)
Leto

20» maja 1953
Brežice
dz 03/09
BIZELJSKI
1963
050(497.4 Bizeljsko)
Glasilo bizeljskih društev, uradov in ustanov.
I
!
COBISS g
OBJAVA UREDNIŠTVA:
Praviloma izdajamo naš list vsakega lo. in 25. v mesecu. To- ' krat napravljamo izjemo, da bo današnja številka v rokah bralcev nekaj dni pred- rokom. To se nam je zdelo potrebno radi volitev, ki so pred^nami, mi si pa o tem še nismo vsega povoda-lik V naslednjem Članku bomo našli navodila, kako je s to zadevo * da nam bo vsem jasno: zakaj in kako?
Uredništvo
Še enkrat: KAKO BOMO VOLILI?
Predvolilne priprave so zaključene. Zbori volilcev so v vseh enotah izbrali kandidate za občinske zbore:
Stara vas: Šepetave Milan, prc ds. ObLO
Bizeljsko * vet. Šekoranja Ivan, živinozdravnik
Orešje:	- Žnidcrič Zmaga, učiteljica.
Svoje sestanke so pa tudi imeli v podjetjih in drugod zapos-' leni volilni upravičenci, ld. so za zbor delovne skupnosti določili kandidate: Scpctavca Ferda, upravnika ICZ Bizeljsko in Pora Andreja, uslužbenca KZ Bizeljsko tor Blažiča Antona, uslužbenca KZ Bizeljsko v Pišocah.
Na volitvah za občinski zbor in v delovnih organizacijah bomo torej izbrali gori naštete kandidate za občinsko skupščino. To volitve bodo za vsi volilce (občane, ki imajo volilno pravico) v nedeljo, 25. maja cd ?• ure zjutraj daljo. Enkrat bomo volili ta dan vsi volIlci, dvakrat pa tisti, ki so člani zadruge (KZ), torej kmetijski proizvajalci v zbor delovnih skup- ' nosti - kmetijske skupine. To bo seveda opravljeno tako, da bedo šli kmetje - proizvajalci na volišče samo enkrat (25. maja), kjer bodo opravili ker dvoje volitev istočasne.
V potek, 24. maja bedo opravili volitve v zbor delovnih orga-' nizacij vclilci, ki so zaposleni v podjetjih (Kovina), v gostinstvu, obrti, itd., ki bodo valili odbornika za gospodarske. Skupino. v šeJLah zaposleni v kulturno-brosvotno skupino, v Zdravstvenem domu zaposleni v s o cialno—zdravstveno skupino, v krajevnem uradu pa v upravn““skupino.
- 2 -
Kmetijska skupina', gospodarska skupina, kult urne -pr o s v v tna skupina, socialne—zdravstvena skupina in upravna skupina ses- " tavljajo skupno zbor delovnih, erganizacil. kjer imajo svoje zastopnike vsi volilci, ki Sv v delovnem razmerju ali pa člani KZ.
Vsi ostali, t.j, mladina, ki ni v delovnem razmerju, upokojenci, gospodinje in drugi zasebniki imajo skupno z ostalimi svojo zastopnike v občinskem zboru.
Oba zbora: občinski zbor in zbor delovnih skupnosti sta skupne najvišji občinski oblastveni organ, ki ga imenujemo občinska skupščina.'
Na skupno 15 voliščih v okolišu bomo oddali glasove za gori naštete kandidate.
S tem je za volilca končen prvi dol volitev.
Izvoljena občinska skupščina sc bo sestala 3« junija 1953 in izvolila iz svojih vrst 5 odbornikov za okrajno skupščino v Celju, ki bo štela skupne 70 odbornikov, izvolila bo pa še ' poslance za republiški zbor republiške skupščine SRS in poslance za zvezni zbor zvezne skupščine SFRJ v Beogradu,
Na občinski skupščini 5. j urh ja 1955 izvoljeni kandidati za poslancu pa še ne bodo končnevoljavno potrjeni. Izvoliti jih ' morajo še vsi volilci, Iti. imajo volilno pravico, To se bo zgodilo v nedeljof 15. JUNIJA 1955. ko bodu volilci izvolili vse poslance, ki jih je izbrala občinska skupščina za republiški in zvezni ±>or.
S tem .iv- za vclilcc končan drugi dol volitcvl
Na volišče pridemo torej 25. maja in 16. junija: prvikrat za občinske odbornike, drugikrat pa za republiške in zvezne poslance, Volilci. ki Sv v delavnem razmerju, bedo 26Tnaja (nekateri že 24. maja; volili dvakrat, ostali enkrat, vsi volilci pa 15. junija še enkrat.
Tudi kandidati za vso zbore so že izbrani:
1. Za zv v zni zbor n.,vv zvezne skupščine v'Beogradu je izbrali tov. Sergi.i .Kraigher, ki b zast pal občine: Brežice, Viden-Krške, Sevnico, Lasku, Šentjur in Šmarje. Dobre ga poznajo zlasti borci Kozjanskega cdrvda. Sedaj je član Zveznega izvršnega sveta.
Za gospodarski zbor (pivjv zbor proizvajalcev) zvezne skupščin ne j c naš kandidat ing. Pariš Ivan, obratevodja terne elektrarne v Šoštanju.
V kulturno-prosvetni zbor zvezne skupščine kandidira tev,
Ziherl B ris, prof. univerze v hjubljoni, v zdravstvenv-s^ci-alni zbor tov. Olga Vrabič, farmacevtka, znana politična-de- ’ lavka, kandidat za organizacijske-politični zbor zvezne skupščine pa je tov. Zvone Dpagan, predsednik okrajnega komiteja"
- 3 -
Zveze ni edine Slovenije v Golju,
2. V republiški zbor Socialistično republike Slovenije (SHS) bone volili tov, Ježico Toppcy, upravnico Delavske univerzo v Brežicah (kraj cb dc-snon bregu Save) in
tov, Ogorevca Jožeta, šefa knetijskega sektorja pri Kmetijskega zdarsken podjvtju (ICGP) v Brežicah, (kraji cb lc.ven bregu Save, torej tudi Bizeljsko).
V gospodarski zbor republiške skupščino kandidira tev, ing,
Franc Filipčič, arhitekt v Projoktivnen biroju v Brežicah, v socialno-zdravstvo ni zbor tov. Franc Bradač, avtomehanik , v prosvetne-kulturni zbor tev. Anica ICežnan, učiteljica v Globokcn, dočin nas bo v organizacijsko-političnen zboru zastopal tov, Volčonjšck Franc, predsednik Očinskega komiteja LMS v Brežicah.
Nova imena in nove naloge novih ljudi, ki bode s sodelovanjem' v naših upravnih organih razvijali našo samoupravo in denokra-' tični proces, so nam poroštvo za to, da bo v celoti uveljavljena nova ustava Socialistične zvezne republike Jugoslavije, V imenu volil cev jim želimo mn*; go uspeha 1
TITOVA ŠTAFETA
Na Bizeljskem sme je sprejeli v Stori vasi dne 15, maja t.l, ob 13«3o uri in dalje v središču vasi ob 13.35 uri. Od tod so jo udeleženci prenesli proti Bistrici ob Sotli, kamor je pritekla ob 14,25 uri in dalje v smeri proti Mariboru« To je republiška štafeta, ki ima svoj začetek v Bazi 2o v gorovju Bog na Kočevskem#
K. J,
MAJNIŠKA DEKLARACIJA
(Ob 45,letnici zgodovinsko znamenitega dogodka).
Bilo je leta 1918, zadnjega v prvi svetovni vojni. Tedanji ljudski poslanci iz slovenskih in hrvatskih pokrajin, ki so bile vključene v bivšo državo Avstro-Ogrsko, so prirejali po večjih krajih shode ali tabore, na katerih so seznanjali ljudstvo z vsebino"majničke deklaracije".
Kaj je bila "majniška deklaracija"? Bila jo izjava, ki so jo sestavili ljudski poslanci iz jugoslovanskih pokrajin in jo' je 3o. maja 1917 v državnem zboru (ljudski skupščini) na Dunaju prečital njihov voditelj, dr, Anton Korošec.
Po tej deklaraciji so zahtevali Jugoslovani (Slovenci, Hrvptje in Srbi na ozemlju Slovenije, Hrvatske, Dalmacije, Bosne in
Hercegovine ter Vojvodine, da se združijo v enotno upravno ' skupino, la. bi bila še v okviru tedanje Avstrije, vendar sa-' mostojna, kot je že bila Ogrska. Voč si tedaj niso upali zahtevati, ker je avtrijska policija neusmiljeno preganjala vse, ki so bili narodno- zavedni.
Dr. Korošec je priredil shod ali tabor tudi na Bizeljskem. ' Shod je bil 12. maja 1913 na dvorišču posestva Juvančič, (sedaj Krainer Jože, Bizeljsko št. 33). Udeležba je bila ogromna, uspeh jc prekosil vsa pričakovanja!
Bizeljanci so še dolgo govorili o veličastni manifestaciji bratstva in edinstva in premlevali vse podrobnosti, ki so 'sc jih spominjali na tabor, Seveda niso bili vsi enotnega mi žaljen ja, _ kajti marsikateremu je bilo težko spremeniti miselnost, ki mu jo j c desetletja vtepala v glavo dvojezična, šola ' (Bizeljska šola je bila utrakvistična = dvojezična, ki je imela v nižjih razredih slovenski učni jezik, v višjih pa nemškega za slovenske otroke. Ha Bizeljskem pravih Homccv sploh ni bilo!), vojaščina in oblast. Niso še mogli sprijazniti z mislijo, da bi bili združeni Slovo n. čl - Hrvatje - Srbi, da ne bi bil več nemški jezik edino veljaven v šoli, v vojski, pri društvih in v uradih, skratka - povsod. In tako sc jc"v gostilni pri kozarcu vina razvila živahna razprava. Stari očanci so zagovarjali stare čase, mladi so napovedovali nove lepše v skupni državi Jugoslaviji.
Stari, ugledni veljak B., ni je dolgo poslušal in se kar ni mogel odločiti, kateri imajo bolj prav, stari ali mladi, se jc končno tudi oglasil: nJaz som tudi za Jugoslavije, ali samo za Sta.icrsko Jugoslavijo ii{
IZ SKUPNIH BORB KOZJANSKE(1. IN ZAGORSKEGA ODREDA (Nadaljevanje)
Nastopila jc_ temna in hladna noč. Od Boča som je pihal hladen veter in podil črne oblake nekam proti vzhodu. Vse jc popolnoma utihnilo, le od časa do časa se sliši pasji lajež. Nekje izza Cesar Grada zažari nebo od izstreljene rakete in kot bi ' zalajal besen pes, se jc oglasil dolg rafal iz težkega mitraljeza. Na robu vasi.,, na poti proti dolini, sc zasliši oster klic stražarja.
Borci spijo po hišah oblečeni in opasani, kajti cb enajstih v jo treba že vstati. V štabu bataljona gori petrolejka, nad razgrnjeno karto pa se sklanja operativni oficir Janko, ki s šestilom nekaj meri in računa. Na klopi zraven peči spi komandant bataljona, na tleh na slami pa komisar. K njemu se" j c stisnil kurirček Rudok, Id. 1 ah*/* podrhtava v snu. Nenadoma zaustavi stražar nekoga prod hiše s krepkim pozivom. Dežurni oficir bataljona, komandir druge Čerc jc prišel, da bi prebudil bataljon.
Bataljon je postrojem in pripravljen za odhod, Predhodnica z . operativnim oficirjem Janke.n jo odšla že pred dobre pol ure.
- 5 -
Čele kolone se približuje Sotli. V tenu. se vidijo obrisi nestu. Tu je s predhodnico že čakal emotivni oficir in javil, da je v karauli na drugi strani mostu nekaj Nencc-v, Komandant bataljona je z nenavadne energičnim glasen dal konandirjeu čet potrebne ukaze, nakar so sc leti takoj porazgubili v teni« Vsak je odhitel k svoji četi.
Točno ob 23. uri so za pr asket ali uitraljczi in z dolgini rafali obsipali nenško karaulo.Nenci, verjetno iznenadeni od nepričakovanega napada, so pobegnili in pustili v karauli vse, tudi orožje. Vrata na no s tu so sc pod n: čnini udarci sekir hitro zrušila, borci pa so pohiteli na drugo stran, pripravljeni za borbo. Sc ni prekoračil nestu ves bataljon, ko so sc zapadno od Sv, Utr a ".glasili v n č dolgi rafali nitraljezov.
“To so Kozjanci", s. vzklikali borci in krenili proti Sv. Petku. Tretja četa se je oddvojila v smeri Podčetrtka, da v Srebrnjaku postavi zased ih tako ščiti nastopajoče cdinice pred nore-bitnin napaden iz sneri Mari o. ra in Celja.
Neuci, vsi iznenadeni, prvi hip niso niti odgovorili, toda knalu so sc zbrali in pričeli z kat er oni razsvetljevati okoli-' co ter 5 dolgini nervozni.d rafali tolči po nastopajočih partizanih. Zc prej odposlane patr.le sc se vračale v sprenstvu kozjanskih partizanov. Kozjanci sc prodrli v ne sto in sc borili z oddelkom policije, ki sc jo zagrizene upiral,
Zagorci sc po načrtu m roli uničiti obnejne nepri j: tel jslco po sad-' ko in še nekaj stavb, v katerih je bila policija. Bataljon je vpadel v nestu in že je pri cerkvi razvit za borbe pripravljep, da obkoli p; sip je, v kr teren je notic š 5 ena obnejna posodica. Ze ' prej nočno steljanje se je podvojilo. Dolina Sotle je kar odmevala od d lgih, vstrih rafalov, eksplozije ročnih granat sc pretresale ozračje.
Eri gostilni Gabra.n se jo sestal štab kozjanskega in zagaske-go bataljona. Sestanek je bil kr"tek. Sklenili sc izvesti juriš in v prvon naletu obvladati poslopja. Če juriš ne uspe, ga ni ponoviti, temveč držati ncprijatclja pod stalnim ognjem, dokler ne odstranijo raznega materiala iz nekaterih skladišč.
"Pripravite bombe in bencinske steklenice! Bombaši - prostovoljci k meni”! ... je vzkliknil komandant.
Dvanajst odločilnih borcev, ki so sc javili prostovoljne, se je zbralo okbeg komandanta.
Geste streljanje je dosegla svoj vrhunce, ko pretrga ozračjb nenadoma nočna eksplozija rečnih bomb ir. z bencinskimi steklenicami zažgane hišo ob ja c ju plameni. Zadooii kratek "hura11, ' potem pa nastane tišina. Sliši sc samo topotanje nog in smi-t-no preplašeni brila ^cnccv. Juriš na poslopje obmejne po sad-' ke je uspel. Borci Zagorci so zavzeli pritličje, benzin v sobah jo dogoreval, vendar se stavba ni vnela.
Oltrog poslopja policije- in pomožne policije- se .je bila huda
borba.
- S -
Po dolini, ki jo "biln ^ivd nekaj m?oni šc tiha in nima, ydneva j c sedaj mečno detonacije,, ponošene z ostrini rafali mitra-ljezov in brzostrelk,
"Kje je komandant ali kfenisar"? sprašuje ves zasopi jen kurir iz. drugo Sete, ki ga je poslal operativni oficir.
"V poslopju je, zaslišuje ujetnike!" ... nu odvrne tovarišica Morija,
Kurir preskoči truplo mrtvega Nemce in hiti v poslopje.
"Tovariš komandant! Tovariš komandant! Drugi četi napad ni uspel"!
"Povej operativnemu, da priden takoj in da sno zavzeli pri tli 6-' je! Komisarju sporoči, davgren k drugi četi, ti pa pojdi, do Kozjancev in poglej kaj je! Ce v p-1 uri ne zavzamejo poslopja, naj sc polagoma umaknejo. Odšli bomo ob petih! Dogovori so s tovariši za zborne mesto in smer odhoda"!
(Nadaljevanje sledi)
STANE KMETOVALCE TARE SKRB ...
Družbena kmetijska posest sc širi. Kmetijske zadruge prevzemajo zemljišča v kooperativne obdelovan je, v zakup ali pa v ' svgqo posost z obvezo, da bede poskrbele za pr oživi j anj.cn dimae-Svdanjih ostarelih za delo nezmožnih lastnikov. Tudi na Bizeljskem ino-o take primere, zato bi bilo prav, koko izgloda' zadeva zdaj in kakšno rešitev tvga vprašanja lahko pričokujc-mc. Poglejmo male naokrog, kako drugod rešujejo to vprašanjem V občinah Celje- in Žalec so se lotili problema že zelo rosno. Računati jo treba s tc^., da lastniki posestev, Iti. jih dajo v družbeno last in bede ostali šc v delovnem razmerju z novim lastnikom, n,pr, KZ, ne"bodo dosegli pokojnino, ker bodo imeli prekratko delevnu dobo. Akc bod^ izkupiček za predane zemljo pričeli trošiti takoj, je nevarnest, da s celotne vsoto ne * bode izhajali ves čas življenja. Socialno skrbstvo nima toliko sredstev, da bi take omcrnglo, bivše lastnike zemlje, primerne podpiralo. V Celju in Žalcu rešujejo to vprašanje take, ' da prevzameta skrb za starejšo kmečke ljudi, ki predajo posestva, skupno KZ in ObLO.
Kake to praktične izvedejo? Prodajalec kmetijskega posestva sklene s KZ pogodbo, da d.biva vi prodaje de sorti na roko kupnino v mesečnih zneskih, s katerimi mu je zagotovijono preživljanje, kot n,pr, dclvci pokojnino. Ako bodo rasle mesečno oskrbnine, t.j, vsote na račun kupnine za bivše kmečke posestnike,
Akc je posestvo majhno, prodajalci pa nimajo nikogar, ki bi'jih na starost preživljal, d:bijo takcincnovamo minimalne mesečno oskrbnino, ki je lahko večja kot je vredimst posestva.
<
- ?
~T tekem primeru "bi kril razliko ObLO iz svojih sredstev.
Kot smo poučeni, je tudi ObKflfiden-Krško že sprejel odlok, da je poskrbljene za tiste kmetovalce, ki so z darilno pogodbo oddali zemljišča družbeni lastnini, ali pa so ji'i bila v sl'c d arondacije ze-ljišča odkupljena, Akc. je ostalo bivš-in lastnikom zemlje manj kot pol hektara (t, j, nanj kot 1 oral = 1 j o h) obdelovalne zemlje, ali ec Rektor (t. j. približno 2 orala ali jeha) celotne zeljo, dobijo mesečno preživnino j ki znaša za eno osebo lo.coo,- din,' oko sta v družini dva Člana l^.ooo*-din, za 3 člane 2o,oco.- din in za več 24,ooo,- din. Od 1, maja letos dalje- bodo izplačevali preživnino po tem odloku, dokler no bodo izdani enotni predpisi.
Tako Gei je, Žalec, Krško, kjer ju poskrbljeno za vse, ki so' pustili svojo meči v delu na Zeklji in na starost nimajo ni-kogr, ki bi za nje poskrbel, da ne bi trpeli pomanjkanja.
Za naše bralce bo pa prav gotovo najb.lj zanimivo dejstvo, da je naša,' t. j, brežiška občina že prehitela občine Celje, 7, alt; c in Videm-Krško in že pred vommL izdala odlok o preskrbi ost a- ' rc-lih ljudi, lci oddajo zemljo v družbeno last. V g sobnem skladu ObLO zbira v ta namen sredstva, ki znašajv sedaj okoli dvanajst in pel milijona dinarjev. Mislimo, da sc starim, telesno' onem glin bivšim kmetovalcem ni več bati bodočnosti, naši skrbni občinski upravljale! bedv poskrbeli tudi za nje, da jim bo prijetna jesen življenja! In to celo prvi!
V. F.
NA ČRNI DESKI ...
Zanimanje za kulturno-pr o svetne dejavnest na Bizeljskem je pa res na višlru! Komaj mine ena zadruga, je že druga tu! Tokrat gr v za medobčinsko revijo kulturnih dejavnosti v Brežicah, ki jo trajala od 25. aprila dv 4. maja in se jo v Prosvetnem domu razvrstilo 11 (enajst) kvalitetnih prireditev.
Predvidevali sen skupen ^bisk vsaj eno same prireditve 2. maja t.l. pa so nam niti to ni posrečilo organizirati, čeprav bi stala izredna avtobusna vožnja za osebo približne 2co.- din, v obo smeri! Vseh pripr-vijuncev je bilo namreč manj kot za pol avtobusa. Zato je pa domus mnogo več takih, ki vprašujejo, kaj na Bizeljskem splvh delamo? (Ncklo jo na take vprašanje ■ dgevoril: "Poklicani činitulji nič ne delajo, ostali jim pa pomagamo! “) Mul več k-t 5000 gledalci in poslušalci, ki so '
9 dni napolnjevali brežiške prosvetno dvorano, je bilo en večer tudi za en "Učko So«," Bi zel jan cev!
“KO SO FANTJE PROTI VASI ŠLI”
Tako so včasih zapeli in se ustavili v mesečni n či sr v di vasi... Polknicc na oknih s^ se neslišno odpirale, dckluta so
s
izza rdečih rož skrivaj opazovala in premišljevala« Vsaka je mislila na svojega, ki je stal v gruči. in sc trudil, da bi tudi ona spoznala njegov glas ...
Ko sc je nesec nagnil, so so razšli tudi fantje. Pesen je utihnila, na done stil jo jo pctclinji spev, ki sc je razlegal' od prve do zadnje hiše v vasi ... Zjutraj, cb svitu,pa je bilo konce te vaške idile, kajti delo jc klicalo na travnik, na polje, v vinograd... Vse do p - zne noči. Tako je bile povsod in tudi na Bizeljskua.
Zdaj jc drugače. Preobrazba vasi jo povzročila, da jo mladine nolo in še ta sc izživlja na svojstven način. Hlastanje po "modernem" - sodobnen in tujon, j ep potisnilo ob stran našo lopo douačo slovensko pesen, ki sc jo nadometili "šlagerji", s hreščečih gramofonskih plošč. Kot da jc na ponovitvi glasboa nc revije v Opatiji, so počuti človek, oko sc znajde na prireditvi, kjer razne družbe kar tekmujejo, katera se bc bolje postavila z najrioderno jšo ploščo, ki jo je ravnokar odpela...
Slovenska pesen je za poznavalca narodnega blaga najlepše, kar inano. Le zakaj jc tako radi odrivano na stran in daj eno prednost tujin "vzoren”, ki so navadno vse preje kot vzorni?
Donačc pevsko društvo - ko. bi ga ineli - bi lahko napravilo' tenu konec in uvvdlo zoput to, lcar sne že ineli, pa lahkomiselno razpravljamo: gojitev našega domačega, slovenskega petja!
Merodajnim v premislek!
' V.F.
GLEJMO, DA NE PNIDEMO NA ČRNO DESKO!
Turistično in olepševalno društvo jo objavilo v 5« štvvilki našega lista "Bizeljski glas" sestavek ped naslovom "Razgovor z naši-J. kmetovalci", kjer je bilo ned drugim tudi poudarjeno, da si moramo prizadevati za zunanje olepšanjc našega okoliša.
Na tujca gotovo no napravijo na j lepšo ga vtisa razpadajoči plotovi, na vse načine i zlo? ivl jene žične ograje, zanikrno ali sploh neobrezano grmovje in sadno drevje, gore odpadnega materiala pred stavbami, odprta gnojišča tik ob cesti in šc mnogo
takih nodestatkev.
Slišali smo, da bo na ObLO Svstavljena komisija, ki si bo na' licu mesta oglodala cclvtnv stanje 4 'poten pa z odločbo zahtevala ureditev okolja stanovanjskih poslopij, Ako bi so kateri posestnik branil v določenem roku popraviti ali odstraniti ugotovljene nedestatko, bo to po pr c t uku dc ločenega rv ka opravila na njegov račun ljudska-.oblast. Mislimo, da tega ukrepa ne bo ravno treba,vdale si bo sam uredil svoje okolico, da jo bo vcpcljo pogledati! In, črna deska bc za talec odveč!
TOD
V ZDRAVSTVENI POSTAJI BIZELJSKO
teč g poslovanje v glavnur, krb je že bilo obl javljeno v naši prvi številki, začasne sprcnehbc pa sc sledeče:
V	splošni nebul ant i p. slu je zdravnik iz Brežic, vsak p . ne de -ljek, sred;, in petek, ;b sobotah pa pride, če je na. ra.zp.la* .
V	nesccu juniju že lahk. up on., da dobino stalnega zdravnika.
Zobozdravnik prihaja iz Zagreba ob ponedeljkih popoldan (od 14, ure do 2c. ure)* sic.„r pa vsak dan ud 7. uro do 13» ure,
Otreška zdravnica je na razpolago drugo sredo v nesccu, ženska p>a Četrti četrtek v nesccu.
PRIHODNJI PIBE:
9. junija IS.
23.
"
italijanski filn italijanski filu jug ..s loven ski f i l::i franc.ski filn
"VOL,JE!"
"ODMOR I LJUBOV" "PUKOTINA RAJA" "PRELnZ PREKO RAJNE"
MLADINSKA PRILOGA:
Milena BALON:“
“KRIŽAN K. A
Vodoravno: 1. Ge metrijski lik, 5* Tiran, 7. češke nosto,
8. Kratica za ljudski odbor, le. Ognjenikov izn-čok, 11. Trak, jernen, 12. Zensko inc, 13. Upanje, 14. Znak za silicij, 15. Zvezda repatice., 15. Živo Litje, 17. Iz zlata.
Navpične:
1. Bonača žival, 2. Mestu v Letonski, 3. Osebni zainck, 4.'Kratica za glavni odbor, 5« Majhen trdo, S. Hrapav - nasprotno, 7. Zabava, 9. Bodeča rastlina, 11. Razu:.., 13. Nerabljena, 15. Debela palica, 17. Kr tiča za "Ljubljanski zven"
Led je prebit - ula.dina se oglašal Reševalci na plan - pravilna rešitve bero objavili!
Uredništvo
»
M
t
f
i

sl