pisave in papirja, posebno poglavje je namenjeno rokopisnim knjižnim izdajam s poudarkom na slovenskih deželah. Prerezu razvoja pisal in tint sledi razlaga črne umetnosti - tiska, potapr-vih slovenskih knjig, govori o protestantski književnosti, prvih slovnicah, pravopisih, berilih, slovarjih... Obsežno, a strnjeno vedenje o prvih slovenskih tiskih ter pomenu knjig za narod je avtor dopolnil s številnimi barvnimi ilustracijami, dodal slovar pogostejših izrazov, povezanih s knjigami, knjižničarstvom, založništvom, knji-gotrštvom in tiskom. Knjiga se zaključuje s preglednico pomembnih dogodkov na razvojni poti knjige, posebej slovenske, in z natančno navedenimi viri. Z branjem Ilichove knjige boste, spoštovani bralci knjigarnice, najbolje počastili 31. oktober - dan reformacije.
Ob bližajočem se 1. novembru — dnevu spomina sem izbirala pesem Nika Grafenauerja Spomin:
Spomin ima neizmerljivo zrcalno prostornino in v njej shranjeno vedno živo spominovino.
V spominu naprej živi pretekli čas.
Z živo vodo oskropljen se budi od mrtvega v nas.
Spomin nima črnega dna, ampak črno pozabo in vso prihodnost ima se za sabo.
A včasih spomin izgubi svojo čudežno moč. Takrat se zrcalo stemni in pade noč.
(v knjigi Kadar glava nad oblaki plava, Mladinska knjiga, 2000).
Liljana Klemenčič
V Kicarju, v dvorani gasilskega doma, je bila 16. oktobra že tretja prireditev Kicar poje in igra, za katero je tudi letos poskrbela skupina ljudskih pevcev in godcev Stari prijatelji iz Kicarja pod vodstvom Janka Kocmuta. Skupinam s Ptujskega so se pridružili pevci in godci iz Prekmurja, Žalca, Mozirja, Miklavža pri Ormožu, Laškega in Pragerskega.
Prireditev se je v Kicarju zdaj že tako dobro prijela, da je zanjo veliko zanimanja; ne samo med obiskovalci, temveč tudi med nastopajočimi z raznih koncev Slovenije, je povedal Janko Kocmut, duša in srce vsega kulturnega dogajanja v Kicarju.
Stari prijatelji so v Kicarju le-
tošnjo prireditev začeli s pesmijo Pridi v Kicar na špricar, za
katero je besedilo napisala Terezija Filipaja, melodijo pa Janko Kocmut, na odru pa so se jim pridružile še pevke DPD Svoboda Kidričevo, pevci in godci Gorički lajkoši iz Prekmurja, pevke iz KD Skorba, pevci in godci ve-
Starim prijateljem iz Kicarja za tretjo prireditev lepo okrašena torta
seli Pruhovčani iz Velike Pirešice pri Žalcu, pevke Žanjice in ljudske muzikantke Vesele Polanke z Cirkovc, pevci DPD Svoboda Pragersko, vaški godci Pit mi dej iz Laškega, pevke DU DPD Svoboda Ptuj, Miklavževski ljudski pevci in godci, pevke in mu-zikantke Pušeljc iz Mozirja, pevci KD Cirkulane, vaški pevci in godci PD Prvenci—Strelci, za konec pa so nastopajoči zapeli še tisto znano Najlepše je ...
Da je bilo v Kicarju zares lepo, še posebej ob tako pestrem izboru nastopajočih, prijetnih melodijah in odrski sceni, ki jo je krasila slika slikarja Maksa Meno-nija, so se po prireditvi strinjali tudi številni gostje, med njimi pa smo tokrat srečali ptujskega župana dr. Stefana Čelana, podpredsednika TD Ptuj Valentina Zamudo, direktorja ptujske bolnišnice Lojzeta Arka, vodjo območne izpostave sklada za kulturne dejavnosti na Ptuju Natašo Petrovič in predsednika KD Rogoznica Marjana Cajnka.
Tatjana Mohorko
Veržej • Lastninjenje vzgojno-izobraževalnega zavoda
So našli rešitev?
21. oktobra so v Veržej prispeli predstavniki Ministrstva za šolstvo, znanost in šport Republike Slovenije ter si ogledali premoženja v uporabi Vzgojno-izobraževalnega zavoda (VIZ) Veržej, za katerega naj bi izvedli lastninjenje.
Občina Veržej od leta 1998, ko se je odcepila od ljutomerske občine, zahteva od Ministrstva za šolstvo, znanost in šport, da izvede lastninjenje VIZ Veržej. Zemljiškoknjižni lastniki so namreč VIZ, Zavod Vzgajališče v Veržeju in Mladinski dom v Veržeju, lastnika po zakonu sta ustanovitelja javnih zavodov Republike Slovenija in občina Veržej, službenih stanovanj pa Republika Slovenija. Občina Ver-žej bi rada postala lastnik VIZ Veržej ter nato pričela z obnovitvenimi deli, ki sedaj zaradi več lastnikov ne stečejo. V zadnjem dopisu, ki ga je župan občine Veržej Drago Legen poslal na ministrstvo, zahtevajo Veržejci, da se lastninjenje oziroma prodaja čim prej izvrši. Državni sekretar
na Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport Republike Slovenije Herman Tomažič je na dopis odgovoril ter med drugim zapisal: "Na sestanku v četrtek, 21. oktobra, želimo izpostaviti morebitno potrebo po lastninjenju oz. prodaji posameznih službenih stanovanj v večstanovanjskih stavbah v zavodskem kompleksu, ki ležijo na parcelah, po zemljiškoknjižnih vpisih še v družbeni lastnini s pravico uporabe v korist pravne prednice občine Veržej, po Stanovanjskem zakonu iz leta 1991 pa v solasti Republike Slovenije in občine Veržej. To pa je premoženje, za katerega predlagamo, da ne postane stvarni vložek v novi skupni zavod.""
S 1. januarjem 2005 bo VIZ
Veržej pričel poslovat kot novi javni zavod, zato je lastninjenje nujno potrebno, prav tako pa so na občinskem svetu že sprejeli sklepe, da bodo v začetku prihodnjega leta pričeli pridobivati potrebno dokumentacijo za obnovo vrtca in osnovne šole, ki spadata v VIZ Veržej. V vrtcu je potrebno zamenjati streho, obnoviti centralno ogrevanje, vodovodni sistem ter okna, v osnovni šoli pa prav tako potrebno zamenjati vsa okna in vrata ter talne površine, obnoviti vodovodni sistem ter sanitarije, opremiti pa želijo tudi nekatere učilnice, predvsem računalniško. Stavba, v kateri je vrtec, je stara 26 let, šolska zgradba pa je letos dopolnila 35 let.
Miha Šoštarič
Foto: vki
Foto: TM
Ljutomer • Tuji profesorji na gimnaziji
Dijaki so jih dobro sprejeli
Profesorici Avstralka Melinda Raleigh in Avstrijka Astrid Konrad ter asistent Francoz Cedric Klein v tem šolskem letu poučujejo na Gimnaziji Franca Miklošiča Ljutomer, ki se je vključila v poskusno uvajanje evropskega oddelka.
V prvi letnik tega oddelka je v Ljutomeru vpisanih 33 dijakov, kot koordinatorica in razredničarka pa ga vodi profesorica pedagogike in sociologije Martina Domajnko. ^"Vsi trije tuji sode-
lavci poučujejo skupaj z našimi rednimi profesorji. Melinda pomaga dijakom pri angleškem jeziku, Astrid, ki odlično obvlada slovenščino, poučuje angleški in nemški jezik, Cedric pa asistira
pri angleščini. Cedric med drugim v Ljutomeru izvaja tečaj francoščine za učitelje, na ljutomerski gimnaziji pa deluje preko programa Sokrates. Melinda, ki je doslej poučevala na Japonskem,
Na Gimnaziji Franca Miklošiča Ljutomer v tem šolskem letu poučujejo tuji profesorji: Avstralka Melinda Raleigh, Avstrijka Astrid Konrad in Francoz Cedric Klein.
Koordinatorica in razredničarka evropskega oddelka, profesorica pedagogike in sociologije Martina Domajnko
uči tudi na Ptuju, kjer živi, Astrid in Cedric pa prebivata v Ljutomeru," je povedala Martina Domanj-ko in dodala: "Omenjena trojica je v veliko pomoč našim profesorjem tujih jezikov, dobro pa so jih sprejeli tudi dijaki, ki z dodatnim komuniciranjem z njimi še bolje spoznajo tuje jezike ter tudi kulturo narodov."
Dijaki evropskega oddelka v Ljutomeru bodo v tem šolskem letu med drugim odšli na t. i. izmenjavo v tujino ter gostili dijake iz tujih držav na svojih domovih.
Miha Šoštarič
Ptuj • Pet let Ozarine enote
Razstava pirografij Aleša Verliča
Minilo je pet let, odkar je Ozara na Ptuju ustanovila dnevni center, namenjen psihosocialni rehabilitaciji rekonvalescentov psihiatrije.
Tako je v prvih letih delovanja pod strokovnim vodstvom g. Berliča center vzpostavil svoj spekter dejavnosti, v katere se uporabniki vključujejo. Od likovnih (slikanja na steklo, platno, svilo), keramičnih (oblikovanja različnih izdelkov iz gline), aran-žerskih (izdelovanja embalaže, aranžmajev, voščilnic, dekoracije ... ) ter izobraževalnih in interesnih (tako literarnih, lutkovnih, glasbenih kot kulinaričnih in različnih krožkov, tečajev tujih je-
zikov ter delavnic).
V času po odhodu iz bolnišnice so vzpostavljanje in ohranjanje pozitivne samopodobe ter stalna aktivnost in vzdrževanje zdravih socialnih stikov eni izmed ključnih faktorjev uspešnega vključevanja v življenje izven institucije kot je psihiatrična bolnišnica. Ob mentorstvih, ki so jih nudili tako prostovoljci kot osebe na služenju civilnega roka in zunanji sodelavci, so nekatere dejavnosti prerasle zmožnosti centra.
Tako so bili ob velikem zanimanju za keramično delavnico ustvarjanja mozaikov pod mentorstvom akademskega slikarja Tomaža Plavca primorani ustanoviti podružnico Terra Petovia, ki se je ob sodelovanju z opekarno Žabjak posvetila izključno izdelovanju keramičnih posod, vaz, mozaikov, okraskov, rož ...
Do sedaj so aktivnosti Oza-rinih oskrbovancev bile že večkrat predstavljene javnosti, tako v CID-u kot nazadnje v galeriji
Tenzor. Ob praznovanju jubileja enote društva se nam tokrat s svojimi umetninami, narisanimi z vročo konico spajkalnika na lesene plošče — tako imenovanimi pirografijami — prvič predstavlja Aleš Verlič. Po mnenju strokovne delavke Renate Topo-lovec uspešen in plodovit ustvarjalec, saj jih je ob koncu poletja izgotovil kar 17, ki bodo uokvirjene zainteresiranim na ogled v Dnevnem centru.
Boris Voglar
Ob 135-letnici ptujske gimnazije
Nikoli dokončana zgodba
Nadaljevanje iz prejšnje številke
Podporno društvo je vseskozi pridobivalo sredstva z letno članarino društvenih članov (leta 1921 npr. 10 kron), nadalje z darovi ter s prispevki oblastnih organov (Štajerski deželni odbor, Okrajni zastop, Mestna občina) in ustanov Med svetovnima vojnama so se med podpornike društva vpisali med drugim Županstvo Ormoža., Hranilno in posojilno društvo na Ptuju in v Središču, Kmečka hranilnica in posojilnica, Podružnica CMD na Bregu in Kraljevska banska uprava, ki je npr. leta 1939 društvu namenila za božičnico 500 din. S prostovoljnimi prispevki so se na nabiralne akcije odzivali zasebni darovalci (v šolskem letu 1919/20 so npr. zbrali 2.592 kron). Odzivali so se tudi dijaki in v svojih vrstah zbirali prostovoljne prispevke (v šolskem letu 1920/21zbrali 657 din).
Ko so na 68. (zadnjem) druš-
tvenem občnem zboru v posvetovalnici gimnazije pregledali poslovanje Podpornega društva, so ugotovili, da dohodek izkazuje 28.417 din in da je bilo izdatkov 12.637 din.
In kaj govorijo društvena pravila DIJAŠKE KUHINJE?
Društveni odbor so sestavljali predsednik s šestimi člani in z dvema namestnikoma. Med svetovnima vojnama srečamo med odborniki prof. verouka Antona Kolariča in dr. Stanka Cajnkarja, prvega povojnega predsednika Narodne čitalnice odvetnika dr. Ivana Fermevca, ki je leta 1918 vodil Okrajni narodni svet, in odvetnika dr. Mateja Senčarja, gerenta Mestne občine v letih 1919/21 ter ptujskega župana od leta 1924 do 1927. Dr. Josip Ko-mljanec je vodil Dijaško kuhinjo v letih 1926—1939, nato pa do nemške okupacije leta 1941 tedanji gimnazijski ravnatelj prof. Fran Alič.
Društveni člani so se letno se-
stajali na občnih zborih in tam pretresali dejavnost društva, finančno poslovanje in govorili o učnem uspehu podpirancev. Na občnem zboru leta 1905 so npr. ugotovili, da uspehi podpiran-cev niso ugodni, ker štirje niso izdelali, eden pa je imel ponav-ljalni izpit. Zato so sklenili, da bodo v prihodnje dajali hrano le uspešnim dijakom. Tako so sklepali tudi leta 1912.
"Pravila za društvo Dijaška kuhinja v Ptuju" nam povedo, da so društveni člani tisti, ki "vplačujejo najmanj enkrat za vselej po 50 goldinarjev" oziroma tisti podporniki, ki "vplačujejo vsaj 50 krajcarjev na mesec ali 5 goldinarjev na leto in taki, ki dajejo vsaj enemu dijaku po en dan na teden kosilo". Pravila tudi nakazujejo možnost ukinitve društva, če se zanj izreče 2/3 članov. Slednje se ni zgodilo. Društvo je delovalo do leta 1941, ko je moral ravnatelj prof. Fran Alič še pred prihodom okupatorja ptuj-
Pa brez zamere
Menjava postave in selektorja
Pravi vzrok za volilni izid
Vsi govorijo o tem, pa dajmo še malo tudi mi. Čeprav se tem temam načeloma skušamo izogniti. Ker jih nimamo radi. Ker verjamemo, da življenje sestavlja mnogo več mnogo bolj zanimivih detajlov in tem. A vsake toliko se vseeno moramo dotakniti tudi česa takega. Ker se tema sama po sebi vsiljuje — to je, sama tematika je tako nadležna in v pore vsakega trenutka življenja pronicajoča. Čeprav je, verjamem, večina ljudi ne želi imeti vsak trenutek ob sebi. Verjamem tudi, da je kar nekaj takih, ki sije ob sebi ne želijo niti sekunde. Hva-labogu.
No, pa dajmo. Kot vam je verjetno poznano, so se pred kratkim v vsem nam ljubi državi odvile parlamentarne volitve. Verjetno tudi vsi bolj ali manj veste, kakšne rezultate so te volitve prinesle. Tako da o tem ne bi kaj preveč razglabljali. Raje se za trenutek ali dva posvetimo temu, kaj naj bi te volitve pravzaprav sploh prinesle. Oziroma, podajmo še mi svoje videnje letošnjih volitev. Seveda, na bolj preprost in pregleden način — ne tako kot vsi analitiki, katerih smo pretekle dni imeli že itak polne glave. Zraven tega pa vseh teh analitikov skoraj nihče popolnoma ne razume, pa še vsak ima neko svojo teorijo, tako da na koncu sploh ne veš več, komu in kaj bi verjel. Zato bomo tukaj ubrali že preverjeno metodo in si pomagali z analogijo, ki je, kot vse bolj kaže, splošno aplikabilna in v svoji uporabnosti tako rekoč univerzalna. Pomagali si bomo s fuzbalom.
Torej. Kaj s je zgodilo na minulih letošnjih parlamentarnih volitvah? Okej, dosedanji zmagovalci so izgubili, dosedanji poraženci pa zmagali. To je menda jasno vsem. A zakaj so zmagovalci bili poraženi in poraženci zmagali? Tukaj se začnejo stvari zapletati. Eni analitiki pravijo tako, drugi pa drugače. In se nikakor ne morejo strinjati. A vendar je stvar precej preprosta. Recimo, da je bivša vladajoča garnitura oziroma stranka fuzbalski selektor, obdobje od naše osamosvojitve pa do vstopa v EU in Nato pa je eno kvalifikacijsko obdobje. Na začetku vsakih kvalifikacij selektor izbere moštvo, ki bo v teh kvalifikacijah igralo. Tako je tudi LDS s svojimi vsakokratnimi priveski pač določila vlado, ki je našo državo vodila. Dalje. Če je moštvo, ki ga določi selektor, uspešno, se uvrsti na evropsko prvenstvo (berite: v EU). Če je zelo uspešno, se uvrsti tudi na svetovno prvenstvo (spet, berite: Nato). To se je našemu selektorju in njegovemu moštvu posrečilo. Tu in tam je bilo sicer malce napeto, ampak posrečilo se je. Moštvo se je vmes sicer malo menjalo, ampak načeloma je njegovo jedro ostalo enako. V moštvu so ostali ključni igralci isti. In kaj se je zgodilo zdaj, ko smo se uvrstili na svetovno prvenstvo? To, kar se je zgodilo tudi pri pravem fuzbalu. V moštvu so začeli nastajati majhni spori, ki pa so nepopravljivo vplivali na predstavo tega moštva, in kar je še bolj pomembno, povečevali so nezadovoljstvo publike, ki si itak ni znala postaviti pravega cilja, potem ko so se njihovi ljubljenci uvrstili na omenjena tekmovanja. Kajti publika je vedela, da je od reprezentance nerealno pričakovati, da bo postala evropski ali svetovni prvak. In potem, ko sta bila temeljna cilja izpolnjena, se je pač publika začela malce dolgočasiti. Ker ni bilo več na vidiku nekih novih velikih ciljev, proti katerim bi vsi stremeli. In zgodilo se je pač to, kar se je moralo zgoditi. Publika je postala naveličana istih igralcev in selektorja, zato je selektorja in posledično tudi postavo moštva pač zamenjala. Da vidi, kako bo novi selektor in novo moštvo igralo. Pa četudi bo igralo slabše od prejšnjega. Bo vsaj neka sprememba, zdaj, ko ni več nekih oprijemljivih in splošno mobilizirajočih ciljev.
Vidite, tako preprosto je to.
Gregor Alič
skim volksdeutscherjem izročiti ključe gimnazije in predati nekatere knjižice Dijaške kuhinje, na katerih je bilo naloženega le malo denarja.
Števila društvenih članov ni moč ugotoviti (po oktobrskem občnem zboru leta 1907 je imelo društvo 26 članov).
Zapisniki društvenega odbora in občnih zborov od 23. septembra 1904 do 17. januarja 1941 (z izjemo 1914. in 1915. leta), ki so bili še do sedemdesetih let minulega stoletja v gimnazijskem arhivu in danes žal niso ohranjeni, nam pojasnjujejo poslovanje Dijaške kuhinje. Glede na odnos mestnih oblasti do slovenskih društev ob začetku prve svetovne vojne ne moremo potrditi, ali je napovedani občni zbor 26. septembra 1914 sploh bil. Dijaška kuhinja je delovala v politično nenaklonjenem času, kar sklepamo tudi po pripravah na društveni občni zbor leta 1916, ko "mestni urad kot politična ob-
last" ni želel "vzeti na znanje slovenskega obvestila" o občnem zboru. Nemci so z nacionalistično nestrpnostjo spremljali dogajanja v Narodnem domu.
Delovanje Dijaške kuhinje je slonelo na pomoči posameznih ustanov, oblastnih organov, zbiranju pomoči z zbirno polo in prispevkih društvenih podpornih članov. Gledališke predstave in koncerti so bili tudi v pomoč društvu. Na občnem zboru leta 1934, ko so spregovorili o zbiranju pomoči, so tudi zapisali, da naj "podpore zbirajo vplivnejši Ptujčani in ne gimnazijski sluga". Med društvenimi podpiranci so bili npr. Štajerski deželni zbor (do prve svetovne vojne od 600 do 800 kron pomoči), Okrajni zastop (400 kron), ki je bil do leta 1904 v slovenskih rokah, nadalje Družba sv. Mohorja, Hranilno in posojilno društvo in po vojni Okrajno glavarstvo (20.000 din), Mestna občina (5.000 din), Banska uprava (3.000 din) idr.
Iz pregleda poslovanja Dijaške kuhinje lahko izpostavimo, da so npr. izgube kuhinje pokrivali s sredstvi prejšnjih let. Leta 1908 so npr. zaradi "draginje" dvignili ceno hrane na 50 vinarjev (pol krone), da bi dijaki dobili "dobre porcije". Omenjenega leta je bilo 27 podpirancev, tedensko pa so razdelili 143 obrokov (hrano so ponujali od 1. oktobra do 5. junija, maturantom do 27. junija). Razčlenitev poslovanja nam ponuja občni zbor društva v septembru 1936. Tedaj so za kruh porabili dobrih 1.600 din, za mast 1.400 din, za meso okoli 2.500 din, za ostala živila nad 1.400 din, kuharici so izplačali 4.200 din, za renoviranje kuhinje porabili dobrih 570 din, prispevek v Bolniško blagajno pa je veljal 252 din. V šolskem letu 1936/37 je društvo skrbelo za 30 podpirancev in je podelilo 7.000 obrokov po 2,5 din.
Nadaljevanje prihodnjič Dr. Ljubica Šuligoj
Foto: MS
Ljutomer • V teh dneh veliko gradbišče
PoŠta, cesta, čistilna naprava
Pred koncem leta so se v prleški prestolnici odprla Številna gradbišča.
Ob novem krožišču pri poslovalnici Ljubljanske banke ljutomerski PGP gradi poslovno zgradbo. V pritli~ju te zgradbe bo svoje prostore v velikosti 550 kvadratov dobila Po{ta Slovenije, za 95 kvadratnih metrov po-
slovnega prostora v pritličju in 1300 kvadratnih metrov v dveh nadstropjih pa še ni dokončno definirana namembnost. Objekt bo dokončan do konca letošnjega leta v pritli~nem delu — prostori Pošte Slovenije, z zunanjo
Foto: Miha ;
Glasbena šola v Ljutomeru bo dobila novo kritino.
ureditvijo in fasado za celoten objekt.
Na obrobju Ljutomera občini Ljutomer in Križevci pri Ljutomeru skupaj z gospodarskimi družbami Krka Novo mesto, Mle-kopromet Ljutomer in Ljutomer-čan Ljutomer gradita centralno čistilno napravo. Ocenjena vrednost izgradnje skupne čistilne naprave znaša nekaj več kot milijardo tolarjev, poleg gradnje samega objekta zajema stroške do pridobitve gradbenega dovoljenja in strokovnega nadzora nad gradnjo ter ureditev komunalne infrastrukture, kot so dostopna cesta, vodovodni in električni priključki in drugo. Skupna čistilna naprava, ki stoji dober kilometer severovzhodno od mesta Ljutomer, bo imela zmogljivost 23 tisoč populacijskih enot. Občini Ljutomer in Križevci pri Ljutomeru bosta za skupno čistilno napravo prispevali 47,26 % denarja, preostalo pa bodo dodale
omenjene tri gospodarske družbe. Skupno centralno čistilno napravo s pripadajočo komunalno infrastrukturo bodo gradili v treh sklopih.
Podjetje Lončarič iz Lokavcev v teh dneh po naročilu občine Ljutomer za dobrih sedem milijonov tolarjev obnavlja streho Glasbene šole Slavka Osterca, dela morajo biti končana do konca tega meseca, do 9. decembra letos pa mora biti dokončana preplastitev Prešernove ulice od mosta preko reke Sčav-nice do krožišča pri zdravstvenem domu. Dela izvaja cestno podjetje Murska Sobota, predračunska vrednost del pa znaša nekaj več kot 34 milijonov tolarjev. Občina Ljutomer bo iz svojega proračuna prispevala dobre štiri milijone tolarjev, ostalo pa bo dodalo Ministrstvo za promet in zveze Direkcija Republike Slovenije za ceste.
Miha Šoštarič
Markovci • Spomenik padlim
V	spomin žrtvam nasilja
V	občini Markovci se je ideja za izdelavo spomenika v spomin žrtvam vojn in povojnih pobojev kalila že v mandatu prvega občinskega sveta. Pobudnik za izdelavo spomenika je bil takratni član sveta občine Janko Petrovič iz Nove vasi.
Potem ko je občina v začetku letošnjega leta na podlagi javnega razpisa izbrala kiparja (Franca Tobiasa), ki je spomenik izdelal, bo v začetku prihodnjega tedna le-ta slovesno predstavljen tudi širši javnosti. Krajša slo-
vesnost ob postavitvi spomenika na markovskem pokopališču bo 1. novembra, takoj po deseti maši. Župan občine Markovci Franc Kekec je povedal, da bo spomenik posvečen vsem žrtvam, ki so v boju dale svoja
življenja za boljši jutri. "Spomenik bo simboliziral žrtve ne glede na njihovo pripadnost, barvo ali mišljenje, saj so vsi žrtvovali svoja življenja s ciljem doseganja svobode."
Mojca Zemljarič
Foto: MZ
Spomenik žrtvam vojnega in povojnega nasilja bodo slovesno odkrili v ponedeljek, 1. novembra.
V spomin Jožetu Vrbnjaku
Neizmerno nas je v brigadirskih in sindikalnih vrstah prizadela vest o tragični smrti Jožeta Vrbnjaka. Bil nam je iskren prijatelj, sodelavec in vzornik. Ne le nam, temveč tudi mnogim ljudem na Ptuju in v širši okolici. To je potrdila množica ljudi, ki ga je v soboto, 2. oktobra, pospremila na zadnji poti do groba na ptujskem pokopališču.
V mislih smo spremljali njegovo življenjsko pot od rojstva, 20. marca 1933 v Moravcih v Slovenskih goricah, pa vse do naših dveh zadnjih srečanj 16. septembra na Ptuju s prijatelji iz Čakovca in Varaždina ter 23. septembra v Zgornji Pristavi ob 60. obletnici boja partizanskih kurirjev, ko smo si zadnjič segli v roke.
Mame Marije sejeJože le medlo spominjal, saj je umrla, ko so mu bila 4 leta. Oče Janez, ki je služboval na Ptuju, je materialno vzorno skrbel zanj, živel in odraščal pa je pri teti in babici v rojstnem kraju. Osnovno šolo je uspešno končal pri Mali Nedelji. Leta 1947 je prišel na Ptuj in v Pletarni postal pletar-ski vajenec. Želja po več znanja ga je že naslednje leto peljala v Saturnus v Ljubljani, kjer se je izučil za ključavničarja. Vzporedno se je izučil še za kinoo-peraterja in to delo opravljal v več ljubljanskih kinematografih. Sodeloval je na mladinskih delovnih akcijah. Med služenjem vojaškega roka v Sarajevu se je izučil za poklicnega
šoferja. Ob vrnitvi na Ptuj je delal kot ključavničar v podjetju IKLIP in TAP. Bil je odličen delavec, dober delovni tovariš, mlajšim pa dober učitelj. Znal se je postaviti za pravice delavcev v sindikalni organizaciji, zato je postal član predsedstva Občinskega sindikalnega sveta Ptuj, v podjetju pa predsednik delavskega sveta. Ob delu je v prostem času sodeloval kot strokovni sodelavec pri Delavski univerzi Ptuj. Bil je kinoo-perater in pot ga je ob večernih urah vodila v vsa krajevna središča na Ptujskem.
V Mariboru je uspešno opravil izpit za obrtnega mojstra ključavničarske stroke. Leta 1964 je začel delati kot samostojni ključavničarski mojster. Svojo obrtno delavnico je uspešno vodil več kot 35 let.
Ključavničarska dela je opravljal predvsem po pogodbah ptujskih gradbenih podjetij in na drugih območjih Slovenije, pa tudi pri mnogih zasebnih graditeljih. Kakovostno delo mu je bilo najboljša reklama, da je imel vedno dosti naročil. Pri njem se je izučilo veliko vajencev, ki še danes uspešno opravljajo ključavničarski poklic.
Poročil seje leta 1956z Marijo Križaj iz Nove vasi pri Ptuju. Z ženo sta si z delom in varčevanjem zgradila lasten dom ob Potrčevi cesti 69, v katerem so svojo življenjsko pot pričeli trije njuni otroci. Tragična smrt hčerke Avrelije in prerana smrt sina Sandija je v njuna srca zarezala globoko bolečino žalosti.
Jožetova življenjska pot ne bi bila popolna, če ne omenimo tudi, da si je na vrhu Kicarja
uredil vzorni vinograd in počitniško hišico s kletjo. Včlanil se je v Društvo vinogradnikov Jeruzalem-Ormož in se izobraževal na področje vinarstva in kletarstva. Delo na tem področju ga je osrečevalo, v njem je našel osebno zadovoljstvo in duševni mir.
Jožetu smo posebej iskreno hvaležni za njegovo aktivno delovanje v Aktivu sindikalnih aktivistov Ptuj, Sindikatu upokojencev Slovenije, Društvu upokojencev Rogoznica in v Klubu brigadirjev MDB na Ptujskem. Vsem nam je bil nepogrešljiv prijatelj in sodelavec ter udeleženec vsakoletnih delovnih akcij prostovoljnega čiščenja okolja spomenikov Slo-venskogoriške čete v Kicarju in v Mostju.
Zahvaljujemo se mu za njegovo gostoljubnost, druženje in iskreno prijateljstvo. Ohranili bomo spomin nanj in zelo ga bomo pogrešali. Spoštovanje njegovemu spominu.
Prijatelji iz brigadirskih in sindikalnih vrst
Od tod in tam
Ptuj • V knjižnici Sara Memic
Foto: Fl
Sarine pesmi je brala Milena Zupančič.
Prejšnji četrtek je bila v dvorani Knjižnice Ivana Potrča na Ptuju predstavitev pesniške zbirke Sare Memic Svetlobna reka. Avtorica že kar nekaj časa živi v Sloveniji, sicer pa je rojena Banjalučanka. Kot je zapisal novinar Filip Kocjančič, je Sara prinesla v Slovenijo nekaj, česar ne vidi vsak. Pesmi, ki nastajajo v globini duše, so včasih tako kratke, da njihovo besedilo in smisel dojamemo šele pozneje. Takšne so pesmi iz zbirke Svetlobna reka. Sarine pesmi je brala igralka in ambasadorka UNICEF-a Milena Zupančič. Sara Memic ob pesmih piše tudi roman, njeno delo pa ima tudi humanitaren značaj in je namenjeno otrokom. S Saro Memic se je pogovarjal Filip Kocijančič.
Fl
Ljutomer • Razstavlja Katja Sudec
Do sobote, 6. novembra, bo v ljutomerski galeriji An-teja Trstenjaka na ogled razstava likovnih del 25-letne domačinke Katje Sudec, ki je pred kratkim diplomirala na Akademiji za likovno umetnost Ljubljana — smer slikarstvo. V razstavljenih delih se poleg klasičnega nosilca —platna in oljnih ali akrilnih barv večinoma poslužuje sodobnih materialov in tehnik (kovinskihplošč, prosojnih tkanin, umetnih smol...), ki nosijo pečat industrijskega, reproduktibilnega, hladnega in brezosebnega. Umetnico je v osnovni šoli kot mentor poučeval akademski slikar Vladmir Potočnik, v srednji šoli ter na akademiji pa je bil njen mentor predsednik pomurskega društva likovnih umetnikov Mirko Rajner.
Miha Šoštarič
Ptuj • Iz vrtca Tulipan
V ptujskih vrtcih so se dogovorili, da bodo pripravili skupni projekt DOMAČIJE. V vrtcu Tulipan so se povrnili v preteklost, ko so bile hiše še cimprane, s slamo krite in si izbrali projekt: Stare slamnate hiške z brlečimi laternami — domačije naših prednikov. Otroci so spoznali, kako so živeli v takšnih hišah v tistih časih, ko ni bilo elektrike, vode v hiši, ko je bila postelja iz ličkanja in je na njej spalo več otrok, ki so drug drugega greli. Prvi jesenski dan so povezali z opravili nekoč, ki so jih opravljali pred vrtcem in zraven peli znane pesmi. Ugotovili so, da je v bližini Ptuja — v Gorišnici — še hiša, ki je krita s slamo — Dominkova domačija, zato so si jo ogledali. Pred obiskom so pripravili darila za župana in za gospe, ki so pripravile program.
Vodja projekta Ivanka Štiberc s sodelavkami
Ptuj • S prve Misijonske vasi
Ljudje potrebujejo osebni stik in prijateljstvo
V	prostorih in na dvorišču minoritskega samostana na Ptuju je od 21. do 24. oktobra potekala prva Misijonska vas. Z njo je Društvo laiških misijonarjev Slovenije širši javnosti predstavilo delo, življenje, veselje in težave slovenskih misijonarjev in misijonark, ki delujejo na vseh kontinentih sveta, največ jih je v Afriki. Delovanje laiških misijonarjev je v slovenski cerkvi vidno že več desetletij.
Misijonarsko vas so postavili v obliki petih kontinentov. Vsakega posebej so predstavili v svojih barvah, zna~ilnostih, obi~ajih, kulturi, skupaj s slovenskimi misijonarji, ki delujejo na teh kontinentih. Pisano pa je bilo tudi spremljajo~e dogajanje, od delavnic, filmov, pogovorov, pesmi, glasbe, pri~evanj misijonarjev in misijonark, razstave, do okrogle mize na temo Misijon v~eraj, danes, jutri. Njeni aktivni udeleženci so bili dr. Drago K. Ocvirk, narodni ravnatelj za misijone, Jože Andolsek, profesor in koordinator misijonske animacije med mladimi na avstrijskem Koroskem, Tone Kerin, misijonar na Madagaskarju, Felicitas Nwabueze, nigerijska sestra in misijonarka v Sloveniji, ter Mitja Mivsek, predstavnik skupnosti Emanuel.
Okrogla miza je napolnila re-fektorij minoritskega samostana.
V	imenu samostana jih je pozdravil p. Tarzicij Kolenko, ki je izrazil navdušenje, da je bil kljub trgatvi obisk dober. Vsem je v imenu samostana zaželel, da za-~utijo brate v sebi, tiste, ki so dale~ od nas, to ~lovesko in evangeli~no razsežnost. Za glasbeni uvod je poskrbela sestra Fe-
licitas Nwabueze. Dr. Drago K. Ocvirk je med drugim poudaril, da v današnjem ~asu dobiva misijonsko poslanstvo nove razsežnosti. Te se kažejo v sodelovanju med krajevnimi cerkvami, izmenjavo ljudi, dobrin, materialnih in duhovnih. V to dejavnost so lahko vklju~eni vsi, ki lahko prispevajo k temu, da se širi evangelij. Sestra Felicitas je v Sloveniji eno leto. V tem ~asu se je na-u~ila govoriti slovensko, da lahko svoje poslanstvo v popolnosti uresni~uje. Otroke u~i verouk,
■oto: Črtomir Goznik
Z razstave misijonskih izdelkov
Non-stop razkošje.
Non-stop ponudba.
Akcije prihajajo in odhajajo, non-stop ponudba ostaja. Trenutno lahko v njej ob sklenitvi/podaljšanju naročniškega razmerja Mobitel GSM/UMTS za 24 mesecev po ugodni ceni izbirate kar med 8 sodobnimi mobiteii. Lastnosti aparatov so različne, prav z vsemi pa lahko pošiljate in sprejemate MMS sporočila ter s hitrostjo paketnega prenosa podatkov (GPRS) pregledujete vsebine na Pianetu.
Črtomir Goznik
Pipa miru iz prve Misijonske vasi, ki je potekala v okviru predstavitve posameznih kontinentov.
obiskuje starejše, pomaga bolnikom, sodeluje s piransko Karitas. Tone Kerin, eden od slovenskih misijonarjev na Madagaskarju, je prepri~an, da je prvinska naloga misijonarjev oznanjati evangelij, za ceste in podobno pa naj poskrbi država. Prepri~an je, da je poklic misijonarja lep in si tudi želi, da bi se zanj odlo~ali mladi. Jože Andolšek je predstavil zelo živo misijonsko zavest na avstrijskem Koroškem. Veliko se angažira tudi v najrazli~nejših projektih v Afriki. Predvsem pa želi dijake celovške gimnazije, kjer pou~uje, narediti ob~utljive za potrebe drugih ljudi. Mitja Mivšek pa je predstavil projekt "Prepih", potujočega misijona, s katerim bodo pričeli leta 2006 v Ljubljani. Jutrišnji misijon bo v službi gradnje medsebojnih odnosov, je ob koncu okrogle mize poudaril dr. Drago K. Ocvirk, ljudje bodo vedno bolj željni osebnega stika in prijateljevanja. V eri globalizacije človek postaja vse bolj brezoseben, ni več možnosti za druženje prijateljevanje. Človek velja le toliko, koliko na eni strani lahko ustvari, na drugi strani pa porabi.
MG
Philips 855 16.900 SIT
Lepotec za vsak žep.
MMS, fotoaparat, IR
G
Motorola V220 17.800 SIT
Zapeljiva in zmogijiva.
MMS, fotoaparat, videopredvajainik, MP3
Samsung SGHE300 19.900 SIT
Eiegantno praktičen.
MMS, fotoaparat in kamera, iR, Java
Siemens M65 29.900 SIT
Odporen in vzdržijiv.
MMS, fotoaparat in kamera, e-pošta, iR
Sony Ericsson 1630 39.900 SIT
Svetovna uspešnica.
MMS, fotoaparat, Biuetooth, e-pošta, iR
Sony Ericsson K700Í 49.900 SIT
Bodoča kiasika.
MMS, fotoaparat in kamera, MP3, Biuetooth, e-pošta, iR, radio

O
Nokia 6260 49.900 SIT
Okreten in podjeten.
MMS, fotoaparat in kamera, e-pošta, radio, MP3, Biuetooth, iR
Nokia 6230 69.900 SIT
Majhen veliki posiovnež.
MMS, fotoaparat in kamera, MP3, Bluetooth, e-pošta, IR
* Pogoj: sklenitev/podaljšanje naročniškega razmerja Mobitel GSM/UMTS za 24 mesecev. Mobilne telefone lahko uporabljate le s SIM kartico omrežja Mobitel GSM/UMTS. Cene vključujejo DDV. Akcija traja do odprodaje zalog in velja za vse, ki nimate podpisana več kot 2 veljavna aneksa k naročniški pogodbi. Ponudba velja za vse naročniške pakete, razen za osnovni SOS paket, paket Podatkovni bonus in izbrani paket na podrejeni številki v storitvi Avtotelefon.
Informacije na brezplačnih številkah: naročniki Mobitel GSM/UMTS: 031/041/051 700 700, Mobiuporabniki: 031/041/051121,
ostali: 080 70 70.

ŽiVLJENJE NISO LE BESEDE
WWW. MOBITEL, s
Najve~ slovenskih misijonarjev deluje v Afriki.
Iščete svoj stil
Nataša v barvah jeseni
Nataša Murko je 17-letna dijakinja 3. letnika ptujske gimnazije, doma iz Sel v ob~ini Videm. V akciji "I{~ete svoj stil" ji je uspelo z drugo prijavnico, kot ve~ina udeleženk se je prijavila iz radovednosti.
Nataša prej ...
Foto: Črtomir Goznik
strani je oblikoval trikotnik, ki se povezuje z zadnjim delom. Desna stran je zaznamovana s strogim vodoravnim rezom. Barvanje pa ni zahtevalo toliko truda. Izbral je svetlo blond nianso, nanesel jo je na celotno povr{ino. Spodnje robe je temeljito pobarval temno
violet in rahlo bakreno, da se vse skupaj preliva.
Nina [kerlak je make up pri~e-la s korektorjem, ki ga je kombinirala s teko~im pudrom in fiksirala s suhim. O~i je mo~neje poudarila z mehkim ~rtalom in sen~ili. Ustnice je o~rtala z nežnim ~rta-lom v naravnem tonu.
Modni sodelavci akcije "Iš~ete svoj stil" iz modnega studia Barbare Plavec Brodnjak so za Natašo izbrali obla~ila iz kolekcije Naf Naf za jesen in zimo 2004/2005. Črno mladostno krilo, rezano asimetri-~no, ki le malo pokriva kolena, so dopolnili z modnim puloverjem in obveznim velikim ovratnikom, ki je ena izmed zadnjih modnih zapovedi. Oprijet blazer je kot pika
na "i", geometrijski vzorci pa tudi ne morejo brez že nekako zapo-vedne barve letošnje jeseni, roza. Novo Natašino podobo so lepo zapolnili modni ~rni ~evlji Peko z obvezno zaponko, ki se ponovno vra~a na modni piedestal.
V [portnem studiu Olimpic so za Natašo izbrali njeni postavi in letom primeren program. Kot je povedal njen strokovni vodja prof. Vlado Čuš, ga bo brezplačno obiskovala mesec dni.
MG
Foto: Črtomir Goznil<
in pozneje
Po kon~ani gimnaziji se Nataša želi vpisati na veterinarsko ali biotehniškno fakulteto - smer zo-otehnika. Rada bi postala veterinarka, ker ima rada živali. Doma pridno pomaga na kmetiji. Ima dve mlajši sestri. Rada poje in pleše, šest let je že ~lanica lancovske folklore. Od športov so ji najbližje formula 1 in smu~arski skoki. Pri obla~ilih ni posebej izbir~na, pomembno je, da se v vsakem dobro po~uti.
Popust Frizerstva Stanka v juliju
Nataša že nekaj ~asa obiskuje kozmeti~arko, ker ima probleme s kožo, prav tako dermatologa. Njena koža je mastna in zelo ob-~utljiva, tudi zato jo mora posebno skrbno negovati in š~ititi pred negativnimi vplivi iz okolja. V ko-zmeti~nem salonu "Neda" so ji kožo površinsko o~istili in svetovali, da se ~imprej odlo~i za temeljito ~iš~enje. Zaradi stanja kože mora pri negi doma dosledno upoštevati navodila dermatologa in kozmeti~arke.
Novo Natašino frizuro je v Frizerskem salonu Stanka oblikoval frizer Denis Horvat. Pri striženju se je odlo~il za zahtevnejšo tehniko, tehniko asimetrije, kar pomeni, da so leva in desna stran ter sprednja in zadnja dela postriže-ni neenakomerno. Na sprednjem delu je poni, ki poteka v rahlem padcu z desne proti levi, na levi
Foto: Črtomir Goznil<
Nata{a v modnih jesenskih obla~ilih iz ptujske prodajalne Naf Naf
Zabjak
95 let Štefanije Petek
Dolgoletna ~lanica Društva upokojencev Rogozni-ca in upokojena delavka tovarne perila Delta Ptuj Štefanija Petek iz Žabjaka 25 je 8. oktobra 2004 praznovala 95. obletnico rojstva.
Ob jubileju sta ji v imenu 540 ~lanov Društva upokojencev Rogoznica ~estitala predsednik Feliks Bagar in tajnik Stanko Me-noni, ji izro~ila šopek cvetja ter priložnostno darilo. Posebno doživetje ob tem dogodku je bilo tudi sre~anje z njeno sestro Olgo iz Maribora, ki je praznovala 98-letnico, in z njeno sestri~no Emilijo Ozvald iz Brstja, ki je pred kratkim prav tako praznova-
la 95-letnico. Vse tri skupaj štejejo 288 let.
[tefanija je ~ila in zdrava in v zadovoljstvu preživlja jesen življenja v družini sina Marjana, ki z ljubeznijo in iskrenim spoštovanjem skrbi zanjo. [tefanija je ponosna na svoja sinova Marjana in [tefana, na njuni družini ter na 4 vnuke in 2 vnukinji. Želimo ji še obilo zdravih in sre~nih let.
Feliks Bagar
Foto: l_angerhoic
Štefanija na dan praznovanja v družbi predstavnikov Društva upokojencev Rogoznica in njenih najdražjih (na njeni desni Emilija Ozvald, ki je pred kratkim praznovala 95. obletnico rojstva).
"U		L	J
JL			
r
D
mmïj^im
mm mMMi ^sjms mmi^^^mïïrn
Ponudba velja od 28. oktobra do 4. novembra 2004
Vse cene so v SIT.
Naroinik: ERA-SV d.a.o., Ob Diavi 3 a, Ptiq
Ptujsko martinovanje • Rojeva se nova blagovna znamka
Za našo večjo prepoznavnost!
"Sodelovanje s partnerji v ptujskem martinovanju je smiselno nadaljevanje tega, kar smo doslej počeli vsak posebej," je ob podpisu pogodbe o sodelovanju pri organizaciji dvodnevnega martinovanja poudaril predsednik uprave in generalni direktor PP dr. Roman Glaser.
Načrtovano ptujsko martinovanje so sicer vsi štirje podpisniki in organizatorji, medijska hiša Radio-Tednik Ptuj, Perutnina Ptuj, Ptujska klet in Gostinstvo PP označili kot začetek projekta, ki se bo v naslednjih letih še nadgrajeval: "Zavedamo se, da ekonomski učinki projekta ne bodo vidni in merljivi takoj. Vendar pa tudi verjamemo, da z vsem tem, kar na Ptuju imamo in kar lahko ponudimo, uspeh ne more izostati. Nenazadnje je tovrstna prireditev ena od velikih priložnosti, s katero lahko bistveno prispevamo k večji prepoznavnosti tako ožjega domačega kot širšega okolja."
Direktorja Andrej Sajko (Ptujska klet) in Marjan Selinšek (Gostinstvo PP) pa sta sodelovanje
Foto: SM
Soorganizatorji letošnjega velikega martinovanja (od leve) Marjan Selinšek (Gostinstvo PP), Jože Bracic (Radio-Tednik), Roman Glaser (Perutnina Ptuj) in Andrej Sajko (Ptujska klet) so slovesno podpisali pogodbo o sodelovanju.
Ptujsko martinovanje
v skupnem projektu ocenila kot novo kvaliteto ponudbe: "Ponudili bomo odlično vino skupaj z odličnimi jedmi in obratno. Zgodba vina je vedno tudi zgodba hrane in druženja. To so tri povezane stvari, ki se jih ne da in ne sme ločevati. Dosedanje oblike ptujskega martinovanja pa so premalo povezovale tega t. i. troedinega boga na zemlji, torej vino, hrano in ljudi!"
Da so domači potenciali, tako na področju vinarstva kot kulina-rike v turistični ponudbi premalo izkoriščeni glede na bogato ponudbo in zakladnico zgodovine, se je strinjal tudi direktor Radia-Tednika, Jože Bračič: ^"V zavesti ljudi je treba premakniti tisti del, ki se vedno odvrača od vsega dobrega, kar naše okolje
Na Ptuju bi se Martin skril med kokoši
Po starih pripovedih, ki pa so vseeno precej mlajše od legende o sv. Martinu, naj bi tega svetnika nekoč izdale gosi, zato so morale za kazen umreti. Martin naj bi se namreč skril med njimi, ko so ga prišli iskat sli, da bi mu sporočili, da so ga zaradi njegovih dobrih del izvolili za škofa.
Od takrat je z martinovanjem povezana navada, da je na ta dan trebi speči in pojesti gos. Gosi pa s svetim Martinom dejansko nimajo nobene zveze. Pripoved se je namreč do nas pripeljala iz drugih dežel. Če bi si jo izmislili Slovenci, bi namesto gosi, ki pri nas niso tako zelo razširjena per-jad, prav gotovo nastopila kakšna druga žival.
Na Ptuju in širši okolici ni dvoma, da bi bila daritvena žival kokoš. Pečena, ocvrta, kuhana, kakršnakoli že. In če je tako, zakaj ne bi potem malo priredili tuje pripovedi, da bi nam bila bližja in bolj znana, bolj slovenska? Predvsem pa, glede na to, da bomo prvo poglavje legende o velikem ptujskem martinovan-
ju začeli pisati čez nekaj dni prav na naših tleh, se tudi spodobi in je čisto prav, da vanjo vključimo to, česar imamo največ in po čemer smo že poznani daleč naokoli, torej perutnino.
Foto: Arhiv Rujska klet
Hčerinsko podjetje PP Gostinstvo, d. o. o., za praznik sv. Martina nikakor ne bo skoparilo s perutninskimi jedmi. Količina pripravljenih izdelkov iz nove tovarne gotovih jedi, ki se jim bo priključil še paradni izdelek, ocvrta krača po dunajsko, se ne bo merila v bornih kilogramih, še stotine njih je zgrešena napoved. "Odlično pripravljenega piščanca v obeh dneh ne bo zmanjkalo, tudi če pridejo vsi največji jedci. Zraven bo seveda še dovolj pravega domačega kruha in različnega peciva, za povrh pa hrustljavo zapečenih kostanjev, da bo mošt lažje tekel po grlu," je že napovedal direktor družbe Gostinstvo Marjan Selinšek. Kako bodo
pripravljene piščančje jedi, pa ni hotel izdati: "Naj ostane nekaj kot presenečenje za vse naše obiskovalce. Že zdaj pa lahko zagotovim, da se bo hrana odlično prilegla k tistemu, kar bo na pokušino postavila Ptujska klet!"
Izobilje okusov, tako tistih iz mošta, pa vinskih in perutninskih, očitno nikakor ni vprašljivo. In če bo zraven še kakšen vedeževalec (ali vedeževalka), ki bo znal iz kokošje kosti napovedati, kakšna bo letošnja zima in še kaj, kot je bila navada nekoč, bo prav gotovo imel več kot preveč dela in potrebnega materiala ...
sm
premore in kar je domače. Tega ne smemo podcenjevati, še manj spregledati. Predvsem ne mi kot medij, saj je v naših rokah informiranje ljudi. Ptujsko martinovanje, ki ga v novi obliki začenjamo letos in za katerega smo prepričani, da bo v kratkem času preraslo začetne okvirje, je nova priložnost za ptujski turizem, katerega pomembnost za razvoj mesta in okolice poudarjamo ves čas. Zdaj se nam ponuja možnost, da v tej smeri tudi naredimo kaj konkretnega!"
Soorganizatorji martinovanja, ki bo 10. in 11. novembra na
Radenci
dvorišču Ptujske kleti, so ob koncu novinarske konference še povedali, da si želijo sodelovanja z vsemi zainteresiranimi, program martinovanja pa bodo glede na odziv in želje obiskovalcev v prihodnje še nadgrajevali s kulturnimi in drugimi vsebinami. Prav tako pa je v načrtu tudi prostorska širitev dogajanja z dvorišča kleti na Vinarski trg vse do tržnice in po ptujskih ulicah, med cilji pa je bilo slišati tudi to, da naj bi se tradicionalno ptujsko mar-tinovanje sčasoma raztegnilo na več dni.
SM
Predstavila se je slovenska kuharska reprezentanca
Združenje za gostinstvo in turizem pri Gospodarski zbornici Slovenije je od ponedeljka, 11., do srede, 13. oktobra, v Zdravilišču Radenci pripravilo 51. Gostinsko-turistični zbor Slovenije. Tridnevna prireditev je postregla z vrsto tekmovanj in razstav z gostinsko-turistično vsebino, podeljenih pa je bilo veliko priznanj za kakovost in uspešnost posameznikom s področja turizma in gostinskim obratom.
V ponedeljek so na zboru pripravili razstavo gostinske opreme, inventarja, čistil, živil in pijač ter razstavo pogrinjkov, sočasno pa so predstavili gostinska podjetja in programe izobraževanja srednjih šol za gostinstvo in turizem. Potekala so tudi tekmovanja v kuhanju in postrežbi menija, v pripravi jedi v kotličku in v poznavanju slovenskih vin ter tekmovanje gospodinj turističnih kmetij. V torek je potekalo tekmovanje v pripravi dietnega menija in razstava dietnih menijev, tekmovanje v pripravi in postrežbi hladno toplega bifeja ter tekmovanje sobaric. Razstavili so kulinarično in slaščičarsko ar-tistiko, pogrinjke in kulinariko ter odprli razstavo Trak kakovosti. Sočasno so se pomerili tekmovalci v kuhanju in strežbi kave ter dijaki s smeri slaščičarstvo na srednji živilski in agro-
živilski šoli, kuharji v pripravi jedi po naročilu, barmani v mešanju pijač in hotelski receptor-ji. V sredo, zadnji dan zbora, so si obiskovalci, ki se jih je v treh dneh zbralo okrog 5000, lahko ogledali številne razstave, potekala pa so tekmovanja sobaric in v poznavanju in točenju piva.
Na tokratnem gostinsko-turističnem zboru je nastopilo 463 tekmovalcev, zlasti razstave in predstavitve pa so pokazale, da imajo slovenski gostinci mnogo zamisli in znanja. Na zboru se je predstavila tudi slovenska kuharska reprezentanca, ki bo nastopila na kuharski olimpij adi v Erfurtu. Slovenske barve bodo zastopali Janez Dolšak, Matjaž Cotič, Borut Jakič, Alenka Kode-le, Danijel Kozar in Matija Poz-derec.
Miha Šoštarič
Da Vas



to zimo ne bo zeblo
v
Štajerski
TEDNIK
RADIOPTUJ
89,8'98,E'I04t3

bomo poskrbeli:

TEVE
d.o.o. PTUJ
Trgovina na drobno in debelo 2250 Ptuj, Dornavska 7a
Tel. (02) 787 10 10
www.teve.si
- Ležaji SKF
-Vijaki
-Tesnila
-Jermeni
-	Galove verige
-	Goriva in maziva
- SKF izdelki za vzdrževanje in za profesionalno uporabo
Pred nebeska vrata prideta ženin in nevesta. Tik pred poroko sta se namreà smrtno ponesreàila in odšla v nebesa. Sveti Peter ju je sprejel, vendar sta bila nameščena vsak na svoj oblak. Prosila sta ga, naj ju poroči, če jima že na Zemlji to ni bilo usojeno. Obljubil je, da bo poskrbel za to, samo malo morata potrpeti.
Po nekaj tisočletjih ju pokliče sveti Peter in predstavi župnika, ki je prispel v nebesa. Župnik ju poroči in oba sta zaživela na skupnem oblaku. Po nekaj tisočletjih pa sta se naveličala skupnega življenja in ponovno prosila svetega Petra, tokrat za ločitev. Sveti Peter jima je ločitev sicer obljubil, vendar ju je opozoril:
"Verjetno bo potrebno čakati dalj časa kot na poroko. Saj sta vendar videla, kako dolgo je trajalo, da je prvi župnik prišel v nebesa. Koliko bo šele potrebno čakati na prvega odvetnika^ ***
"Doktor, kako dolgo bom še živel?' je bolnik, ki je hudo zbolel, vprašal svojega zdravnika.
"Tezko reči," je odgovoril doktor. "Toda raje nasvet: nikar ne začnite gledati kakšne daljše nadaljevanke na televi-zijif
***
Sodnik vpraša zakonskega moža, ki se hoče ločiti od svoje žene:
"In kaj je razlog, da se hočete ločiti?'
'Že deset let meče vame različne predmete — od vaze do pepelnika in krožnikov ..." 'In zakaj se hočete ločiti šele sedaj?' se čudi sodnik.
"Včeraj me je zadela!' ***
"Doktor, simulant iz sobe 50 je umrl..'
"No, sedaj je pa resnično pretiraval..'
***
Gre Janezek na šolski izlet v Taborsko jamo. V izkopanem rovu zagleda na tleh del ribje konzerve in zavpije: "To-varišica, v tej jami je živel Homus Delamaris!"
Po poteh Etruščanov
Studijsko potovanje po Italiji
Od 30. septembra do 3. oktobra smo se dijaki 3. letnikov Gimnazije Ptuj v okviru italijan{~ine in zgodovine udeležili {tudijskega potovanja po Italiji, natan~neje po provinci Tos-kani. Tako so "italijani" utrdili znanje jezika in bili odgovorni za komunikacijo z doma~ini, "zgodovinarji" pa so se odpravili po poteh Etru{~anov.
Kon~no je pri{el dan odhoda. Pred Gimnazijo so nas že ~akali na{i spremljevalci, profesorji Jasna Regent, Bo{tjan [eruga ter Branimir Roka-vec. Ob 1.30 uri zjutraj smo kljub zgodnji uri polni pri~akovanj krenili proti Italiji. Na avtobusu je bilo mirno, saj je ve~ina dijakov pot prespala. Le kdaj pa kdaj si sli{al kak{no pritožbo zaradi neudobnih sedežev. Zasledovanje etru{~anske kulture smo pri~eli v mestecu Marzzabotto, kjer smo si ogledali ostanke etru{~anske-ga mesta z grobnicami, sveti{~i, stranskimi cestami in avenijami.
Moramo priznati, da nam je jutranji sprehod po dolgi vožnji kar dobro del. Vendar pa je ~as hitro mineval in že smo bili v enem od italijanskih najstarej{ih in najvi{je leže~ih mest, Volterri. Sprehodili smo se po etru-{~anskih ulicah in uživali v razgledu. Nato smo si {e ogledali etru{~anski muzej in obdelavo kamna alabastra, ki je za ta kraj {e posebej znan. Imeli smo kar precej prostega ~asa, ki smo ga ve~ina izkoristili za kosilo in tudi mimo trgovin s spominki nismo mogli. Kar veliko ~asa smo porabili, da smo v starodavnih ulicah na{li primerno restavracijo ali picerijo. Proti ve~eru smo se odpravili proti na{e-mu prvemu preno~i{~u v Pomaran-cah. Po (pre)obilni ve~erji so nekateri
~as pred spanjem izkoristili {e za kratek sprehod po mestu, nekateri pa za ve~erni klepet ali kartanje. Zaspati nam seveda ni bilo težko, saj smo bili zelo izmu~eni.
Naslednje jutro smo se polni novega elana odpeljali v Sieno. Roman-ti~no italijansko mesto nas je o~aralo. Sprehodili smo se po ozkih in strmih ulicah, polnih trgovin in turistov. Seveda je bil ~as tudi za tradicionalne italijanske jedi, testenine in pizzo. Skozi muzej fresk in ikon smo se {e povzpeli na razgledno to~ko (Palazzo Pubblico) in se z zadnjim pogledom poslovili od tega tipi~nega italijanskega mesteca. Ovinkasta pot po Toskani nas je vodila do Cortone, kjer je bilo na{e preno~i{~e za dva dni. Mesto, obdano z obzidjem, smo si zapomnili predvsem po zelo bogati zgodovini in umetnosti ter po zelo strmih ulicah. Izkusili smo po-potni{tvo v pravem pomenu besede. Zjutraj smo vstali brez ob~utka primanjkovanja spanca, saj nas je že ~akal nov dan v Italiji. Po zajtrku smo se na mestni tržnici preizkusili tudi v usvojenem znanju italijan{~ine. Moramo povedati, da nam je {lo kar dobro, saj jih je veliko domov od{lo z novim kosom garderobe. Nato je sledil {e odhod v Perugio. Ulice so bile ta dan polne ljudi. Vstopili smo v stilu, skozi etru{~anska vrata, se sprehodili ob fontani Maggiore po živahnih ulicah ter si ogledali {e katedralo. Zelo razumevajo~i profesorji so nam seveda pustili kar precej prostega ~asa, ki smo ga koristno porabili. Zve~er {e odhod nazaj v Cor-tono, nekaj skupnih uric ob pija~i v
mestu in kon~no pri~akovana postelja.
Tako pa je pri{el — zadnji dan na-mre~. Kako hitro je minilo! Edina postojanka je bila {e Ferrara, kjer smo si ogledali mogo~no utrdbo z obzidjem in zadnje evre porabili na sejmu.
Ustvarjalčki
Vendar na na{o žalost nismo videli nobenega pravega ferrarija. Ta želja se nam je izpolnila že nekaj dni prej v Sieni. Sledila je samo {e dolga vožnja proti Ptuju, ki si jo je vsak kraj{al na svoj na~in.
V poznih ve~ernih urah smo iz et-ru{~anskega ponovno sko~ili v ptuj-
ski na~in življenja. Dnevi so minevali hitro, bili so poučni in zabavni. Strinjamo se, da se {e kdaj udeležimo tak{nega {tudijskega potovanja, in to čim prej!
Živa Rokavec, Sandra Smolinger
Otroci, ta rubrika je namenjena vam. Rešite zastavljeno nalogo, izrežite re{itev ter jo po{ljite na naslov: RADIO-TEDNIK PTUJ, RA-IČEVA 6, 2250 PTUJ, s pripisom USTVARJALČKI. Med prispelimi rešitvami bomo izžrebali enega us-tvarjalcka, ki bo prejel knjižno nagrado založbe Karantanija.
Veselo na delo - rešitve nam pošljite do torka, 26. oktobra, in ne pozabite pripisati svojega imena in naslova!
Izžrebanec ustvarjalckov iz 42. številke Štajerskega tednika je:
Sergej Marin, Bresnica 70/a, 2273 PODGORCI.
Uredništvo Štajerskega tednika čestita nagrajencu, ki bo knjigo prejel po pošti.
KNJIŽNI DISKONT
ZALOŽBA KARAJITA3JIJA
P^VdAČrn
VBUkO
LTJBUAHA: BTC, HALAA NOVO MESTO: BTC NOVO MESTO NOVA GOBICA; DELFINOVA IK
Katera dva balona sta popolnoma enaka?
Da Vas
to zimo ne bo zeblo
vr

Izkoristite ugodnosti namenjene našim naročnikom:
-	20% popust pri malih oglasih,
-	TV okno (48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave),
-	brezplačne občasne priloge Štajerskega tednika (Kakovost bivanja.
Gremo na počitnice. Osebne finance. Kronika leta, Kulinarika|r ■
-	poštna dostava na dom,	I ^^o
-	sodelujete v nagradnem žrebanju Centra Aerobike	^
-	AKCIJA v mesecu oktobru - kurilno olje za vse stare in nove naročnike Štajerskega tednika ceneje za 1 SIT/liter.
Stderski
TEDNIK
S
1Q
àaî/yaî ,	I
A rj D/ri	s
riiigrsijujsia ob^iojBÙB in nova riiiroanlks Sajsrsikscja iadnlki! 0'jBin br32pj£ičnih obiskov Csnirsi aarobiks prsjrnsisi:
Dragica Klajderič, Dolane 27,2282 Cirkulane Anton Rihtar, Prešernova 20/a, 2250 Ptuj
NAGRAJENCI PREJMEJO NAGRADE PO POŠTI

NAKOCLNICAZA	TEDNIK
TEVE
Ime in priimek:
Naslov:_
Pošta:_
d.o.o. PTUJ Trgovina na drobno in debelo 2250 Ptuj, Dornavska 7a
Tel. (02) 787 10 10
www.teve.si
v
Štajerski

Davčna številka:, Telefon: _
RADIOPTUJ
89,8-98,£-I04t3
Datum naročila: Podpis:_
C-
RADIO TEDNIK Ptuj 10.0. Raičeva 6 2250 Ptuj
Barcelonski pločniki (8)
O grdih razglednicah
Dež ni zmotil ogleda edinstvenega muzeja, v katerem se pravzaprav seznani{ s pravo [panijo, z njeno zgodovino in tradicijo. Takrat sem se zamislil, kako malo sem pravzaprav videl in kako je Barcelona v resnici oddaljena od prave [pa-nije v marsikaterem pogledu. Videti bi moral {e mnogo, da bi lahko dobil celovito sliko te dežele.
Ob vhodu v muzej, ki je na prostem, te seznanijo, da gre za skupek zgradb in drugih elementov tradicionalne [pa-nije. Tipi~na gradnja s tipi~nimi balkoni in terasami, dvori{~a, fontane, unikatne fasade in drugi dosežki.
Seveda so oblaki najbolj puščali ob samem vhodu, ko sem se znašel na enem glavnih trgov, kjer so prikazani značilni balkoni, osrednja fontana ter uličice, ki vodijo proti drugim odkritjem. Dež se je ulil kot v enem prejšnjih dni, ko sem prvič stopil v Barcelono, potem pa se je tam vreme hitro uredilo. Tu je trajalo malo dlje, da je dež ponehal. Dlje še zlasti, če takole stojiš pod streho, ob tebi pa množica velikanov. Ja, ogromnih lutk, ki so me šele čez čas povsem pritegnile. Prebral sem, da nosijo stara tradicionalna španska oblačila. Na eni strani je bil par, ki je prikazoval osrednjo nošo, malo naprej par z oblačili, ki so jih nosili ob delu, pa oblačila španskega berača so bila tudi tu. Ko sem takole fotografiral in si ogledoval, je dež ponehal. Nebo se je razjasnilo.
Po ulici, ki vodi mimo majhne tipične španske cerkvice, pride obiskovalec
v ulico s številnimi trgovinami. Tu pač ne more biti nič drugače. Vendar se mi je tukaj zdelo spajanje tradicije, turizma in trgovine še najbolj izvirno. Malo naprej od te ulice stoji čisto prava steklarska delavnica. S pečmi in tehnikami obdelave stekla, s kakršnimi so tudi nekoč delali steklene izdelke. Mojstre, ki delajo v delavnici, lahko občudujemo kar pri delu, kako izdelujejo razne steklene figurice, vaze in unikatne kozarce. Že narejene razstavijo in so seveda naprodaj. Cene pa ... Za majhno vazo bi bilo potrebno odšteti 8 evrov.
Če sem že pri valuti, naj povem, da so jo [panci dobro sprejeli, potem ko so jo uvedli v prostoru celotne Evropske unije. Vendar pa so cene tudi v od-ročnejših krajih še vedno precej višje kot pri nas. V samopostrežni trgovini bi kar težko našel izdelke, ki so cenejši, le nekatere plastenke vode so cenejše, tudi pecivo in cenene pijače.
Samopostrežnih trgovin v španski vasi ni bilo, le pri vhodu je večja trafika, kjer je moč dobiti čokolado, vodo, predvsem pa časopis in številne razglednice. In tu še tudi malo postanka. V
vseh trgovinah in trafikah nisem videl ene pametne razglednice! Res nimajo
smisla za oblikovanje le-teh. Ali so skope ali nerazločne ali pa preprosto: grde!
Jaz sem seveda izbral "najlepše" ...
Po razgledovanju ulic in drugih znamenitosti sem zašel v prostor s stalno slikarsko razstavo. Pa sem mislil, da sem se malo rešil teh Gaudijev in Picassa. Ne, tudi tu sta bila. V galeriji so razstavljena dela vidnejših slikarjev in kiparjev modernejše dobe. Nikakor pa ne morem mimo Picassa, katerega keramični odtisi zelo izstopajo. Podobno zbirko sem gledal že enkrat v Ljubljani, pa vem, da me njegove keramike niso nikoli prepričale. So pa me nekateri manj znani slikarji. [e bolj pa kip deklice s kolebnico, katere avtor je kdo drug kot Salvador Dali. Njegovo ime je prav tako povezano s temi kraji. Srečal sem ga v muzeju voščenih lutk, pravo srečanje z njegovimi deli pa seveda še sledi.
[panska vas je vsekakor kraj, ki zadovolji tudi najzahtevnejše turiste. [e posebno zanimivo je na pravi španski veselici, kjer v prvobitnem okolju zamaskirani igralci pripravijo pravo zabavo. Igrajo na tradicionalna španska glasbila, ob tem pojejo španske pesmi, celo zavrtijo se s teboj v taktih stare španske glasbe. V istem prostoru prikažejo še tradicionalna opravila — vezenje in druge ročne spretnosti. Vendar njihova predstavitev gre še dlje, saj te naučijo, kako s čim rokovati, nazadnje si lahko sam narediš kakšen izdelek.
To je res edinstven muzej, to je [pa-nija v malem — v vseh dimenzijah: pretekli, sedanji, v revščini in bogastvu. Vse na enem mestu ...
Sledil je še daljši avtobusni ogled mesta in opozorilo, da se jutri poslovimo od Barcelone. In nič boljšega, kot da to naredimo v velikem slogu. Na mestu, kjer se vsake toliko zbere tudi več deset tisoč ljudi.
David Bedrač
Zanimivosti • Počitnice v Passauu
Mesto na stičišču treh rek
Bavarsko mesto Passau s približno 50.000 prebivalci najdemo v jugovzhodnem delu Nemčije, v neposredni bližini Avstrije. Leži na stičišču treh rek — Donave, Ilza in Inna, ki so bile že pred leti pomembne trgovske in transportne poti in so podpirale razvoj mesta.
Zgodovina Passaua sega nazaj do leta 80 po Kristusu, v čas dokazov prvih rimskih najdb. Takrat se je Passau imenoval "Castell Boiodurum". Okrog leta 460 je bila zgrajena prva kr{~anska cerkev v Passauu. V letu 476 so Rimljani zapustili mesto in od 739. leta naprej je bil Passau {kofijski sedež. Mestno pravico so mu podelili leta 1225. Od leta 1662 do leta 1680 sta dva velika požara uničila mnogo stavb. Pri obnovi so sodelovali italijanski gradbeniki, ki so ohranili baročni videz mesta.
Leta 1676 je bila v Passauu krasna cesarska poroka Leopolda 1. in Ele-onore iz Pfalza-Neuburga, 1803. leta pa je mesto postalo volilna kneževina. Danes je Passau {tudentsko mesto, kamor prihajajo {tudenti iz cele Nemčije in drugih evropskih držav. Tam {tudi-rajo Cehi, Spanci in Rusi, s tem pa nastane slika kulturne me{anice. Kogar zanima, si lahko ogleda passausko univerzo, ki so jo odprli 9. oktobra 1978. Že zaradi njene lepe lege ob reki 1nn je vredna obiska. Poleg tega univerza ob večerih nudi različna zanimiva predavanja kot tudi intervjuje s pomembnimi osebami.
Ozke ulice s tlaki iz prodnikov, vratni loki in portali starega mestnega jedra, ki govorijo o zgodovini mesta, so značilna podoba dana{njega Passaua. Vodne poti služijo predvsem turizmu, ker pritegnejo obiskovalce iz cele Evrope. Zato passauska ladjarska podjetja nudijo oglede mesta z ladjo, izlete v mnogo drugih nem{kih mest ali v Avstrijo, na primer v Linz in na Dunaj, in večerne gala-plovbe. Passausko pristani{če pa je s svojimi velikimi ladjami že samo zase posebna turistična atrakcija.
Passau ima tudi mnogo znamenitosti, kot na primer krasne muzeje in galeri-
je, čudovite cerkve, stolnico sv. Stefana, {kofovske rezidence, gradove ter staro in novo mestno hi{o. Ne bo vam žal, če boste obiskali tudi mestno gledali{če. Poleg tega je Passau znan po Evropskih festivalskih tednih, ki potekajo enkrat na leto od sredine junija do konca julija. Festival je vsako leto posvečen novi temi in ima zelo široko ponudbo najrazličnejših umetniških zvrsti. Ponuja operne predstave, oratorije, zborovske in solistične koncerte, glasbene, pesniške recitale, gledališke predstave, literarne večere, filme, predavanja in razstave. Cilj festivala je predstaviti dela svetovno priznanih kot tudi regionalnih in lokalnih umetnikov.
Seveda imate v Passauu tudi manj zahtevne možnosti za prosti čas. V coni za pešce in ob rekah boste našli mnogo modnih trgovin za vsak okus in ljubkih kavarn z različnimi vrstami kav in tradicionalnih sladic, kot je na primer ja-
bolčni zavitek z vanilijevo omako. Tudi za kosilo in za večerjo ni treba skrbeti, saj imate veliko izbiro restavracij. Ponudba sega od tradicionalne bavarske preko italijanske do kitajske in mehiške hrane. Tisti, ki se ne morejo odpovedati slovenski kuhinji, bodo tudi v Pas-sauu našli kaj zase, saj obstajajo celo slovenske restavracije. Seveda ne pozabite pokusiti passauskega piva, ki ga v
pivovarni "Innstadt" v starem mestu varijo že od leta 1318.
Tudi nočno življenje v Passauu je zelo živo, ker je večji del prebivalcev mladih. Torej obstaja precej majhnih, prijetnih lokalov kot tudi diskotek, kjer je enostavno spoznati nove ljudi in prijatelje. Vsako leto dvakrat — spomladi in jeseni — se odvija ljudsko praznovanje, ki se imenuje "Dult" in je podobno malemu "Oktoberfestu". Pozimi je priporočljivo obiskati božični sejem ("Chri-stkindlmarkt"), ki traja ves december. Če še nimate božičnega darila za svoje najdražje, ga boste tu gotovo našli. Poleg tega vam nudijo tradicionalno božično pecivo in kuhano vino.
Tudi športniki boste prišli na svoj račun. Z lego ob bavarskem gozdu ("Bayerischer Wald") vam Passau z okolico nudi nedotaknjeno naravo, jezera, položne griče, romantične rečne doline, prostrana polja in gozdove. Torej obstajajo idealne možnosti za kolesarjenje, sprehode, plezanje, jahanje, vodne športe in smučanje. Poleg tega se najdejo toplice in termalni parki, ki jih lahko uporabljate poleti in pozimi. Predvsem v jeseni se splača obiskati sosednjo Avstrijo, da doživite večer na kmečkem turizmu, kjer nudijo odlično vino in avstrijske kulinarične specialitete.
Ker je Passau turistično mesto, je ponudba prenočišč zelo velika in sega od hotelov visoke kategorije in apartmajev do ugodnih kampov in mladinskih prenočišč. Zelo znano in obiskano je mladinsko prenočišče v gradu "Veste Oberhaus". Leži na hribu, od koder je lep razgled na celo mesto, polja in griče. Ponudba prenočišč je v Passauu dovolj velika, da se za vsak okus in za vsak mošnjiček kaj najde. Za obisk Passaua
vas od Ptuja loči le pet ur vožnje z avtom, lahko pa potujete z vlakom ali tudi z avtobusom, ki je najcenejša možnost.
Za konec lahko le dodam: "Poskusite, ne bo vam žal!"
Informacije: Passau Tourismus e. V., Rathausplatz 3, 94032 Passau, tel.: 0049 / 851 / 95598-0, faks: 0049 / 851 / 35107, e-pošta: tourist-info@passau.de, www.passau.de
Sabina Žuran
SAJ/CO
Trg svobode 22,2310 Slov. Bistrica, tel: 02/80 51 800 PE TPC Cíty-Maríbor, Vita Kraigherja 5, tel: 02/23 80 830
www.prt.si
UGODNO NA POČITNICE: Htl Sol Korali**»*-Umag 01 .-05.11. -2 x pol.+TT= 10.900 SIT. Htl Koralj***-Krk do 05.11. -2 x pol. +TT =7.400 SITI Posezonska letovanja na celotnem Mediteranu!
JESENSKA POTOVANJA: ZLATA PRAGA 29.-31.10., BENETKE 30.10., GARDALAND -NOČ ČAROVNIC 30.10., AVSTRALIJA (NOVA ZELANDIJA) 13.-30.11., JUŽNA AMERIKA (PERU, BOLIVIJA, BRAZILIJA In IGUAZU), 11 .-28.11.
PREDBOŽIČNI IZLETI v decembru: DUNAJ, BUDIMPEŠTA, SALZBURG, NUERNBERG, SILVESTROVANJA 2005 - že na naših policah (NEŽIDERSKO JEZERO IN DUNAJ, BLATNO JEZERO IN BUDIMPEŠTA, LIGNANO ...) Popusti za hitre prijave do 31.10.2004!
Senikov klub v PREKMURJU
3* Diana ali Vivat otroci do 7 let brezplačno, l(opanje, izlet 29.10., 5.1iy2D/POLod 10.980 Sončkov klub v PIRANU
4* Tartini, izleti; otroci do 5 let brezplačno, dodatni dan 4.990 SIT
29.10, 5.11 y2D/NZ 10.980
OTVORITVENA SMUKA
Tre\ftilli(l),Kreischberg(A)-4 dni v app + smuč. vozovnica
9.-12.12y4D/N od31.900 ŠIBENIK, Solaris
3*Jure,otrol<do12let brezplačno, Icopanje, akcije 7=6
3o.ioy7D/POL 38.490
TURČIJA, Antalija
3* Viking, polet iz LJubljane
(14D 70.900 SIT)
6, 13., 20.11 y7D/P0L 56.900
EGIPT, Hurgada
3* Sea Garden, polet iz Ljubljane (14D samo 129.900 SIT^
6.,13.11/7D/pol 90.900 EGIPTskrižaijenjem
S* hoteli in ladja, počitnice + križarjenje, polet iz Izubijane
6.11780 141.900
KUBA,Varadero/Holgum
3* hotel, ali inclusive, z avstrijskih letališč /14D 288.590 SIT)
7.,14.,21.11/7D/AI 240.490
SONČEK I
\j TUI potovalni center ; Ptuj 02/749 32 82	i
Telefonska prodaja:
02/22 080 33 • www.5onchek.coiii
Ocenite svojo finančno realnost
(Nadaljevanje) Zavarovanja Katere vrste zavarovanj imate?
Upoštevajte zavarovalno vsoto za življenjsko in nezgodno zavarovanje, dnevna in bolni{niëna nadomestila za primer nezgode ali bolezni ter zavarovalne vsote za premoženjsko in zdravstveno zavarovanje ter zavarovanje lastne odgovornosti do tretjih oseb. Dolg proti naložbam Dolg je slaba zadeva. Je vaš sovražnik naložb. Potrošniško posojilo lahko odplačate v časovnem okviru 18 mesecev ali več. Hipoteko na dom pa lahko odplačate v 20 letih ali več. Ti roki trajanja odplačil so lahko tudi vam v prid. Po drugi strani pa spet lahko posrkajo življenje iz vaše finančne prihodnosti. Kadar dolg ni v skladu z vašim premoženjem, vas lahko finančno izčrpa. Ce imate težave z dolgovi, vam lahko pomaga le pravi finančni svetovalec, ki ni odvisen od finančnih produktov bank, zavarovalnic in skladov ali pa razmislite o kreditnem svetovalcu. Poleg tega lahko v knjižnicah, knjigarnah in na internetu najdete številne vire o odpravi dolgov.
Naložbe so dobra stvar! To je denar, ki ste ga vložili v sredstva in vam prinaša pasivni dohodek, s katerim si lahko privoščite pomembne stvari v življenju: dobro izobrazbo, nepremičnine, finančno neodvisnost ipd. Je denar, od katerega živite danes ali pa boste nekega lepega dne v prihodnosti. Je to, kar dobite in zapustite svojim naslednikom, lahko pa ga date v dobrodelne namene ali ljudem v stiski, za katere vam ni vseeno, kaj bo z njimi in s tem pustite svoj pečat za vse večne čase. Ocenitev in upravljanje tveganja
Upravljanje tveganja se nanaša na vprašanje: "Kaj ste naredili za ublažitev posledic kakršnihkoli nepredvidenih in težavnih finančnih situacij?' Preprosto rečeno: ali kupite zavarovanje ali pa sprejmete nepotrebno tveganje. Zavarovanja so lahko malce odveč, saj je to nekaj, kar kupimo in upamo, da jih ne bomo nikoli potrebovali. Tu je bistveno, da sprejmete vaše odločitve z namenom. Pozabite kakršnekoli črnogledosti, ki jih imate glede razmišljanja o "najhujšem" (smrt, invalidnost in podobno) in se osredotočite na to, kako lahko te stvari obrnete sebi v prid in vaši družini. Ugotovite, kakšna so tveganja in koliko vas bo stalo, da ta tveganja prenesete na nekoga (v tem primeru zavarovalnico) zglo-bljimi žepi od vaših. Morda ste že slišali rek "Ne veste, kar ne veste. " No, zdaj se vsaj začenjate zavedati, česa ne veste o finančnem načrtovanju. Hkrati pa imate na voljo vse, kar potrebujete, bodisi če želite nadaljevati s finančnim profesionalcem ali pa si zavihati rokave in se podati v izgradnjo vašega načrta sami. Toda preden se podamo v globjo razpravo o 'biti svetovan ali ne biti svetovan", lahko ustvarite močan vizualni posnetek tega, kar ste naredili doslej, ker vam bo to pomagalo pri vašem finančnem potovanju ne glede na to, katero pot boste izbrali.
Mitja Petrič, neodvisni finančni svetovalec E - mail: info@profitklub.net, www.profitklub.net GSM: 041 753 321
Numeroiog svetuje
Šifra: Zila
Rojeni ste 13. v mesecu z naslednjim kodiranim zapisom: 12 + 17 = 29.
Vas datum rojstva je energija, za katero je značilno, da prinaša nenadne spremembe. Za njo je značilno, da ne sme biti povezana s sebičnostjo, ker lahko pripelje do lastnega uničenja. To je energija, ki prinaša delavnost, vztrajnost, originalnost in domi-
Vsi, ki želite, da vam nu-merolog Dan Sovina pripravi analizo vaše osebnosti (zanjo potrebuje ime, priimek, morebitne vzdevke in datum rojstva), pošljite svoje podatke na naslov: Štajerski tednik, Raiceva 6, 2250 Ptuj, s pripisom: Za numerologa, zraven pa v pismu napišite, pod katero šifro želite, da objavimo odgovor (zaradi varstva zasebnosti bodo odgovori označeni s šifro, ne z imenom in priimkom). Pisem z oznako "Za numerologa " v uredništvu ne bomo odpirali, ampak jih posredovali neposredno g. Danu.
selnost po eni strani ter ekscentričnost in nekonvencionalnost po drugi. Ker je to nestabilna energija, ki prinaša tudi nenadne spremembe v življenje, je pomembno tudi, v kakšnem odnosu je z ostalimi energijami oz. števili.
Vaše ime (12) je energija, ki prinaša izkoriščanje s strani drugih in človek je postavljen v vlogo žrtve. Človek predvsem tuja bremena prevzema na svoja ramena, torej namesto svojih rešuje probleme in težave drugih, kar pa daljnoročno vedno prinaša nezadovoljstvo in seveda izkoriščanje.
Tudi v vašem priimku (17) je ena izmed tistih energij, ki ne prinašajo preveč zadovoljstva, miru in harmonije v človeka. To je energija, ki lahko prinaša marsikaj v materialni sferi življenja vključno z vztrajnostjo, delavnostjo in morda tudi z dolgim življenjem, ne prinaša pa dovolj ljubezni, da bi lahko bil človek miren in zadovoljen. To je energija poslovnosti, financ in politike, manj pa duhovnosti, samozavesti in ljubezni.
Podobna energija kot v priimku se nahaja tudi v skupnem številu imena in priimka (29). To je energija, ki prinaša težave vseh vrst, izdaje, neprave prijatelje, konflikte z nasprotnim spolom,
Ja, ravno ta dva velikana sta kriva za osebnoracunalniski bum, ki je na sceni zadnje desetletje. Iz dneva v dan je novosti vse več, še več je naprav, ki bi nam naj olajšale življenje in nas po drugi strani trpinčile. Vse je lepo, dokler se ne zgodi napaka. OK! Pojdimo desetletje in še nekaj nazaj.
Ne bom pozabil dneva, ko sem si kupil svoj prvi osebni računalnik (prejšnje sem sestavljal po komponentah — ja, že tedaj so bile komponente), v katerem sta samevala dva procesorja. Prvi je bil 386 DX 40, ki je deloval na taktni frekvenci 40 MHz (današnji mobilci imajo desetkrat hitrejše procesorje) in Tseng Labs procesor z neznano taktno frekvenco na Vesa Local bus grafični kartici z 1 MB grafičnega spomina. E, to je bila mašina za tiste čase. 80 MB disk in 4 MB RAM-a, ter 14'' barvni monitor. Glasbena kartica in modem sta bila luksuz.
jezo ... To je energija podrejenosti, nestanovitnosti in nestabilnosti po eni strani, družabništva in dobrega stika z denarjem po drugi strani ter navezanosti in mnogokrat pomanjkanja ljubezni v otroštvu po tretji strani. Skratka — energija polna nemira in nestabilnosti.
Iz vaše analize je moč videti, da posedujete nemirno in nestabilno energijo datuma rojstva ter energijo imena, priimka in skupnega števila imena in priimka, ki same po sebi niso najboljše vibracije, hkrati pa so tudi v velikem nasprotju z Vašim datumom rojstva. Po železnih pravilih numerologije energije števil 13 in 17 ter 17 in 29 nikakor ne smejo biti skupaj v analizi, ker so si preveč nasprotne in prinašajo napačne odločitve, težave in zmedo v človeka.
Povsem drugačno življenje in počutje vam obeta energija števila 19 ali tudi 10 (Ema, Lana, Jela, Eda) v imenu ter 27 v priimku. To vas bo umirilo, stabiliziralo in vam prineslo neprimerno več sonca v življenje, kot pa ga imate sedaj. Se mnogo let je pred Vami — izplača se.
Računalniški kotiček
Nostalgija
Na začetku je bog ustvaril nebo in zemljo, IBM in Bill Gates pa novo ero.
Po to sem se odpeljal v Domžale ter plačal današnjih 1400 evrov. Ja, saj vem. Danes imaš za ta denar v torbici novega prenosnika z vsemi dobrotami, ki jih premore današnja računalniška industrija. Čez deset let bomo za ta denar imeli mogoče 3D projekcijske prenosnike velikosti današnjih dlančnikov s terabajtnim spominom. Bog že ve!
Glede na to, da je moj, sedaj že pokojni 386 računalnik bil za tiste čase mašina in pol, se do dandanes nič ni spremenilo. Tudi danes bi takšna nesfrizira-na mašina stala približno toliko.
Kako je pa s programi? Na isti računalnik je bil naložen operacijski sistem DOS 6.22 in Windows for workgrups 3.11. Ma kakšna slovenščina! In, glej ga zlomka, vse je delovalo. Računalnik ni zmrzoval. Word in Excel sta delovala, tudi igrice kot Castle Wolfenstein in Prince of Persia so lepo delovale. In
Dan Sovina, numeroiog (02) 771 07 68

ni bilo virusov, ker ni bilo interneta. Za tiste, ki so premogli modem s hitrostjo 9,6k in mogoče 14,4k so bili na voljo BBS-ji, predhodniki današnjih ftp-jev. Načeloma so bili uporabni za kakšne gonilnike, navodila in podobne reči. Se še kdo sploh spomni tega?
A zakaj bi se tudi vračali nazaj v preteklost, ko je prihodnost na naši pisarniški mizi. Zadnjič sem dobil v roke prospekt podjetja ASUS in si malo napasel oči. V prodaji že imajo osnovne plošče z vgrajeno wireless mrežno povezavo obeh hitrostnih standardov ter bluetooth povezavo preko ene same antene (o drugih dobrotah ne bom niti pisal). Grafične kartice vsebujejo 256 MB spomina in v pripravi so že kartice s 512 MB spomina na PCI express vodilu. Saj ne da bi povzdigoval ASUS, tudi druga podjetja imajo podobno ponudbo. Računalništvo gre v brezžičnost na vsakem koraku. Zadnjič me je kolega spomnil, da naj pri nastavitvi wireless router-ja obvezno prvo nastavim ključe. Trenutni svetovni trendi kažejo, da se je po postavitvi wireless omrežij v podjetjih povečal vdor v le-ta. Ravno zaradi nenastavljenih varnostnih ključev. Na internetu poiščeš načrt za usmerjeno wireless anteno, prenosnika oborožiš z wireless kartico in prostodosto-pnim programjem za vdiranje v strežnike, s prijateljem se use-deš v avto in že si pripravljen na nov hobi ''vdri in brskaj''. Torej, vsi uporabniki wireless omrežij, previdno!
Nisem Vas še vprašal, ste poskrbeli za nadgradnjo protivi-rusnega programja in pravilno nastavitev požarnega zidu po nadgradnji XP na SP2? Če niste, potem brž pot pod prste in naredite vse, kar je potrebno.
Vaš zvesti pisatelj
Ivan Krosi
Duševno zdravje
Dva otroka - dva svetova
V družini imajo dva sinova, ki sta dobesedno različna svetova, mlajši je priden v šoli, že tudi študira, starejši pa je brez volje do dela in študija, veliko popiva in tudi sicer ogroža svet okoli sebe z divjanjem po cesti. Starši so se že večkrat skušali z njim odkrito pogovoriti, ker tako ne gre več naprej saj je zaradi njegovega vedenja ogrožena vsa družina. Tudi bratovo posredovanje ni obrodilo sadov. Fant odklanja vsakršen pogovor.
Ce pogledamo kot opazovalci to družino, vidimo, da sta predvsem starša sprejela odločitev, da bosta za starejšega, očitno že polnoletnega sina prevzela vso odgovornost in skrb celo svoje življenje. Nudita mu hrano in stanovanje, dajeta mu denar za popivanja, očitno sta mu kupila tudi avtomobil ali motor, plačujeta mu verjetno kazni za storjene prekrške ipd.; od njega pa ne terjata nobene odgovornosti.
Verjetno sta bila do njega vedno takšna in sta mu nudila vedno vse, od njega pa nikoli ničesar zahtevala, nikoli se mu ni bilo potrebno za nobeno stvar potruditi. Prevzel je takšen vzorec vedenja, kot je opisan, ter seveda lahko označimo njegovo vedenje kot neprilagojeno in močno utrjeno v tej neprilagojenosti stvarnosti.
Izkušnje kažejo, da če se starši odkrito in pogosto pogovarjajo s svojimi otroki, od zgodnjega otroštva naprej, da jim potem otroci zaupajo in so odkriti pogovori običajni med njimi še v odraslosti. Prav tako so potem otroci zelo redko neprilagojeni v svojem vedenju in prav tako mnogo redkeje zaidejo v težave in stiske.
Izjeme so predvsem otroci, ki imajo prirojene zasnove motene osebnosti ali duševnih bolezni.
V opisanem primeru gre očitno za neustrezno ravnanje staršev do starejšega sina od zgodnjega otroštva naprej.
Ker se noče z nikomer odkrito pogovarjati bo potrebno počakati, da bo zabredel v takšne težave, da se bo znašel pred sodiščem ali v bolnišnici in bo morda takrat pripravljen soočiti se z resnico o sebi in tudi kaj spremeniti pri sebi in prevzeti odgovornost za življenje v svoje roke. Starša pa seveda, če tako hočeta, lahko že ta trenutek prenehata skrbeti zanj in mu več ničesar ne nudita. To pa mora biti njuna odločitev, do katere pa bo prišlo prepozno.
mag. Bojan Šinko, spec. kiin. psih.
Krvodajalci
27. september - Ferdinand Beci, Brstje 5/a; Tomaž Zemljarič, Žetale 45; Anton Planinšek, Župečja vas 2; Stanko Soršak, Lovrenc na Dr. polju 6; Janez Gerečnik, Apače 33; Brigita Mihelič, Mestni Vrh 104/a; Roman Fras, Trnovska vas 30; Nevenka Lebar, Vrazova 1, Ormož; Branimir Avguštin, Stopno 14/a; Robert Kotnik, Se-dlašek 59/a; Ivan Sledič, Stoperce 23; Milan Prapotnik, Mali Okič 43; Franjo Vrbanec, Kajuhova 3, Ptuj; Franc Haj-šek, Prepuž 19; Marija Arnuš, Rimska ploščad 3, Ptuj; Sergej Petek, Dražen-
ci 79/a.
30. september - Severino Ogrizek, Ul. 9. maja 5, Poljčane; Darko Čuš, Mezgovci 64/a; Melita Brmež, Gabernik 4; Ivan Lukman, Obrež 117; Romi Niedorfer, Opekarniška 15/a, Ormož; Benjamin Hrašovec, Mejna ulica 57, Maribor; Dejvis Pahor, Bolgarska 6, Maribor; Zlatko Zadravec, Sodinci 60; Vladimir Piberčnik, Novakova cesta 31, Ormož; Alojz Forštna-rič, Ul. 5. Prekomorske 7, Ptuj; Vlado Nidorfer, Opekarniška 11, Ormož; Andrej Mlakar, Lovrenc 105; Franc Marušič, Zg. Velovlak 22; Roman Za-vratnik, Gorišnica 76; Marijan Pučko, Žerovinci 35; Boris Golob, Strelci 10/a; Tadej Lukman, Obrež 117; Mojca Korotaj, Mali Brebrovnik 50/a; Slavko Veselič, Gorišnica 161/a; Franc Niedorfer, Opekarniška 11/a, Ormož; Aleš Zorjan, Hum 20/a; Janez Cep, Majšperk 60/b; Klaudija Bela, Spuh-lja 92; Franc Čagran, Žamenci 6; Ivan Ogrinc, Skorba 35; Barbara Sic, Gradišča 74; Robert Kodrič, Stojnci 42; Denis Fekonja, Mladinska 18, Gornja Radgona; Marjan Metličar, Zg. Hajdina 82; Robert Bezjak, Bukovci 168; Ivan Emeršič, Draženci 76/b; Marjet-ka Ledinek, Mladinska 5, Kidričevo; Mario Kuret, Kajuhova 9, Kidričevo; Branko Krošl, Lovrenc na Dr. polju 2; Darko Horvat, Tržec 11/b; Maks Kostanjevec, Pobrežje 98/b; Branko Plohl, Grlinci 3/a; Robert Pehar, Ul. 8. februarja 23, Starše; Jože Teskač, Haj-doše 46; Branko Rojko, Grajenščak 28; Janez Plajnšek, Tovarniška 1, Kidričevo; Bernardka Tement, Hajdoše 1/h; Brigita Čuš, Mezgovci 64/a; An-
ton Cenar, Mezgovci 55; Valerija Cep Bele, Majšperk 60/b; Olga Fras, Gibi-na 18/a; Darko Emeršič, Tovarniška c. 4, Kidričevo; Stanko Rihtar, Podle-hnik 22; Branko Ivančič, Lovrenc na Dr. polju 1; Janez Čeh, Volkmerjeva 9, Ptuj; Irena Sprah, Krčevina pri Vur-bergu; Radovan Mesarič, Slape 17; Sonja Čamernik, Mladinska ul. 6, Kidričevo; Silva Cafuta, Ptujska Gora 110/b; Maja Ladic, Peršonova 25/a, Ptuj; Martin Leskovar, Žabjak 7; Albin Petrovič, Vareja 6; Gordana Sori, Juršinci 78; Jurček Lamot, Trnovec 1; Janko Zamuda, Tibolci 55; Igor Tur-nšek, Gerečja vas 40/c; Stanko Ko-vačec, Zrkovska c. 184/c, Maribor; Janez Bedenik, Ptujska Gora 57/a; Jožef Strelec, Strelci 4/a; Jože Kostanje-vec, Draženci 26/a; Andrejka Krajnc, Zg. Leskovec 23; Miran Gajser, Stogo-vci 43.
4. oktober - Branko Kacijan, Volkmerjeva 21, Ptuj; Jožef Ivančič, Turški Vrh 97; Kristina Vindiš, Ptujska Gora 3; Milan Čuš, Kicar 55/a; Miran Ma-tjašič, Borovci 6; Edvard Hojski, Zg. Hajdina 145; Janko Kos, Zg. Velovlak 22/a; Slavojka Ivanovic, Gregorčičev drevored, Ptuj; Branko Ožinger, Hra-stovec 24; Marija Stumpf, Trubarjeva 9, Ptuj; Pavel Petrovič, Moškanjci 53/a; Vojko Sohar, Mladinska 6, Kidričevo; Jože Hameršak, Gubčeva 4, Ptuj; Andelo Maračič, Volkmerjeva 38, Ptuj; Dušan Bedenik, Kočice 25; Ivan Križanec, Cesta v Njiverce 9.
7. oktober - Rajko Vrečar, Bišečki Vrh 18; Amadeja Živko, Ul. B. Kraigherja 23, Kidričevo; Anita Slana, Sto-jnci 102; Roman Korent, Črmlja 12; Slavko Vrbanic, Vošnjakova ul. 1, Ptuj; Kamilo Kronvogel, Črmlja 7; Zdrav-ko Vindiš, Zlatoličje 91; Adolf Brglez, Mariborska 57, Ptuj; Branko Lenart, Maistrova 24, Ptuj; Damijan Cebek, Draženci 14/b; Milan Mihelak, Črmlja 4; Rajko Majerhofer, Hajdoše 40; Marjan Kokot, Majšperk 32; Andrej Ga-brovec, Skorba 27/c; Emil Požgan, Prepolje 55; Borut Kostanjevec, Pot-čreva 42, Ptuj; Martin Horvat, Dor-navska c. 15, Ptuj; Antonija Korent, Črmlja 12; Albin Strgar, Vintarovci 38; Boris Bohl, Grajenščak 45 ; Janez Horvat, Spuhlja 66/b; Srečko Roškar, Biš 53; Danilo Beranič, Pleterje 31/a; Ste-ian Lovrenčič, Sovjak 10; Bojan Mesa-rič, Ptujska 53, Slovenska Bistrica.
Info
Glasbene novice!
Dobra dejanja so sestavni del vsakega gl^benika in tako me je pretekli teden razveselila informacija, da bodo v Veliki Britaniji ustanovili zasedbo Band Aid 3 in ponovno zapeli klasiko Do They Know Its Christmas Time. Bob Geldof in Midge Ure sta glavna organizatorja projekta in namen je po 20 letih enak. Osnovni razlog tega projekta je pomo~ la~nim v Afriki. Pohvalno, ni kaj in hkrati zagotovljen božični No 1. na otoku!
Šepetanje o razpadu fantovske skupine BLUE je neupravičeno kljub solističnemu izletu njihovega člana Duncana Jamesa, ki je skupaj s pevko Keedie zapel balado I Believe My Heart. Kvartet je po svoji dobri stari navadi združil elemente popa, r&b-ja in soula v pesmi CURTAIN FALLS (****), ki vam bo z večkratnim poslušanjem dajala poseben navdih in še dodaten razlog za nakup kompilacij-ske plošče Best Of Blue.
Alfa in omega zasedbe No Doubt GWEN STEFANI se je odločila za solo izlet s plato Love Angel Music Baby. Najavni WHAT YOU WAITING FOR (***) me je kar malo šokiral, saj gre za odmik od rock glasbe in je čista doza energičnega elektro popa!
Najlepše ljubezenske skladbe je legendarni PHIL COLLINS uvrstil na album Love Songs A Compilation - Old & New! V novi del sodi balada DONT LET HIM STEAL YOUR HEART AWAY (***), ki me ni prepričala kljub čutni ljubezenski izpovedi v besedilu.
Slavni ROD STEWART še kar naprej brska po ameriški glasbeni zgodovini in plod tega bo že tretji del albuma A Great American Songbook 3. V podporo tega projekta je hripavi Škot priredil v pop, soul in tudi jazz klasiko Louisa Armstronga z naslovom WHAT A WONDERFUL WORLD (*****) in v njej z igranjem na ustno harmoniko sodeluje tudi slavni slepi pevec Stevie Wonder.
Za ANASTACIO bo leto 2004 zapisano z zlatimi črkami, vsaj kar se tiče uspeha uspešnic Left Outside Alone in Sick & Tired. Obe pesmi sta "manekenko za očala" predstavili v novem sprock glasbenem stilu, ki ga sedaj nadaljuje z bolj umirjenim komadom WELCOME TO MY TRUTH (***), katerega producent je bil slavni Dallas Austin.
Leta 1977je bila v Sheffieldu ustanovljena skupin DEFLEPPARD. Kvintet je čakal na preboj šest let do izida albuma Pyromania, medtem ko je njihov najuspešnejši LP naslovljen s Hysteria. Vse hite in kakšen dodatek najdete na dvojnem albumu ali DVD-ju z naslovom Hits. Najbolj fin je aktualen poizkus, ko je skupina na mehak, a zelo melodičen način priredila rock klasiko WATERLOO SUNSET (****), ki jo v originalu podpisuje skupina Kinks.
V prelomu v 90. so s hitom Motorycle Emptiness uspeli MANIC STREET PREACHERS, ki so me osebno najbolj navdušili s hitom A Design For Life. Trio goji hitro razpoznavno rock muziko, ki jo reproducira tudi v komadu LOVE OF RICHARD NIXON (****), v kateri ponovno stopa v ospredje vokal pevca Jamesa Deana Bradfielda.
Joey Tempest, John Norum, Mic Micaeli, Ian Haugland in John Leven sestavljajo band EUROPE, ki je pred 18 leti blestel s super hitom The Final Countdown. Gospodje v srednjih letih so posneli novo plato Start From The Dark. V ZDA so švedski rockerji izdali ostrejšo pesem GOT TO HAVE FAITH (**), medtem ko so v Evropi izdali balado HERO (***).
Murder Inc je ameriška založniška etiketa, katere glavni as je JA RULE, ki je bil najbolj "iri' s hitom What's Luv. Valovanje med rapom in r&b-jem se nadaljuje v komadu WONDERFUL (****), ki mu dajeta komercialni pridih in nedvomno tudi dodatno kvaliteto R. Kelly in Ashanti.
David Breznik
t^SSWDHDS - NatasMBdiàgMd^
X/ Âmsm - HahbiE
X / A>DB5E5IDN-AveA^ X / /4 /TipTRF - Duran DuV
5.1 HOPE YDU DANCE - Hnnan^fteaTing B. MY PREROGATIVE - Britnar^-pea^f 7. SICK & TIRED-Anastada^ B.-^ERTIGD - U2 9. BEAUTIFUL BDY - Calina Dion
ID. CAR WASH -Christina Aguilera & Missy Elliott
v/sak^ sr<ed^ m<e<d K		AO \n 2.O. ur^
	1	
Kdo je režiser filma Van Helsing? Odgovor:_

NAGRADNO VPRAŠANJE
Ime reševalca: Naslov:_
Davčna številka:________
Nagrajenec prejšnjega tedna je Jani Krajnčič, Trubarjeva 9,2250 Ptuj. Nagrajenec lahko nagrado (dve prosti vstopnici) izkoristi za katerokoli predstavo v ptujskem mestnem kinu v petek, soboto ali nedeljo!
Odgovore pošljite do toria, 2. novembra, na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Raičeva 6,2250 (za Info).
Glasbeni kotiček
Leeloojamais — Nextasy
Dallas Records, 2004, www.leeloojamais.com
Skupina Leeloojamais, ki je 27. septembra izdala svoj novi album Nextasy, je pretekli teden uspe{no opravila "ognjeni krst" in se publiki na dveh odmevnih promocijskih koncertih predstavila v novi lu~i, in sicer v Ljubljani in Mariboru. Glede na to, da se ve~ina promocijskih koncertov opravi v prestolnici, je to {e toliko bolj pohvalno. Album Nextasy vsebuje, vklju~no s prvim hitom Ne zameri mi, ki smo ga lahko ob zanimivem odrskem performansu sli{ali tudi na izboru za Miss Slovenije, 12 novih skladb. Ve~ino le-teh so ~lani skupine napisali sami, pri dveh skladbah pa so sodelovali tudi znani nizozemski producent in avtor John Keys ter mlada ra-perja Sage in Lord Lefty iz Amsterdama, s katerimi Lovro Ravbar, saksofonist in koproducent Lee-
loojamais, že dolgo sodeluje pri zelo uspe{ni R&B skupini Tasha's World. Nextasy privla~i s sodobnim R&B-jem, s kan~kom funka in pridihom soula sedemdesetih let. Skupina Leeloojamais je ustvarila izjemno seksi zbirko pretežno plesnih skladb, od katerih jih je nekaj tudi v angle{kem jeziku. Pevka Lara Šiljevinac s svojim izzivalnim glasom izvrstno dopolnjuje vro~o atmosfero, ki jo ~lani benda (bobni — Ivo Rimc, klaviature — Rok Lopati~, saksofon — Lovro Ravbar, bas — Matej Hot-ko) ustvarjajo s pomo~jo razli~nih doma~ih in tujih glasbenikov.
Leeloojamais so se v minulih mesecih prelevili v koherenten pop bunker. Prerojeni nagovarjajo z r&b lahkotnostjo, produkcijska kombinatorika izpostavlja plesno, funky držo, skrivnostni seksizem
Filmski kotiček
Van Helsing
Zloglasni lovec na glave se odpravi v Transilvanijo, da bi obračunal z grofom Drakulo, ki se pri svojih novih zlo~inih poslužuje odkritij dr. Frainkensteina in volkodlakov ... Hugh Jackman je tokrat, za razliko od Mož X, na strani tistih, ki preganjajo pošasti! Stalni spremljevalec človeštva so, že vse od njegovega nastanka, miti o nadnaravnih bitjih, ki so uspela premagati smrt, a se zato spremenila v pošasti. Van Helsing se je odločil združiti in obračunati z vsemi zlobnimi kreaturami, ki ustrahujejo ljudi. Je še en produkt trenutne obsedenosti Hollywooda s preganjalci in uničevalci vampirjev. Toda kaj ponuditi gledalcem, kar niso videli že v serijah Bufíy Angel in podobno? Preprosto: še več akcije, še več posebnih učinkov in še več pošasti. In tako se film začne s (sicer izredno stil-skimi) posnetki stvarjenja Fran-kensteinove pošasti. A kaj, ko že naslednji trenutek na sceno stopi najšibkejši člen filma grof Drakula, ki je v izvedbi Richarda Roxburgha
Van Helsing
fantazijska srhljivka Dolžina: 132 min Država: ZDA, Češka Režija: Stephen Sommers Scenarij: Stephen Sommers Igrajo: Hugh Jackman, Kate Beckinsale,	Richard
Roxburgh, Shuler Hensley
vpadljive "frontwoman", ki ga pri malo bolj drznih Dolenjkah itak ne more{ kar spregledati, pa prav sije ~ez in ~ez. In kar je najbolj pomembno. Vsak song je resni~no bolj{i od tistega pred njim. Fino bi bilo, ~e bi tak redosled upo{teva-li tudi kateri drugi slovenski glasbeniki. Uporaba raperskih kadenc je zmerna, solidna, osvežujoča, v u{esih pa bolj kot te ostajajo plemenitosti, ki jih najdemo v sodčku raznoterih okrasij iz ekeftotek in drugih fragmentiranih elektro-
ničarskih dodatkov. Ti detajli delajo album izjemno zanimiv, razliko med komadi pa {irijo v prijeten pop-left-field. Dance orientiranih in, {e enkrat, seksi pop albumov pa pri nas kronično primanjkuje. Ta je tak in Leeloojamais so zrasli v tiste prave! Definitivno je Nextasy prava osvežitev na slovenski sceni, je najbolj brihtno zasnovana in tudi okusno izvedena, sestavljena, domača pop zgo{čenka leta.
Grega Kavčič
zgolj velika šala oziroma klišejska podoba najbolj znanega vampirja, brez ozadja ali osebnosti, pač kot stereotipen negativec, sam sebi namen. Toda ker sta bila Frankenstein in Drakula že združena v več filmih, jima tokrat družbo dela tudi Mr. Hyde alias Dr. Jekyll, v zgodbo pa so zelo aktivno vpleteni tudi volkodlaki. Tolikšna na-pihnjenost filma z negativci sicer sama po sebi ni popoln absurd, predvsem zaradi nenehne spektakularne akcije, ob kateri gledalec nekako pozabi vse logične nesmisle, problem pa je, ker preprosto ni prostora in časa, da bi se posamezni liki razvili do neke zadovoljive mere in tako večinoma umrejo nedolgo po vstopu v film. Liki filma tako nimajo prave razlage za svoja dejanja, razen v oblikah kratkih enovrstičnih dogem,
kjer imamo samo dve možnosti: ali jih sprejmemo kot absolutno resnico, ali pa jih zavržemo, ker se nam zdijo preprosto nesmiselne. Tako je zanimivo še najbolj izrazit lik filma Frankensteinova pošast, ki vsaj nakaže nesmiselnost človeške obsedenosti s preganjanjem pošasti, zgolj na osnovi njihovega zlobnega videza, kar se grobo rečeno manifestira tudi v vsakdanji, vse večji človeški obsedenosti po zunanji lepoti. Na nivoju akcijskega (super)junaka je dovolj konkreten tudi Hugh Jackman, srednjeveški James Bond v službi njegovega (svetega) veličanstva (papeža), z vsaj nakazanimi psihičnimi težavami Batmana, ki mora ob sebi seveda imeti komičnega pomočnika. Manjka samo še akcijska lepotica Kate Beckinsale, ki pravzaprav pokaže zgolj to, kako seksi je lahko ženska v uniformi, z opasanim mečem, ter poskrbi za sentimentalen konec, ki pa hkrati
napoveduje tudi že možnost nadaljevanja. Toda glede na to, koliko pošasti je našlo svoj konec v tem filmu, se postavlja vprašanje, koga bo Van Helsing sploh še lahko preganjal? Predatorja in Osmega potnika? Morda. Režiser, scenarist in producent Stephen Sommers je k projektu privabil mnoge izredne filmske ustvarjalce. Za produkcijo in montažo je poskrbel BOB DUCSAY (The Mummy in The Mummy Returns), izvršni producent je SAM MERCER (The Sixth Sense), direktor fotografije ALLEN DAVIAU (Bugsy, Avalon: nominaciji za oskarja, skupno 5 nominacij), scenograf ALLAN CAMERON (The Mummy in The Mummy Returns), montažerka KELLY MAT-SUMOTO (The Mummy Returns), kostumografinja GABRIELLA PES-CUCCI (The Age of Innocence). Pa prijeten ogled filma.
Grega Kavčič
CID
Sreda, 27. oktobra, ob 20. uri v Kolnkisti FILMSKI VEČER CID: Francios Ozon: Osem žensk
Petek, 29. oktobra, ob 19. uri v Stari steklarski delavnici Koncert indijske glasbe—Martin Lumbar
Jesenske počitnice
1. filmski večeri za srednješolce v sodelovanju z Dijaško sekcijo KPŠ in Kolnkišto Torek, 2. november, ob 18. uri: Trinajstletnici Sreda, 3. november, ob 18. uri: Jaz pa tebi mamo Četrtek, 4. november, ob 18. uri: Deviški samomori Petek, 5. november, ob 17. uri: Billy Elliot Vstopnine ni!
2. Hura, prosti čas!
Športne dejavnosti za osnovnošolce in srednješolce v sodelovanju s Športnim zavodom Ptuj: od 2. do 5. novembra v Športni dvorani Mladika brezplačna športna rekreacija za ptujske osnovnošolce in srednješolce. Obsegala bo: mali nogomet, košarko, odbojko, namizni tenis, otroške plese, aerobiko, hip hop in veseli direndaj za otroke. Za udeležbo je potrebna predhodna prijava. Prijavnice lahko dobite na šolah, na Športnem zavodu Ptuj in v CID.
Zbiramo prijave za tečaj kaligrafije! Vodila ga bo Natalija Resnik Gavez.
Kuharski nasveti
Gobe
Nabiranje gob je bilo dolga stoletja za nekatere potrebno zaradi finančne stiske, danes pa je v mnogih srednjeevropskih deželah priljubljen konjiček. Na svetu je približno 40.000 vrst gob. Vse sodijo v družino gliv. Čemur mi pravimo goba, je večinoma zunanji vidni plod v podgobju rastoče glive. Da tako hitro, kar čez noč zrastejo, so vzrok zunanji dejavniki.
Gobov zavitek
1 zavitek listnatega testa. Večjo količino gob očistimo, ^operemo in narežemo. Posebej v kozici segrejemo manjšo količino maščobe in na najej prepražimo fino zrezano čebulo, dodamo narezane gobe in pražimo toliko časa, da voda izpari. Začinimo s soljo in po želji popramo. Nadev ohladimo in dodamo 1 do 2 jajci, 1 žlico gorčice, 1 žlico kisle smetane inpeteršilj.
Testo na tanko razvaljamo, ga premažemo s polovico nadeva in zavijemo kot zavitek. Postopek ponovimo tako, da razvalja-mo drugo polovico testa, ki ga premažemo s preostankom nadeva in prav tako zavijemo. Po vrhu zavitek premažemo z jajci in potresemo s sezamom. Pečemo pri 180 do 200 oC.
Avtorica: Lizika Klajderič
Najbolj se razveselimo, če zagledamo lepega gobana. Goban je resnično kraljevska goba, ki v gastronomiji stoji takoj za go-moljikami in smrčki. Ima debel bet in mesnat klobuk ter tipično aromo. Na spodnji strani klobuka je namesto lističev debela blazinica drobcenih cevk. Gobani so plemenitega oreha-stega okusa in prijetno dišijo po drevesih, ki rastejo v bližini. Mladi gobani so izrazitejši po okusu in vonju, starejši postanejo gobasti in mazljivi.
Gobani so zmeraj zemljaste barve, zgornja stran klobuka je od svetlo rjave do rdečkasto rjave barve, bel bet in prav tako belkasto pod klobučje, ki je pri starejših gobani lahko belkasto rumeno. Ker je meso svežih gobanov navadno mehko in vodeno, dajejo mnogi kuharji prednost posušenim. V zdravi prehrani so cenjeni tudi zaradi velike količine vitamina D ter hitre priprave vseh jedi.
Vse vrste pravih gobanov pripravljamo enako, nekoliko večje in starejše, ki imajo lepljivi klobuk, lahko po želji olupimo, posušimo in posušene zmelje-mo v prah in jih kasneje uporabljamo pri pripravi gobovih ali mesnih jedi kot začimbo. Če se nam podklobučje zdi premeh-ko, ga lahko prav tako odstranimo. Gobani so izvrstni, če jih pražimo s čebulo, česnom, šalotko in začinimo s peteršiljem in drobnjakom. Okusni so tudi, če
jih dusimo v vinu. Nadevani se ujemajo z divjačino in svinjino. Pri praženju radi spustijo veliko vode, ki jo lahko odlijemo in uporabimo za osnove in juhe ali pustimo in izparimo pri močnem segrevanju.
Pri nas najpogosteje pripravljamo gobovo juho s krompirjem ali brez, začinjeno s timjanom in lovorovim listom
dodamo se malo sesekljanega česna in večjo količino narezanih gob. Narahlo solimo in pražimo. Dodamo se na male kocke narezan sveži paradižnik, malo drobtin, petersilj in dusimo do mehkega. Začinimo se s petersiljem in parmezanom. Polovico omake prilijemo k du-senemu rižu in temeljito pre-mesamo. Riž damo v zajemalko,
ter pripravljeno s svetlim pre-žganjem s čebulo in česnom ter na koncu izboljsano s kislo smetano. Zraven gobove juhe pogosto ponudimo žgance. Pripravljamo se gobove ocvrtke, gobovo rižo to, zrezke, omake, cmoke, gobov narastek, nara-stek s krompirjem in gobami, gobov puding in se veliko drugih jedi.
Gobovo rižoto pripravimo tako, da primerno količino riža skupaj z začimbami zdusimo. V drugi kozici si pripravimo gobe tako, da na maščobi — olju in malo masla — prepražimo večjo količino sesekljane čebule,
Mokri smrček
Vprašanje bralke Ive iz Ptuja: Doma imamo mladega zajčka. Je zelo ljubezniv in se rad igra. Opazila sem, da je pričel jesti svoje iztrebke. Zanima me, kako ga odvaditi te grde razvade in ali lahko zaradi tega početja tudi pogine?
Odgovor: Živali, ki na svoj jedilnik uvrstijo tudi iztrebke, so koprofagi. Gre za pojav hranjenja z lastnimi ali tujimi iztrebki. Med domačimi živalmi se največkrat srečujemo s ko-profagijo pri prašičih, nekaterih psih in tudi kuncih. Vzroki
hranjenja z iztrebki so lahko različni zlasti pri tistih vrstah, za katere takšno početje ni naravno.
Mesojedi, ki na svoj jedilnik uvrščajo tudi iztrebke svojih vrstnikov, imajo največkrat za to početje vzrok v nezadostni la-
ga stisnemo, damo na krožnik in prelijemo s preostalo gobovo omako. Po vrhu potresemo s parmezanom in petersiljem. Jed ponudimo kot samostojno skupaj z zeleno solato ali kot samostojno v manjsi količini, kot uvodno jed v razsirjenem jedilniku.
Pripravimo lahko tudi gobove hrustavce ali ocvrtke. Gobe najprej klasično prepražimo skupaj s čebulo, česnom, petersiljem, soljo in poprom in jih ohladimo. Potrebujemo 30 dekagra-mov tako praženih gob, ki jih nato fino sesekljamo, 2 g surovega masla stopimo in mu prisi-
stni preskrbljenosti z minerali, vitamini in elementi v sledovih (deficitarna prehrana, parazito-ze ipd.).
Za kunce velja pravilo, da lastne iztrebke pojedo zaradi svojih fizioloških potreb. Ne gre za spremembo vedenja ali kakršno koli pomanjkanje hranilnih snovi. Konzumiranje lastnih iztrebkov je za kunce zelo pomembno z vidika prebave, presnove in lastne odpornosti. V bistvu poteka pri kuncih pretežen del prebave v slepih čreve-sih in debelem črevesju, tako da je glede prebave zajček zelo soroden s konjem, ki prav tako večji del prebave opravi v zadnjih partijah prebavne cevi (cekum in kolon). Skupni imenovalec zajcev in konjev je glede na podobnost, kje in kako poteka prebava, tudi ta, da obe vrsti potrebujeta za pravilno prebavo večje količine surove vlaknine.
Iz tega izhaja dejstvo, da je za obe živalski vrsti glavna vrsta hrane kvalitetno seno. Žitarice, detelje, trava in leguminoze so le dopolnilna hrana.
Dokler bo vaš zajček na svoj jedilnik uvrščal tudi lastne iz-
pamo sesekljane gobe, dodamo nekaj kapljic limoninega soka in jih pražimo toliko časa, da vsa tekočina popolnoma izpari. Nato dodamo 1 deciliter gostega besamela, premesamo, vendar zmes ne sme zavreti. Odstavimo, dodamo 1 do 2 rumenjaka in pol žlice kisle smetane. Po okusu solimo ter ohladimo. Iz ohlajene mase oblikujemo podolgovate svaljke, ki jih dunajsko paniramo in ocvremo. Oblikujemo lahko tudi kroglice in v drobtine primesamo malo parmezana in jih prav tako oc-vremo.
In se gobov narastek, ki ga pripravimo tako, da kilogram in pol do 2 kg gob očistimo, narežemo na lističe in prep-ražimo na masčobi, čebuli in začinimo s soljo, poprom in petersiljem. Prepražene delno ohladimo, grobo sesekljamo, dodamo se 1/4 l kisle smetane in 3 jajca ter dobro premesa-mo. Primeren model obložimo s tankimi rezinami slanine, nanje položimo tanke rezine kruha brez skorje, na kruh pa namažemo enako debelo plast gob ter postopek ponovimo. Zadnja plast naj bo kruh, ki ga prelijemo s kislo smetano in pečemo pri temperaturi 150 do 180 °C 30 do 45 minut. Ponudimo kot samostojno jed.
Vsekakor pa se nabiranja gob ne lotite, če jih ne poznate, pripravljenih gobovih jedi pa ne pogrevajte, vse omenjene so enako okusne tako hladne kot tople.
Nada Pignar, profesorica kuharstav
Vam vaš mucek, psiček, hrček, ribice ... bolehajo, nagajajo? Rubrika MOKRI SMRČEK vam bo z veterinarjem Vojkom Milen-kovicem, dr. vet. med., pomagala odgnati skrbi. Vprašanja nam pošiljajte na naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, Raičeva 6, 2250 PTUJ ali po elektronski pošti: nabiralnik@radio-tednik.si.
trebke, ni nobene bojazni za njegovo zdravje. Se zmeraj velja dejstvo, da sodijo kunci med najbolj čiste vrste domačih živali kljub morda za ljudi nekoliko spornemu in nelogičnemu početju — koprofagiji.
Vojko Milenkovi~, dr. vet. med.
w
ZASEBNA AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI
V.M.V
8 02/ 771 00 82
V vrtu
Vedra jesen še vztraja
Deževno in hladno vreme sredi vinotoka je že kazalo konec zelenega leta, vendar so topli jesenski sončni žarki še podaljšali prijetno jesensko dozorevanje in zaključevanje vegetacije vrtnemu rastju in njegovi pripravi na zimsko mirovanje. V SADNEM VRTU so razen nešpelj pobrane vse vrste poznega sadja. Pri nešpljah počakamo, da jih zmehčajo in zmedejo prve jesenske slane, če pa že poprej plodovi drevesno dozorijo in pričnejo odpadati, jih oberemo in enoslojno zložimo v plitve sadne zaboje, kjer se bodo v shrambi prav tako zmedili.
Sadno drevje je v zadnji fazi dozorevanja mladik letošnjega prirastka, pričenja mu odpadati listje, drevesa se odpravljajo v stanje zimskega mirovanja. Listje bo pospešeno odpadlo, ko ga bodo zajele prve jesenske slane. Sadnim drevesom, zlasti mlajšim, ki ne kažejo znakov zorenja in imajo listje še povsem zeleno, se bo vegetacija zavlekla pozno v jesen. Vzrok je v prebujni vegetaciji, ki jo je povzročila neusklajena prehranjenost dreves, pregnojenost ali prekasno gnojenje z dušičnimi gnojili. Kako bodo drevesa s podaljšano vegetacijo prezimila, je odvisno od jakosti zime, sicer pa smo pozorni, da s takšnih dreves pravočasno otresemo moker in težak sneg, da se ne polomijo veje, zimsko rez vršimo šele spomladi v času brstenja ter ne gnojimo z dušičnimi gnojili, dokler ne pojenja prebujna rast.
Zimsko rez sadnega drevja pričnemo proti koncu zime, ko preneha močnejši zimski mraz, polomljene veje pa takoj po nastali poškodbi odrežemo, nastalo rano zgladimo in premažemo z ustreznim premazom, da preprečimo izsuševanje in okužbe ter trohnenje. Pozimi v času mirovanja drevnine ne tvorijo kalusnega celičja za zaraščanje ran, drevo pa prične na poškodovanem in neoskrbljenem mestu odmirati.
V	OKRASNEM VRTU se zaključuje letošnja vegetacija, okrasno rastje se odpravlja k zimskemu mirovanju, prično pa se že priprave za preurejanje in preoblikovanje vrtnega okolja za naslednje obdobje. V času zimskega mirovanja raznih trajnic je mogoče opraviti njihovo presajanje, dosajamo nove vrste okrasnih drevnin in grmovnic, v zimskem času pa je tudi priložnost za razna opravila, premike in oblikovanja zemlje, česar ne moremo početi v času vegetacije. Pri vsakršnem preoblikovanju okrasnega vrta si želimo nekaj novega, da bi se pestrost v vrtu povečala. Ko smo pred izborom okrasnih drevnin in grmovnic, izbiramo le takšne vrste, ki bodo ustrezale razmestitvi v prostoru, kamor jih nameravamo posaditi. Preverimo, ali jim ustrezajo tla, ali so dovolj humozna. Nekatere rastline uspevajo v izrazito kislih tleh, pomembna je lega, npr. rododendroni bolje uspevajo na senčni, vrtnice pa sončni legi. Lega okrasnega vrta je lahko bolj vetrovna ali zavetrna, čemur dajemo pri izboru potrebno pozornost. Ob jesenskem sajenju smo pozorni tudi na način prenašanja sadik, da gole korenine niso izpostavljene vetru in soncu, saj bi se osušile, in mrazu, da ne poze-bejo, saj so korenine vsake drevnine najobčutljivejši organ rastline.
V	ZELENJAVNEM VRTU so plodovke in stročnice posprav-
ljene, ugodno pozno jesensko vreme pa omogoča spravilo korenovk in gomoljnic. Iz zamočene zemlje jih ne pulimo, pred spravilom v hrambo jih po potrebi posušimo in zemljo z njih otresemo. S spravilom solatnic ne hitimo. Kitajsko zelje prenese blažji mraz do —8 stopinj Celzija. Skopljemo ga s korenino vred, odstranimo zunanje poškodovane liste in ne pretesno vložimo v korita in prenesemo v svetel prostor. Da glave ne ovenijo, zemljo ali pesek vlažimo. Glave, ki se med seboj dotikajo, prično gniti.
Miran Glu{ič, ing. agr.

28-četrtek	29-Petek è	30-Sobota	31-Nedelja
1-Ponedeljek	2-Torek	3-Sreda 0	
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: slovenist, molotovka, Apolonios, rav, Nerva, Atos, tor, Ga, EČ, nat, Todražan, nos, strop, Tenos, Rilski, kreket, antipartikel, ledarna, Jaros, Arago, Emile, LL, vera, Rice, Donit, komitent, Kelt, ar, ČA, Avar, dan, Alja. Ugankarski slovarček: APRILE = italijanski operni altist (Giuseppe, 1738-1813); ATE = udarec pri karateju, tudi atemi; AVIJAN = zadnji znani lastniki basnopisec, tudi Avianus; EREK = babilonsko mesto Uruk, ime po stari zavezi; LARSA = antično mesto v južni Babiloniji; LEKINOL = fungicid za razkuževanje semen ječmena, koruze in sončnic; ROAR = danski operni pevec (Leif, 1931-); SRAKANE = jadranski otok zahodno od Lošinja; TRAIL = mesto v kanadski pokrajini Britanski Kolumbiji.
Govori se ..
grajski kavarni jim namreč že precej časa razkazuje svojo bogato ponudbo - prazen hladilnik.
... da se videmski vodilni možje in žene intenzivno ukvarjajo z osvežitvenim tečajem angleščine. Seveda - v Londonu, kamor se odpravljajo, bo treba tudi kaj jesti in piti.
... da se najbrž ti isti možje in žene odpravljajo po-
gledat, kaj angleškega bi se dalo uvoziti v Haloze. Angleška stranišča že imamo, tudi kak coffee bar se že najde - mogoče bi potrebovali podzemeljsko železnico.
Vidi se ...
... da je tudi po volitvah še ostal kak kotliček golaža za lačne trgače v mestnem vinogradu.
Žda trgatev v dežju ni nič bega - vsaj poznejši posegi za povečanje količine pridelka niso potrebni.
... da so včasih oblastniki obljubljali "kruha in iger". No ja - zadnja trgatev v mestni občini je bila brez kruha, počasi še igre ne bo, če se mestna oblast ne bo dogovorila z novim lastnikom "svojega" vinograda.
... da ni čudno, da so turisti na ptujskem gradu pojedli za celo puto grozdja. V
Lujzek • Dober den vsoki den
Dober den, jaz pa z gorice grem. Kaj bom pa delal doma, se mi Mica smehlja? Mo{teka bom v kleti na skrbi mel, si polegfućkal in pel do svetega Martina, ko bo poleg jega goska fina in vesela druščina. Na našem bregi smo vso grozdje obrali, ko na kolendori piše 24. oktober leta dvatauznt in še štiri leta fcoj. Nedela je lepa in topla, ke bi si jo človik na kruh namaza in se bojim, da letos tokšne nede več, saj tudi pesem poje, da proti dnevi mrtvih toplote nede preveč.
V pondelek, 1. novembra, je proznik spomina na vse mrtve, ki so vmrli narovne smrti ali pa so tak ali pa drgačik žrtev na bojiščih zodjih svetovnih vojn, povojnega obračunovaja na eni ali drugi stroni, ko se pravzaprav neje vedlo, kdo je kriv in kdo nedužen, kdo na levi in kdo na desni stroni, keri ubija in keri se broni. Pravzaprav je žalostno, da se vseh mrtvih spunimo boj množično in osebno samo ob dnevi spomina na tiste, kijih
nega več med nami, tak pomalen pa gremo vsi za njimi in bomo tudi mi samo še spomini. Nikol ne veš, kdaj nam bodo svojci, prijateli in znonci napod-zemnem klonci posadili rožce in vujžgali sveče, kak se tumi po domočem reče. Pa še to: Naj se roka posiši vsem, ki v totih dnevih na britofih krod-nejo rože, sveče in druge spominske stvari, ki jih potli odovlejo ali pa preselijo na grobe svojih žlahtnikov...
Pa še malo k naši novodobni parlamentarni politiki. Prav smešno je, kak so se stranke ravsale in kavsale za svoje stolčke v parlamenti. Pač po načeli: en sredi, drug na levi, eni pa na desni, vsi fkuper pa premalo resni. Pri naši hiši se ve, kdo je kje. Mica na desnici, jaz na levici, pes pa pod mizo in jaz pogostokrat poleg jega v opoziciji. Reks loja, jaz pa se poleg jega derem, da sem pri naši hiši jaz gospodar in virt, včosik tudi hlopec in kisel kak vinski škropec.
Te pa naj bo zadosti za gnes, malo za šalo, malo zares. Nič ne zamerte in vsega ne verte. Malo resnice, malo laži in naj se vam dobro godi. Ves vas lepo podav-lja LUfZEK.
RADIOPTUJ
89,8»98,e"l043MHz
PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00) ČETRTEK, 28. oktobra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice ({e ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na dana{nji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vpra{anja in odgovori. 9.00 Z ORMOŠKEGA KONCA (Majda Fridl). 10.00 Obvestila ({e 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi ({e ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Hit styling. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poro~ila radia BBC, Sredi dneva. 13.10 [PORT 13.45 Danes na Ptujskem. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 20.00 ORFEJCEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Celje).
PETEK, 29. oktobra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice ({e ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na dana{nji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vpra{anja in odgovori. 9.40 Vedeževanje. 10.00 Obvestila ({e 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi ({e ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Poro~ila radia BBC, 12.15 Sredi dneva: Napovednik prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glu{i~). 17.30 POROČILA. 18.10 Du{evno zdravje. 18.30 Evropa v enem tednu (BBC). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nahber-ger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Celje).
SOBOTA, 30. oktobra:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE ({e 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na dana{nji dan. 6.00 Obvestila ({e 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi ({e 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar).
11.55 Minute kulture. 12.00 Poro~ila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: BAR BAZA ter ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Sora). NEDELJA, 31. oktobra: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE ({e 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na dana{nji dan. 6.00 OBVESTILA ({e 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOfP 8.15 MISLI IZ BIBLIJE. 9.15 Mali oglasi ({e 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Poro~ila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj, Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.00 LESTVICA SLOVENSKIH RADIJSKIH POSTAJ. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Sora). PONEDELJEK, 1. novembra: 5.00 Jutranji program. 5.30 NOVICE ({e 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na dana{nji
dan. 10.00 Obvestila ({e 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi ({e 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Poro~ila radia BBC, SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura. 19.30 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 20.00 VEČERNI PROGRAM. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenske gorice).
TOREK, 2. novembra: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (JUTRANJI PROGRAM). 5.30 NOVICE ({e 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na dana{nji dan. 6.15 Horoskop. 9.00 IZPOD POHORJA (Nata{a Pogorevc). 10.00 Obvestila ({e 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi ({e 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poro~ila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 14.45 Varnost. 17.30 Poro~ila. 18.00 V ŽIVO. 20.00 ŠKRJANČKOV ROPOT (Rado Škrjanec). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni no~ni program (Radio Slovenske gorice).
SREDA, 3. novembra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem in dežurno novinarko). 5.15 Novice ({e 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na dana{nji dan. 6.15 Horoskop. 7.10 Vpra{anja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 9.00 PO SLOVENSKIH GORICAH (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila ({e 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi ({e 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 AVTORADIO. 11.40 SKRITI MIKROFON. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poro~ila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrti~karije (Mi{a Pu{enjak in Tatjana Mohorko). 20.00 ABCD (Davorin Juki~). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Koro{ki Radio).
Frekvence: 89,8, 98,2 in 104,3 MHz! POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
Pred vami je odličen teden, saj boste bolj vitalni, zdravi in samozavestni. Zato boste tudi v poslovnih zadevah bolj uspešni. Tudi razmere v prijateljskih zvezah in ljubezni se bodo izboljšale. Vaš najboljši dan bo torek.
BIK
Vtehdneh bo vaša notranja moč zasijala z vso močjo tudi navzven. Delovali boste kot protiutež ali pa pomoč nekomu, ki bo v stiski. Ne bojte se, zmogli boste. V ljubezenski zvezi se bodo razmere umirile.
DVOJČKA
Pred vami je dinamičen, a tudi silno vitalen teden. Vaša jp j energija bo brezmejna, toda y ker bodo na delu tudi malo preveč agresivne sile, se varujte prepirov na delovnem mestu in nesre~. Bodite ponosni in odlo~ni.
RAK
Pred vami je stresen teden predvsem na poslovnem polju, saj boste ob~utili nestrpnost in naveli~anost predvsem zaradi negotovih razmer. Na teh poslovnih poljih se nikar ne prenaglite s pomembno odlo~itvijo.
LEV
Razmere v poslu bodo nekako v nasprotju z vašimi hotenji in željami, zato boste v prihodnjih dneh slabe volje in nerazpoloženi. Bo pa že v četrtek boljše. Na vidiku so tudi novi nakupi, ampak s premislekom.
DEVICA
V	teh dneh bodo konflikti in napetosti pri poslovnih partnerjih ali sodelavcih glede posla prisotni na žalost vsak da. V taki situaciji se poskušajte po svojih močeh prilagajati. Dobra dneva bosta torek in četrtek.
TEHTNICA
Pred vami je zelo lep teden, saj boste zdravi, veseli in živahni - prav dobrodošla sprememba po dolgčasu, ki vas je spremljal zadnje dni. Razvezal se vam bo tudi jezik, zato boste tudi v službi dosegali dobre rezultate.
[KORPIJON
Pred vami so razigrani dnevi. V petek in soboto se boste zelo krasno zabavali, toda nikar na račun drugih, čeprav boste morda dobili priložnost. V ponedeljek boste v službi dobili pomoč, v sredo pa bo zelo stresno.
STRELEC
Pred vami je nič kaj prijeten teden, saj vas lahko virus z vročino vrže v posteljo. Pazite nase. V osebnem življenju pa nadzirajte strasti, da ne bo počilo, saj bo v teh dneh velika dinamika v partnerskih odnosih.
KOZOROG
V	službi se bo nakopičilo veliko dela in lahko se zgodi, da vam naprtijo še novo nalogo. Ne skrbite, da ji ne bi bili kos. To novico boste
izvedeli verjetno v petek. Odnosi v ljubezenski zvezi se bodo začeli izbolj{evati.
VODNAR
Na obzorju se bodo pojavile nove delovne naloge, ki bodo od vas zahtevale pre-cej{nje napore. V osebnem življenju boste v petek in soboto zelo občutljivi, zato pretita stres in prepir. A zadeva ni tako resna, kot izgleda.
RIBI
Še nekaj dni bo vaša zaveznica zvezda Venera, ki vam bo prinesla izbolj{anje v ljubezenski zvezi. V soboto se posvetite izboljšavam doma, ponedeljek pa bo zelo romantičen. V službi se vam bo nabralo veliko dela.
Horoskop je za vas napisala vedeže-valka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94 in na elektronski pošti: majda.golubovic@netsi.net.
Poiščite jo tudi na spletni strani: www.utrinek.biz
ŠPORTNI ZAVOD PTUJ
2250 PTUJ, ČUČK0VA7, TEL: 02 787 76 30
www.sportnizavod-ptuj.si
Urednik športnih strani: Jože Mohorič, E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. SNL - Liga Simobil
Zmaga - vzpodbuda za naprej!
KUMHO DRAVA - CMC PUBLIKUM 1:0 (0:0)
STRELEC: 1:0 Čeh (59) KUMHO DRAVA: Dabanovic, Grižonič, Zajc (od 46. Težački), Šterbal, Milijatovič, Lunder, Seli-movič, Alibabič, Čeh (od 81. Toplak), Majcen (od 60. Gorinšek), Zilič. Trener: Srečko Lušič
CMC PUBLIKUM: Štribar, Su-lejmanovič, Budimir, Lazič, Hadžič (od 66. Urbanč), Sešlar, Vršič (od 66. Baldovaliev), Križnik, Drobne (od 46. Štromajer), Čadikovski, Plastovski. Trener: Ivan Matkovič
Z veliko želje, borbenosti in v končni fazi tudi sreče so nogometaši Kumha Drave prišli do zmage. Le-ta jim bo gotovo vzpodbuda pred nadaljevanjem prvenstva in pred gostovanjem v Murski Soboti.
Čudovita sobota je na ptujski mestni stadion privabila slabih 800 gledalcev, ki so spremljali dokaj enakovredno prvenstveno tekmo, v kateri pa so imeli nekaj več od
Foto: Črtomir Goznik
Borbenosti ni manjkalo na obeh straneh.
igre gostujoči igralci. Že v 4. minuti je bilo izredno vroče in napeto pred vrati vratarja Štribarja. Po levi strani je odlično prodrl Grižo-nič, ki je poslal predložek v kazenski prostor. Tam je najprej streljal Čeh, vendar so njegov udarec obrambni igralci blokirali. Žoga se je odbila do Ziliča, ki je s kakšnih sedmih metrov streljal rahlo in po tleh, vendar je zadel le vratnico. Sledila je taktična bobra na sredini igrišča brez izrazitejših priložnosti. Domači nogometaši so imeli veliko sreče v 25. minuti, saj je po strelu iz kota Čadikovski iz neposredne bližine streljal v prečko. Najboljši igralec domače ekipe Emil Šterbal je sedem minut kasneje uprizoril solo prodor, vendar je
bil njegov strel od daleč nenatančen. Sporna je bila 35. minuta, ko se je Čadikovski na desni strani sam znašel pred Dabanovičem in je ponovno zadel vratnico. Zmeden sodnik Davor Drečnik pa je naknadno dosodil prepovedan položaj. Nogometaši Drave so prevzeli pobudo ponovno ob zaključku prvega dela igre, ko je Zilič poslal uporaben predložek do Čeha, ki pa je z glavo streljal preslabo, da bi lahko presenetil gostujočega vratarja.
Drugi polčas se je začel s poizkusoma od daleč Težačkega in Selimoviča, ki pa sta streljala po sredini gola. Zelo lepo akcijo so gostje uprizorili v 53. minuti, vendar je nevaren zaključek Vršiča zle-
liga «v
simobíL
Q Vodafone"
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
REZULTATI 13. KROGA: Kumho Drava - CMC Publikum 1:0 (0:0), Zagorje - Ljubljana 1:1 (1:0), Bela krajina - Primorje 1:0 (1:0), Mura -Maribor Pivovarna Laško 2:3 (1:2), KD Olimpija - Domžale 1:1 (1:0).
Srečanje HIT Gorica -	• Koper bo odigrano 3.		11.			
1. HIT GORICA	11	7	3	1	16:6	24
2. CMC PUBLIKUM	12	6	2	4	18:9	20
3. KD OLIMPIJA	12	5	3	4	14:13	18
4. PRIMORJE	12	4	5	3	13:8	17
5. KUMHO DRAVA	12	4	5	3	12:10	17
6. MARIBOR PIVO. LAÎKO 12		4	5	3	15:17	17
7. MURA	12	3	5	4	13:13	14
8. DOM@ALE	12	3	5	4	16:17	14
9. LJUBLJANA	12	2	7	3	12:15	13
10. KOPER	11	2	6	3	9:11	12
11. BELA KRAJINA	12	3	2	7	9:20	11
12. ZAGORJE	12	2	4	6	8:16	10
NAJBOLJŠI STRELCI
1.	SNL: 6 zadetkov: Zilic (Kumho Drava), Bozgo (Maribor); 5 zadetkov: Rodič (HIT Gorica), Cimirotič (Olimpija); 4 zadetki: Ipavec, Ra-kovič (oba Mura), Rusič (Publikum), Dvorančič (Domžale), Štrbac (Bela Krajina).
2.	SNL: 9 zadetkov: Perme (Livar), Ibrahimovič (Rudar Velenje); 4 zadetki: Panikvar, Fridauer; 3 zadetki: Komljenovič, Kelenc, Repina (vsi Aluminij).
Nogomet • Kumho Drava
Dobrodošla preizkušnja
UDINESE - KUMHO DRAVA 5:0 (3:0)
STRELCI: 1:0 Mauri (16), 2:0 Muntari (23), 3:0 Di Michelle (25), 4:0 Bellari (50), 5:0 Suarez.
Mogoče nepričakovano ali ob nepravem času so nogometaši ptujskega prvoligaša minuli četrtek odigrali prijateljsko nogometno srečanje z italijanskim prvoligašem Udinesejem iz Udin (Vidma), sicer 15-uvrščeno ekipo letošnjega prvenstva Serie A in udeleženca pokala UEFA. Dolgo potovanje v Palmanovo je malce utrudilo ptujske nogometaše, vendar je tekma s tako znano ekipo, še posebej ekipo italijanskega nogometa, redka. V naši zahodni sosedi je nogomet nesporno šport številka ena.
Udinese se je pred prvenstvenim srečanjem s Fiorentino (igrali so 2:2) odločil za pripravljalno tekmo s Kumhom Dravo. Majhna tribuna v mestecu Palmanova, sicer blizu Udin, je bila dobro popol-njena in že to kaže na odnos do nogometa v tej državi.
Trener Udineseja Luciano Spal-letti je proti Kumhu Dravi pos-
tavil najboljšo enajsterico, razen napadalca Sensinija. Nekaj znanih imen, kot so Mauri, Muntani, Jankulowski, Fava itd. je prav tako stopilo na igrišče in devetdeset minut so igrali maksimalno. Imeli smo občutek, da se igra za točke. Do 25. minute prvega polčasa so nogometaši Udineseja dosegli tri zadetke. Vsi so bili v rangu za izbor - gol meseca. Vratar Drave Mladen Dabanovič je sicer letel po zraku, vendar zaman. Na drugi strani pa so priložnosti za zadetek Kumha Drave imeli Zilič, Čeh in Majcen. V drugem polčasu so Ptujčani dobili še dva zadetka in visoko izgubili. Trener Srečko Lušič je dal priložnost vsem nogometašem razen poškodovanemu Nenadu Vuč-koviču, ki pa z igro in pristopom niso razočarali.
Vsekakor je bilo to srečanje dobrodošlo. Dodali bi, da jih je mogoče premalo. Vsak takšen dogodek z nogometnimi velemojstri nosi nove izkušnje. Udinese je evropsko usmerjen, predvsem urejen klub in nasvetom se enostavno ne da odreči.
Danilo Klajnsek
približno štirinajstih metrov, vendar je njegov močan strel po sredini dobro obranil Dabanovič. Že v naslednjem napadu je imel lepo priložnost Gorinšek, ki je bil z igralcem na hrbtu sam pred vratarjem, a je žogo iz težke situacije slabo zadel. V sodnikovem podaljšku je najprej Štromajer dobro streljal z glavo iz bližine, vendar se je še enkrat več izkazal domač vratar. Potem so domačini uprizorili hiter protinapad, vendar niso izkoristili situacije tri na dva; Gorinšek je slabo zaključil akcijo. To bi se Dravi skoraj maščevalo, saj so imeli zaključni napad nogometaši iz Celja, v katerem se je Čadikovski znašel v 100 % priložnosti, vendar je njegov silovit in natančen strel bravorozno obranil bivši reprezentančni vratar Dabanovič. Takrat so
si lahko domači nogometaši in navijači oddahnili, saj so zmaga in s tem tudi izredno pomembne tri točke ostale na Ptuju. Izjavi po tekmi: Ivan Matkovi~ (trener CMC Publikuma): "Čestitam Dravi za zmago. Igrali so pametno in preudarno. Moji igralci so dali vse od sebe in ta tekma jim bo v poduk za v prihodnje."
Sre~ko Lu{i~ (trener Kumha Drave): »Igrali smo proti odlično organizirani ekipi. Pohvaliti moram vse igralce za trud. Imeli smo precej sreče, vendar smo zasluženo zmagali. Na tej tekmi se nam je vrnilo tisto, kar smo izgubili in zamudili na tekmah proti Olimpiji in Gorici, ko smo bili veliko boljši nasprotnik, vendar nismo zmagali.«
DB
Foto: Črtomir Goznil<
Reprezentant Simon Sešlar (v skoku med Miljatovičem in Lundrom) ni uspel doseči gola.
tel preko vrat. Za Dravo je bila zmagovita tokrat 59. minuta. Takrat je Težački poslal predložek na desno stran kazenskega prostora. Preden je prišla žoga do soigralcev, je gostujoči igralec nespretno z glavo izbil žogo točno do prostega Aleša Čeha, ki je s kakšnih 15 metrov iz prve streljal močno in diagonalno. Vratar Šribar je bil nemočen in domačini so povedli zasluženo z 1:0. Po danem zadetku pa so domači nogometaši ponovno popustili in omogočili dobrim Celjanom juriš za izenačenjem. Tako so med 70. in 75. minuto svoj strel in srečo neuspešno poizkusili Bal-dovalijev, Čadikovski in Štromajer. Bolj natančen je bil v 82. minuti Plastovski, ki je v gneči streljal iz
Mura ali Drava?
Tekmovanje v Ligi Simobil se je prevesilo v drugo tretjino, vendar še vedno ni mogo~e z zanesljivostjo re~i, da si je katerakoli ekipa (razen Gorice) že zagotovila mesto v zgornjem delu razpredelnice. Rezultati posameznih tekem nam iz tedna v teden dokazujejo, da so napovedi sila nehvaležne in nezanesljive; Olimpija npr. premaga Maribor v gosteh, nato pa doma remizira z Domžalami, Maribor po slabih igrah zablesti in premaga Muro v gosteh ... V rubriko presene~enja delno spada tudi zmaga Drave proti Celjanom, saj je Publikum predtem nanizal serijo šestih tekem brez poraza in se zavihtel na drugo mesto. Drava je tako v zadnjih dveh tekmah prekinila dve takšni seriji; v prejšnjem krogu je prva v letošnjem prvenstvu izgubila v Ljudskem vrtu.
V nedeljo se navija~em Kumha Drave spet obeta zanimiva tekma, saj Ptuj~ani gostujejo v Murski Soboti. Po nedeljskem porazu z Mariborom so vodilni možje Mure zaradi slabih rezultatov zamenjali trenerja Prašnikarja z Milanom Miklavi~em, kije mu-raše vodil že v lanski sezoni. Iz stališ~a Kumha Drave se ta zamenjava ni zgodila ob pravem ~asu, saj »šok terapija« ob zamenjavi trenerja ponavadi povzro~i dvig motivacije in angažiranosti igralcev. Po drugi strani pa ne smemo pozabiti, da je Drava Muro letos že premagala v 2. krogu, in sicer na celjski Skalni kleti z 2:0 in da ima za sabo dobro izkušnjo s Publiku-mum. Glede na to so možni vsi trije znaki na listi~ih športne napovedi. Ce bi zmagala Mura, bi se po to~kah izena~ila z Dravo, ~e pa zmaga Drava, bi imela kar šest to~k prednosti pred neposrednimi tekmeci za zgornji del prvenstvene lestvice - to pa bi že bila lepa prednost. Ali je to ra~un brez kr~marja ali realnost, pa bomo videli v nedeljo. (jm)
Nogomet • 2. SNL
Nesre~en 13. krog
REZULTATI 13. KROGA: Svoboda - .Aluminij 1:0 (0:0), Dravinja
-	Rudar Velenje 1:0 (1:0), Šmartno - Dravograd 3:2 (1:0), Nafta
-	Factor 3:0 (0:0), Krško - Livar 1:0 (0:0), Izola Argeta - Supernova Triglav 1:1 (1:1)
1.	NAFTA	13	9	3 1	25:11	30
2.	SVOBODA	13	8	2	3	24:16	26
3.	DRAVINJA	13	8	1	4	18:14	25
4.	RUDAR VELENJE	13	7	1	5	19:20	22
5.	SUPER. TRIGLAV	13	5	5	2	25:16	20
6.	ALUMINIJ	13	6	2	5	23:17	20
7.	DRAVOGRAD	13	5	3 5	23:19	18
8.	LIVAR	13	5	1	7	18:16	16
9.	FACTOR	13	5	1	7	19:20	16
10.	RK[KO	13 5 1 7 14:20 16
11.	IZOLA ARGETA 13 2 3 8 13:24 9
12.	[MARTNO 13 1 1 11 11:39 4
SVOBODA - ALUMINIJ 1:0
(0:0)
STRELEC: 1:0 Makivič (76) ALUMINIJ: Strelec, Golob, Ra-golič, Murko, Ozim, Bečiri, Čeh, Emeršič (od 79. Repina), Fridauer (od 69. Šimenko), Panikvar, Kelenc (od 79. Koren). Trener: Miran Emeršič.
Kidričani so na gostovanju v Ljubljani nastopili v okrnjeni sestavi, saj sta manjkala izkušena
nogometaša, in sicer Boris Sam-bolec in Luka Pekez. Zato je moral gostujoči trener Miran Emeršič nekoliko premešati začetno sestavo svoje ekipe. Svoboda je eden glavnih kandidatov za uvrstitev na sam vrh drugoligaške konkurence. Zato so domačini imeli še toliko večji motiv za zmago, nič manj motivirani pa so v glavno mesto Slovenije prišli nogometaši iz Kidričevega.
Sicer pa je bilo samo srečanje zanimivo in v pričakovanju zadetka. Kar precej priložnosti so si ustvarili mladi nogometaši Aluminija, ki pa žal niso bili najbolj natančni v sami realizaciji. V nogometu velja nenapisano pravilo, da kdor ne da, pač dobi. To se je dogodilo tudi tokrat, saj so nogometaši Svobode v 76. minuti le uspeli doseči zadetek, ki se je na koncu izkazal za zmagovitega.
Kidričani pa lahko samo žalujejo za priložnostmi, saj bi lahko z malo več sreče tudi tokrat prišli do ugodnega izida na gostovanju.
Danilo Klajnsek
Rokomet • 1. A SRL (m, ž)
Ormož in Ptuj v pričakovanju gostovanja evropskih velikanov
1. A SRL - MOŠKI
REZULTATI 5. KROGA: Jeruzalem Ormož - Prevent 28:26 (14:12), Rudar Trbovlje - Celje Pivovarna Laško 25:41 (12:21), Prule 67 - Gorenje 21:42 (12:18), Sviš - Gold club 31:37 (15:19), Termo - Adria Krka 34:31 (16:13), Cimos Koper -Trimo Trebnje 28:30 (14:14)
1.	CELJE PIVO. LAŠKO	5	5	0 0	10
2.	JERUZALEM ORMOŽ	5	4	10	9
3.	GORENJE	5	4	10	9
4.	GOLD CLUB	5	4	0 1	8
5.	TRIMO TREBNJE	5	4	0 1	8
6.PREVENT	5 2 0 3 4
7.	RUDAR TRBOVLJE 5 2 0 3 4
8.	TERMO	5 2 0 3 4
9.	ADRIA KRKA	5 1 0 4 2
10.	CIMOS KOPER 5 10 4 2
11.	SVIŠ	5 0 0 5 0
12.	PRULE 67	5 0 0 5 0
JERUZALEM - PREVENT 28:26 (14:12)
JERUZALEM: G. Čudic (16 obramb), Cvetko; Belšak 8, Horvat, Mesarec, Koražija 6, Bezjak 5 (2), Ivanuša 4, B. Čudic 2, Kosaber 1, Hanželic, Štefanič, Grizolt 2, Po-tocnjak. Trener: Saša Prapotnik.
Ponovno je zmagal kolektiv in veliko srce, najmočnejše orožje Or-možanov v tej sezoni. Še eno lepo rokometno predstavo so nadgradili še domači navijači Ormožani in slovenjgraški orli, ki so ob koncu z aplavzom čestitali domačinom za zasluženo zmago. Obenem je to
tudi prva zmaga Ormožanov v 1. A-ligi proti Korošcem.
Gostje so v uvodu in skozi celo tekmo povedli le dvakrat (2:1 in 3:2). Ostali del so imeli potek srečanja v svojih rokah domačini (v 7. minuti so ostali brez poškodovanega Štefaniča, ki je staknil poškodbo mišice na nogi), ki so v 15. minuti povedli 9:5, malce kasneje 10:6 in sledila je minuta odmora gostov. Slednji so premor dobro izkoristili ter povezali svoje vrste in izenačili v 23. minuti na 11:11. Domačinom je uspelo do konca polčasa spet uiti v prednost 3 golov (14:11). Na začetku drugega polčasa so gostje hitro izenačili na 15:15 (vse tri začetne gole v drugem polčasu je za ježke iz sedmih metrov zadel Jovičič), a že hitro zatem so jeruzalemčki z izjemno igro v obrambi in zadetki iz nasprotnih napadov povedli 18:15. V končnici je uspelo gostom izenačiti na 23:23, sledila sta dva zadetka domačinov in izključitev za rdeč karton Sanie, ki je storil prekršek nad Bezjakom. Ob koncu je svoje spet dodal domači vratar G. Čudič ob podpori spet izjemne igre v obrambi Ormožanov (le 128 zadetkov so prejeli v petih tekmah, manj, 123 zadetkov, je prejelo le Gorenje) in kljub igralcu manj v polju so domačini mirno pripeljali tekmo k veselemu koncu. V Or-
možu je po teh sanjskih rezultatih zavladala prava rokometna mrzlica, ki bo svoj vrhunec ne glede na rezultat gostovanja v Novem mestu dosegla prihodnjo sredo, ko v Športni dvorani na Hardeku gostujejo klubski evropski in državni prvaki Celjani.
Uroš Krstič 1. SRL - @ENSKE
REZULTATI 5. KROGA: Mer-cator Tenzor Ptuj - Burja 30:31 (18:14), Izola - Polje 38:26 (19:13), Celjske mesnine - Gramiz Kočevje 23:21 (13:10), Krim Mercator - Celeia Žalec 33:19 (12:9), Loka kava - Olimpija 31:31 (15:17)
1.	KRIM MERCATOR	5	5	0 0 10
2.	BURJA	5	3	117
3.	LOKA KAVA	5	3	117
4.	MERC. TENZOR PTUJ	5	3	0 2 6
5.	CELEIA ŽALEC	5	2	2 1 6
6.	CELJSKE MESNINE	5	3	0 2 6
7.	IZOLA	5	2	0 3 4
8.	OLIMPIJA	5	1	2 2 4
9.	GRAMIZ KOČEVJE	5	0	0 5 0
10.	POLJE	5 0 0 5 0
MERCATORTENZOR -BURJA [KOFIJE 30:31 (18:14).
MARCATOR TENZOR: Lakič, Potočnjak, Prapotnik, Šijanec 2, Pučko 2, Hameršak, Derčar, Radek 7 (4), Ramšak, Brumen, Murko 3, Savič 3 (1), Raukovič 4 in Kelenc. Trener: V. Hebar.
V	dvorani Center se je pred 100 gledalci odvijala zagrizena borba dveh enakovrednih ekip. Gostiteljice niso začele nič kaj vzpodbudno, saj so gostje s prodorno igro vodile s 4:1 in Ptujčankam je šele v 15. minuti uspelo preiti v vodstvo 8:7 in si do odmora priigrati prednost štirih zadetkov. Sodnika sta v zadnji minuti pred odmorom zaradi namernega prekrška Kučiničevi pokazala pot v slačilnico.
V	nadaljevanju so gostiteljice prednost še povečale in vodile s 5 zadetki prednosti, toda naključje je pogojevalo nadaljnji potek, saj si je Radekova po težjem padcu poškodovala levo koleno in bila odpeljana v bolnico na pregled, kjer so ugotovili težjo poškodbo vezi in bo žal nekaj časa le s klopi opazovala igro svojih soigralk. Nedvomno je to vplivalo na nadaljnji koncept igre, nastopila je kriza in v brezglavi igri so domačinke zapravile pridobljeno prednost in gostje so v 44. minuti izenačile na 22:22. V dramatičnih minutah proti koncu je bil rezultat 6-krat izenačen, srečnejšim gostjam je uspelo ubraniti minimalno prednost in tekmo zaključiti v svojo korist.
anc
CELEIA ŽALEC -MERCATOR TENZOR PTUJ 35:34 (19:21)
MERCATOR TENZOR PTUJ:
Lakič, Šijanec 3, Potočnjak, Pučko, Hameršak, Radek 11(3), Ramšak, Lazarev, Brumen 1, Murko 3, Ke-lenc, Savič 6(1), Raukovič 4, Der-čar 6. Trener: Vlado Hebar.
Žalec ni bil srečno mesto za četrto zmago ptujskih rokometašic v tem prvenstvu. Sicer pa je bilo samo zaostalo srečanje 4. kroga
Kolesarstvo • KK Perutnina Ptuj
Cilji in pogledi so usmerjeni že naprej. Na začetku nove sezone bo veliko tipanja, saj še zdaj ni popolnoma jasno, kako bo potekala sezona v kategoriji kontinen-tal (prej TT/III), kamor je presedlal ptujski profesionalni klub po največjih spremembah na področju kolesarstva v vsej zgodovini te privlačne športne panoge. Kljub temu so v klubu optimisti, saj že imajo zagotovila svojih menedžerjev, da bodo lahko tekmovali na enako kvalitetnih dirkah kot do sedaj. Dosti bo še naprej odvisno od razpoznavnosti v tujini in profesionalna ekipa Perutnine Ptuj od vseh slovenskih ekip to noto vsekakor ima.
Odločitev za kategorijo kontinenta!
Prehod iz TT/III v rang konti-nental ni avtomatizem mednarodne kolesarske zveze, gre pa za podoben rang tekmovanja. V Pro tour, najvišji kvalitetni nivo tekmovanja na svetu, na Ptuju ne morejo prodreti zaradi visokih finančnih pogojev, ki jih ta rang tekmovanja zahteva. "In niti nočemo nikogar spravljati v zadrego, predvsem naših sponzorjev ne. Naši cilji so jasni, želimo delovati s podporo slovenskega gospodarstva v tujini. Naša ekipa se je sposobna uvrščati na stopničke na zelo težkih dirkah, moramo pa delovati racionalno z našimi sredstvi in zaradi tega ne silimo v višji rang tekmovanja," Rene Glavnik ostaja na realnih tleh.
Rene Glavnik, direktor KK Perutnina Ptuj
Pogovor je nanesel tudi na nedavno končano svetovno prvenstvo. Ptujčani so zaradi kriterijev selektorjev, ki so do sedaj mnogokrat favorizirali tekmovalce iz svojih klubov ne glede na kvaliteto posameznikov, ostajali praznih rok pri nastopih v državnih dresih. "Bistveno je, kako se dokazuješ na vsaki posamezni dirki. Mi smo razpoznavni v tujini, organizatorji nas cenijo, ker zaključujemo dirke. Slabih ekip si nobeden ne želi. Moje gledanje na reprezentančne nastope je podcenjeval-no, ker ne dam dosti na rezultate te enodnevne dirke, saj pri nas poznamo scenarij, po katerem se bo odvijalo. Mnogi kolesarji se teh tekmovanj ne udeležujejo, saj so primarni cilji vezani z nastopanjem v klubu. Selektor nima prave-
ga in poštenega kriterija za izbor reprezentantov, zato se s SP več ne obremenjujemo. Klubi kolesarja natreniramo do vrhunca, mu dajemo plačo in vso opremo, nato gre na SP res da brani nacionalne barve, vendar zveza premalo vloži v samega kolesarja, da se kasneje postavlja za njegov rezultat. V mnogih državah je to drugače," Glavnik odločno teži k spremembam na najvišji državni instanci.
Na Ptuju imajo svoje poglede na vzgajanje mladih kolesarjev, ki imajo zaradi prehitrega odhoda v tujino mnogo težav pri uveljavljanju. Kategorija do 23 let je precej slabša od Elite, saj so napori bistveno manjši, mnogim vrhunskim kolesarjem je že spodletelo pri prehodu v starejšo kategorijo, mnogim še lahko. ^"Vsi mladi, ki gredo v tu-
Diana Radek (Mecator Tenzor Ptuj)
zelo zanimivo, vendar ne na preveč visokem kvalitetnem nivoju.
Začetek srečanja je pripadel domačim rokometašicam, ki so brez večjih težav dosegale zadetke, medtem ko so se gostje prav pošteno mučile in na veliko grešile. Že v 13. minuti je bilo 13:6 za domačinke, v 17. pa 14:8. To pa je že kar lepa prednost, ki jo je težko nadoknaditi. Gostujoče rokometa-šice so na presenečenje vseh prisotnih z delnim izidom 6:0 v 22. minuti prvega polčasa rezultat izenačile ter si potem ob odhodu na odmor priigrale dva zadetka prednosti. Igra v zadnjih minutah pr-
vega dela je bila takšna, da se ni pričakovalo, da bi gostje lahko to srečanje izgubile.
Začetek drugega polčasa pa je spet razkril slabosti v igri Ptujčank. V 48. minuti so si ponovno domačinke priigrale prednost treh treh-zadetkov (30:27). Samo pet minut je bilo rokometašicam ekipe Mer-cator Tenzor dovolj, da so ponovno povedle, in sicer z 32:31. Sledila je zanimiva končnica, kjer se je vse odvijalo zelo hitro, skoraj bliskovito. Nekaj manj napak so naredile Žalčanke in se na koncu veselile nenadejane zmage.
Danilo Klajnšek
V SOBOTO NA PTUJU KRIM
V soboto, s pričetkom ob 19. uri, bo v športni dvorani Center pravi rokometni spektakel, saj bo v najstarejšem, slovenskem mestu gostovala ljubljanska ekipa Krim Eta Malizia, sicer večkratni evropski prvak v ženskem tekmovanju državnih prvakinj, ki bo meril moči z domačo ekipo Mercator Tenzor Ptuj. Koliko odpora bodo Ptujčanke lahko nudile renomiranim nasprotnicam iz Ljubljane, se bo videlo po končanem srečanju. Vsekakor pa bo to športni dogodek jeseni v mestu Ptuj. (DK)
Znana ekipa za novo sezono
"Kolesarska sezona je zaključena, načrte, ki si jih je zadalo vodstvo kluba, smo dosegli. Poudarek je bil na pomembnejših težjih dirkah, kjer v preteklosti nismo dosegali taksnih visokih rezultatov kot letos. Nekajkrat smo stali na stopničkah na dirkah kategorije 1.2 in 1.3 UCI, kjer je konkurenca zelo močna. To je dokaz, da je ekipa napredovala. Dosegali smo odmevne rezultate, kar priča, da smo na pravi poti," so bile uvodne besede direktorja KK Perutnina Ptuj Reneja Glavnika.
jino, bodo na udaru, travmatično je to doživljal Tadej Valjavec, trenutno najboljši slovenski kolesar," razlaga Glavnik, ki hoče najprej zaščiti kolesarje v domačem klubu: "Vzoren primer za razvoj je Ilešič, ki se je odločil, da se bo kalil doma. V zameno za trenutne vrhunske rezultate gleda na prihodnost, na tekmovanje med najmočnejšo konkurenco. Mladenič se že zdaj privaja na težje dirke, v domači ekipi pa tudi dobi priložnost, da je postavljen v vlogo tistega, ki dela rezultat. Drugi kolesarji v tujini so v ekipah podrejeni, hkrati pa garajo več, kot so sploh sposobni in večkrat pregorijo v želji po uspehu. To bi bilo potrebno preprečiti, saj ni pozitivno za razvoj kolesarjev. Šele ko je tekmovalec zrel, naj se mu omogoči, da prestopi v višje profesionalne vode."
Profesionalna ekipa za novo sezono je sestavljena dosti hitreje kot v prejšnjih letih, tudi na tem področju pa je prišlo do nekaterih sprememb. Število članov se je zmanjšalo s 14 na 10, devet kolesarjev je "starih", pet jih je klub zapustilo. Po enoletni "avanturi" v Italiji se vrača Novomeščan Boštjan Mervar. Ptujsko moštvo se namerava okrepiti še z enim kolesarjem, pogovori pa v tej smeri še potekajo. Na stolčku vodja ekipe ostaja Srečko Glivar, ki že dve leti uspešno vodi ptujsko profesionalno barko. Ekipo za novo sezono tvorijo:
1.	Borut Božič (1980)
2.	Tomislav Dančulović (1980)
3.	Massimo Demarin (1979)
4.	Mitja Mahorič (1976)
5.	Gregor Gazvoda (1981)
6.	Aldo Ino Ilešič (1984)
7.	Matija Kvasina (1981)
8.	Matej Marin (1980)
9.	Boštjan Mervar (1973)
10.	Matej Stare (1978)
Od ptujskega kluba se poslavljajo nekateri kolesarji, ki so bili v preteklosti zaslužni za njegovo prepoznavnost, drugačni interesi ali slabši rezultati pa so jih oddaljili od prve ekipe. Po dolgi in uspešni profesionalni karieri bo Filip Branko kolo zamenjal za trenersko mesto v novomeški Krki, Valter Bonča bo v novi sezoni vozil v dresu kranjske Save, Miran Kelner, ki je za domači klub kolesaril skoraj dvajset(!) let, je dobil ponudbo za trenerja mladincev, vendar naj bi kolesarsko kariero nadaljeval v drugem klubu, Alessandro Brendolin in Igor Kranjec pa sta se prav tako poslovila.
Jedro ekipe
Najizkušenejši kolesar je Mitja Mahorič, ki je specialist za etapne dirke, kljub temu da je vsestranski kolesar, ki je dober tudi v vožnji na čas in v vzponih. Podobnega kova je Kvasina, ki je sicer še mlajši. Imajo izreden sprinterski vlak Ilešič, Mervar, Božič. Gazvoda je specialist za kronometer in v tej disciplini bo dobil drugo leto še več priložnosti. Ostali kolesarji, ki so prav tako zelo dobri, bodo zelo pomembni pri delovanju ekipe. Letos bodo dirkali z eno ekipo, kolesarji pa se bodo izmenjevali glede na formo in specifičnost proge, vsakič bodo pomembni rezultati. Z eno ekipo se skušajo zaščititi pred pomanjkanjem tekmovalcev, ko bodo le-te pestile bolezni ali poškodbe, ne želijo si več, da bi bili fantje od neprestanih tekmovanj izčrpani.
V preteklosti so dokazali, da lahko dobro tekmujemo na težkih etapnih dirkah, kot sta na primer Olympia Tour in Tour de l' Avenier, ki dejansko sodita v visok kvalitetni nivo, vendar sta bili zaradi omejitve starosti (do 25 let) postavljeni
v nižjo kategorijo. Ocena direktorja kluba je, da so kolesarji sposobni dirkati na tako zahtevnih dirkah, saj so jih ekipno pa tudi posamično zelo dobro odpeljali. Imajo mladi ekipo, večina kolesarjev tekmuje v tej (mlajši) kategoriji, ko pa so prekinili sodelovanje z nekaterimi starejšimi kolesarji, se je povprečna starost še precej znižala. To je zelo velik plus za prihodnost.
Novih sponzorjev ni
»Ob generalnem sponzorju podjetju Perutnina Ptuj imamo še tri pomembnejše sponzorje: Petovia Avto, Zavarovalnica Maribor in Ra-iffeisen Lizing ter mnoge manjše, vsi pa nam zvesto stojijo ob strani že več let. Nekaj časa smo se sicer pogovarjali s podjetjem Ad-ria predvsem zaradi prestopa v višji rang tekmovanja. V upravnem odboru KK smo temeljito razmislili in prišli do zaključka, da višja finančna sredstva še vedno ne bi zadostovala za večjo in tehnično bolj pripravljeno ekipo. Marsikatere ekipe so s takšnimi potezami prišle do velikih predvsem finančnih težav, kar si ne želimo,« Glavnik pripoveduje o finančni plati kluba, o spremembah ob vstopu Slovenije v EU pa doda: »Prisotnost na evropskem trgu se po vstopu Slovenije v EU v KK Perutnina Ptuj ne pozna, zanimanja tujih sponzorjev zaenkrat še ni.«
Za novo sezono so prekinili sodelovanje z ljubljanskim klubom Radenska - Rog v kategoriji do 23 let, ki ni prineslo želenih rezultatov: "Takšna sodelovanja mi niso všeč in si jih v bodoče ne želim. Spet je šlo zgolj za finance in zelo malo je naveza prinesla v strokovnosti. Sodelovanje je bilo jalovo že po drugem poskusu, kaj več pa ne želim komentirati. Naš klub je samostojno dovolj močan, smo najboljša slovenska ekipa in se ne želimo podrejati," je zaključil direktor najuspešnejšega slovenskega kolesarskega kluba Rene Glavnik.
Uroš Gramc
Nogomet • 3. SNL - vzhod, Štajerska liga, MNZ Ptuj, 1. SML, 1. SKL
Prva zmaga Bistrice, Podvinci tik za Dornavo
3. SNL - vzhod
REZULTATI11. KROGA: Palo-ma - Kovinar Štore 2:1, Stojnci -Pohorje 0:0, [marje pri Jel{ah -Veržej 0:4, Šo{tanj - Bistrica 0:4, Ti{ina - Holermuos Ormož 1:1, Železničar - Zavre 0:2, Križevci -Čren{ovci 1:2
1. ZAVRČ	11	8	2	1	35:8	26
2. ČREN[OVCI	11	7	2	2	19:16	23
3. PALOMA	11	6	3	2	23:17	21
4. VERŽEJ	11	5	2	3	25:10	20
5. POHORJE	11	5	5	1	16:10	20
6. KRIŽEVCI	11	5	3	3	21:11	18
7. STOJNCI	11	5	2	4	24:17	17
8. KOV. [TORE	11	2	5	3	13:17	14
9. TI[INA	11	3	2	6	16:19	11
10. HOL. ORMOŽ 10		2	4	4	17:20	10
11. [MARJE	10	2	2	6	14:19	8
12. ŽELEZNIČAR	11	2	2	7	10:26	8
13. ÏOÏTANJ	11	2	1	8	11:35	7
14. BISTRICA	11	1	3	7	11:30	6
Enajsti krog v 3. SNl - vzhod je postregel z majhnim presenečenjem, ki se je dogodilo v Šoštanju. Tam so namreč nogometaši Bistrice, ki so do tega kroga trdno držali dno prvenstvene razpredelnice in spadali v krog najresnejših konkurentov za izpad, naredili presenečenje in slavili visoko zmago, s katero so nekoliko zmanjšali zaostanek za ekipami pred njimi. S to zmago še niso rešili svojih težav, ampak bi lahko to bila dobra napoved pred zadnjima dvema jesenskima krogoma.
Nogometaši Stojncev so doma gostili ekipo Pohorja ter se z njimi razšli z neodločenim izidom, žalostni pa so bili gledalci, ki niso na tem srečanju videli zadetka. S tem remijem pa so Rušani izpadli iz resne konkurence za sam vrh prvenstvene razpredelnice, ki ga trdno držijo nogometaši Zavrča, ki so v Mariboru z 2:0 premagali mariborske Ajzlpanarje. Nobenih dilem o končnem zmagovalcu ni bilo in tako imajo nogometaši iz Zavrča tri točke naskoka pred prvim zasledovalcem Črenšovci.
Nogometašem iz Ormoža se je obrestovala zamenjava na trenerski klopi, saj so bili "sladki" tokrat uspešni v Tišini. Osvojiti točko na gostovanju pa je že tudi uspeh. Or-možani, ki imajo še tekmo manj, bi lahko z dobrim finišem pozabili slabši prvi del tekmovanja.
STOJNCI - POHORJE 0:0
STOJNCI: Toplak, Novak, Milo-šič, Rumež, Petek (od 46. Brec), Bezjak, Letonja (od 70. Vtič), Les-jak, Habjanič, Žnidarič, Gaiser (od 60. Petrovič). Trener: Miran Klaj-derič.
ŠOŠTANJ - BISTRICA 1:4 (0:2)
STRELCI: 0:1 Plevnik (7), 0:2 Plevnik (13), 1:2 Komar (55. z 11 m), 1:3 Frelih (80), 1:4 Primožič (89)
BISTRICA: Kastelic, Jelenko, Poljanec, Modrič, Frelih, Robar, Čerenak, Stražišar, Primožič (od 90. Potočnik), Plevnik (od 69. Hro-vat), Rampre (od 73. Leva). Trener: Dušan Dimič.
ŽELEZNIČAR - ZAVRČ 0:2 (0:1)
STRELCA: 0:1 Lukič (39. avto-gol), 0:2 Krepek (52)
ZAVRC: Dukarič, Gabrovec (od 62. Vidovič), Frangež, Črnko, Mez-narič, Lenart, Krepek, Kokot, Golob (od 85. Pihler), Zdelar, Obran (od 71. Fridl). Trener: Milivoj Jam-nik.
TIŠINA - HOLERMUOS 1:1 (1:0)
STRELCA: 1:0 Farič (33), 1:1 Jurčec (88)
V Tišini je 100 gledalcev (30 Or-možanov) videlo zelo slabo nogometno predstavo obeh moštev. Za malenkost so bili podjetnejši in bližje zmagi domačini, ki so imeli skozi celotno srečanje terensko
Nogometaši Lovrenca so z zmago zaključili jesenski del prvenstva v 2. ligi MNZ Ptuj.
premoč. Ormožani so imeli največ težav na sredini igrišča, kjer igra zopet ni stekla. Tišina je povedla v 33. minuti, ko je nespretnost gostujoče obrambe izkoristil Farič ter s strelom z roba kazenskega prostora s pomočjo vratnice zadel mrežo Grabrovca za 1:0. V drugem polčasu je po prihodu v igro Ha-bruna in Fijavža ter ob koncu Šter-mana igra Ormožanov le nekoliko poživela. V 88. minuti se je sreča nasmehnila ormoškim gradbenikom. Po prostem strelu Jurčeca z 18 metrov se je žoga odbila od živega zidu in preusmerila smer ter na napačni nogi ujela domačega vratarja za izenačenje na 1:1.
Uroš Krstič
ŠTAJERSKA LIGA
REZULTATI 11. KROGA: Kovinar Ferina - Zreče 1:2, Boč -Rogaška Crystal 1:3, Gerečja vas Unukšped - Brunšvik 1:4, Oplo-tnica - AJM Kungota 2:0, Mons Claudius - Malečnik 1:4, Šentilj Ja-renina - Pesnica 0:5, Središče -MU Šentjur 2:1.
1.	ZREČE 11 9 0 2 36:12 27
2.	MALEČNIK 11 8 2 1 45:18 26
3.	OPLOTNICA 11 7 1 3 24:9 22
4.	MU [ENTJUR 11 5 4 2 27:17 19
5.	[ENTILJ JAR. 11 6 0 5 30:38 18
6.	MONS CLAUD. 11 5 2 4 20:20 17
7.	PESNICA 11 4 3 4 19:17 15
8.	KOVINAR FER. 11 4 2 5 21:20 14
9.	BRUN[VIK 11 4 2 5 28:31 14
10.	KUNGOTA 11 4 1 6 26:25 13
11.	GER. VAS 11 3 1 7 23:28 10
12.	ROGAÏKA 11 3 1 7 15:28 10
13.	SREDIÍČE 11 2 2 7 10:41 8
14.	BOČ	11 0 5 6 15:35 5
SREDIŠČE - MU ŠENTJUR 2:1
(1:0)
STRELCI: 1:0 Stajnko (16), 2:0 Rajh (55), 2:1 Ulaga (63)
SREDIŠČE: Polak, Žerjav, Jelovica, Masten, Veldin (od 5. Pos-tružnik), .Aleksič, Stajnko (od 74. Nemec), Zadravec, Klajnčar (od 64. Marčec), Rajh, Kolenc. Trener: Miran Rakovec.
GEREČJA VAS UNUKŠPED -BRUNŠVIK 1:4 (0:2)
STRELCI: 0:1 Koren (7), 0:2 Vo-glar (44), 0:3Koren (56), 0:4 Vo glar (83), 1:4 Rozman (88)
GEREČJA VAS UNUKŠPED Šeruga, J. Sagadin, Slaček, Petek Krajnc, R. Sagadin, Debevec (od 46. Ciglar), Vrbanec, Rozman, Ver-lak, Jurišič. Trener: Ivan Klinger.
BOČ POLJČANE - ROGAŠKA CRYSTAL 1:3 (0:1)
STRELCI: 0:1 Tadina (28), 0:2 Inkret (58), 0:3 Inkret (61), 1:3 Dolšak (75)
BOČ POLJČANE: Črešnar, Sa-mastur, Berglez, Vehovar, Brod-njak (od 18. Habjanič), Mlaker, Obrovnik, Skale, Polanec (od 74.
Dolšak), Medik, Strmšek. Trener: Bojan Brodnjak.
1. LIGA MNZ PTUJ
REZULTATI 9. KROGA: Marko-vci - Slovenja vas 2:1, Dornava -Videm 2:1, Mark 69 Rogoznica -Cirkulane 5:3, Podlehnik - Podvinci 0:2, Skorba - Gorišnica 3:2, Bukovci - Hajdina 2:2
1.	DORNAVA 9 6 2 1 20:6 20
2.	PODVINCI 9 6 1 2 25:16 19
3.	GORI[NICA 9 4 2 3 16:16 14
4.	VIDEM 9 4 1 4 22:17 13
5.	SLOVEN. VAS 9 3 4 2 17:13 13
6.	ROGOZNICA 9 3 3 3 19:19 12
7.	CIRKULANE 9 3 2 4 19:21 11
8.	HAJDINA 9 3 2 4 13:17 11
9.	MARKOVCI 9 3 2 4 13:19 11
10.	BUKOVCI 9 2 4 3 19:20 10
11.	SKORBA 9 2 2 5 12:20 8
12.	PODLEHNIK 9 1 3 5 16:25 6
MARKOVCI - SLOVENJA VAS 2:1
(0:1)
STRELCI: 0:1 Lenart (25), 1:1 Ciglar (60), 2:1 Štrafela (76)
BUKOVCI - HAJDINA 2:2 (2:2)
STRELCI: 0:1 Pacher (11), 1:1 Mustafi (14), 1:2 Hotko (30), 2:2 Mustafi (43)
MARK 69 ROGOZNICA - CIRKULANE 5:3 (2:2)
STRELCI: 0:1 Kokol (24), 1:1 Štanet (25), 2:1 Horvat (26), 2:2 Žuran (39), 2:3 Kristovič (54), 3:3 Bratec (56), 4:3 Horvat (64), 5:3 Petek (88)
SKORBA - GORIŠNICA 3:2 (1:1)
STRELCI: 0:1 Horvat (31), 1:1 Žgeč (45), 2:1 Murat (47), 3:1 To-polovec (54), 3:2 Bakič (85)
PODLEHNIK - PODVINCI 0:2
(0:0)
STRELCA: 0:1 Modrič (60), 0:2 Kuserbanj (65)
DORNAVA - VIDEM 2:1 (2:0)
STRELCI: 1:0 Hunjet (20), 2:0 Belšak (29), 2:1 Kokol (61. z 11 m)
2. LIGA MNZ PTUJ
REZULTATI 8. KROGA: Prager-sko - Hajdoše 3:1, Tržec - Spodnja Polskava 2:3, Leskovec - Lovrenc 1:4, Grajena - Apače 0:4. V tem krogu je bila prosta Zgornja Pol-skava.
1.	APAČE 7 5 2 0 21:5 17
2.	PRAGERSKO 7 4 1 2 17:10 13
3.	HAJDO[E 7 4 1 2 17:12 13
4.	LOVRENC 8 4 1 3 22:17 13
5.	SP POLSKAVA 7 4 1 2 15:10 13
6.	ZG. POLSKAVA 7 2 2 3 10:11 8
7.	GRAJENA 7 2 2 3 8:19 9
8.	TRŽEC 7 115 15:23 4
9.	LESKOVEC 7 0 1 6 7:25 1
GRAJENA - APAČE 0:4 (0:0)
STRELCI: 0:1 Predikaka (5), 0:2 Predikaka (61), 0:3 B. Bauman (80), 0:4 Kukovec (88)
LESKOVEC - LOVRENC 1:4 (0:3)
STRELCI: 0:1 Lamperger (10), 0:2 Tomanič (28), 0:3 Godec (36), 1:3 Bratušek (57), 1:4 Lamperger (84)
TRŽEC - SPODNJA POLSKAVA
2:3 (0:1)
STRELCI: 0:1 Krajnčič (19), 1:1 Zupanič (53), 2:1 Zupanič (52), 2:2 Krajnčič (65), 2:3 Sobotič (80)
PRAGERSKO - HAJDOŠE 3:1
(2:1)
STRELCI: 1:0 Kmetec (20), 2:0 Pišek (37), 2:1 Zagoranski (39), 3:1 Kmetec (83)
1. SML
1. HIT GORICA	10	8	1	1	30:14	25
2. ALUMINIJ	10	7	1	2	26:12	22
3. PRIMORJE	9	6	1	2	22:13	19
4. MARIBOR	10	5	3	2	25:16	18
5. DOMŽALE	10	5	2	3	19:14	17
6. OLIMPIJA	10	5	1	4	10:7	16
7. FC KOPER	10	4	2	4	24:17	14
8. FACTOR	10	4	1	5	12:21	13
9. RUDAR (V)	10	3	3	4	16:20	12
10. MURA	10	4	0	6	20:29	12
11. PUBLIKUM	10	3	2	5	18:19	11
12. SLOVAN	10	3	1	6	14:26	10
13. TRIGLAV	9	2	0	7	9:18	6
14. DRAVOGRAD 10		0	2	8	8:27	2
1. SKL
1. MARIBOR	10	9	0	1	30:4	27
2. HIT GORICA	10	8	2	0	26:7	26
3. OLIMPIJA	10	6	0	4	9:15	18
4. DOMŽALE	10	5	1	4	17:12	16
5. TRIGLAV	10	5	0	5	19:17	15
6. FACTOR	10	4	3	3	11:14	15
7. FC KOPER	10	5	0	5	14:21	15
8. PUBLIKUM	10	4	2	4	16:13	14
9. RUDAR (V)	10	3	2	5	14:20	11
10. MURA	10	3	2	5	14:21	11
11. PRIMORJE	10	2	3	5	8:10	9
12. DRAVOGRAD 10		2	3	5	15:22	9
13. SLOVAN	10	2	2	6	7:15	8
14. ALUMINIJ	10	2	0	8	12:21	6
1. NOGOMETNA LIGA ZA DEKLETA DO 16 LET
1.	LEN-SOBOTA	5	5 0	0 27:4	15
2.	SENOŽETI	6	5 0	1 26:7	15
3.	VELESOVO	5	5 0	0 23:7	15
4.	LJUDSKI VRT	7	3 0	4	19:13	9
5.	LIVAR	5	3 0	2	14:18	9
6.	ŠKALE	6	2 0	4	14:16	6
7.	SLOV. GRAD.	6	2 0	4 6:13	6
8.	NOVO MESTO	5	1	0	4 6:15	3
9.	KISOVEC	7	0 0	7 2:44	0
LJUDSKI VRT PTUJ ■ ŽNK NOVO MESTO 3:0 (1:0)
STRELKE: 1:0 Urška Muhič (18), 2:0 Mateja Arnuš (67. z 9 m), 3:0 Mateja Arnuš (79).
Zmaga Ptujčank proti Novome-ščankam je lepa popotnica za gostovanje pri ŽNK Len-Sobota, ki v tej sezoni še nima poraza. Za ta rezultat velja pohvaliti vse igralke, ki so prikazale dobro igro in veliko požrtvovalnosti, veliko zaslug pa imajo tudi navijači, ki so jih bučno spodbujali celo tekmo.
Andrej Čuš
Sportni napovednik
NOGOMET
1.	SNL
PARI 13. KROGA - SOBOTA: Ljubljana - HIT Gorica, Koper - CMC Publikum; NEDELJA: Mura - Kumho Drava (ob 14.00), Primorje - KD Olimpija, Domžale - Zagorje, Maribor Pivovarna Laško - Bela krajina
2.	SNL
PARI 14. KROGA - SOBOTA ob 14.00: Rudar Velenje - Izola Argeta; NEDELJA ob 14.00:
Aluminij - Krško, Supernova Triglav - Svoboda, Livar - Nafta, Factor - Šmartno, Dravograd -Dravinja
3.	SNL - VZHOD
PARI 12. KROGA: SOBOTA ob 15.00: Kovinar Štore - Črenšovci, Zavrč - Križevci, Bistrica
-	Tišina, Veržej - Šoštanj, Pohorje -Šmarje pri Jelšah, Paloma - Stojnci; NEDELJA ob 14.00: Holermuos Ormož - Železničar
[TAJERSKA LIGA
PARI 12. KROGA - SOBOTA, 30. 10., ob 14.00: Zreče - Pesnica, Malečnik - Šentilj Ja-renina, AJM Kungota - Mons Claudius, Brunšvik - Središče, Rogaška Crystal - Gerečja vas Unukšped, Kovinar Ferina - Boč, MU Šentilj - Oplotnica
1.	LIGA MNZ PTUJ
PARI 10. KROGA - SOBOTA ob 14.00: Podvinci - Markovci, Slovenja vas - Dornava, Gorišnica - Cirkulane; NEDELJA ob 10.30: Videm - Mark 69 Rogoznica, Skorba - Bukovci; NEDELJA ob 14.00: Hajdina - Podlehnik
2.	LIGA MNZ PTUJ
PARI 9. KROGA - SOBOTA ob 14.00: Hajdoše - Grajena, Spodnja Polskava - Leskovec, Apače - Tržec; NEDELJA ob 14.00: Zgornja Polskava - Pragersko
ROKOMET
1. A SRL MOiKI
PARI 6. KROGA: Adria Krka - Jeruzalem Ormož (sobota ob 20.00), Gold club - Gorenje, Trimo Trebnje - Prule 67, Prevent - Cimos Koper, Celje Pivovarna Laško - Termo, Sviš - Rudar Trbovlje
TEKMA 7. KROGA: Jeruzalem Ormož - Celje Pivovarna Laško (sreda, 3. 11., ob 19. uri v športni dvorani Hardek) 1. A SRL @ENSKE
PARI 6. KROGA - SOBOTA ob 19.00: Mercator Tenzor Ptuj - Krim Mercator, Burja Škofije
-	Gramiz Kočevje, Olimpija - Celjske mesnine, Polje - Loka kava, Celeia Žalec - Izola
1.	B SRL - MOiKI
PARI 6. KROGA: Velika Nedelja - Sevnica, Cerklje - Gorišnica (obe tekmi ob 19.00), Chio Kranj - Slovan, Dol TKI Hrastnik - Pekarna Grosuplje, MIP Gorica Leasing - Mitol Sežana, Dobova - Ribnica
2.	SRL VZHOD
PARI 5. KROGA: Arcont Radgona (sobota ob 19.00), Radeče - Šmartno 99, Pomurje -Atom Krško, Črnomelj - Klima Petek Maribor
ODBOJKA
1. A DOL MOiKI
PARI 4. KROGA: Svit - Krka, Šoštanj Topolščica - Autocommerce, Marcchiol Prvačina -Termo Lubnik, Olimpija - Calcit Kamnik, Prevent gradnje IGM - Salonit Anhovo
1.	DOL @ENSKE
PARI 4. KROGA: Benedikt - Formis Bell (športna dvorana Lenart ob 19.00), Sloving Venus Vital - Nova KBM Branik, Zavarovalnica Maribor Ljutomer - Sladki greh Ljubljana, Prevalje -TPV Novo mesto, Luka Joper - HIT Nova Gorica
2.	DOL - @ENSKE
PARI 4. KROGA: Ptuj - Hitachi (gimnazijska telovadnica ob 17.00), Ecom Tabor - Šentvid, Dravograd - Kočevje, Solkan - Mislinja, Comet Zreče - Mladi Jesenice, Ljubljana II. - Savinjska Šempeter
NAMIZNI TENIS
1. SNTL MOiKI
PARI 5. KROGA: Ptuj - Lisk Križe, LM-KO Lendava - Vesna, Vegrad Velenje - Kema Pu-conci, Maxi Olimpija - Krka, Moravske Toplice Sobota - Maribor Finea
1.	SNTL - @ENSKE
PARI 5. KROGA: Ptuj - Vesna, Ilirija - Prevent, Istrabenz Semedela - Fužinar Interdiskont, Arrigoni Izola - Kajuh Slovan, Iskra Avtoelektrika - Merkur Kranj
JUDO
KONČNICA ZA NASLOV PRVAKA
SLOVENSKA BISTRICA - [PORTNA DVORANA V SLOVENSKI BISTRICI - sobota, 30. 10., ob 16.00 - POLFINALE: Impol - Drava, Olimpija - Ivo Reya. Najprej dvoboj za 3. mesto; po tem dvoboj za naslov državnega prvaka.
KEGLJANJE
2.	SKL - VZHOD @ENSKE
PARI 4. KROGA: Impol - Komcel, Fužinar - Drava, Nafta - Šoštanj, Radenska - Miroteks
III
3.	SKL VZHOD - MOiKI
PARI 7. KROGA: Impol - Fužinar, Marles hiše - Interokno, Agroruše - Lokomotiva, Piramida - Konjice, Krško - Drava
Danilo Klajnsek
REKREACIJSKA LIGA V MALEM NOGOMETU
MNZ PTUJ obvešča klube velikega in malega nogometa, da lahko svoje ekipe PRIJAVIJO V REKREACIJSKO LIGO V MALEM NOGOMETU za TL 2004/05. Tekme se bodo igrale v športni dvorani Center. Termini igranja tekem bodo ob sobotah in nedeljah čez dan. Liga v malem nogometu se bo pričela predvidoma 13. 11. 2004.
Izpolnjene prijavnice je potrebno oddati po pošti na naslov MNZ Ptuj, p. p. 121, 2250 Ptuj, najkasneje do 4. 11. 2004.
Vodstvo tekmovanja lige malega nogometa
STRELSTVO
1.	SLOVENSKA STRELSKA LIGA S PIŠTOLO
V	soboto, 30. 10., se bodo, na strelišču v Portorožu, pomerili strelci v prvem krogu 1. lige. V tekmovanju s pištolo bodo nastopili: SK Ptuj I, SD Kidričevo, SD Juršinci I, SD Dušan Poženel I, SD Olimpija, SD Kamnik, SD Brežice, SD Trzin I, SD Predoslje I, SD Domžale, SD Železniki ter ŠSK COAL.
2.	SLOVENSKA STRELSKA LIGA S PIŠTOLO
Na istem strelišču se bodo pomerili tudi strelci v 2. ligi s pištolo. Nastopile pa bodo naslednje ekipe: SK Ptuj II, SD Juršinci II, SD Celje, SD Mrož, SD Moris, SD Predoslje II, SD Trzin II, SD Vremščica, SD Kopačevina, SD Grosuplje, SD Dušan Poženel II ter SD I. pohorski bataljon. DRŽAVNA LIGA ZA MLAJŠE MLADINCE/KE TER MLADINCE/KE
V	nedeljo, 31. 10., pa bodo, na strelišču v Portorožu svoje strelsko znanje pokazale še vse mlajše kategorije.
MLADINSKA ŠOLA STRELJANJA V MURSKI SOBOTI
Od torka, 2. 11., do sobote, 6. 11., bo v Murski Soboti potekala mladinska šola streljanja. Šole streljanja se bodo udeležili najbolje uvrščeni tekmovalci s preteklega državnega prvenstva - Mateja Levanič in Mojca Lazar (SK Ptuj) ter Gregor Moleh (SD Juršinci).
Simeon Gónc
KOŠARKA
V	soboto članska ekipa KK Ptuj v 2. krogu 2. SKL - vzhod gostuje v Ljubljani pri KK Jurij Ježica.
»HURA PROSTI ČAS«
Osnovna šola Juršinci tudi v času jesenskih počitnic odpira svoja vrata vsem učencem, ki se želijo ukvarjati s športnimi aktivnostmi. Tudi letos so se vključili v projekt, ki ga izvaja in financira zavod za šport Slovenije. S tem želijo približati dejavnost širšemu krogu učencev, ki tako svoj prosti čas preživijo aktivno in v družbi svojih vrstnikov. Aktivnosti bodo potekale od torka, 2. novembra, do petka, 5. novembra, od 9. do 14. ure, omeniti pa je potrebno, da je občina Juršinci svojim učencem dala v uporabo športno dvorano brezplačno.
Stanko Podvrsek, koordinator projekta
Odbojka • 1. DOL (m, ž), 2. DOL (ž)
Neuspešen konec tedna
1. DOL MOŠKI
REZULTATI 3. KROGA: Calcit Kamnik - Svit 3:0, Krka - Marchiol Prvačina 3:0, Prevent gradnje IGM
-	Šoštanj Topolščica 3:1, Salonit Anhovo - Olimpija 0:3, Termo Lu-bnik - Autocommerce 0:3
1.	PREVENT GRAD. IGM 3 3 0 9
2.	AUTOCOMMERCE 3 3 0 8
3.	CALCIT KAMNIK 3 2 17
4.	KRKA	3 2 16
5.	OLIMPIJA	3 2 15
6.	[O[TANJ TOPOLO[. 3 1 2 4
7.	MARCIOL PRVAČINA 3 12 3
8.	SALONIT ANHOVO 3 12 3
9.	SVIT	3 0 3 0
10.	TERMO LUBNIK 3 0 3 0
Calcit Kamnik - Svit 3:0 (20, 19, 19)
SVIT: Zemljič, Šket, Jakopin, Gomivnik, Brezovšek, Jurak, Lam-pret, Jesenko, Berdon.
Bistričani še naprej ostajajo brez osvojene točke v letošnjem prvenstvu. Svitovci so v vseh treh nizih dobro začeli in vodili do sredine niza, nato pa so dovolili Ka-mničanom, da v končnici obrnejo igro v svojo korist. V domači vrsti je z 18 točkami blestel Kotnik, pri gostih pa jih je Alen Šket nanizal devet.
1. DOL @ENSKE
REZULTATI 3. KROGA: HIT
Gorica - Benedikt 3:0, Luka Koper
-	Sloving Venus Vital 1:3, Formis Bell - Prevalje 1:3, TPV Novo mesto - Zavarovalnica Maribor Ljutomer 3:0, Sladki greh Ljubljana -Nova KBM Branik 3:0
1.	HIT NOVA GORICA	3 3 0 9
2.	SLADKI GREH LJ.	3 3 0 9
3.	NOVA KBM BRANIK	3 2 1	6
4.	SLOVING VENUS V.	3 2 1	6
5.	LUKA KOPER	3 1 2 4
6.	TPV NOVO MESTO	3 12 3
7.	PREVALJE	3 1 2 3
8.	ZM LJUTOMER	3 12 3
9.	BENEDIKT	3 12 2
10.	FORMIS BELL	3 0 3 0
TPV Novo mesto - ZM Ljutomer 3:0 (21, 23, 18)
ZAVAROVALNICA MARIBOR LJUTOMER: Tretinjak, Kucaj, Ko-dila, Vrbančič, Jozelj, Oletič, Pir-her, Drvarič, Jureš, Morec, Kadiš.
Ljutomerčanke so doživele še drugi poraz v sezoni. Na gostovanju v Novem mestu pred okrog 100 gledalci niso bile kos gostiteljicam, pri katerih so blestele predvsem povratnica v ekipo Jana Vernig ter Hrvatici Mamič in Mikec. Ljutomerske odbojkarice so se najbolje upirale v drugem nizu. Odbojkari-ce ekipe TPV so sprva sicer po vedle s 6:2, a so jih prleške odbojkarice ujele na 15. točki. Ekipi sta se nato vse do končnice menjali v vodstvu, nato pa so gostiteljice pri rezultatu 23:23 nanizale dve točki ter osvojile še drugi niz. V zadnjem, tretjem nizu so bile gostiteljice znova veliko boljše ter si brez težav priigrale nove tri točke.
MŠ
HIT Nova Gorica -Benedikt 3:0 (9, 19, 18)
BENEDIKT: Rajšp, Štumper,
Bernjak, J. Borko, T. Borko, Fe-konja, Novosel, Milanovič, Jontes, Bogendorfer.
Novogoriške odbojkarice so v dobri uri premagale Benedičan-ke. Prvi niz je bil izenačen le na začetku, do izida 8:5, nakar so domačinke le višale prednost. Še najbolj izenačen je bil drugi niz, ko so imele Novogoričanke rahlo prednost, odločilen korak pa so naredile v končnici, ko so poved-le s 23:17. Tudi v tretjem nizu so si domačinke kmalu priigrale prednost s 6:2. Benedikt, pri katerem je izstopala Štumperjeva z 11 točakmi, se je sredi niza uspel približati na dve točki zaostanka (15:13), v nadaljevanju pa so No-vogoričanke znova zaigrale precej bolje in prek Milosavljevičeve izkoristile drugo zaključno žogo.
sta
2. DOL @ENSKE
REZULTATI 3. KROGA: Kočevje - Ptuj 3:0, Ljubljana II. - Ecom Tabor 3:2, Savinjska Šempeter -Comet Zreče 1:3, Mladi Jesenice -Solkan 3:0, Mislinja - Dravograd 3:1, Hitachi - Šentvid 3:1
1.	MLADI JESENICE 3 3 0 9
2.	COMET ZREČE 3 2 1 7
3.	KOČEVJE	3 2 1 6
4.	MISLINJA	3 2 1 6
5.	SOLKAN	3 2 1 6
6.	ŠENTVID	3 2 15
7.	ECOM TABOR 3 2 1 5
8.	HITACHI	3 1 2 5
9.	SAVINJ. ŠEMPETER 3 1 2 2
10.	LJUBLJANA II. 3 12 2
11.	DRAVOGRAD 3 0 3 1
12.	PTUJ	3 0 3 0
Judo • 1. SJL
Impol in Drava na zaklju~ni turnir, Juršin~anom obstanek
Prvi del tekmovanja ekipnega prvenstva v judu se je končal več ali manj po pričakovanju. Prvo mesto po rednem delu so osvojili Bistričani in si s tem zagotovili organizacijo sklepnega turnirja štirih najboljših moštev dne 30. oktobra v športni dvorani v Slovenski Bistrici. Tesno za njimi z istim številom točk so se uvrstili tekmovalci Olimpije, v zadnjem krogu pa sta se jima pridružila še celjski Ivo Reya in ptujska Drava. Sistem play offa je zasnovan tako, da se bosta najprej v polfinalnih dvobojih srečali 1. in 4. ekipa rednega dela ter 2. in 3. ekipa rednega dela. Zmagovalca teh dvobojev se bosta pomerila v finalu, poraženca pa za tretje mesto.
V zadnjem kolu je ptujska Drava tesno izgubila z domačo Ivo Reyo z rezultatom 3:4, kjer se je
neposredno odločalo za tretje mesto po rednem delu. V odločilni borbi v kategoriji nad 100 kilogramov je moral Miran Plošinjak priznati premoč domačinu Ceraju in tako je zmaga ostala doma. V dvoboju z oslabljeno ekipo Branik Broker je Drava osvojila obe točki z rezultatom 6:1, prav tako pa so z istim rezultatom zmagali Celjani.
Prvouvrščena Impol in Olimpi-ja sta v zadnjem kolu osvojila vse štiri točke, ekipa Sankaka iz Celja pa je prvo sezono v prvi ligi končala na zelo dobrem petem mestu.
Iz prvoligaške konkurence pa so izpadli tekmovalci PJK Triglava. Zdesetkana ekipa Triglava ni bila kos domačinom iz Juršincev, ki so v odločilnem medsebojnem dvoboju zmagali 5:2.
REZULTATI 4. KROGA TURNIRJEV: CELJE: Ivo Reya - Drava
4:3 (36:30), Drava - Branik Broker 6:1 (60:10), Ivo Reya - Branik Broker 6:1 (50:5)
SLOVENJ GRADEC: Koroški Holding - Olimpija 2:5 (13:47), Olimpija - Sankaku 4:3 (40:25), Koroški Holding - Sankaku 2:5 (15:42)
JURÏINCI: Juršinci - Impol 1:6 (10:54), Impol - PJK Triglav 5:1 (60:10), Juršinci - PJK Triglav 5:2 (45:20)
1.	IMPOL	8 7 1 0 15
2.	OLIMPIJA	8 7 1 0 15
3.	IVO REYA	8 6 0 2 12
4.	DRAVA	8 5 0 3 10
5.	SANKAKU	8 3 0 5 6
6.	KOROŠKI HOLDING 8 3 0 5 6
7.	BRANIK BROKER 8 3 0 5 6
8.	JURŠINCI	8 1 0 7 2
9.	PJK TRIGLAV 8 0 0 8 0
SK, DK
Foto: Črtomir Goznik
JK Drava Ptuj
Košarka • 2. SKL - vzhod
Ptujčani začeli z zmago
KK Ptuj - KK Ruse 82:76 (25:19, 18:17, 23:19, 16:21)
KK PTUJ: Horvat 9, M. Ferme 8, Rojko 20, Marčič 17, Kanlic 7, Holc, Sajko 11, Indjič 5, Petrena, Bilič, Siračevski 6, Majal.
Ptujski košarkarji so z všečno igro v 1. krogu 2. SKL - vzhod v ptujski gimnaziji premagali goste
iz Ruš. Bistveno pomlajena ekipa, kjer vidno vlogo igrajo tako mladinci kot tudi kadeti, je nadzorovala celoten potek tekme, čeprav je bila končnica dosti bolj napeta, kot pove končni rezultat.
Ptujčani so tekmo pričeli odlično, saj so takoj povedli, prednost pa iz četrtine v četrtino povečevali. V začetku zadnjega dela igre so že imeli 13 točk prednosti, zaradi
Miha Sajko (KK Ptuj) v akciji.
Foto: Črtomir Goznil<
številnih osebnih napak nekaterih ključnih igralcev so popustili v obrambi in Rušani so se uspeli približati na vsega dve točki 1.11 minute pred koncem (76:74). Takrat sta odgovornost nase prevzela najstarejša in najizkušenejša igralca 30- ter 31-letna Mitko Sira-čevski ter Boštjan Rojko. Najprej je zadel Siračevski, po izgubljeni žogi gostov v napadu pa je bila storjena osebna napaka nad Roj-kom. Rušanom ni pomagala niti minuta odmora 38 sekund pred koncem tekme, saj je Rojko zadel oba prosta meta in s tem svoji ekipi zagotovil prvo zmago v novi sezoni. Novi trener Zlatko Mar-~i~ je bil zadovoljen z igro svojih varovancev: "Pomlajena ekipa je prikazala kolektivno, borbeno, organizirano igro v obrambi in napadu, tudi z nekaterimi nihanji v igri, kar je za prvo kolo razumljivo, saj je ekipa KK Ru{e izjemno izku{ena."
2. SKL MLADINCI -VZHOD 2
KK [marje pivovarna Lipnik - KK Ptuj 63:106 (21:27, 11:27, 21:34, 10:18)
KK PTUJ: For{tnari~, Stropnik, Nedeljko 1, Mar~i~ 20, Horvat 9, Holc 13, Kanli~ 25, Sajko 9, Kotnik 1, P Ferme, Brki~ 6, Bili~ 24.
1. SKL KADETI -VZHOD 1
KK Radenska - Creativ M. Sobota - KK Ptuj 83:77 (27:15, 17:22, 11:24, 28:16)
KK PTUJ: Klemen~i~, Rus 6, Bili~ 13, Mar~i~ 31, Fajt, Kramber-ger, Avgu{tin, Sajko 24, Kotnik 5, P. Ferme.
UG
Namizni tenis • 1. SNTL
Dva visoka (pričakovana) poraza
1. SNTL MOŠKI
REZULTATI 4. KROGA: Maribor Finea - Ptuj 6:0, Vesna - Moravske Toplice Sobota 1:6, Lisk Križe - Maxi Olimpija 6:1, Krka -Vegrad Velenje 6:3. Dvoboj LM-KO Lendava - Kema Puconci je bil odigran 27. oktobra.
1.	MORAVSKE TOPLICE 4 4 0 0 8
2.	MARIBOR FINEA 4 3 10 7
3.	KRKA	4 3 1 0 7
4.	KEMA PUCONCI 3 2 0 1 4
5.	LM-KO LENDAVA 3 12 0 4
6.	PTUJ	4 2 0 2 4
7.	LISK KRIŽE	4 10 3 2
8.	VEGRAD VELENJE 4 10 3 2
9.	MAXI OLIMPIJA 4 0 0 4 0
10.	VESNA	4 0 0 4 0
Maribor Finea - Ptuj 6:0
Namiznoteni{ki igralci iz Ptuja so gostovali v Mariboru pri ekipi državnih prvakov. Pri~akovanja niso bila velika, saj so njihovi tokratni nasprotniki kvalitetnej{i. Za njih pa nastopa tudi nekdanji ~lan ptujskega kluba Gregor Zafo{nik, ki je dosegel dve zmagi. Še najbližje vsaj eni to~ki je bil izku{eni Bojan
Foto: Daniio Kiajnsel<
NTK Ptuj (od leve): Danilo Piljak, Bojan Pavič in Urban Ovčar.
Pavi~, ki je minimalno izgubil proti enemu najbolj{ih slovenskih igralcev Gregorju Komcu. V preostalih dvobojih so bili doma~i premo~-ni.
Posamezni rezultati: Komac -Pavi~ 3:2, Škafar - Ov~ar 3:1, Zafo-{nik - Piljak 3:1, Škafar - Pavi~ 3:0, Komac - Piljak 3:0, Zafo{nik - Ov-~ar 3:1.
1. SNTL @ENSKE
REZULTATI 4. KROGA: Prevent
-	Ptuj 6:0, Merkur - .Arrigoni 6:0, Vesna - Iskra Avtoelektrika 1:6, Ka-juh Slovan - Istrabenz 2:6, Fužinar Interdiskont - Ilirija 0:6
1.	MERKUR	4	4	0	0	8
2.	ISKRA AVTOELEKTR.	4	4	0	0	8
3.	PREVENT PREVALJE	4	4	0	0	8
4.	ILIRIJA	4	2	0	2	4
5.	ISTRABENZ	4	2	0	2	4
6.	PTUJ	4	2	0	2	4
7.	FUŽINAR INTERDISK.	4	1	0	3	2
8.	ARRIGONI	4	1	0	3	2
9.	KAJU SLOVAN	4	0	0	4	0
10.	VESNA	4 0 0 4 0
PREVENT - PTUJ 6:0
Nekaj podobnega kot se je zgodilo mo{ki ekipi, so doživela tudi dekleta na gostovanju v Prevaljah, pri ekipi Preventa. Doma~inke so
slavile {e ~etrto zaporedno zmago.
Posamezni rezultati: Lukner
-	Mojsilovi~ 3:1, Purkat - Terbuc 3:0, Tomaži~ - Škudar 3:2, Purkat
-	Mojsilovi~ 3:0, Lukner - Škudar 3:1, Tomaži~ - Terbuc 3:1.
Danilo Klajn{ek
Rokomet • 1. B SRL, 2. SRL
1. B SRL MOŠKI
REZULTATI 5. KROGA: Gori-šnica - Dol TKI Hrastnik 38:33 (19:11), Dobova - Velika Nedelja 39:39 (16:23), Ribnica - MIP Gorica Leasing 33:28 (18:13), Mitol Sežana - Cerklje 31:25 (15:12), Slovan - Sevnica 25:19 (12:1o), Pekarna Grosuplje - Chio Kranj 33:27 (16:13)
1.	RIBNICA	5 5 0 0 10
2.	GORISNICA	5 4 10 9
3.	SLOVAN	5 4 10 9
4.	MIP GORICA LEAS. 5 2 12 5
5.	DOBOVA	5 2 12 5
6.	VELIKA NEDELJA 5 2 12 5
7.	DOL TKI HRASTNIK 5 2 12 5
8.	MITOL SE@ANA 5 2 0 3 4
9.	SEVNICA	5 2 0 3 4
10.	CERKLJE	5 10 4 2
11.	PEK. GROSUPLJE 5 1 0 4 2
12.	CHIO KRANJ 5 0 0 5 0
Dobova - Velika Nedelja 39:39 (16:23)
VELIKA NEDELJA: Kovacec, Me-sarec 3, Kukec 11 (4), Šterman, Šoštaric, Špindler, Planinc 5 (1), Kokol 6, Klemencic, Gotal 9, Vajda 1, Korpar, Munda, Kumer 4. Trener: Zdenko Sekelj
Že sam rezultat pove, da obe moštvi nista posvečali velike po-
zornosti igri v obrambi. Na koncu pa so Nedeljani tisti, ki lahko žalujejo za izgubljeno drugo točko.
V prvem polčasu so bivši 1.A ligaši proti novincu v ligi Dobovi vodili že z devetimi goli prednosti. Tudi do same končnice je kazalo, da bo zmaga odpotovala v Veliko Nedeljo, toda mladi domačini se s tem niso strinjali in so štiri sekunde pred koncem srečanja zadeli za pomembno točko.
UK
Gorišnica - Dol TKI Hrastnik 38:33 (19:17)
GORISNICA: Buzeti 1, Žuran 1, Lozinšek, Pisar 7, Miličič 1, Sapač 2, Valenko, I. Ivančič 2, Hrnjado-vič 9 (3), D. Ivančič 13 (3), Strbal, Firbas 2, Sok, Alič.
Rokometaši Gorišnice so dosegli še četrto zmago v tem prvenstvu, tokrat proti močni ekipi iz Hrastnika, za katere nastopa nekdanji kapetan Celja Pivovarne Laško Uroš Serbec ter ob njem še nekaj izkušenih rokometašev. Zato previdnost, na katero je opozarjal domači trener Ivan Hrupič, ni bila
Strelske novičke
MEDNARODNI TURNIR V LENDAVI
V	Lendavi je potekal močan tradicionalni strelski turnir z zračnim orožjem WALTHER OPEN. Poleg močne mednarodne konkurence so nastopili tudi strelci iz SD Kidričevo-Tenzor in SD Juršinci. V članski konkurenci je najboljšo slovensko uvrstitev 5. mesto dosegel Cvetko Ljubič, Boštjan Simo-nič pa je bil 7. (oba Kid-Tenzor). Prva mesta so zasedli madžarski tekmovalci, zmagal pa je Zoltan Papanitz, bronasti iz EP v Gyoru.
V	mladinski konkurenci je slavil Simon Simonič iz SD Juršinci.
KIDRIČANI ZELO DOBRI NA RŽKOVEM MEMORIÁLU
V	Gorenji vasi je potekal 11. Rž-kov memorial. Tekmovanja z zračno pištolo so se udeležili tudi
Mali nogomet
DMN LENART
A-liga
Rezultati 9. kola (organizator KMN Remos Vitomarci): ŠD Benedikt - ŠD Trnovska vas 4:5 (1:5), ŠD Vitomarci - DMNR Sandberg 5:6 (3:5), KMN Sv. Trojica - ZGD Slikopleskarstvo B. Gorican 2:8 (0:2), KMN Legija - KMN Cerkvenjak Gostišče pri Antonu ml. I 3:6 (1:2), KMN Famaik - Orfej 5:8 (2:5), KMN Remos - NK Žerjavci 2:4 (0:1).
1.	SLIK. GORICAN 9 8 0 1 24
2.	DMNR SANDBERG 9 7 0 2 21
3.	KMN SV TROJICA 9 6 0 3 18
4.	CERKV. PRI ANT. ml I 9 5 0 4 15
5.	KMN LEGIJA 9 5 0 4 15
6.	[D VITOMARCI 9 4 1 4 13
7.	[D BENEDIKT 9 4 0 5 12
8.	[D TRNOVSKA VAS 9 3 1 5 10
9.	NK @ERJAVCI 9 3 1 5 10
10.	ORFEJ	9 3 0 6 9
11.	KMN REMOS 9 2 1 6 7
12.	KMN FAMAIK(-3) 9 12 6 2 Naslednje, 10. kolo se igra 31. oktobra 2004 v Cerkvenjaku, organizator je ekipa KMN Cerkvenjak Gostišče pri Antonu ml. I.
B-liga
Rezultati 9. kola (organizator KMN
Zavrh Picerija Vinska trta Voli~ina): ŠD
Zavrh - KMN Sv. Ana ml. 5:6 (2:2), ŠD Za-vrh ml. - ŠD Selce 2:3 (1:1), Napoli Intelsat Pernica II - M-trgovina Lormanje 4:6 (1:3), KMN Bar Čuk - KMN RED BAT 2:4 (2:3), KMN Tornado - ŠD Lotus ml. 6:8 (3:3), Be-nehit - KMN Cerkvenjak Gostišče pri Antonu ml. II 3:8 (1:3), AGJ Lenari - Pernica veterani 5:1 (0:1), KMN Zavrh Picerija Vinska trta - KMN Sv. Trojica 11:3 (4:2).
1.	ZAVRH PIC. V. TRTA 9 9 0 0 27
2.	[D LOTUS ml. 9 8 0 1 24
3.	CERKV. PRI ANT.ml. II 9 6 1 2 19
4.	[D SELCE	9 6 0 3 18
5.	KMN BAR CUK 9 5 1 3 16
6.	M-TRG. LORMANJE 9 5 1 3 16
7.	AGJ LENART	9 5 0 4 15
8.	KMN RED BAT 9 5 0 4 15
9.	KMN SV ANA ml. 9 5 0 4 15
10.	[D ZAVRH	9 4 2 3 14
11.	PERNICA - VET 9 3 0 6 9
12.	KMN TORNADO 9 3 0 6 9
13.	NAP PERNICA II (-1) 9 2 16 6
14.	BENEHIT	9 2 0 7 6
15.	[D ZAVRH ml. 9 1 0 8 3
16.	SV. TROJICA ml. 9 0 0 9 0 Naslednje, 10. kolo se igra 30. oktobra
2004 v Lenartu, organizator je ekipa KMN BAR ČUK.
ZŠ
Planinski koti~ek
NOČNI POHOD NA DONAČKO GORO
V počastitev 5. občinskega praznika organizira PD Hajdina četrti nočni pohod na Donačko goro. Zbrali se bomo pred Občino Hajdina (na parkirišču pri cerkvi), v soboto, 6. 11. 2004, ob 15.30 uri. Vrnili se bomo ob cca. 24. uri. Oprema za sredogorje (obvezni so planinski čevlji, zraven pa še baterijska svetilka ali petrolejka). Dodatne informacije in prijave zbira g. Franc Hazimali (GSM 041 954 922) do zasedbe sedežev v avtobusu.
Vabljeni v prijetno okolje haloških gričev!
odveč. Se prej ko so se domači rokometaši zavedli, da so sploh na igrišču, so gostje že vodili s 6:1. Potrebno je bilo zaigrati bolje, predvsem v obrambi. To so Gori-šničani tudi naredili ter polagoma zmanjševali prednost gostov. V zadnjih petih minutah igre v prvem polčasu pa so si priigrali dva zadetka prednosti.
Drugi del tega srečanja je minil v vodstvu rokometašev Gorišnice s 4-5 zadetki in tako je bilo vse do 57. minute, ko so gostje prišli na zadetek zaostanka (34:33). Da ne bi prišli v kočljivi položaj in nervozno končnico, kjer je vse mogoče, so domačini prestavili v višjo prestavo, odvzeli štiri žoge Hras-tničanom in iz hitrih nasprotnih napadov višali vodstvo in s tem samo potrdili zasluženo zmago, ki jih ohranja na visokem drugem mestu prvenstvene razpredelnice
1.	B SRL, s točko zaostanka za lanskoletnim prvoligašem iz Ribnice.
Danilo Klajn{ek
2.	SRL - VZHOD
REZULTATI 4. KROGA: Drava - Črnomelj 23:29, Šmartno 99 -Arcont Radgona 29:21, Atom Krško - Radeče 39:2o, Klima Petek Maribor - Pomurje 39:26
1.	ATOM KRSKO
2.	ČRNOMELJ
3.	KLIMA PETEK MB
4.	ŠMARTNO 99
5.	POMURJE
6.	ARCONT RADGONA 4
7.	DRAVA	4
8.	RADEČE	4
0 0
0 3 0 3 0 3 0 4
Prireditvenik
vabimo @radio-tednik.si
tekmovalci SD Kidričevo-Tenzor, ki so s 1685 nastreljanimi krogi premagali vso konkurenco. Sledijo SD Olimpija 1669 in SD Kamnik 1655 krogov. Posamezno je slavil Boštjan Simonič s 665,2 na-streljanimi krogi. Odlično sta se uvrstila še preostala člana ekipe Kidričevo-Tenzor - Cveto Ljubič, ki je osvojil četrto mesto, in Simon Simonič, ki je bil deveti.
Strelci pričnejo z ligaškimi tekmami konec oktobra v Portorožu. V tej sezoni bodo strelci SD Kidričevo branili dvakratni naslov li-gaškega državnega prvaka in tudi letos veljajo za glavnega favorita v tem tekmovanju. Zraven ekipe Kidričevo-Tenzor bodo v 1. državni ligi nastopali še strelci okrepljene ekipe iz Ptuja in ekipa iz Juršincev, ki je tudi med vsemi ekipami najmlajša.
Skratka, obeta se zanimivo liga-ško prvenstvo z odličnimi strelci iz naše okolice, ki tudi predstavljajo okostje slovenske strelske reprezentance v disciplini s pištolo v vseh starostnih kategorijah.
Danilo Klajn{ek
III. DRŽAVNA LIGA
V	prvem kolu III. državne lige v streljanju z zračno pištolo se je ekipa SD Juršinci pomerila z ekipo SD VARSTROJ Lendava in zmagala z rezultatom 1513 : 1499 krogov. Za SD Juršinci so streljali: Simon Druzovič 522 krogov, Petra Simo-nič 514 krogov in Denis Grašič 477 krogov. Pri gostih je najboljši rezultat dosegel Duh (532 krogov).
V	istem tekmovanju sta se pomerili tudi ekipi SD Jezero Do-brovnik in SK Ptuj III. Boljši so bili domači strelci, ki so zmagali z rezultatom 1549:1506 krogov. Strelci SK Ptuj III pa so dosegli naslednje rezultate: Miran Koled-
Kegljanje
Prva zmaga deklet
2. SKL VZHOD - ŽENSKE
REZULTATI 3. KROGA: Radenska - Impol 6:2, Miroteks III. -Fužinar 8:0, Drava - Nafta 7:1, Šoštanj - Komcel 0:8
1.	MIROTEKS	3 2 0 1 4
2.	KOMCEL	3 2 0 1 4
3.	RADENSKA	3 2 0 1 4
4.	[O[TANJ	3 2 0 1 4
5.	NAFTA	3 2 0 1 4
6.	IMPOL	3 1 0 2 2
7.	DRAVA	3 1 0 2 2
8.	FUŽINAR	3 0 0 3 0
Tretji krog v 2. SKL - vzhod za ženske pa je bil srečen za ptujske kegljavke, ki so proti Nafti prišle do prve zmage v tem prvenstvu.
DRAVA - NAFTA 7:1 (2877:2728)
DRAVA: Fridl 497, Plajnšek 439, Kozoderc 491, Zorman 475, Kram-berger 484, Bombek 491.
RADENSKA - IMPOL 6:2 (3003: 2938)
IMPOL: Adamič 466, Koren 472, Lampreht 447, Veler 513, Kunčič 503, Pečovnik 537.
3. SKL VZHOD - MOSKI
REZULTATI 6. KROGA: Drava - Piramida 4:4, Fužinar - Krško 7:1, Konjice - Agroruše 5:3, Lokomotiva - Marles hiše 5:3, Interok-no - Impol 5:3
1.	DRAVA	6 5 1 0 11
2.	LOKOMOTIVA 6 4 0 2 8
3.	FUŽINAR
4.	KONJICE
5.	AGRORU[E
6.	INTEROKNO
7.	KR[KO
8.	IMPOL
9.	PIRAMIDA
10.	MARLES HI[E
0 3 0 3
1 4
0 5
Drava - Črnomelj 23:29 (8:15)
DRAVA: Klinc, Kelenc 1, Belšak, Predikaka, Skaza 3, Bračič 5, Šta-gar 4, Kotar 1, Mikolič 6, Mlakar 3 (3), Gonc. Trener M. Mešl.
Gostje so v prvem delu z napadalno igro iz minute v minuto razliko v zadetkih večali, saj ob slabi domači obrambi to ni bilo težko. Obetavnejše je bilo nadaljevanje, ko so domačini razliko omilili, žal pa nato ponovno popustili. Zapravljene žoge v napadih ter svojeglava in nedisciplinirana igra posameznikov je gostom dala priložnosti, da so do konca izkoristili svoje priložnosti ter zasluženo slavili. V 50. minuti sta sodnika zaradi nepotrebnega prekrška pokazala rdeči karton G. Bračiču, kar je tudi vplivali na nadaljnji potek igre. Skrajni čas je, da se vodstvo kluba sooči z dejanskim stanjem, saj z zdesetkano ekipo moški rokomet po dolgi tradiciji doživlja največjo krizo.
anc
nik, ki je novinec v 3. ligi, je dosegel 501 krog, Nik Gonc je dosegel 482 krogov ter Borut Sagadin, ki je dosegel 525 krogov. V naslednjem krogu strelci SK Ptuj III gostijo ekipo ŠSK COAL Petišovci.
Simeon Gonc
"FIRST" LIGA
V 1. krogu mednarodne "FIRST" lige v streljanju z zračno pištolo so se v Madžarskem Zalaegerszegu pomerile ekipe treh držav. Ekipno so prvo mesto zasedli domačini z rezultatom 1682, druga je bila ekipa SD Juršinci 1678, tretji pa so bili strelci SSK COAL iz Petišovcev s 1655 krogi. Posamezno je slavil Jozsef Hajdu (SSK COAL) 567 pred Simonom Simoničem (SD Juršin-ci) 566, tretje mesto pa je zasedel Nemeth Ferenc (PLE Zalaegerszeg) 566 krogov. Mirko Moleh je nas-treljal 560, Rok Pučko 552, Gregor Moleh 518 in Nina Pavlin 506 krogov (vsi SD Juršinci).
Četrtek, 28. oktober
16.00 OŠ Sela, prireditev ob dnevu šole 19.00 Kolnkišta Ptuj, Kvartopirski večer, turnir v taroku 20.00 SNG MB, Zaključek 39. Borštnikovega srečanja in podelitev nagrad, VelDvo
-	Animacija na Ptuju, delavnica "Priprava prireditve z Branko Beze-
ljak Glazer", dodatne informacije na telefon 749 34 60
Petek, 29. oktober
12.00 Mestna občina Ptuj, otvoritev razstave piranskega slikarja, kiparja
in grafičnega oblikovalca Maria L. Vilharja "Istrski pejsaži" 12.00 Videm, komemoracija ob dnevu mrtvih, ob spomeniku padlim v
NOB in v vojni za samostojno Slovenijo 18.00 Dom krajanov Skorba, proslava ob 20-letnici delovanja gledališke
skupine KD Skorba 19.00 Stara steklarska delavnica, Koncert indijske glasbe
Sobota, 30. oktober
15.00 gasilsko društvo Podlehnik, 8. dan gasilcev in srečanje veteranov 22.00 Kolnkišta Ptuj, Halloween house party
Nedelja, 31. oktober
21.00 Kolnkišta Ptuj, projekcija filma Obhajalci
Torek, 2. november
9.00 do 12.00 [portna dvorna Mladika, mali nogomet (od 9 do 14 let) in
otro{ki plesni vrtec, prijave na telefon 787 76 30 12.00 do 15.00 [portna dvorana Mladika, mali nogomet (od 15 do 18 let)
in otroški plesni vrtec, prijave na telefon 787 76 30 15.00 Videm, 10 dni martinovanja in dobre volje po halo{kih kleteh 18.00 {portna dvorana Mladika, filmski ve~er Trinajstletnici 19.30 SNG MB, Rihard III., za abonma Drama torek 6, 7, 8, 9, 10 in izven
Sreda, 3. november
9.00 do 12.00 [portna dvorana Mladika, ko{arka - trojke, otro{ki plesi od 6 do 9 let, prijave na telefon 787 76 30 12.00 do 15.00 [portna dvorana Mladika, ko{arka - trojke, hip-hop od 10
do 15 let, prijave na telefon 787 76 30 18.00 {portna dvorana Mladika, filmski ve~er Jaz pa tebi mamo 19.30 SNG MB, koncert orkestra Mariborske filharmonije, VelDvo 19.30 SNG MB, Rihard III., StaDvo, za abonmaje Drama 1, 2, 3, 4, 5 in izven
KAASS
Ponudba rabljenih vozil
Model	Letnik	Vrsto	Ceno
Nova Oclovia Elegance 1.9 TDI/77 kw	2004	Testno	4.600.000 SIT
Oclovia Elegance 1.9 TDI/66kw	2004	Testno	3.650.000 SIT
Fabia Classic Clever 1.2/47 kw	2004	Testno	2.320.000 SIT
Superb Comfort 2.5 TDIV6/114 kw	2002	Složbeno	4.300.000 SIT
Oclovia Elegance 1.9 TDI/81 kw	2001	Rabljeno	2.550.000 SIT
Oclovia Ski .9 TDI/66 kw	1998	Rflbliono	1.780.000 SIT
Felicia Combllx 1.3/50 kw	1998	Rabljeno	680.000 SIT
Felicia 1x1.9 diesel/47 kw	1998	Rabljeno	770.000 SIT
Fabia Classic 1.9 SDi/47 kw	2003	Rabljeno	2.060.000 SIT
Fobia Classic 1.9 SDI/47 kw	2003	Rabljeno	2.060.000 SIT
Renoull 5 Compas 1.1/34 kw	1992	Rcibl|6no	190.000 SIT
Peugeol4062.0HDikarovon	2000	Rabljeno	/
Na zalogi nova Fabia in Octavîa
KAASS Avto, Puhova ul. 12, tel.: 02 749 22 50
Šesti krog v 3. Slovenski moški kegljaški ligi - vzhodna skupina - bi bil skoraj usoden za vodeče moštvo na prvenstveni razpredelnici - Dravo iz Ptuja. V domačem srečanju proti do tega kroga zadnji Piramidi so pričakovali gladko zmago in z njo samo potrdili vode-čo pozicijo, vendar se je zasukalo vse drugače, predvsem pa ne po željah ptujskih kegljačev. Na koncu so se morali zadovoljiti samo s točko, ki pa jim bo mogoče v borbi za najvišje mesto še kako prav prišla. Še dobro, da so bili v skupnem seštevku kegljev boljši od svojih gostov ter tako rešili točko.
DRAVA - PIRAMIDA 4:4 (3112:3084)
DRAVA: Čeh 506, J. Podgoršek 560, Dremelj 561, Čuš 509, Kirbiš 506, M. Podgoršek 471.
INTEROKNO - IMPOL 5:3 (3178:3123)
IMPOL: Pečovnik 98, Šmarnjak 358, I. Kunčič 544, Kusič 493, S. Kunčič 566, Dobnikar 522.
Danilo Klajn{ek
Moč naših sanj
Prihranite...
www.honda-slo.com
Poraba - kombiniran način vožnje: 5,5 - 6,8 i/100 i(m. Emisija C02:126 -137 g/icm.

iZDePLSi
Mali oglasi tudi na spletnem portalu Izberi.si!
Male oglase sprejemamo v tajništvu družbe Radio-Tednik Ptuj, d.o.o.,
Raičeva ulica 6, ali telefonsko, v torek do 10. ure.
iUlale oglase lahko oddate na telefonski številki 02 749 34 10,
po faxu 02 749 34 35, ail po elektronski pošti justina.lali@radio-tednik.si.
^^	oglasi, označeni s to ikono,
^^	80 Objavljeni tudi na
spletnem mestu www.izberi.si, kjer si lahko ogledate tudi slike in daljši opis ogiaševanega predmeta aii storitve.
Mali oglasi
STORITVE
SVETUJEMO v finančnih zadevah, pomagamo pri urejanju vseh vrst kreditov ali leasingov. Ugodna obrestna mera, hitra realizacija, doba odpla~-evanja do 25 let. Urejanje odkupa terjatev samo za pravne osebe. Pokli~ite na GSM 041 672 449 ali po faksu 02 461 18 61. Zvezdana Hedžet, SVIT, s. p., Ruska ulica 6, 2000 Maribor.
ZELO UGODNA DOSTAVA premoga na dom. Prevozništvo Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik, tel. 041 279-187.
ROMAN ZEMLJARiČ, s.p., Do-rnava 59, GSM: 031 851-324: eiektroinštaiacije, meritve elek-tri~nih inštalacij, meritve strelovodov, montaža in servis domofonov ter eiektri~ne kiju~-avnice, menjava starih varovalk z avtomatskimi.
ri
MIZARSKE STORITVE Benjamin Zemijari~, s. p., Stojnci 140, 2281 Markovci, tel. 02 788 81 56, GSM 041 342 154. Nudimo montaže, predelave, izdelave vseh vrst mizarskih storitev. Izvajamo tudi su-homontažne sisteme Knauf in Rigips (predelne stene, mansarde ...).
Û
Sedaj je pravi ~as za tesnjenje oken in vrat s trajnoeiasti~nimi silikonskimi tesnili. Do 20 % prihranka pri kurjavi, toplotna, zvo~na in protiprašna izolacija. Tel. 02 777 24 20, GSM 621 594. Hišni servis Stinnig Tomaž Šerbec s.p., Brstje 5/b, 2250 Ptuj.
□
RABLJENI RAČUNALNIKI iN MONITORJI: Pentium III 600 MHz, 128 MB RAM, 6.4 GB HDD. 33.000 SIT. Kreit d. o. o., Trstenjakova 9 (nad Lekarno), Ptuj. Tel.: 02/ 748-15-93.
ASFALTIRANJE,TLAKOVANJE dvorišč in parkirišč, nizka gradbena in zemeljska dela. Ibrahim Hasanagič, s. p., Jadranska ul. 18, 2250 Ptuj, tel. 041 726-406.
H
VODENJE POSLOVNIH KNJIG, s. p., pravne osebe in društva. Tel. 02/771-10-86, 041-647-196. Lidija Vurcer, s. p., Orešje 21, Ptuj.
ODKUP IN PRODAJA vseh vrst delnic, preknjižbe, dedovanje, informacije, posredništvo. CEKIN, d. o. o., Osojnikova c. 3, Ptuj (BRH GBD, d.d.), tel. 02/748-14-56.
FRIZERSTVO BRIGITA, prameni na sto na~inov, nova volumenska trajna (Lóreal, TI-GI, WELLA), modna striženja, podaljševanje las. Brigita Pušnik, s. p., Osoj-nikova 3, Ptuj, tel. 776-45-61, 779-22-61.
BETONSKI ZIDAKI širine 12, 20, 25 in 30 v jesenski akciji. Cementninar-stvo Bruno Surbek, s. p., Bistriška c. 30, 2329 Poljčane. Tel. 02/80 25-303.
UGODNA PRODAJA: stenski opaž, 12, 16, 20 mm, ladijski pod, brune, rezani les, možna dostava. Informacije 03 752 12 00, GSM 041 647-234, les@siol.net, TIN LES, d. o. o., Stranj_
OPRAVLJAMO KNJIGOVODSKO-RAČUNOVODSKE STORITVE, kompletno kadrovsko poslovanje, priglasitve, registracije, za s. p., d. o. o. in društva, strokovno in po konkurenčnih cenah. Odpiramo novo poslovalnico v Ptuju in pokrivamo območje Maribora, Ptuja, Vidma, Leskovca in Belavška. Po dokumentacijo pridemo sami oz. po dogovoru! Andjelka Farič, s. p., Roberta Kukovca 20 a, 2103 Maribor, tel. 02/33-25-809 GSM 041 333-551.
POPRAVILO TV-, video-, radioa-paratov. Servisiranje PC računalnikov-v. Servis GSM-aparatov. Storitve na domu. Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56/b, tel. 755-49-61, GSM 041 631-571.
PVC OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj -UGODNO. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, GSM 041 250-933.
32 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vitomarci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se. Tel. 757-51-51, GSM 031 383-356; www.pleskarstvo-bezjak.si.
ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. GSM: 041 676-971, Prevozništvo Vladimir Petek, s. p., Sovretova pot 42, Ptuj.
DELO
PO ZELO UGODNIH CENAH odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa tudi na panjih. Aleksander Šketa, s. p., Irje 3 d, Rogaška Slatina. Ostale informacije dobite na telefon 041 326 006.
PRODAM BREJO telico v četrtem mesecu. Tel. 031 706-866._
PRODAM KORUZO z njive v Zamu-šanih. Tel. 719-24-48._
KUPIM belo mešano grozdje, okrog 1000 kg. Tel. 041 261-676._
GOSI domače reje prodam. Tel. 040 729-549._
KUPIM BIKCE IN TELIČKE simen-talce od 120 kg dalje. Tel. 031 443-117.
PRODAJAMO jabolka za ozimnico, Sadjarstvo Ber, Kočice 38, tel. 769-26-91, možna dostava na dom.
ŽREBIČKO HAFLINGER in visoko brejo telico prodam. Tel. 041 650-392._
MOTOKULTIVATOR acme motor s koso, obračalnikom, snežno desko in prikolico prodam. Tel. 031 241-145 ali 755-57-21._
TELIČKO simentalko in dva črno-bela bikca prodam. Tel. 051 345-549.
PRODAM KOLERABO, svinjsko peso in okroglo repo, lahko za ribanje ali zajce. Muretinci 5, tel. 740 86 02.
NEPREMIČNINE
BELA TEHNIKA
ZAPOSLIMO dekle za strežbo v gostinskem lokalu. Kava bar 2000, Ziberi Sait, s. p., Vodnikova 2, Ptuj, telefon 031 200 377._
PODJETJE z INOX proizvodnjo išče poslovnega partnerja iz okolice Ptuja. Pogoj, vsaj 250 m2 svojih prostorov. Informacije na telefon 041 627 105. Beam - trgovsko in storitveno podjetje, d. o. o., Lesjakova ulica 8, Maribor.
KMETIJSTVO
MLADO kravo prodam ali menjam za bikca. Tel. 041 825 057._
BUKOVA drva prodam. Tel. 769-16-11 ali 031 885-154._
KUPIM bikce simentalce in neplodno kravo. Tel. 041 263-537._
ODKUPUJEMO hlodovino - bukev, javor, češnja, oreh, hrast. Možen odkup lesa na panju oz. po dogovoru. Plačilo takoj oz. tudi po dogovoru. Telefon 02 769 15 91 ali GSM 041 610-210. Vlado Medved, s. p., Dobrina 63, Žetale._
PRODAM TRAKTOR IMT 533, farmal 320, nakladalko, pluge, brane, predsetvenik in voz platonar. Tel. 751-03-81.
PRODAM KORUZO na rasti 2 ha (lahko v storžih ali zrnju) na relaciji Tržec-Popovci. Tel. 051 242-199, od 18. do 19. ure.
PRODAM bukova drva z dostavo. Tel. 031 532-785._
KOKOŠI ENO LETO v nesnosti lahko kupite vsak dan po 200 SIT/kos pri Baumanovih, Župečja vas 48 a, tel. 790-03 51._
PRODAM VARAŽDINSKO zelje in repo za kisanje. Tel. 041 490-468.
PRODAM KONJA, kastrat, letnik 2001, rjave barve, primeren za jahanje in šport. Tel. 041 598-755, Ivan.
PRODAM telico simentalko, brejo osem mesecev, Tel. 757-01-71.
PRODAM koruzo v storžih. Tel. 040 571-404.
*AKCiJA*AKCiJA*AKCiJA*AK-CIJA* TRGOVINA ELEKTRO-PARTNER Vida PERNARČiČ s.p., Cankarjeva ui. 5 (enosmerna ulica mimo restavracije »RiBiČ« proti KiNU PTUJ), Ptuj, telefon: 02/77940-51 vam nudi možnost nakupa malih in velikih gospodinjskih aparatov (GORENJE, CANDY ELEKTROLUX, ZANUSSi, BOSCH, MiELE, SIEMENS, ARISTON, INDESIT, BLANCO, FOSTER, KONČAR, NA-
RDi, LiEBHERR.........) in akustike
(MATRIX, SONY PRESTiGiO) NA 3, 6,12 in 18 OBROKOV (na trajnik) preko GA d.d., Ljubljana. akcija od 5. 10 do 5. 11. 2004 oz. do razprodaje zalog. Na gotovino še dodatni popusti. VSE FORMALNOSTI UREDITE NA ENEM MESTU SAMO NA CANKARJEVI ULiCi 5. Nudimo tudi kvalitetno in ugodno fotokopiranje (enostransko A 4 - 7,00 SiT, obojestransko A 4 - 12,00 SiT, vezava - 170,00 SiT OBIŠČITE NAS!
sinus
Trstenjakova ulica 5, Ruj
^ 02 7777 777
info@sirius-nep.si
Prodamo hiše v Ptuju: ID 27, 96 m2 (L 1948), cena 8,6 mio; ID202, 73 m2 (L 2002), cena 25 mio; ID162, 128 m2 (L 1970), cena 35 mio; ID230, 101 m2 (L 1977), cena 13,2 mio; ID243, 165 m2 (L 1994), cena 28 mio; zazidalne parcele v Ptuju: ID104, 600 m2 3,5 mio; ID106, 950 m2, 4,7 mio; ID142, 803m2, 5.000 SIT/m2; Informacije na 777 77 77, SIRIUS NEP d.d., Trstenja-kova 5, Ptuj_
V PTUJU ODDAM v najem 120 m2 (možno 2 x 60) poslovnih prostorov, primerni za pisarno, storitveno dejavnost ali predstavništvo. Tel. 745-26-51._
DVOETAŽNI poslovni prostor v Dominu centru oddam v najem. Tel. 041 345-661._
TRGOVSKI LOKAL na Trstenjakovi ul. (trgovina Unlimited), 37 m2, oddam za 12 EUR/m2 neto. Informacije na 031 364-329 (po 16. uri)._
PTUJ, Ulica Jožefe Lackove, prodam gradbeno parcelo z urejeno cesto, elektriko in vodo. Tel. 746 74 21, GSM 031 676 339, po 20. uri, cena po dogovoru.
HIŠO vzamem v najem, kupim manjšo hišo in parcelo. Tel. 051 413 354._
PRODAM gradbene parcele na Vur-berku. Tel. 681 07 21, 041 339 872.
IN S A^ nepremičnine
info: EUROPARK Maribor
PRODAMO GARSONJERO (31,50 m2 IN 2-SOBNO STANOV. (62,85 m2) V LENARTU, novogradnja, vsi priključki, parklriiče pre blokom, vsi priključki, urejena lokacija; CENA: 228.000,00 SIT/m2 (950 EUR/m2)
tei.: 33 15 800 041/617 169
W-W w. ■ n s. ^ . 5 ■
INSA d.o.o.. Mariborska cesta 40. âantilj v SI. Goricah
DOM STANOVANJE
V	NAJEM oddam komfortno delno opremljeno enosobno stanovanje. Inf. po tel. 02/ 751 01 11 ali 031 320 616, po 16. uri.
V	NAJEM DAM trisobno stanovanje v Kicarju, ogrevano, centralna kurjava. Inf. na tel. 041 487-917._
ŠTIRIČLANSKA družina vzame v najem hišo na Ptuju ali v okolici. Tel. 041 441-655._
UPOKOJENEC IŠČE enoinpolsobno opremljeno stanovanje v okolici Ptuja. Tel. 041 409-640._
V	NAJEM ODDAM enoinpolsobno stanovanje, opremljeno, v Ptuju. Tel. 041 721 811.
MOTORNA VOZILA
PRODAM ŠKODO 120 LS, letnik 1980. Prevoženih ima 57.000 km, reg. do 09/2005. Tel.: 02 781-08-21.
PRODAM KOMBI C 25 diesel, forgun, povišan, dobro ohranjen, letnik 1991, tel. 041 735-495._
PRODAM CLIO 1,2, letnik 96, tri vrata. Tel. 041 331-138._
PRODAM KAWASAKI ER 5 Twister, 500 ccm, 50 KS, prva registracija 2000, 8.500 km, servisiran, nosilec za kovček, cena 670.000 SIT. Tel. 031 676 339 in 746 74 21, po 20. uri.
RAZNO
KUPIM STARINE: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj! Tel. 041 897-675 ali 779-50-10.
RABLJENA vratna krila, notranja in zunanja, prodam. Tel. 041 953-943.
PRODAM dve leti staro spalnico. Fani Marinič, Ulica 5. prekomorske 7, Ptuj. Tel. 778 75 01.
Želite mali oglasi
tudi na spletnem portalu

Naročnikom Štajerskega tednika nudimo 20% popusti
Na Ptuju in v Ormožu v decembru odpiramo novi POlVIARANČI.
Pridružite se nam, če:

-	imate ustrezno izobrazbo,
-	imate smisel in veselje za delo v gostinstvu,
-	vas veseli delo v urejenem dnevnem gostinskem lokalu,
-	ste komunikativni, urejeni, vestni in pošteni.
Uspešnemu kolektivu se lahko pridružite z rednim delovnim razmerjem za določen čas ali z delom preko študentskega servisa.
Pisne vloge z življenjepisom pošljite v osmih dneh po objavi na naslov PETLJA d.o.o.. Ob Dravi 3 a, 2250 Ptuj, s pripisom POMARANČA BAR.
Jlt
02/22 80110
Maribor, Raziagova 24
-	plo^ l»l<o|nl|^ I---
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, l\/l. Gubca 49, ordinira vsai< dan po dogovoru. Vse informacije po s. 0038549 372-605
ZOBOZDRAVNIK - ZASEBNIK dr. ZVONKO NOTESBERG
Trajanova 1, Ruj (ob Mariborski c.) tel.: 02 780 67 10
Možnost plačila na obroke, gotovinski popust in popust za upokojence
izhePLSi
NUMERO UNO
Robert Kukovec s.p., Mlinska ul. 22, Maribor
ALI IŠČETE UGODNI KREDIT ?
Nudimo vam ugodne gotovinske. ter avtomobilske kredite do 6 let. Možnost obremenitve os. dohodka do polovice, star kredit ni ovira. Pridemo tudi na dom. Tel.: 02/252-48-26, 041 750-560.
Strojne estrihe: 041 646 292 strojne omete: 041 343 906
izdelujemo kvalitetno in ugodno.
Izdelava betonskih tlakov In estrihov Pero Popovic, s.p., Gajevci 26 a, 2272 Gori{nica
vedeževanje, mnenja, realnost ro.ert090 44 33
astrologija, regresija, bioterapija, odprava biolcad 041 404935

1
ARNUS
Proizvodnja in storitve: PVC OKN^ VRATA, ROLETE, ŽALUZIJE, POLKNE, KOMARNIKI ROLO, PVC OGRAJE vei vrst
IvanArnuŠ8.p.
Povodňová ul. 3,2251 (Ob Mariborski c.) Tel.: 02/783^0-81, Gsm: 041/390-576
Vsak četrtek ob 20.00 uri
POSlCOČNIHr
7


7. ZAPEUiVKE - Odidenlolo ti Je
6. Ans. ZREŠKA POMLAD - Če je prazen dom
5. Ans. POGUiVI - Solza v tvojih očeii
4. Ans. BRATOV SU\TINEK - Zvonovi pojo
3. Ans. UNIKAT - Smo glulii za sočloveka
2. Ans. SPEV - Klic ruševca
1. Ans. IVI. KOČEVARJA - Slakom za 40 let glasbe
1.	IGOR IN ZLATI ZVOKI - Kavboj Joe
2.	SLAPOVI - Polk'n Roll
3.	RUDI ŠANTL - Pesem za mamo
4.	WERNER - Ženska si
5.	KORADO - Lepi in debeli
6.	HELENA BLAGNE - Jočem jaz jočeš ti
7.	VIKTORIJA - Hej vsaj poljub ml daj
Poskočnih 7
Veličastnih 7
Glasujem za: _
Ime In priimek:
Glasujem za: _ Naslov:_
B nulov: MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 318, 2250 Ptuj
Nagrado prejme: FRANC PERNEK Slomškova 20 2250 muj

Orfejčkove
SMS glasbene ±el|e:
041/818-666
iZDePLSi
izberi.si - Vseslovenski portai maiili oglasov
Odslej lahko na spletu oddate svoj mali oglas za sedem slovenskih^ časopisov, pregledujete tam objavljeno ponudbo, prebrskate rumene strani, ter pustite, da vas presenetijo najnovejši kadrovski oglasi. Brskanje po maiili oglasih še nikoli nI bilo tako udobno.
SODELUJEJO:
DELO
Novice
g»*" VESTNIK

CSLAS
Radko Kekec, s.p.
Nova vas pri Ruju 76a, 2250 Ruj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI KREDITI IN LEASINGU
Prodaja vozil
Znamka	Letnik	Cena	
OPEL VECTRA 2,0 DI	1999	1,520.000	BELA
PEUGEOT 306 1,4 SR	1995	590.000	KOV ZFI,ENA
VOLKSWAGEN POLO 1,0	1999	1.150.000	VIJOLA
RENALET (MO 1,2 BEBOP	1996	610.000	RDEČA
RENAULT R19 1,4 LIMITEU	1996	540.000	RDEČA
HYUNDAI œUPE 1,6	1999	1.290.000	RDEČA
OPEL CORSA 1,0 12V	1998	870.000	BELA
SUZUKI SWM' 1,0	2000	790.000	ZF1,FNA
RENAULT RSnVE	1994	320.000	BELA
HYUNDAI LANTRA 1,6 GLSI	1995	390.000	BELA
MERCEDES BENZ C 180 CLASSIC	1996	1.620.000	KOV ČRNA
DAEWOO NUBIRA 1,6	1999	960.000	KOV MODRA
ŠK0DA0CTAVIASLX1,8T	1999	1.750.000	KOV ČRNA
ALE\ ROMEO 156 1,6 TS	1998	1.540.000	KOV SIVA
SEAT AROSA 1,0	1997	730.000	KOV /FIENA
ŠKODA EABIA 1,4 CLASSIC	2001	1.290.000	RUMENA
CITROEN XSARA 1,41	1999	1.460.000	KOV ZFIENA
BMW523ITOURBÍG	1999	2,820.000	MODRA
DAEWOO MATIZ S	1998	580.000	KOV MODRA
FORD FOCUS 1,4	1999	1.460.000	KOV SREBRNA
CITROEN SAXOn 1,1 i X	2001	1.090.000	VIŠNJA
PEUGEOT 406 1,8 16V	1998	1.480.000	KOV THENA
PROTON 415 GLSI	1996	470.000	KOV MODRA
ŠKODA FEUCIA 1,6 LXI	2000	750.000	BELA
HASEPHIAl.S	2000	1.170.000	KOV PEŠČENA
FIAT PUNTO 55 S	1998	730.000	KOV ZEIENA
ROVER 416 SI	1996	990.000	KOVVĚNJA
OPEL ASTRA 1,4 ECO	1997	780.000	RDEČA
RENAUET MEGANE 1,6 16V ALIZE	2000	1.660.000	BELA
FORD FIESTA 1,3	1997	690.000	BELA
FORD FIESTA 1,3	2001	1.135.000	TEMNO MODRA
FIAT STILO 2,4 ABAKTH	2002	3.380.000	RDEČA
Avtocenter Šerbinek
Zagrebška c. 85, Maribor, tel.:02/45-035-56, www.avtocenter-serbinek.si
ima odlična rabljena vozila
Zagotavljamo
-	garancijo na določena vozila iz naše zaloge
-	brezhibnost (vozila so tehnično pregledana)
-	strokovnost in vzdrževanje po nakupu
-	pošteno ceno
Ponujamo
-	več kot 150 vozil na zalogi (za vsakogar nekaj)
-	veliko izbiro dizelskih vozil iz EU -odlične pogoje ob nakupu dodatne opreme
Pomagamo
-	pri ureditvi financiranja (kredit ali leasing)
Navajamo samo nekaj vozil iz naše zaloge. Za ogled vseh drugih vas vabimo v naš salon vozil ali na www.avtocenter-serbinek.si.
Oprema
Letnik Cena
FIATUN01,0 FORD FIESTA 1,3 FORD ESCORT 1,6 HYUNDAI ACCENT 1,3 HYUNDAI LANTRA 1,6 GLSI16V KIA PRIDE WAGON 1,31 IVIAZDAXEDOS61,6l OPEL ASTRA 2,0 DIESEL PEUGEOT 306 1,6 I PROTON PERSONA 313 RENAULT CLIO 1,5 DIESEL RENAULT CLIO 1,4 RT ŠKODA OCTAVIACOMB11,8 VW POLO CLASSIC 1,6 VW GOLF 1,9 DCL FORD GALAXY TD1115 5S
1.LASI,KB,RA	1999	760.000
AB,1.LAST,RA	2001	1.049.000 RA,TS,KB	1994	529.000 1. LAST, SV, CZ, 2AB, KLIMA	2001	1.390.000 CZ, 4XES, SV, RA,1. LAST	1995	590.000 RA, ES, EL. ANT	1999	899.000 4XES, EO, AC, SV, ES, CZ	1999	1.790.000 VSAOPREIMA	2000	1.990.000 DCZ, ES, SV, AC, RA	1999	1.450.000 SV,KB,DCZ,ES	1998	699.000 DCZ, ES, SV, RA, IVIE	2002	1.890.000 DCZ, ES, EO, SV, RA, KB	1997	899.000
AC.AVT,ALU,AB,CZ,ES,ABS	1999	1.790.000 SV,EPS,CZ,RA	1996	860.000 SV,ES,RA,2XAB	1997	1.250.000 AC.ABS, EL.PAK,CD_2001	3.790.000
PRODAJA KURILNEGA OUA
Telefon: 02 754 00 66
GSM; 04IS57SS3
EKOLOŠKO
KURILNO OLJE
INDCMn d.o.o. 02/681 80 02
IZREDNA PONUDBA
ROČNEGA ELEKTRIČNEGA ORODJA V AAetalki Ptuj
Iskra ERO #BlACKSLDECKEn
AJ^dpJíy c^íiB ;JcJ Í\O\O63Í]3 íifíílú^
Od 5 d010 % POPUSTA
pro L
ilo 20 % POP'
m BRANO za dviganje t^ih verižno dvigola în škripci
Metalka Trgovina d. d.
Prodajni center Ptuj Rogoznišl<a 7, tel: 02/749 18 00
METMKA' TRGOVINA

Rabljena vozila
tip	letnik cena		OBUUBA KUPCU:
			
CITROEN C3 1,4 5V	2003	2.290.000	- Brezplačen
CLIO AIR 1,2/16V	2002	1.890.000	preizicus
CLIO BILA BONG 1,5/66	2003	2.140.000	- 105 toei<
CLIO BILA B0N6 1,2/16V	2003	1.950.000	l(ontrole
DAEWOO NEXIA 1,5	1998	530.000	na vozilu
OPEL SINATRA 2,2, 7 SED.	1997	1.340.000	- Teiinična
R LAGUNA 1,8 DEDI.	1998	1.560.000	kontrola
R LAGUNA INIT. 3,0 AVT.	2001	3.580.000	po 2000
R IVIEGANE EXPR. 1,6/1 SV	2003	2.950.000	prevoženili
RENAULT THALIA 1,4RT	2001	1.200.000	kilometriii
VOLKSWAGEN GOLF	2001	2.060.000	- Pomoč na cesti,
VW POLO VARIANT 1,6	1998	1.550.000	vleka ali popravilo
Testna vozila			- 3 mesečna
			teiinična
			
R LAGUNA 2,0T PRIVILEGE	2003 4.600.000		garancija
R ESPACE INIT. AVT. 3,0 DCI	2004 9.280.000		(za določena vozila)
CLIO DINAMIOUE CONF. 1,2	2004 2.220.000		
RKIMAUI.T
Ptuj, Ormoška cesta 23; teL: 02/749 35 48; www.petovia-avto.si
CENTRALNA KURJAVA VODOVOD
do 10 % popusta na cene materiala in storitev Strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci tel. 743 60 23 GSM 041 730 857.

izDePi.si
IZDELAVAšTROPUTl l M l(lll()\
KJKMDestrU^
IZBERITE KAKOVOST! 031/349-343
mil iiirni air ii'
Ga)eYcl6/a,2272
POHI
SPUHUA79A, 2250 Ptuj, Tel.: 02/ 775 41 01, Faks: 02/ 775 41 05
OBLIKOVANJE - NAPISI - TISK - INTERNET ««NOVO NA STAREM MESTUIf'
Q
vwvw.alinea-clz.si 021 743 02 10; 041 553 307
www.tednlk.sl
GOTOVINSKA POSOJILA
po najnižji obrestni meri -poídiřite in preverite
tel.: 02/22-82 335 Garancija: pokojnina, plaCa, kartice...
Mensa d.o.o., Cankaijeva 21, Maribor
Nova Rina že v prodaji!
PONUDBA
RAllUEiMII
VOZIL
Znomko
FIAT PUNTO 1,2 SX RENAULT KANGOO 1,4 E RT CITROEN XSARA 2,0 H DIKAR ŠKODA FABIA COMB11,9 TDI FIAT STILO 1,9 JTD OPEL ASTRA 1,7 DTI VOLVO 40 1,9 TDI CITROEN XSARA PICASSO RENAULT LAGUNA KAR. 1,6 OPEL CORSA 1,7 DTI OPEL VECTRA 2,0 DTI KAR. FIAT BRAVA 1,9 TD FIAT MULTIPLA 1,6 VW PASAT 1,9 TDI VARIAN RENAULT LAGUNA 1,9 DCI
lllllPrstec
Avto Prsfec d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj Tel.: 02 782 30 01, fax: 02 780 59 10
Opremo Letnik Ceno
sv SERVO KLIMA KLIMA 1. LASTNIK KLIMA KLIMA KLIMA KLIMA KLIMA KLIMA KLIMA KLIMA KLIMA NAVIGACIJA
2001
1998 2001 2001 2002 2001 2001 2002 2001 2001 2001 2000 2002
1999 2001
1.290.000 1.040.000 2.390.000 2.290.000 2.850.000 2.260.000 2.760.000 2.990.000 2.890.000 1.740.000 2.490.000 1.590.000 2.290.000 2.290.000 3.290.000
Nil ZALOGI VSI MODCLI FIAT! Sloro zo novo - sloro zo sloro!
Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, odšel si tiho, brez slovesa tja, kjer ni trpljenja, ne gorja.
V SPOMIN Alenu
Od prijateljev: Ina, Katja, Anja, Saška, Sabina, Simona, Gregor, Simon, Franjo, Marko T., Marko P., Borut, Miran, Ale{, David, Andrej, Denis, Bojan, Aleš, Marjanca, Teja, Simon, Damir, Tea.
KURILNO OUE
NA VEC OBROKOV
Dovolite, do prijetno ogrejemo
041 643 890
Vsi bomo enkrat zaspali, v miru po~ivali vsi, delo za vselej kon~ali, v hišo o~etovo {li.
(bl. A. M. Slomšek)
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega
Janeza Krambergerja
IZ PODVINCEV 99
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste z nami delili bole~ino in nam kakorkoli pomagali, darovali cvetje, sve~e in za svete ma{e, nam pa ustno ali pisno izrazili sožalje ter ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Hvala vsem duhovnikom za opravljen obred in darovano sveto mašo, govorniku za lepe misli o njem ob zadnjem slovesu, pevcem za odpete žalostinke in pogrebni službi Komunalnega podjetja Ptuj za opravljene storitve.
Zahvala tudi zdravnikom in ostalemu zdravstvenemu osebju kirurškega oddelka in oddelka za intenzivno nego Bolnišnice Ptuj za pomo~ med njegovo boleznijo.
@alujo~i: vsi, ki smo te imeli radi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi očeta in pomoči s strani podjetja Boxmark se zahvaljujem gospodu direktorju Boxmarka Kidri~evo Bojanu Vaudi, {efici Zofiji [egula, mojstricama Darinki Vindi{ in [tefki Ozmec ter sindikatu in vsem ostalim sodelavkam in sodelavcem.
Hvala vsem, ki ste mi stali ob strani ter darovali cvetje, sveče in finančno pomoč.
Žalujoča Nada Klajnšek
Mirno si prišel, tiho si odšel.
V SPOMIN Martinu Čusu
IZ DORNAVE 12
Minilo je leto tihe žalosti, 26. oktober, ko te ni več med nami.
Hvala vsem, ki z nepozabnimi spomini postojite ob njegovem grobu in prižigate svečke večnega miru.
Žalujoči: vsi njegovi
Skromno si živela, v življenju mnogo pretrpela. Nihče ne ve, kaj si si takrat želela. Tam zdaj mirno spiš, a v naših srcih še živiš.
SPOMIN
30. oktobra minevata dve leti, odkar nas je zapustila draga žena, mama in babica
Marija Pintaric
roj. Kostanjevec
IZ GRADIŠČ 27
1925 - 2002
Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu.
Tvoji najdražji
Že leto dni v grobu spiš, a v naših srcih še živiš, povsod si z nami v mislih ti, saj solza, žalost, bolečina te zbudila ni. Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč je in čaka te.
V SPOMIN Francki Petrovič
IZ ZG. PRISTAVE 25
Tiha žalost spremlja spomin na 31. oktober 2004, ko smo z bolečino v srcu onemeli in spoznali, da smo za zmeraj izgubili mamo, hčerko, sestro, svakinjo in teto.
Vsi tvoji
Nikoli več sonce te ne zbudi, nikoli več, konec je vseh skrbi! Kjerkoli si, naj angel čuva te! Kjerkoli si,
nate bomo mislili vsi!
(F. Nova)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi na{ega dragega moža, očeta in dedija
Jožeta Maroha
IZ TRŽCA 48
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, sveče in za svete ma{e, nam pa izrazili pisna in ustna sožalja. Hvala vsem, ki ste mu kakorkoli pomagali v času bolezni, nam pa stali ob strani v teh težkih, žalostnih dneh. Vsem {e enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: njegovi najdražji
Za vse, prav vse tisočkrat ti hvala!
Nihče ne ve, kako prazno je		Že šestdeset let v grobu spita,
in kako boli,		a v naših srcih še živita,
ko te med nami ni.		povsod sta z nami v srcih,
		saj solza, žalost, bolečina zbudila vaju ni.
SPOMIN		SPOMIN
		12. 7. 2004 je minilo 60 let, odkar si nas zapustila, na{a naj-
[tiri leta minevajo, kar nas je zapustila na{a draga hčerka,		dražja
sestra, teta in botra		Terezija Drevensek
Ivanka Obran		SPOMIN
MARKOVCI 29		11. 11. 2004 je minilo 60 let, ko nas je od roparske krogle
Vsi tvoji, ki te imamo radi		zadet v srce zapustil na{ najdražji
		Janez Drevensek
Leta minevajo, ostaja praznina ...
SPOMIN
Antona Krajnca - Tončija
1953 - 1999
Kar ne boli, ni življenje, kar ne mine, ni sreča, spomini pa so večna ovira na poti pozabe.
Z ljubeznijo in hvaležnostjo se ga spominjamo vsi, ki ga neizmerno pogrešamo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega atija, dedka, tasta, brata in svaka
Ignaca Potrča
IZ JANE@OVSKEGA VRHA 15 b
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje ter darovane sveče, cvetje in svete ma{e, pogrebnemu podjetju Jančič iz Lenarta, g. župniku, govornikoma, pevcem za odpete žalostinke.
Žalujoči: Dragica, hčerka Sabina z Robijem, vnuka David in Roman ter brata in sestre
Še včasih na dvorišču tvoj korak in glas se sliši,
a to le naše tihe želje so in sanje, ker tebe ni in to boli, saj že leto dni tišina in praznina vlada v hiši.
SPOMIN Denis Janžekovič
IZ PRERADA 43 A
1985 - 2003
15. oktobra je minilo leto dni žalosti, odkar smo te izgubili, dragi Denis. Težko te je bilo izgubiti za vedno, {e težje se je naučiti živeti brez tebe.
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem mnogo preranem grobu in mu prižigate svečke in z lepo mislijo počastite spomin nanj.
Žalujoči: mama, ata, sestra in ostalo sorodstvo
IZ SP. LESKOVCA
Hvala vsem, ki postojite ob njunih grobovih, prina{ate cvetje in sveče ter ju ohranjate v lepem spominu.
Hčerka, sinovi in ostalo sorodstvo
Čas hiti in celi rane, a zaceli jih nikdar, v prsih skrita bolečina srce razjeda dan na dan.
SPOMIN Franc Golob
IZ VELIKE NEDELJE 2/d
31. 10. 2003 - 31. 10. 2004
Pot nas vodi tja, kjer njegov prerani grob le rože zdaj krasijo in svečke mu v spomin gorijo.
Tvoji: žena Lizika, hčerka Tatjana z možem Davorinom ter vnuka Tadej in Nina
ZAHVALA
Ne moremo dojeti resnice, da nas je za vedno zapustila draga žena in mama
Majda Hrnčič
IZ loper[ic pri ormo@u
Zdi se nam, kot da so to le moreče sanje, ki bodo z novim jutrom izginile. Ko pride novo jutro, se zavemo, da to niso bile le moreče sanje, da je to resnica, ki tako zelo boli. Ob boleči izgubi drage žene in mame se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje in nam kakorkoli pomagali. Hvala vsem za darovano cvetje, sveče in svete ma{e. Hvala g. župniku za sveto ma{o in opravljen obred. Hvala pogrebnemu podjetju Aura za opravljene pogrebne storitve. Hvala govornikoma za poslovilne besede, hvala pevcem za odpete žalostinke, hvala godbenikoma za odigrano Ti{ino. Hvala vsem, ki ste drago ženo in mamo pospremili v tako velikem {tevilu na njeni mnogo prerani zadnji poti. Vsem in vsakemu {e enkrat iz srca hvala.
Žalujoči: njeni najdražji
Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, močnejša je bila bolezen od volje do življenja.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža in atija
Draga Skrbinska
roj. 02. 08. 1950
IZ SEDLAŠKA 6 D, STANUJOČ V NEMČIJI
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali sveče, cvetje in za sv. ma{e, nam pa izrekali sožalje.
Posebna zahvala g. župniku Pavlu Pucku za opravljen pogrebni obred in sv. ma{o, govorniku Alojzu [eguli, pevskemu zboru, godbeniku za odigrano Ti{ino in pogrebnemu podjetju Mir.
Iskrena hvala prijateljema Verici in Stanku Toplovcu iz Ali-čeve ulice 32, Ptuj, za vsestransko, posebno du{evno pomoč in bratu Alojzu ter svakinji Jožici [ijanec iz Slovenje vasi.
Zelo te pogrešamo: žena in otroci
na
Ptuj • Srečanje veteranov vojne za Slovenijo
Še vedno niso dosegli vseh pravic
Ptujski veterani vojne za Slovenijo so letošnje srečanje pripravili v soboto, 23. oktobra, v prepričanju, da bo glavnina trgatve že mimo. A so se ušteli, saj je bilo zaradi predhodno muhastega vremena prav ta dan največ ljudi v goricah, zato je bila kljub soncu udeležba skromna.
Zbrali so se ob ribniku na Ro-goznici, kjer jim je zaželel dobrodošlico predsednik veteranskega Združenja Stane Žitnik ter jih seznanil s programom letošnjih aktivnosti. Pozdravom in čestitkam ob prazniku se je pridružil tudi predsednik Območnega združenja Zveze združenj borcev NOV Mitja Mrgole. Nato so se vsi udeleženci odpravili na pohod po Slovenskih goricah in se najprej ustavili na Lackovi domačiji v Novi vasi. Tam je nekaj spominov na težke čase na ptujskem med drugo svetovno vojno obudil Milan Lacko, sin narodnega heroja Jožeta Lacka. Pohod so nadaljevali do Lovskega doma na Drstelji. Tam jih je pozdravil župan destr-niške občine in državni poslanec Franc Pukšič, ki je izrazil pose-
bno zadovoljstvo, da je v tistem prelomnem času svojo pomem-
bno vlogo odigral tudi Destrnik, ki je tako aktivno prispeval k osa-
Foto: Lojze Cajnko
Pred Lovskim Domom na Drstelji je veterane vojne za Slovenijo pozdravil poslanec DZ in destrniski župan Franc Pukšič.
Ormož • 9. društvena razstava pasemskih živali
Najbolj zastopani golobi
Društvo rejcev malih pasemskih živali iz Ormoža šteje 23 članov. Ti vsako leto z veliko vloženega lastnega dela organizirajo razstavo, ki še posebno razveseli najmlajše. Letos so razstavili okrog 500 živali, prihodnje leto, ko bo že 10. razstava, pa se nameravajo še bolj potruditi.
V društvu delujejo golobarska, perutninska, ptičja in kunčjerej-ska sekcija. Daleč največ zanimanja je med rejci za golobe, tako je ormoško društvo z golobi najbolj bogato društvo v Sloveniji - zastopanih je kar 40 različnih pasem golobov. Še posebej ponosni so na slovenskega beloglavčka, edino slovensko avtohtono pasmo. Nekateri rejci imajo tudi po 200 živali, drugi morajo svoje želje
Najzvestejši obiskovalci razstave so otroci.
Foto: vki
Od letošnjega občnega zbora društvu predseduje Stanko Plohl.
podrediti prostoru in možnostim. Na razstavo, ki je med minulim četrtkom in nedeljo v lepem vremenu privabila precejšnje število obiskovalcev, pa so povabili tudi ocenjevalce. Več državnih in mednarodnih sodnikov je podelilo 40 nazivov prvak pasme in 20 prvakov barve, je povedal predsednik društva Stanko Plohl.
Organizacija takšne razstave zahteva veliko dela — rejci sami po-
Z novimi premoženjskimi zavarovanji 3 x VEČ za vas
Večja varnost vašega premoženja, več rizikov, ki jih zavarovanja ioljejo, in več variant zavarovanj, med l<aterimi lalil(o izbirate.
Id.d.l
ZAVAROVALNICA MARIBOR
Icankaijm 3,2S07 Maribor
Napoved vremena za Slovenijo
če na nrtvih dan deži, vreme po snegu diši.
Danes bo na vzhodu delno jasno z zmerno oblačnostjo. Drugod bo pretežno oblačno, zjutraj bo ponekod občasno še deževalo, a bo dež dopoldne ponehal. Ponekod bo pihal jugoza-hodnik. Najnižje jutranje temperature bodo od 7 do 12, ob morju 16, najvišje dnevne od 14 do 20 stopinj C.
Obeti
V petek bo na vzhodu suho vreme. Predvsem v zahodni in deloma osrednji Sloveniji pa bo občasno deževalo. Toplo bo, še bo pihal jugozahodni veter. Dež se bo v soboto okrepil in od zahoda zajel večino države.
mosvojitvi Slovenije. Razmišljal je tudi o današnjem položaju veteranov v državi ter poudaril: ^"Vem, da še niste dosegli vseh pravic, ki vam gredo, zato se bom v parlamentu zavzemal, da jih boste dosegli."
V nadaljevanju so se ptujski veterani vojne za Slovenijo zadržali v prijetnem pogovoru in obujanju spominov na tisti čas, ob katerega se mnogi radi obregnejo, češ kakšna vojna neki je to, saj je trajala le 10 dni. Na srečo tega ne sprašujejo tisti, ki so bili v odločilnih dneh na barikadah ali drugih obrambnih in za državo pomembnih položajih ter pomagali in načrtovali odločne aktivnosti za čimprejšnjo osamosvojitev Slovenije.
-OM
ko leto organizirajo srečelov, na katerem pa letos niso več podarjali živali.
V leto{njem letu so bile živali relativno zdrave, za razliko od lani, ko so jih ob neusmiljeni su{i mučile najrazličnej{e bolezni. Sicer pa pravijo, da je njihov hobi precej drag, saj je treba živali nenehno hraniti, oskrbovati, plačevati veterinarske usluge in nabavljati nove vrste. Pa tudi zahteven je, saj zahteva celega človeka, in ko se enkrat prične{ ukvarjati z živalmi, je s počitnicami konec.
Po uspe{ni dru{tveni razstavi jih letos čaka {e regijska razstava v Mariboru, državna v Gornji Radgoni, odločili pa so se tudi, da bodo v večjem {tevilu obiskali in razstavljali na evropski razstavi, ki bo v Pragi.
vki
stavljajo razstavni šotor, kletke, pripeljejo živali in jih potem oskrbujejo in čuvajo podnevi in ponoči. Takšna razstava pomeni tudi veliko stroškov. Vse živali morajo imeti laboratorijski izvid krvi za potni list, kar znaša med 4.000 in 5.000 SIT za žival. Te stro{ke so pokrili iz dru{tvene blagajne, kamor jim vsako leto kaj primakne občina, pa tudi sponzorjev se ne branijo. Z njihovo pomočjo vsa-
Razstavni šotor sedaj že nekaj let postavijo na parkirišču ob nekdanji Gostilni Polžek. Letos so imeli nenavaden obisk: ponoči jih je obiskala lisica zvitorepka, ki se ni mogla upreti skušnjavi. V tišini si je odprla kletko in jo popihala z golobom, člani društva pa so lahko samo gledali, kako je izginila v temi. Ker je bila lačna tudi naslednji dan, je spet prišla na večerjo. Tokrat so jo pričakali in splašili. Rejci so se zabavali na račun skromne lisice, ki se je ob izbiri tolstih kokoši, petelinov in rac odločila le za goloba.
ROLETARSTVOABA
||SmefGfaJen«'>
BoiVni Aimii s.|t
Štuki 26a Tel.: 02 787-86-70, Fax: 02 787-86-71, 041 716-251
PVC OKNA, VRATA, SENČILA, KOMARNIKI, GARAŽNA VRATA
^mtATKOsr
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141
-	garažna in dvoriščna vrata -daljinski pogoni
-	ključavničarska dela
-	manjša gradbena dela
Osebna kronika
Rodile so: Tjaša Gobec, Iršičeva 14, Maribor - Meriso; Janja Herič, Arnuševa 6, Ptuj - Saro; Martina Mežnarič, Formin 17 - Evelino; Suzana Podpečan, Steklarska ul. 16, Rogaška Slatina - Marušo; Klavdija Vajda, Mihovci 102, Velika Nedelja - Aljo; Sabina Butolen, Popovci 19, Videm pri Ptuju - Nejca; Simona Furman, Dobrina 2, letale - Jureta; Lydmyla Krampelj, Gregorčičev dr. 5, Ptuj - Patricijo; Polonca Arnuš, Janežovski Vrh 11, Destrnik - Aleksa; Monika Vise-njak, Prvenci Hc - deklico; Zlatka Ritonja, Mala Nedelja 24 - Andreja; Martina Majar, Bukovci 151 - Niko; Marjana Bezjak, Naraplje 30/a - Lariso; Andreja Verbančič, Kolodvorska 2, Ormož - lana; Martina Bratušek, Muretinci 11 - Tilna; Brigita Podgoršek, Majšperk 110 -Luka.
Umrli so: Miran Cajlinger, Grlinci 35, umrl 16. oktobra 2004; Stanislav Doliška, Ilčeva ul. 11, Ptuj, umrl 18. oktobra 2004; Cecilija Lajh, Zg. Hajdina 90, umrla 16. oktobra; Marija Verhovšek, Popovci 18, umrla 17. oktobra 2004; Franc Dobič, Mihovce 51, umrl 17. oktobra 2004; Janez Zavec, Turniška ul. 26, Ptuj, umrl 17. oktobra 2004; Angela Fajt, Rimska pl. 2, Ptuj, umrla 20. oktobra 2004; Angela Kranjec, Ul. Borisa Kraigherja 6, Kidričevo, umrla 19. oktobra 2004; Anton Haložan, Volkmerjeva c. 11, Ptuj, umrl 21. oktobra 2004; Stanislav Cvetko, Bratislavci 26, umrl 17. oktobra 2004.
Crna kronika
Mladi kolesar umrl pod kolesi avtomobila
23. oktobra ob 18.23 se je na lokalni cesti Moškanjci — Dornava, v naselju Mezgovci ob Pesnici, zgodila prometna nesreča, ko je 32-letni voznik osebnega avtomobila iz okolice Ptuja dohitel dva kolesarja in trčil vanju. 17-letni kolesar je na kraju nesreče poškodbam podlegel, 17-letna voznica kolesa in voznik osebnega avtomobila pa sta dobila lahke telesne poškodbe.
Voznica v avtobus
22. oktobra ob 13.30 se je na lokalni cesti izven naselja Mestni Vrh zgodila prometna nesreča, ko je 20-letna Ptujčanka z osebnim avtomobilom zapeljala levo na nasprotno smerno vozišče ter trčila v nasproti vozeči avtobus, ki ga je vozil 45-letni voznik iz okolice Ptuja. V nesreči je voznica osebnega avtomobila dobila hude, njena 16-letna sopotnica pa lahke telesne poškodbe.
Psa pokon~ala ovce
25. oktobra so bili policisti PP Slov. Bistrica obveščeni o pokončanju ovac na območju Starega Grada. Na kraju je bilo ugotovljeno, da sta dva psa pokončala 9 ovac in 1 muflonko, 36-letni lastnik pa pogreša še 9 ovac. Prav tako je bil pokončan večji plemenjak. Psa, ki sta v obori pokončala ovce, je lastnik ustrelil. Policisti so ugotovili oba lastnika psov in jima izdali plačilne naloge.
Spet ilegalni prevozi oseb
25. oktobra v jutranjih urah so policisti PP Ormož izven naselja Ormož kontrolirali voznika osebnega avtomobila Opel vectra, državljana Hrvaške, ki je v vozilu prevažal tujce - štiri državljane Pakistana in državljana Indije, ki niso imeli dovoljenja za vstop v državo. V naselju Mihovci pri Veliki Nedelji pa je bil kontroliran voznik osebnega avtomobila Ford escort, državljan Hrvaške, ki je v vozilu prav tako prevažal tujce brez dovoljenja za vstop v R Slovenijo - tri državljane Indije in državljana Srbije in Črne gore. Hrvaška državljana bosta s kazensko ovadbo privedena k preiskovalnemu sodniku, tuji državljani pa bodo po končanem postopku vrnjeni hrvaškim varnostnim organom.
Kraja mobilcev
V noči na 23. oktober je neznani storilec vlomil v prostore podjetja Mobicom v Lenartu, od koder je odtujil več različnih znamk mobilnih telefonov in s tem povzročil škodo 355.000,00 SIT.
STE BILI POŠKODOVANI

PTUJ, Vodnikova 2
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
080 13 14
BRE TEL. j
OKNA, VRATA, GARAŽNA VRATA PO M ERI I
svetovanje, strokovne izmere, montaža...
Ičlac PM _PODVINC115, PTUJ
ivias II m	TEL 02 746 03 81
GSIM 031 341 532
^HORMANN
RADIO})ITEDNIK
www.radio-tednik.si