>
Po znanje v šolske klopi
Prvi šolski dan je pač posebno doživetje 2a sedemletnike, ki sicer opogumljeni z znanjem iz male šole, z mešanimi občutki veselja nad svojo doraslostjo šoli in tremo pred vsem neznanim, kar jih v razredu čaka, stopajo prvič čez šolski prag. — L. M. — Foto: F. Perdan
Za dan republike z novo žičnico na Krvavec
Črnoglede govorice, da nova krožna kabinska žičnica na Krvavec z zmogljivostjo 900 ljudi na uro do 29. novembra, dneva republike, ne bo stekla, niso utemeljene. Dela tečejo normalno, ' o zamudah pa skoraj ne moremo govoriti. Tako so poudarili na ponedeljkovi seji poslovnega odbora konzorcija za izgradnjo rekreacijskega in turističnega centra na Krvavcu, ki mu predseduje generalni direktor Iskre-Elektromehanike iz Kranja Jože Hujs. Pogodbe o izvajanju gradbenih in montažnih del so sklenjene. Prav tako pa je firma Pomagalski iz Grenobla obljubila, da bo pravočasno, najverjetneje že v prihodnjih dneh, dobavila vse potrebno za krožno dostopno kabinsko žičnico na Krvavec, novo dvosedežnico od Gospinca do vrha Krvavca ter dele za tri nove vlečnice na Krvavcu.
Trasa za novo kabinsko žičnico je pripravljena, nosilni stebri v glavnem že stoje, kmalu pa bo narejeno tudi podnožje spodnje in zgornje postaje nove žičnice. Med 9. in 15. septembrom naj bi začeli obe postaji dokončno montirati. Ovir, da bi okrog 15. novembra nova kabinska krožna žičnica-na Krvavec stekla, torej ni. Na ponedeljkovi seji poslovnega odbora konzorcija so tudi povedali, da se bodo tudi 4 nove naprave na Krvavcu (sedežnica in 3 vlečnice) »zavrtele« do konca letošnjega leta.
Krvavec bo dobil letošnjo zimo tudi obsežnejše in kvalitetnejše smučarske proge. Sedanje proge namreč razširjajo in jih čistijo,
upajo pa, da bo do zime urejena t^ova atraktivna proga skozi Lukenj-ski graben. Hektarji, na katerih bodo proge, se bodo tako povečali za najmanj 60 odstotkov. Razmišljanja, da bi kupili še en teptalni stroj so torej na mestu.
Na ponedeljkovi seji poslovnega odbora so obravnavali tudi sredstva, ki se zbirajo za izgradnjo krvavškega centra. Stal naj bi okrog 3,5 milijarde starih dinarjev. Doslej je zbranih 700 starih milijonov dinarjev, morali pa bi jih zbrati še 560. Zato bo skušal poslovni odbor konzorcij še razširiti predvsem na ljubljansko področje, kjer je eno glavnih zaledij Krvavca in pridobiti nove deleže.	j. Košnjek
Naročnik:
Leto XXVI.. Številka 68
Ustanovitelji: obč. konference SZDL i®®enice, Kranj, Radovljica, Sk. Loka J? Tržič — Izdaja CP Gorenjski tisk Ijafi)j Glavni urednik Anton Miklavčič Odgovorni urednik Albin Učakar
Kranj, sreda, 5. 9. 1973 Cena 70 par
List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarji 1960 trikrat tedenslf«. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah
glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva za gorenjsko
Prostorske stiske ni več
^nedelje so v Škof ji Loki slovesno izročili namenu osnovno in posebno šolo
c novim šolskim letom so se v ^snovni šoli Peter Kavčič rešili hude »ske s prostorom, ki je zahtevala lo uvedbo tretje izmene. K temu k Pripomoglo novo šolsko poslopje, y so ga v nedeljo slovesno odprli. Dnn°vi stavbi je dobila prostore tudi osebna osnovna šola. Se tevilne Ločane in okoličane, ki so „ vV velikem številu zbrali pred mo-^no stavbo v Podlubniku, je naj-pozdravil predsednik odbora za pdnjo šol v Skofji Loki Tone Ra-Vec. Spregovoril je o velikem po-enu novega šolskega poslopja za § ?st{) in pri tem poudaril, da je ta
Zfrr r- eden °kjektov> so Jih gadili s samoprispevkom občanov.
eSa so prebivalci obeh dolin in
Škofje Loke izglasovali pred petimi leti. Z denarjem, ki so ga prispevali od osebnih dohodkov, je bila postavljena telovadnica pri osnovni šoli v Železnikih, osnovna šola Ivan Ta'včar v Gorenji vasi, največji objekt pa je sprejel mlade občane te dni. Za dokončno uresničitev programa bo treba zgraditi še nekaj učilnic pri osnovni šoli Cvetko Golar na Trati. Podražitve materiala in razširitev programa — nove prostore je dobila tudi posebna osnovna šola — pa zahtevajo dodatna sredstva. Tudi sedaj so delovni ljudje pokazali veliko volje, da sami odločajo o razvoju šolstva. Večina delavskih svetov je potrdila, da bodo njihove delovne organizacije še do leta 1975
Spet čez šolski prag
Prvi dan šolskega pouka je že mimo. Bil je sila vznemirljiv za Pfvošolčke, malo manj za »stare mačke« iz višjih razredov, znamenit za Vse kraje, ki se z novim šolskim letom ponašajo z novo šolo. Medtem ko nekateri prvošolčki zaradi treme pred pomembnim dogodkom že dan Poprej niso imeli posebnega teka, pa so starši potarnali med seboj o PUPU šolske opreme, ki so jo morali kupiti in koliko je ta stala. Kljub ternu pa so bile knjigarne in papirnice v ponedeljek povsod prepolne.
Točnih podatkov o tem, koliko učencev se je vpisalo v prvi razred ^ kolika je nadaljevalo, šolanje na osemletkah še ni, vendar pa je ^Koraj povsod na Gorenjskem nekoliko večji vpis kot je bil lani, iz česar 1 se dalo sklepati o višanju natalitete. Sicer pa vstopajo v šolo veliko °Jj pripravljeni za učenje kot prejšnje generacije, saj so skoraj vsi, v šol	stoodstotno drugje nekaj manj, obiskovali malo
, Na Gorenjskem so letos odpirali nove šole v škofjeloški in kranjski ?c:ini, nekaj pa jih bo še do konca letošnjega leta in v začetku prihod-, J^ga. Samo v kranjski občini je bilo letos pet novih šol, v katerih se odo posebno dobro počutili učenci, ki se bodo vanje preselili iz starih i °t.rajanih šolskih zgradb. Šolskih učilnic je več, pomembno pa je tudi ažJe šolsko delo, modernejši pouk in razbremenitev učencev samih, kar prostornejše šole tudi nudijo.
, Novo šolsko leto pa pomeni za temeljne izobraževalne skupnosti, ori \ tre^a za bistvo odšteti več denarja, ker se je povečalo število r*delkov in število prosvetnih delavcev, upoštevati pa bo treba tudi Pfemembe v osebnih dohodkih prosvetnih delavcev.
plačevale samoprispevek za gradnjo šol in tako omogočile uresničitev programa.
Ker. Škofja Loka letos praznuje tisočletnico in je bila otvoritev šole v Podlubniku le ena od številnih prireditev ob tem. jubileju, je ravnatelj šole Franc Vidmar navzočim posredoval tudi nekaj podatkov o razvoju šolstva v Skofji Loki.
Prve vesti o šolstvu v tisočletnem mestu segajo tja v 13. stoletje. Nato pa se zapisi pojavljajo skoraj v vsakem stoletju, še posebej živahen razvoj pa je šolstvo doseglo v času protestantizma. V tem času je mesto že imelo svojo šolsko stavbo, kar lahko sklepamo po ohranjenem računu iz leta 1538, ki govori o po-. pravilu mlina pred šolo. Da jih je i, tudi takrat že pestila prostorska stiska, pa priča podatek, da je graš-
i Nadaljevanje na 2. str.
|tibile jna I M' » s a n i e a
met to 1 hoogj
šPEceriDa
©O©©
Ne le razlaganje
Skupina za koordinacijo skupne komisije vseh zborov republiške ustave je ocenila dosedanji potek javne razprave o osnutku republiške in zvezne ustave. Opozorili so, naj se razprave ne omejujejo le na razlaganje ustavnih določb in načelno razpravo o njih, marveč naj delovni ljudje razpravljajo o svojem samoupravnem položaju kot ga opredeljuje ustava.
Izvoz orožja •
Crvena zastava iz Kragu-jevca je letos poslala na ameriški trg 15.000 lovskih kara-bink, v zahodno Evropo pa 5000. Skupna vrednost izvoza lovskega orožja je presegla milijon dolarjev. Prihodnje leto se bo izvoz še precej povečal.
Nove cene dnevnikov
Ker so se izjalovili vsi dosedanji poskusi, da bi izboljšali svoj gmotni položaj, so založniki dnevnikov na hrvaško-srbskem in srbsko-hrvaškem jezikovnem območju sklenili, da se dnevniki podražijo s 1. septembrom od 1 dinarja na 1,50 dinarja za izvod. V Bosni in Hercegovini in v Sloveniji bodo dnevniki še naprej po stari ceni.
Štiridnevni teden?
Elektrogospodarstvo Slovenije si prizadeva dobiti električno energijo iz drugih republik in iz uvoza iz Avstrije. Možnosti za tovrstno rešitev krize pa so slabe. Zato se po besedah glavnega dispečer ja\ elektrogospodarstva Slovenije lahko zgodi, da bodo tovarne V Sloveniji delale začasno samo štiri dneve na teden, dokler ne bo po vsej državi več dežja.
Knjige zastonj
Okrog 1500 učencev 2., 3. in 4. razreda titograjskih osnovnih šol bo dobilo letos nekaj učbenikov zastonj. To bodo učenci tistih družin, v katerih mesečni dohodek na člana družine ni večji od 300 novih dinarjev.
Vojaki pri filmu
Pri Titovem U žicu so osnovali enoto 3000 pripadnikov JLA, ki bodo sodelovali pri snemanju filma U žiška republika. Enoto sestavljajo vojaki vseh rodov vojske. Prvi kader bodo posneli v teh dneh.
Nagrade
Posebna komisija je predlagala, naj bi na sklepni sloi nosti, ki bo jutri v Zagrebu t zaključku leta kakovosti, po delili 104 delovnim organizacijam 28 zlatih, 36 srebrnih in 40 bronastih plaket. Po predlogu naj bi slovenske delovne organizacije dobile 5 zlatih, 6 srebrnih in 7 bronastih plaket.
Akcija končana
Konec minulega tedna so v Lokah na Kozjanskem slovesno končali letošnjo prostovoljno delovno akcijo, v kateri je pri gradnji 3200 metrov dolge ceste sodelovalo 300 mladincev v petih izmenah.
Čestitka Sladkogorski
Kolektivu tovarne papirja in kartona Sladkogorska je ob 100-letnici tovarne čestital predsednik republike Josip Broz Tito in odlikoval tovarno z redom zaslug za narod s srebrnimi žarki. Slovesnosti ob obletnici sta se udeležila tudi Sergej Kraigher in inz Andrej Marine.
Uspehi in napake
Čeprav je minilo že osem mesecev leta, ki smo ga razglasili za stabilizacijsko, še ni mogoče podati celovite in trdne ocene o tem, ali smo dosegli tisto, kar smo želeli. Gospodarstvo je sicer doseglo lepe uspehe, vendar pa je bilo tudi nekaj napak in nekaterih nalog nismo uresničili. Takšno oceno je bilo slišati na sestanku v sindikatih Jugoslavije.
2 Cif JLr jfik
Sreda, 5. septembra 1973
Prostorske stiske ni več
(Nadaljevanje s 1. str.)
čak iz Stare Loke Mihael Papler na svoje stroške zgradil novo šolsko stavbo za cerkvijo. Zgradba stoji še danes in je na njej ohranjena spominska plošča.
Zakon Marije Terezije o šolstvu je sprožil razvoj šolstva tudi zunaj mesta. Otroke so začeli učiti črkovanja v Poljanah, Žireh in v Selcih. Ko je cesar Jožef II. leta 1782 razpustil samostan klaris v Loki in dovolil, da so jih zamenjale uršulinke, je mesto dobilo tudi šolo za dekleta. Zapiski iz teh časov govore, da je mesto imelo 160 šoloobveznih otrok — dečkov. Pouk jih je obiskovalo komaj polovica.
Dolgo vrsto let je bila v Loki le nižja šola imenovana trivialka. Več deset let so morali mestni očetje pisati prošnje, predno so jim oblasti dovolile ustanoviti glavno šolo. Ta je imela dva oddelka prvega razreda ter drugi in tretji razred. Šolska stavba pa je spet postala premajhna. Leta 1826 je Loka dobila svoje drugo šolsko poslopje. Meščanka Marija Spock je namreč za potrebe šole podarila mestu svojo hišo v današnji Klobovsovi ulici. Pouk je od tedaj naprej potekal v obeh stavbah. Učenost si je nabiralo že prek 200 dečkov. V samostansko šolo pa je hodilo tudi približno pol toliko deklic.
V	drugi polovici 19. stoletja so za potrebe šolstva dokupili še eno stavbo v Klobovsovi ulici. Tedaj je mesto prvič nastopilo kot investitor v šolstvo. Tik pred koncem prejšnjega stoletja pa so ustanovili tudi oddelek za oddaljene učence. Pouk so imeli le ob nedeljah.
Vse do druge svetovne vojne ni bilo dosti novega. V meščansko šolo so še vedno hodili samo dečki, dekleta pa k uršulinkam. Šele po osvoboditvi so smeli skupaj v razrede. Število učencev je nato hitro naraščalo. Leta 1963 je šolo obiskovalo že 1330 otrok in tudi za tem se naraščanje števila ni ustavilo. Začela se je huda stiska s prostori in pouk je tekel kar v treh izmenah. Nujno je bilo treba zgraditi novo šolo.
V	nadaljevanju slovesnosti je predsednik občinske skupščine Tone Polajnar izročil ključe članom učiteljskega zbora obeh šol in jim s tem simbolično izročil šolo v upravljanje. Ob tej priliki je dejal, da so delovni ljudje Škofje Loke s to šolo in drugimi objekti, ki so bili zgrajeni s samoprispevkom, dokazali, kaj zmorejo, če to želijo in hočejo. Prav ta usklajena in od vseh podprta akcija nam daje upanje, da se nam ni treba bati prihodnosti in se ne bomo ustrašili še tako težkih nalog. To so potrdile tudi manifestativne odločitve delavskih svetov, ki so odločili, da bodo prispevali še del dohodka, da bo program gradnje uresničen. Hkrati pa so nakazali tudi novo pot, ki kaže, da bomo v šolstvo in izobraževanje vlagali še veliko denarja.
V	novo osnovno šolo, v kateri je 23 učilnic z vso opremo za sodoben kabinetni pouk, se je že preselilo 680 učencev višjih razredov iz Škofje Loke in bližnje okolice. Pouk bodo imeli samo dopoldne. Tudi v stari šoli, kjer so ostali nižji razredi, bo pouk večinoma le zjutraj.
Pod novo šolsko streho so tudi otroci posebne šole, ki so bili doslej brez svojih prostorov. Za okoli sto učencev iz vse občine je na voljo 8 učilnic in drugi potrebni prostori, ki bodo omogočili enake pogoje za izobraževanje, kot jih imajo drugi otroci.
Nova šola je veljala 17 milijonov din. Poleg občanov so denar prispevale tudi delovne organizacije in občinska skupščina. L. Bogataj
Novo šolo na Orehku so odprli v soboto popoldne — Foto: F. Perdan
Nazadnje se Orehek in Trboje
Z novim šolskim letom pet novih podružničnih šol v kranjski občini
Za prek 500 > otrok v kranjski občini se je v ponedeljek začel pouk v novem šolskem letu tudi v novih, sodobnih šolskih prostorih. Nazadnje so po otvoritvi že treh podružničnih šol v soboto odprli še osnovno šolo na Orehku in v nedeljo v Trbojah. Tudi v teh dveh šolah so učilnice za pouk učencev od 1. do 4. razreda, prostori za varstvo otrok (prvi v kraju), večnamenski prostori itd.
Podobno kot v Besnici, na Kokrici in v Naklem, kjer so otvoritve šol združili s praznovanjem krajevnega praznika in pripravili slovesen program, so tudi na Orehku in v Trbojah krajevne družbenopolitične organizacije in krajevna skupnost pripravile ob otvoritvi šole lepo svečanost.
Po govoru predsednika krajevne skupnosti Orehek-Drulovka, ki je orisal na kratko nastanek Orehka in Drulovke in spregovoril o nekaterih problemih krajevne skupnosti, se je
začel kulturni program, v katerem so nastopili folklorna skupina tovarne Sava, recitatorji in pevci ter kranjski pihalni orkester. Sodelovali pa so tudi gasilci. Nazadnje je v imenu pokrovitelja spregovoril direktor industrije gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov Sava inž. Janez Beravs, ki je članu delovne skupnosti nove šole izročil ključ šole.
Slovesnost ob otvoritvi nove šole v Trbojah se je začela v nedeljo popoldne s slavnostnim sprevodom, na čelu katerega so bili konjeniki, za njimi narodne noše, učenci, godba in številni domačini. Udeležence na otvoritvi je pozdravil predsednik krajevne skupnosti, ki se je zahvalil vsem, ki so prispevali k izgradnji nove šole. Nazadnje pa je izrazil upanje, da se bodo prebivalci krajevne skupnosti v bližnji prihodnosti odločili za prispevek in prostovoljno delo za asfaltiranje nekaterih cest. V kulturnem delu
programa so nastopili mešani pevski zbor Trboje in folklorna skupina iz Trboj ter učenci in godba na pihala iz Kranja. V imenu pokrovitelja je ključ nove šole izročil članu delovne skupnosti predsednik delavskega sveta trgovskega podjetja Merkur Kranj.
Podobno kot v nekaterih drugjj! krajih so tudi v Trbojah združil' otvoritev nove šole s prireditvami o® krajevnem prazniku. V okviru pra?" nika je tako že prejšnjo nedelj® TVD Partizan Trboje organizira' nogometni turnir, mladinski aktiv je potem v torek pripravil pohod oP spomenika do spomenika in Y četrtek še žalno komemoracijo Pr' spomeniku padlih v Trbojah. Praznovanje so zaključili z namiznoten}' škim turnirjem in velikimi gasilsk'' mi vajami domačega ter sosednji!1 gasilskih društev. Po nedeljski otvoritvi šole pa je bila pred zadružnim domom vrtna veselica.
A. 2alar
Otvoritev šole v Trbojah so združili tudi s praznovanjem krajevnega praznika — Foto: Perdan
kranj
Predsednik sveta gorenjskih občin Franc Šifkovič je za danes popoldne sklical sejo sveta gorenjskih občin. Na seji bodo obravnavali osnutek programa cestnih del v letih 1974 in 1975 in gradnjo gorenjske avtoceste v letih 1975 do 1980.
Jutri popoldne se bosta sestala oba zbora kranjske občinske skupščine. Na prvi seji po letošnjem poletnem premoru bodo odborniki razpravljali o gospodarjenju v prvem polletju, o realizaciji proračunskih dohodkov in izdatkov, o odloku o družbeni kontroli cen za proizvode in storitve in o nekaterih drugih vprašanjih.	A. Ž.
V okviru priprav na organizacJ javnih razprav o ustavnih spreme ^ __	_	bah bo dr. Marjan Brecelj v četrnje
predaval v Skofji Loki o izhodiščih zvezne in republiške ustave. Predava ^ bo ob 16. uri v dvorani kina Sora. Na predavanje je vabljen širši pol'v.
skofja loka
aktiv občine.
trzic
radovljica
V petek in soboto bo občinska konferenca socialistične zveze orga-_ nizirala v Bohinju seminar za najodgovornejše družbenopolitične delavce v občini. Na njem bodo razpravljali o temeljnih načelih zvezne in republiške ustave in statutu občine ter o kadrovskih pripravah in verifikaciji kandidatov za razne organe. S tem seminarjem se bo v radovljiški občini začela razprava o obeh osnutkih ustavnih besedil in o osnutku občinskega statuta.
Pri komiteju občinske konference zveze komunistov se bo danes popoldne sestala koordinacijska komisija za usmerjanje in usklajevanje akcije za gradnjo stanovanj. Razpravljali bodo o programu dela in o dosedanjem uresničevanju akcijskega programa.	A. Z.
Včeraj je bila v Tržiču seja kornjStf za kadrovska vprašanja pri kom^ občinske konference ZKS. Na feJJkjt) obravnavali možne kandidate za nekatere odgovorne funkcije v občins* organih ZK. Predlagali so tudi člane ZK iz Tržiča, ki naj bi prejeli odlikovanj Zveze komunistov.	^
Danes se bodo na komiteju ZK v Tržiču sestali sekretarji osnovj* organizacij in stalnih aktivov ZK. Dnevni red obsega tri pomembne t0 t^i sprejem delovnega programa organizacije ZK v tržiški občini med ustavn razpravami in razpravami o osnutkih občinskega statuta in statu v krajevnih skupnosti, razprava o predkongresni aktivnosti tržiških komun«s^ ter obravnava predlogov za nekatere funkcije v občinskih organizacija** ve Jutri pa se bo na komiteju občinske konference sestal aktiv dela ^t neposrednih proizvajalcev. Aktiv bo sprejel delovni program za jese°e ^ obravnaval delovanje solidarnostnega stanovanjskega sklada in priPraVjj( ustanovitev samoupravne stanovanjske skupnosti.
R/lercator
Gorenjci!
Tako kot nekdaj na prvo septembrsko nedeljo v Tržiču
Ziv-žav na suštarski nedelji
Nedeljske V. šuštarske nedelje v Tržiču se je udeležilo več kot 20.000 ljudi Večja izbira, gneča in dober promet na šuštarskem semnju — Naval na ^Žiške bržole in krofe — Prva nedelja v septembru tudi nekdaj praznik tržiških Šuštarjev — Prireditev, ki oživlja stare izumirajoče običaje
MOJSTER S KOŠATIMI BRKI
Semenj na Trgu svobode še ni bil končan, ko se je popoldne ob treh na Slapu oblikovala zanimiva šuštarska povorka. Na njenem čelu so jahali konjeniki iz Loma, sledilo jim je več vozov, na katerih so bili tržiški šu-štarji in šuštarji iz okoliških vasi. Najštevilnejši od okoličanov so bili sebenjski žabarji. Povorko so spremljali godci in pevci, zaključila pa se je na zabaviščnem prostoru v predil-niškem parku, kjer je bila družabna prireditev s srečelovom. Tudi nekdaj namreč nobeno srečanje tržiških Šuštarjev ni minilo brez bogatega sre-čelova.
Najsterjši udeleženec šuštarske povorke je bil 81-letni upokojeni tržiški čevljarski mojster Peter Jur-kovič, ki je prišel pred 53 leti s trebuhom za kruhom v Tržič. Na tradicionalni prireditvi je letos sodeloval že četrtič.
»Dolgo sem okleval, vendar so me le preprosili. Prvo leto mojega sodelovanja na prireditvi sem v starem šuštarskem oblačilu prodajal na Pekovem »štantu«. Vsakoletna šuštarska nedelja je dokaj veren prikaz naših srečanj na »angelsko nedeljo« v gostilni pri Damulneku, ki so se nehala ob izbruhu II. svetovne vojne. Pomočniki smo imeli zjutraj mašo. Kdor ni šel, je plačal kazen. Veselica z obveznim srečo-lovom se je začela popoldne.
Vsak pomočnik je dobil za večerjo pečenko (prato) in pol litra vina. Kar ni pojedel in popil pri Damulneku, je lahko odnesel domov.«
Mojster
Beganovič s pomočnikom in vajencem. Številnim nedeljskim m šuštarske nedelje je kar na trgu brezplačno popravil čevlje.
Peter Jurkovič, Tržičani ga poznajo po košatih brkih, je bil več kot 30 let samostojni čevljarski obrtnik. V pokoju je dobrih 10 let, povsem pa je nehal delati šele pred štirimi meseci. Do takrat je namreč opravil še kakšno delo za tovarno Peko, sedaj pa je tovarna tako imenovano delo na domu ukinila. Tako pomeni vsakoletna šuštarska nedelja Petru Jur-koviču tudi ponovno srečanje s šu-štarijo!
DIRKA ZA OVČJIM MESOM
Na vsakoletno šuštarsko nedeljo se dobro pripravijo tudi gostinci., Obrati podjetja Zelenica so stregli gostom tržiške bržole in krofe, najbolj znane bržole pa so se dobile v gostilni Damulnek. Lastnik Vinko Košir si je lahko šele zvečer privoščil malo Časa za klepet.
»V naši gostilni, stara je več kot stoletje, so imeli včasih prvo nedeljo v septembru tržiški šuštarji ,frejšprehngo\ na kateri so po opravljenem izpitu vajence razglasili za ,ksele' (pomočnike). Ob tej priložnosti so imeli vsi tržiški šuštarji ,tofl' (pojedino). Vsak je dobil 45 dekagramov pečenke, četrt kilograma kruha in pol litra vina. 'To je stalo natanko 12 dinarjev. Če zalogaja šu-štar ni pojedel v gostilni, ga je lahko odnesel domov. Praznovanju Šuštarjev so se pridružili tudi kovači. V kovačnicah so prodajali kmetom svoje izdelke. Spominjam se, da smo pečenke, ,pra-ta' smo ji pravili, pekli v krušni peči. In veliko ,tonke' (omake) je moralo biti na krožniku, sicer so takoj spraševali: če je pa ton-ka?«
Vi se vsako leto dobro pripravite na šuštarsko nedeljo?
»Izobesim šuštarsko zastavo in popestrim jedilnik. Skuham bržole in ostala jedila, pripravljam pa tudi šuštarska kosila: juho z domačimi rezanci, pečenko s praženim krompirjem in solato. Ker se kuhajo prave bržole iz ovčjega mesa, smo imeli gostinci velike težave. Žalostno je, ker mesarji vedo, kdaj je šuštarska nedelja in koliko mesa takrat potrošimo, pa ga ne preskrbijo. Ni manjkalo le ovčjega mesa, temveč tudi svinjskega in telečjega. Če ne bi pravočasno poskrbel za ovčje meso in ga dal v zmrzoval-no skrinjo, bi ostali gostje brez težko pričakovanih in cenjenih bržol. Prave bržole se skuhajo le iz mesa gorenjskega jarca.« Kaj pa obisk?
»Dober je bil. Približno tak kot lani. Več jih tako in tako ne morem stlačiti v gostilno. Stregli smo tudi tujcem, ki so prihajali k nam. Najbolje so šle v promet bržole.«
Takšna je bila torej V. tržiška šuštarska nedelja, spomin na stare šuštarske običaje. Minila je v semenj-skem vzdušju, veselju, glasbi in petju. Takšen je bil še posebno njen zaključek v parku predilnice!
Besedilo in fotografije: J. Košnjek
To je le del štantov, ki so v nedeljo napolnili tržiški Trg svobode. Ob njih se je kar trlo ljudi.
V nedeljo je bilo na športnem igrišču Save v Stražišču občinsko gasilsko tekmovanje pionirjev in mladincev s področja Občinske gasilske zveze Kranj. Tekmovanje je bilo organizirano v počastitev občinskega praznika in tedna požarne varnosti. Med pionirji v skupini A je zmagala desetina iz Stražišča pred desetino iz Dupelj. V skupini B pa pionirji gasilskega društva Kranj-Primskovo. Pri mladinskih desetinah je bila najboljša mladinska desetina iz Bitenj.
Na fotografiji desetina pionirjev iz Stražišča, ki jo vodi in vadi mladinski referent društva Marjan Križnar. (Jk) — Foto: F. Perdan
Pretekli teden je dobila tudi krajevna skupnost Voklo, ki zajema vasi Voklo, Prebačevo in Hrastje, nove asfaltne ceste. Delavci Cestnega podjetja iz Kranja so vgradili asfalt na 1500 kvadratnih metrih v Voklem in na 1800 metrih v Hrastju. Občani obeh vasi so se odzvali pozivu krajevne skupnosti in s samoprispevkom zbrali 110.000 dinarjev, kranjska občinska skupščina je na osnovi natečaja dala 40.000 dinarjev, Cestno podjetje iz Kranja pa posojilo v enaki višini. Na fotografiji del nove asfaltirane ceste v Hrastju. (jk) — Foto: F. Perdan
Prosimo vse potrošnike, da zaupajo svoje naročilo za ozimnico svoji prodajalni MERCATOR.
^^^mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmammmmmmmmmmm^
V prodaji paprika za vlaganje po 3,50 din
Vse naše prehrambene prodajalne zbirajo naročila za jabolka (a cca 4 din), zeljne glave (a 1,40 din) in beli krompir (a 1,75 din).
, Vsakega, ki je v nedeljo obiskal Tržič, so že na Deteljici sprejele uštarske zastave z značilnim škornjem, zastave mesta Tržiča in 'mboli tovarne Peko, ki slavi letos 70. obletnico obstoja, ter Oznanjale, da se dogaja v mestu nekaj posebnega. In v resnici se je, aJ je vsakoletna šuštarska nedelja (letos je bila že peta po vrsti) ne le J1® največjih prireditev v Tržiču, temveč tudi na Gorenjskem. ^°tlina, v kateri se stiska Tržič, je v nedeljo ob zgodnjih jutranjih r dalje komaj požirala prišleke, ki so prihajali v Tržič predvsem aradi šuštarskega semnja na Trgu svobode. Kjer je bilo le količkaj Prostora, so se vgnezdili jekleni konjički in potrpežljivo čakali j®8tnike, ki so se ponavadi vračali z zajetnimi zavitki in škatlami, v aterih je tičalo blago, kupljeno na sejmu. Mnogi nedeljski Diskovalci pa so prišli v Tržič z avtobusi, ki so vozili prepolni od jutra do večera.
u azen semnja, o katerem bo tekla nedi3 kasneje. Je Ponudil Tržič v
J0 8°stom še kopico drugih za-^ivosti. Semenjski živ-žav sta
iz T v ala koncerta g°db na pihala r„ Iržiča in Hrušice pri Jesenicah, listava ptic-pevk v paviljonu NOB ^odne revije tovarne Peko ter je UMe lz Lesc pred paviljonom, kjer VeiS k tuc^ sta^na razstava najno-Kd .mode^ov modne obutve Peko. u ml že'ek se Je za dobro urico ZerS 1 vrvežu in si v miru ogledal Usn	. razstavo tržiškega
Ha Jprst.va čevljarstva v muzeju ^rajzarjevi ulici ter obnovljeno
tržiškega pesnika Vojteha Kur-nfJV ani Je bil° Prvo septembrsko leto v.Tržiču Preko 20.000 ljudi, 2aHS Pa ^ je kdo zanesljivo še več. sti?0Voljstvo organizatorja, Turi-tov ga društva Tržič, pokrovitelja lja,arne Peko in skoraj 70 razstav-tr».C-ev Prodajalcev na semnju, ie eJ upravičeno...
SEMENJ BIL JE ŽIV...
g
bil r Pretiravanja je takšen tudi Stev^Prav so organizatorji odklonili rodn."e.Prodajalce kiča in njemu so-8tra h, lzdelkov in postavili na obeh »Sta* Trga svob°de skoraj 50 p ntov«, so komaj ugodili vsem Pot J¥arn za sodelovanje na semnju. vsa i niku se Je Predstavila skoraj tov 0venska obutvena industrija s PrpHr.n° Peko na čelu' Bombažna ge t [niCa in tkalnica' nekatere dru-rob:^tilne tovarne, prodajalci suhe itd • ,yarna kos in srpov Tržič vablr - Za 'judi so bili še posebno J1V1 sorazmerno visoki popusti, cah'°N.VelJali tudi v vseh poslovalni-v Lh 1-Catorja v Tržiču, ki so bile Mero ? J° iziemoma odprte. Potezi tere h so se Pridružile še neka-TobaSruge trgovine in poslovalnice nia„ ter prodajalci sadja in zelene na tržnici.
ven)°^em sredi dopoldneva na Peko-Protrif-t ntU P°vPrašal, kako je kaj s delntJf mi je poslovodja med
°dgovarjal: T0 p vidite, kakšen naval je. ^animJa že od sedmih zjutraj, niti k nie je toliko, da vsi ljudje i*ej0, Prodajnemu pultu ne mo-
Pr
dal0atv® semenjsko vzdušje je vla-k0s j^di pri štantu tržiške Tovarne torja • Srpov. Šef komercialnega sekani * odja štanta Jože Ahačič in >Vse< i eglič sta povedala, da štarsK- letos prvič sodelujejo na šu-Verjti nedelji. Niso se hoteli izne-sveto lradiciji, kajti tudi pred drugo §uštarr° vojno' ko so imeli tržiški (angekl Prvo nedeljo v septembru ftja tov nedelja) praznik, je teda-arna kos in srpov odprla skla-?eIsk'0 r s? kmetje kupovali polje-°s in 0r°dje- Letos se je Tovarna stičn ' SrPov odzvala pozivu Turi-Veliki^ društva in se (z ne preveč
" 'UP1) udeležila semnja. vHe d,aJamo kose, srpe, rezer->, ele za kosilne stroje in
grablje, dleta, zidarske ometače, pleskarske lopatice, avtocamp lopate itd. Nismo pričakovali, da bo za naše blago tolikšno zanimanje. Do 11. ure smo že vse prodali in smo morali v podjetje po novo blago. Že danes lahko obljubimo, da bomo na prihodnji šuštarski nedelji spet sodelovali. Kmetje in drugi na takšnih prireditvah najlažje kupijo takšno blago.«
Za posebno zanimivost šuštarskega semnja je poskrbel čevljarski mojster Memi Beganovič iz Tržiča, Trg svobode 33. Svojo delavnico je prenesel na trg, kjer je skupaj s pomočnikom Antonom Zaplotnikom in vajencem, sinom Antonom, brezplačno popravljal čevlje. Peko mu je dal brezplačno napetnike, nekaj pa je prispeval tudi sam. Njegova delavnica na prostem je bila v središču pozornosti.
»Brez dela nismt>. Do devetih smo popraviti šest parov čevljev, en par sem pa ,vštepal\ Na šuštarski nedelji sem sodeloval že lani, vendar le v sprevodu in prikazu starih šuštarskih običajev. Letos pa sem sprejel priporočilo tovarišev Rakovca in Majerja ter tovarne Peko in se lotil brezplačnega popravljanja. To je na eni strani popestritev semnja, na drugi strani pa uživam, ker ljubim svoj poklic.«
Neuvrščenost je zanjo edina mogoč® pot na zunanjepolitičnem področju-Z neuvrščenimi državami se povezujemo v miroljubno družino sveta, ki si med drugim želi tudi, da b> se povečala vloga in učinkovitost Organizacije združenih narodov, k1 hoče pomagati narodom in državam, da se otresejo nasilja, kolonializ^® in tuje okupacije, in ki hoče doseči skupne ukrepe za boj proti nasilji na svetu in ogrožanju neodvisnosti-
PETER BREŠČAK
Na četrti konferenci 76 članic
V Alžiru so objavili spisek držav, ki sodelujejo kot polnopravne članice na četrti konferenci šefov držav in vlad neuvrščenih. Vseh je 76, od tega 41 iz Afrike, 25 iz Azije, 7 iz Latinske Amerike in 3 iz Evrope.
Iz Afrike so: Alžirija, Boc-vana, Burundi, Kamerun, Centralnoafriška republika, Čad, Kongo, Dahomej, Egipt, Ekvatorialna Gvineja, Etiopija, Gabon, Gambija, Gana, Gvineja, Slonokoščena obala, Kenija, Lesoto, Liberija, Libija, Madagaskar, Malavi, Ruanda, Senegalija, Sierra Leone, Somalija, Mali, Mavreta-nija, Mauricius, Maroko, Ni-ger, Nigerija, Sudan, Svazija, Tanzanija, Togo, Tunizija, Uganda, Zgornja Volta, Zaire in Zambija.
Iz Azije so: Afganistan, Bangladeš, Bahrein, Butan, Burma, Kambodža, Indija, Indonezija, Irak, Jordanija, Kuvajt, Laos, Libanon, Malezija, Nepal, Oman, Katar, Saudska Arabija, Singapur, Južni Vietnam (ZRV), Sri Lanka, Sirija, Združeni arabski emirati, Severni Jemen, Južni Jemen.
Iz Latinske Amerike so: Argentina, Čile, Kuba, Gvajana, Jamajka, Peru in Trini-dad—Tobago.
Iz Evrope so: Jugoslavija, Ciper in Malta.
Poleg 76 polnopravnih članic bo devet držav sodelovalo v vlogi opazovalk, tri drŽave kot gosti in 15 osvobodilnih gibanj.
Štiri leta kasneje so se državniki Tito, Nehru, Naser, Nkrumah in Sukarno srečali na zasedanju generalne skupščine ter pripravili pot, ki je kasneje vodila k beograjski konferenci. Pred konferenco je šel predsednik Tito v Afriko in se v dveh mesecih sestal z državniki osmih držav, med katerimi so si nekatere komajda izbojevale neodvisnost. Ko je bila turneja končana, je bilo v Kairu objavljeno sporočilo, v katerem je bila izražena potreba po sestanku šefov neblokovskih držav, in v soglasju z Nehrujem in Sukar-nom so bila iz Kaira poslana tudi prva vabila na beograjsko konferenco neuvrščenih. Deklaracija, sprejeta na beograjski konferenci, je politična filozofija, strategija ter dolgoročni program delovanja neuvrščenih držav.
Kakšno je mednarodno okolje, v katerem potekajo priprave na alžirsko konferenco? O tem je pred nedavnim v »Naši obrambi« zapisal dr. Aleš Bebler tole: »Za mednarodno okolje, v katerem delujejo neuvrščene dežele, je med drugim značilno čedalje večja absolutna militarizacija ... Med neuvrščenimi deželami je še največ majhnih in srednje majhnih azijskih in afriških držav, manj pa latinskoameriških in evropskih. Absolutno ali relativno majhna obrambna sposobnost mnogih od teh dežel, njihov strah pred posledicami morebitne jedrske vojne med velesilami in bloki, nevarnost, da jih proti njihovi volji potegnejo v tako vojno, "življenjski interesi glede samoohranitve, ohranjevanje komaj pridobljene politične samostojnosti ter ideološke in politične avtonomije — vse to je pripomoglo k temu, da so se te dežele odločile za zunajblokovsko zunanjo politiko. »Izkušnje mnogih teh držav, med njimi zlasti latinskoameriških, ki so v zadnjih dneh pred konferenco v Alžiru pokazale močno povečano zanimanje za sodelovanje v njenem delu na ravni članic, so zelo koristne za vse neuvrščene države. Latinskoameriške države so v zadnjih letih na svoji koži občutile pritisk velikih, ki se kaže skozi izsiljevanje anonimnih, tako imenovanih transnacionalnih družb. Odločitev nekaterih latinskoameriških držav, na primer Čila, da se otresejo gospodarskega izžemanja ter začno črpati svoja naravna bogastva zase, v korist vseh delovnih ljudi, je naletela celo na poskuse državnih udarov, ki so jih pripravljale desničarske, nazadnjaške in profašistič-ne skupine v teh državah skupaj z velikim kapitalom iz tujine, ki se ne more sprijazniti z dejstvom, da mu je tu že odzvonilo.
Zgodovinski pomen neuvrščanja
Neuvrščene države se bodo na sestanku v Alžiru posvetile tudi gospodarskim vprašanjem, ki niso nič manj pereča od dnevnopolitičnih. Danes je dejstvo, da se prepad med razvitimi in nerazvitimi vse bolj poglablja. Čeprav so mnoge države v razvoju dosegle v industrializaciji pomembne uspehe, pa sodelujejo v industrijski proizvodnji sveta približno samo z eno desetino. Alžirski sestanek bo torej v vzdušju pozornosti do krivic, ki se gode svetu manj razvitih in nerazvitih. Naravnost žalosten je podatek, da danes milijarda in pol prebivalstva na svetu nima zadosti hrane, da šeststo milijonov ljudi gladuje, da je na jugu Azije in v centralni Afriki nacionalni dohodek deset in večkrat manjši kot v Združenih državah Amerike.
Jugoslavija je eden najbolj zavzetih organizatorjev neuvrščenih.
Alžir — mesto vrhunskega sestanka neuvrščenih — Foto: Arhiv Delo
Sestanek družine miroljubnih
Od 5. do 8. septembra bo v Alžiru četrta konferenca šefov držav in vlad neuvrščenih držav. Konferenca je času, ki ga živi svet danes, nadvse pomemben politični dogodek. Gibanje neuvrščenih je v zadnjem času dobilo močno mednarodno afirmacijo, zlasti v okviru Organizacije združenih narodov. V neuvrščenih državah živi približno trideset odstotkov vsega prebivalstva na svetu, ki si prizadeva, da bi prav tako kot večina ostalega sveta odločalo in soodločalo o ključnih problemih sedanjosti. Neuvrščenost je postala široka mednarodna akcija, neločljiv del občega boja za napredno spreminjanje sveta, v katerem se načela aktivnega miroljubnega sožitja skušajo uveljaviti kot osnovna norma in obče pravilo ravnanja v odnosih med državami.
Svet neuvrščenih	________
se krepi
Predsednik Tito, ki bo vodil jugoslovansko delegacijo na kdnferenci neuvrščenih v Alžiru, je v intervjuju za norveško televizijo na vprašanje, kako gleda na idejo neuvrščenosti v primerjavi s stanjem pred desetimi ali petnajstimi leti, ter o tem, ali imajo neuvrščene države danes boljše možnosti, da sooblikujejo politiko v svetu, dejal: »Politika neuvrščenih sil je prav gotovo veliko pripomogla k pomiritvi v svetu in k uveljavljanju možnosti za boljše in pravilnejše stike med narodi. Spomnimo se, kako je bilo med prvo konferenco šefov držav in vlad neuvrščenih držav v Beogradu. To je bilo obdobje hladne vojne, ko je grozila nevarnost, da bo zdaj zdaj izbruhnila svetovna katastrofa. Vi veste, o čem smo govorili takrat v Beogradu in kaj so neuvrščeni zahtevali. Svoje zastopnike so celo poslali v Moskvo, Washington in New York ter zahtevali, naj se veliki vsaj začnejo sestajati in pogovarjati, da bi postopoma odpravili psihozo hladne vojne. Načela, ki so bila sprejeta na beograjski konferenci in pozneje na konferencah neuvrščenih v Kairu in Lusaki, so sprejeli po vsem svetu, ne samo med neuvrščenimi. Tudi v državah, ki pripadajo blokom, je veliko takih, ki sodijo, da so ta načela edini mogoči izhod ,iz položaja, v katerem smo danes. V zadnjem času so nekateri začeli govoriti, zlasti pa je takšno mnenje čutiti v delu tiska, da je neuvrščenost tako rekoč stvar preteklosti, ker so se veliki — ZDA, SZ in drugi — začeli pogajati, ter da bo mogoče vsa ta vprašanja rešiti s pogajanji med njimi. To ni res. Danes je bolj kot kdaj potrebno, da se neuvrščene države čimbolj politično organizirajo, da preprečijo poskuse tistih, ki so hoteli v teh mednarodnih pogajanjih rešiti zadeve na račun srednjih in majhnih držav. To se* pravi, da pomen neuvrščenosti ne upada, temveč stalno narašča; svet se vse bolj zanima zanjo.«
Od Beograda do Alžira
Ideja neuvrščenosti ima svoj začetek v petdesetih letih. Prvo formalno zborovanje neuvrščenih držav je bilo v prvi polovici junija 1961 v Kairu. Beograjska konferenca in hkrati prva konferenca neuvrščenih držav »na vrhu« je bila od 1. do 6. septembra 1961. Kot polnopravni člani so se je udeležili voditelji 25 držav, kot opazovalci pa
a Ct f , m
Sreda, 5. septembra 1973
Huari Bumedien Predsednik Alžirije — države gostiteljice
Predstavniki treh držav. Leta 1964 je il v Columbu pripravljalni sestanek, od 5. do 10. oktobra 1964 pa je bila v Kairu druga konferenca voditeljev neuvrščenih držav in vlad. Kot polnopravni člani ali kot opazovalci so se je udeležili predstavniki 57 držav. Leta 1969 je bil v New Yorku prvi formalni sestanek zunanjih ministrov neuvrščenih držav. Pripravljalni sestanek za konferenco neuvrščenih v Lusaki je bil leta 1970 v Dar Es Salamu in isto leto je bila tudi konferenca, na kateri je bilo navzočih 63 delegatov. Kasneje so bili v New Yorku še trije sestanki ministrov ali posebnih vladnih odposlancev neuvrščenih držav. Lani je bil v Georgetovvnu prvi sestanek pripravljalnega odbora za konferenco na vrhu v Alžiru in letos še sestanek v Kabulu, na katerem so odposlanci šestnajstih neuvrščenih držav razpravljali o konferenci v Alžiru in pripravili izhodišča zanjo. V skupnem sporočilu, ki so ga objavili po končanem sestanku, je bilo rečeno, da so bili udeleženci zasedanja mnenja, da bodo na srečanju v Alžiru podrobno razpravljali o sedanji smeri mednarodnih odnosov in še zlasti o vlogi neuvrščenih. Na sestanku so z zadovoljstvom ugotovili, da je med državami po vsem svetu, zlasti v Latinski Ameriki, vse večje zanimanje za neuvrščenost in izrazili podporo boju latinskoameriških narodov, da bi dosegli popolno politično in gospodarsko suverenost. V sporočilu so tudi opozorili na vso podporo narodom, ki se bojujejo proti kolo-nializmu, rasizmu ali kakršnim koli drugim oblikam tuje nadvlade, ter obsodili kolonializem in nezakonito
vlado Rodeziji in vojno, ki jo je Portugalska sprožila proti narodom Angole, Mozambika in Gvineje-Bisao. Na zasedanju odbora so pozvali narode po svetu, naj na vse možne načine pomagajo pri osvobajanju zatiranih ljudstev v južni Afriki. Udeleženci sestanka so med drugim izrazili prepričanje, da bi popoln umik tujih čet iz Indokine odprl pot do trajnega miru na tem področju. V zvezi s čedalje slabšim gospodarskim položajem dežel v razvoju so udeleženci zasedanja menili, da so nujno potrebne odločne akcije za ureditev poglavitnih problemov razvoja in za popolno uresničitev mednarodne strategije razvoja v okviru drugega desetletja razvoja OZN. Odbor je tudi menil, da imajo dežele v razvoju pravico, da enakopravno in aktivno sodelujejo na vseh pogajanjih o mednarodnem monetarnem sistemu in trgovini, prav tako pa se je zavzel za uresničitev akcijskega programa gospodarskega sodelovanja neuvrščenih držav in posebej opozoril na potrebo, da se opro na lastne sile.
Zgodovinsko gledano, so nastanek in razvoj politike neuvrščenosti povzročili mnogi objektivni činitelji, ki so pretresali svet po drugi svetovni vojni. To so: spopadi med velikimi silami, ki so- pripeljali do hladne vojne in ustvarjanja vojaških blokov (ti so težili k temu, da bi svet delili ter mu vsiljevali svoje politično gibanje), dalje širok in močan proces dekolonizacije v Aziji in Afriki. Blokovska nasprotja niso nudila nikakršnega jamstva novoosvobo-jenim malim in srednje velikim državam, da bi ohranile težko pri-borjeno neodvisnost. Neuvrščenost se je rodila prav kot odpor proti takim težnjam in nevarnostim. Sestanek Tita, Nehruja in Naserja na Brionih leta 1956 je bil prvi korak k združevanju in razpravljanju med neuvrščenimi na najvišjem nivoju.
Palača, v kateri poteka 4. konferenca šefov držav in vlad
neuvrščenih držav — Foto: Arhiv Delo
Josip Broz-Tito
Vodja jugoslovanske delego-
cije
SEM TER TIA PO CERKLJANSKEM
Kot drugod, so se tudi pri nas ženili zlasti v pred-PUstnem času in po veliki noči. Bognedaj, da bi se kdo ženil v adventu ali v postu. Pa ne mislite, da bi šla pri *jas kakšna poroka mimo brez svatbe, kar se dogaja ('anes. Če je bil par še bolj reven, je poroko spremljala Jezika, veselje in ples. Nekdaj so rekli, da je poroka fi'z svatbe, kot hiša brez strehe, kot drevo brez listja hlev brez živine. Če sta bila ženin in nevesta revna nista mogla iz svojih sredstev prirediti svatbe, so za ^ prispevali drugi, sorodniki, povabljeni, sosedje, "'esali so, če ni bilo prostora v hiši, na skednju. Sploh Pa so vedno plesali na skednjih, če je bila svatba P°leti, ko ni bilo mraza, zlasti pri kmetih, kjer so Prostorni hlevi (skedenj je prostor nad hlevom).
birmanski boter, če ga ni bilo več, so za starešino prosili krstnega botra, v skrajnem primeru je bil starešina kakšen sosed ali pa ženinov stric. Starešina se je pogajal s fanti, ko so šrangali, pogajal se je za odkupnino za ukradeno nevesto. Starešina je imel na svatbi častno vlogo, na ta dan je bil gospodar hiše.
Na poti v cerkev so fantje napravili šrango za svatovski sprevod. V Mojstrani so vselej naredili šrango na Požgancovem mostu, na Dovjem pred Jencnom, za Belco pa v Vatišu. Denar za odkup je bil pripravljen v kuverti. Bili sta dve kuverti, ena od njih je bita prazna. Na obeh je bila napisana velika vsota denarja, a prazna kuverta'je bila vselej zaznamovana z večjo vsoto. Tisti izmed zavirovcev, ki se je pogajal s svati
Iz vaške kronike Mihe Anclja, p. d. Tilešovga Mihe iz Mojstrane
Poroke so bile vselej na ponedeljek, prvi dan po plicih v cerkvi. Oklican je bil vsak po trikrat, t. j., na ''! nedelje. Če je kdo želel, da ga okličejo samo enkrat Pa dvakrat, je moral župnik dobiti dovoljenje pri ^ofiji, seveda pa je bilo treba plačati za to razne takse in drugo. Pred letom 1945 so bile poroke samo Cerkvene. V nekdanji ogrski kraljevini, ki je pripadla Oštriji, so se civilno poročali že ob koncu prejšnjega poletja. Zato je v Vojvodini, ki je preje spadala pod Madžarsko, civilna poroka že stara stvar, tam so se Vse poroke morale najprej skleniti na občini, šele P°tem v cerkvi.
Razumljivo je, da je bila kmečka ohcet mnogo bolj 'azkošna, kot pa kajžarska ali gostaška, zlasti še, če ^a bila oba — ženin in nevesta — kmečkega rodu.
takih primerih so se na ohcet pripravljali po tri veone, saj je trajala po več dni, zlasti v predpustnem asu, ko ljudje niso imeli posebnega dela. . Glavno besedo na vsaki ohceti je imel starešina. To bil po starem napisanem zakonu vedno ženinov
za odkupnino, je moral vselej pristati na manjšo vsoto, sicer bi dobil prazno kuverto. Ko je ženin izročil šrangovcem denar, so le-ti odstranili oviro in spustili svate k poroki. Denar za odkup neveste je moral vedno izročiti ženin. Več ko je dal, imenitnejši je bil. Navadno so dajali po 5—10 goldinarjev — kolikor je pač ženin zmogel. Srangovci so se ustavili v prvi gostilni in še isti dan odkupnino lepo zapili. Tega denarja niso smeli razdeliti na deleže, ali porabiti za druge namene.
Ženin in nevesta sta se k poroki vedno peljala, navadno v kočiji. Na prvem vozu so sedeli ženin, starešina in družica, na drugem pa nevesta in drug. Za družico je bila nevestina sestra ali sestrična, za druga pa ženinov brat ali bratranec. Ko so se vračali od poroke, je nevesta sedela poleg ženina na prvem vozu, družica pa je prisedla k drugu na drugi voz. Da se je vse odvijalo po redu, je moral skrbeti starešina.
(Se bo nadaljevalo)
Pošta na Triglavu
V zadnji številki »Glasu« objavili, da je TT organima pohod »100 žensk na 'riglav«. Pohod je lepo uspel, podjetje za PTT promet ^anj je za ta dan odprlo na Triglava posebno pošto ^4284 Triglav, ki je na vrhu in Poti prodajala razglednice, *namke ter opravljala vsa Posebna poslovanja za pisemce pošiljke (sprejela je 44 priporočenih, 8 nujnih, 10 avion-sklh pošiljk in 5 pošiljk s po-Vratnico).
Pred dnevom planincev
Osrednja slovesnost letos v Bovcu
Slovenski planinci bodo v soboto in nedeljo, 8. in 9. septembra, že petič praznovali svoj tradicionalni dan planincev. Osrednja slovesnost bo letos v Bovcu.
Organizatorji praznovanja se že nekaj časa marljivo pripravljajo, predvsem, so marljiva primorska društva in Planinska zveza Slovenije. Računajo, da se bo v Bovcu zbralo na osrednjo slovesnost nekaj tisoč planincev in planink iz vseh krajev Slovenije in iz zamejstva.
V	Bovcu bodo pripravili tabor, šo-torsko naselje, ki bo lahko sprejelo prek petsto udeležencev. Tabor bo v glavnem namenjen udeležencem iz oddaljenejših krajev, pa tudi tistim, ki bodo v Bovec prišli že v soboto in se bodo udeležili vzponov na Krnico-Prestreljenik 2499 m, Čuklo-Rom-bon 2208 m in na Svinjak 1637 m.
V	taboru bo preskrbljeno za okrep-čilo, zvečer pa bo tudi planinski ples, ki ga bo pripravila tamkajšnja mladina.
Osrednja slovesnost bo v nedeljo ob desetih dopoldne na Glavnem trgu v Bovcu, ko bo poleg slavnostnega dela tudi bogat kulturni program, ki ga bodo izvajali znani umetniki in kulturni delavci. Sodelovala bo tudi folklorna skupina iz Rezije v sosednji Italiji.
Razen za osrednjo slovesnost v Bovcu se planinska društva na Gorenjskem in drugih krajih Slovenije pripravljajo tudi na lokalne prireditve. Priredili bodo številne planinske pohode na vrhove naših gora,
kamor bodo popeljali na tisoče svojih članov in ljubiteljev planin. Na vseh pomembnejših vrhovih bodo v soboto zvečer zakurili kresove.	-an
Oživljena tradicija
Kot smo že pisali se je klub za konjski šport Triglav Bled s pomočjo turističnega društva odločil, da bo pod pokroviteljstvom kmetijske zadruge in Gozdnega gospodarstva Bled v nedeljo, 9. septembra, na Bledu organiziral kmečki praznik. S prireditvijo nameravajo obuditi tradicijo nekdanjih kmečkih praznikov na Bledu, ki so bili vsako leto 8. septembra.
Letošnja prireditev bo na Flegariji pod blejskim gradom. Pripravili bodo razstavo, na kateri bodo rejci prikazali skupine govedi s posameznih planin in rejo domačega delovnega in športnega konja. Za posamezne kategorije govedi bo organizator preskrbel in podelil nagrade. Razen tega pa bodo rejci iz okolice Bleda prikazali tudi plemensko živino.
Popoldanski del kmečkega praznika se bo začel s povorko, v kateri bodo prikazali delo in običaje iz kmečkega življenja. V povorki bodo sodelovali kmetje iz okoliških vasi, organizatorji pa vabijo tudi lastnike narodnih noš z Gorenjske, da se pridružijo folklornim skupinam in gorjanskim godbenikom. Po povorki bo kmečka zabava.	A. Ž.
(18. zapis)
Že sem hotel iti s tem pisanjem v Šmartno (cerkljansko, seveda), pa se mi je gradiva o zanimivem možu, Poženčanu, še nabralo.
VNET NARODNJAK
Matevž Ravnikar ^ Poženčan resda ni izdal nobene samostojne knjige, ne zbirke pesmi. Bil je po naravi skromen in nevsiljiv, pa nič vase zaljubljen (kot so bili nekdanji, pa so še tudi nekateri sodobni pesmarji). Razdajal se je kot publicist in zbiralec narodnega blaga. Pesnil pa je bolj mimogrede, v svojo uteho ...
Vsekakor je zanimiv njegov plam-teč
poziv »Izobraženim mladenčam« v Novicah, leta 1858:
»Natoroznanci, botanikarji, mo-droljubci, lekarji, pravičarji, duhovni — vsi svoje domače književno polje obdelujte! Tako boste iz domačega sveta spravljali obilen sadež! Hrepenite po rodoljubji! Rodoljubje pa v tem obstoji, da čislamo svoj materinski jezik, da znašamo iz mnogih virov domačo dogodivščino, da spoštujemo za našo domovino zaslužne sprednike in vrstnike, da si prizadevamo le-te tudi posnemati; da se tudi učeno po domače pomenimo, da vse učenosti in umetnosti svoji domovini in slavjanskemu duhu primerjamo.«
(Nekatere izraze — sicer lepo slovenske — je le treba sodobneje povedati: natoroznanci — naravoslovci, modroljubci — modroslovci ali filozofi, lekarji — zdravniki, pravičarji — pravniki ali juristi, spredniki — predniki.)
PRIPOVEDNA PESEM
Na meji med resničnostjo in sanjarijami so pisane mnoge ljudske pripovedne pesmi. Take je pisal tudi naš Matevž Rav-nikar-Poženčan. Kaj je ljudskega v pesmi in kaj je delo zapisovalca, je danes težko ugotoviti. Sprejmimo vse z dobre plati, saj zapisovalec, ki je bil čestokrat tudi prikrojevalec ljudske pesmi, gotovo ni imel zle misli, čaprav je take pesnitve objavljal pod svojim imenom.
V Vodnikovem spomeniku (albumu), ki je izšel 1. 1859, je Poženčan (»Matth! Raunichar«) objavil tri daljše pesnitve: Kralj Matjaž, Sini-ca in Bernekarjev (t. j. Brnikarjev) grad. Nas zanima najbolj, ševe, poslednja, saj pripoveduje o danes že nekoliko skrivnostnem gradu, ki je nekoč stal na Milkarjevem hribu — sledov pa za seboj ni prav dosti pustil. Gre za grad bojda slovenskega viteza Brnikarja, ki je bil lastnik gradu nad Poženikom in tudi graditelj cerkve sv. Martina v današnjem Šmartnem pri Cerkljah. Mil-harjevemu hribu pravijo domačini tudi Milharjev Taber, kar še bolj spominja na nekdanji utrjeni grad ali vsaj utrdbo. Menda so prav z vrha, iz srede razvalin vodile v pod-
zemlje kamnite stopnice. Zaradi živine, ki je kdajpakdaj padla v globel, so 1. 1816 stopnišče v podzemelj zasuli.
Pesnitev je izrazito epske narave, pač v smislu tedanjega romantičnega pripovednega pesništva. Podobno kot Valjavec in drugi zapisovalci narodnega blaga, se najbrž tudi naš Poženčan ni mogel upreti skušnjavi — in je ljudsko pesem »počedil«, zavil po svoje. .. Ritem pesmi pa je le še dobro ohranjen, prav tako tudi krepki ljudski izrazi. Krajepisno, narodopisno in jezikovno zanimivo Poženčanovo pesnitev (ali prepesnitev) predstavljam z nekaterimi odlomki:
BERNEKARJEV GRAD
Pri cerkvi svetega Martina je hrib, na kterem je grajšina in dalje Straža hrib stoji. Iz grada h Straži pot storjena, pod zemljo skrito je zvotljena. Gospod Bernekar tu živi.
En dan stoji z gospo v linah, okoli gleda po ravninah, medtem pomeni se tako: Po ženik nama črede hrani, naprej tam gori pod gorami naj grad in dvor je se dobo.
Gospa začela je tožiti: še faro hočjo tam storit, de Smarten fara ne bo več. Bom jaz v Trnje k maš hodila! Ne bodem tega privolila, doma ostanem pa je preč.
Gospod jo z lepo le tolaži, nikar zato se ne razdraži, popeti čmo po tleh škrlat, ostrešje do Trnja storiti, v dežju se ti ne bo močiti, ne bode se ti blata bat.
Pač raje hočem zlesti v kačo, kot faro imeti tam domačo. O, glejte, kaj se zdaj zgodi: na naglem zemlja se odprla, gospo z graščino je požrla, gospa se v kačo spremeni.
H studencu tam pri strani Straže, se večkrat kača še prikaže. Ukleta išče si pomoč, na vratu kača ključe nosi in rose, rose vedno prosi, lovi ga, kdor je me m gredoč.
Zaklade lepe budno varje, kdor vidi, trikrat sezi v dnarje v imenu božjih treh peršon. Če večkrat tudi bi velela, kdor to bi storil, bi ga zmela. Ta dnar bo rešenikov Ion!
No, ta rešenik naj bi po pravljici bil deček, za katerega zibko pa hoja še ne zeleni. Fantič bo imel s seboj tri enoletne .leskove mladike. Z vsako bo enkrat udaril po kači in — Brnikarjeva gospa, poženška grašča-kinja bo odrešena ...	C. Z.
ZORMAN	41
ujaga moja Iza
% v;dela na meni že dosti meniškega?« sem vprašal prežeče, gabila?«
'He/-^ Sem j° za z a pes t je, morebiti pretrdo, ker se mi je izvila
»Gr v ne m's"m na to <<
J 0s menoj?« sem vprašal. ivanv-«
»pUv neumno se je delala nevedno.
»\j°r,<< sem rekel'.
»vpojne.«
»P? J ne nocoj?«
K.°u ti ni bilo prepozno.« »O« ,ln s' pijan. Bojim se.«
^ ti°» sem vedel. Vedel sem za tisto, na kar je namigovala, *'Vt ^ar'e prikrivala, d " ''-<< Je rtkla obotavl jivo.
Seni pa vedel, da je tudi naslednji večer ne bo, da mi je ai,i\aiparno zato> (ia se me je znebila, da je z novimi sanjami Jnitreje stekla domov.
^ak •
D -t0lik° besed 0 Grigorjevi Veri?
°S,se 'ahko tudi sam nasmehnem svojim stiskam, takrat t CwSe kopal v trpljenju kakor v znoju.
(■ jaj()U	tako radi tožijo za mladostjo? Pesniki jo pri-
V(!U>v ' 's Pomladjo, jaz pa vem, da pozebe spomladi veliko
^ai' bil Zn.ova nilad ... Vf^io s' ne želim še enkrat okusiti muk, ki jih prinaša i^al i se bilo mogoče vrniti v času in v ljubezni, bi se ne ^ p« Vere Grigorjeve, pa tudi do Grete ne. Ustavil bi se v^al v°fne£a popoldneva, zleknil bi se na mah zraven izvira, 0,'it() ,()šnje borovcev in poslušal srebrni curek, ki poje
Se še spominjaš najinega izvira, Iza?
Ko ima človek za seboj prva spoznanja, ni več tako nestrpen, ne mudi se mu kakor prej, lahko si odpočije v senci borovcev in si pravi:
Tu bi kar ostal.
Prva spoznanja, pravim, zadnja še dolgo ne. Zadnja prinaša šele smrt. Pa so že prva dovolj, da stopaš čez zamočvirjen travnik, da ti je neznansko prijetno, ker sije sonce in ker ti trave opletajo okoli gležnjev, a hkrati veš, da puhastim belim čopkom, ki se belijo na travniku, pravijo konjska smrt.
Se spominjaš travnika, Iza? Držala sva se za roke in ti si rekla, kako nežni čopki, jaz pa sem dejal, temu pravimo konjska smrt.
Vendar je treba v svojem času doživeti tudi Vero, kakor je treba doživeti prvo pijanost.
Pili smo žganje, Krtov sadjevec, in nekdo od znancev mi je rekel:
»Tole ne bo dobro, Florijan.«
In jaz sem dejal:
»Zaka j bi ne bilo dobro?«
In znanec:
»Žganje je močno.«
In jaz:
»Prav nič\še ne vem zanj.«
In znanec:
»Vedel boš kasneje, tole pride za teboj.«
Ni segel po steklenici, da bi mi jo vzel. Če bi, bi mu ne verjel.
Vrt je prekrila rožnata megla, hotel sem reči. . . glejte, mavrica ... pa je bila beseda preveč zapletena, da bi jo jezik zmogel. Ne samo jezik, vse telo je postalo težko, kakor da sem ga napolnil s svincem, ne s Krtovim žgan jem.
Kako seni prišel domov, nisem vedel.
Se zmeraj pa se spominjam Antonovih peric, ki sem jih ugledal nad seboj. Odmaknile so se, da so bile videti čisto majhne, a še zmeraj razločne, potem pa so zaplesale . . . ne, vsa soba se je divje zavrtela okoli osi, ki mi je bila zasajena naravnost skozi drobovje, skozi želodec in skozi jetra. Otomana se je nagibala, moral sem se oprijeti rjuhe, da sem se obdržal na njej, in želel sem si samo to, da bi bilo vsega konec.
Ves dan sem bil bolan zaradi Krtovega žganja.
Zaradi Vere Grigorjeve sem trpel ves mesec.
Dvakrat sem se zalotil na poti proti rdeči vili v praznem upanju, da jo bom srečal. Bilo je čudno, kako sem prej skoraj na vsakem koraku trčil obnjo, sedaj pa kakor da je odpotovala. Pa ni. Enkrat sem jo videl. Od daleč. Hitela je proti domu in še
toliko ni utegnila, da bi se bila ozrla, kje da bi postala pod kostan ji in poklepetala, kakor je nekoč.
Drugič sem skoraj zadel vanjo. Na trgu. Stopila sva vsak izza svojega vogala, meni so se zašibila kolena in Vera je vzkliknila:
»Zdravo, Andrej!«
Ni bila sama. Pod roko se je držala Gašperja in se je zdela ob njegovi strani varna in zadovoljna in brezskrbna.
»Nič te ni videti, Andrej,« je rekla.
Kakor bi bil jaz tisti, ki se je skrival.
»V telovadnico tudi ne prideš več,« je rekel še Gašper.
»Kaj bi v telovadnici,« sem zamrmral.
In sem odkolovratil v svojo stran.
Hodil sem kakor mesečnik in trpel sem zaradi sramu in zaradi ponižanja. In zavidal sem Gašperju, ki je dobil vse, kar se mu je zahotelo.
Kako je že rekel v telovadnici...
... pa tako dekle.
In ji je položil roko na ramo ... in med plesom jo je objel čez pas... in Vera mu je prepletla pi'ste za tilnikom .. . tak ples je poln zaupljivosti... ženska se naslanja s prsmi kakor mačka ... stegna se prepletajo in se iščejo in se love ...
Moral se bom naučiti plesati, sem si rekel.
Zatekel sem se domov, na otomano, zagrnil sem okno, da so se v mraku še perice na stropu izgubljale, in potlej sem jima v mislih sledil, ves čas sem jima bil za petami.
Šla sta po Maistrovi, se pravi h Gašperju, v eno od številnih notarjevih sob, k jer je imel Gašper vse drugačno posteljo, kakor pa je bila Antonova otomana. Beneško ogledalo na steni je bilo kakor nalašč za to, da se je Vera nagnila k njemu in si popravila lase. In debela preproga na tleh . . . spomnil sem se njenih besed:
». . . je tako draži j ivo, če hodim bosa. Po travi ali po preprogi, če je zadost i mehka . . .«
Samo oči mi je bilo treba zapreti, pa sem jo videl, kako kleči pred postel jo in odvezuje Gašperjeve čevl je . ..
Roman je izdal Zavod Borec. Delo je bilo letos nagrajeno s Kajuhovo nagrado in z nagrado vstaje slovenskega naroda.
jm m m	C
JlyS JpMi Am 3
Sreda, 5. septembra 1973
Svatba - ohcet
ra 6 sPrejete pošiljke (pisma, Uglednice in spominske dolinice) je v posebnem sklepu r°sUla še isti dan naslovni-h0,^> da so jih prejeli že JNednji dan. Zvečer je PTT Jutraj ustanovljeno pošto Pet zaprla.
____J
Predelovanje lanu ne bo utonilo v pozabo
Davčani so v nedeljo spet pokazali, kako so včasih sušili in trli lan, predli prejo in tkali platno
»Prepričanje, da moramo etnografske izredno zanimive postopke tkanja lanenega blaga, ki so zamrli šele pred dobrimi dvajsetimi leti, rešiti pozabe, je zrasla ob predavanjih Janeza Ahačiča iz SkofjeLoke. Je velik ljubitelj kmečke kulture in vnet pristaš kmečkega turizma. Tuhtali smo, kako bi opozorili nase, kako bi pritegnili obiskovalce, saj tudi mi nameravamo razvijati kmečki turizem. A ker zgolj papirnata reklama ne pomeni dosti, je bilo treba .pogruntati' kaj bolj privlačnega, kakšno zanimivo prireditev. In tako je nastala zamisel, ki je danes uresničujemo. Vaščani radi sodelujejo. Navdušeni so, ker pomagajo oživljati staro, še ne povsem izumrlo dejavnost Davčarjev. Upamo, da bo prireditev postala tradicionalna.«
prodam
Tako je govoril na prvi prireditvi Dan teric predsednik krajevne skupnosti Davča Lojze Koder. Ni se motil. Dobro pripravljen prika^ predelave lanu in preje, obujanje starih navad in običajev, ki so jih predniki poznali ob tem opravilu in tudi odlična kuhinja Vrhovčeve gospodinje privabljajo vsako leto več obiskovalcev.
V nedeljo je bila ta folklorna prireditev že četrtič. Lep zgodnje jesenski dan — v hribih prihaja jesen bolj zgodaj — je še povečal njen mik. Že dopoldne so k Vrhovcu začeli prihajati prvi obiskovalci. Do poznega popoldneva, ko so se sence že nagnile čez bregove, je skozi ozki in skalnati, enajst kilometrov dolg kanjon Davščice in iz novaške strani pri-brenčalo. čez tristo avtomobilov. Okrog Vrhovčeve hiše pa se je nagnetlo več kot tisoč radovednežev. Lahko so se prepričali, da predelava lanu med gorjanci še zdaleč ni pozabljena. Preveč spretno jim je šlo od rok sušenje, trenje, predenje in tkanje, štiri ključna dela spreminjanja lanenih bilk v tkanino.
Lan so letos in že nekaj let nazaj v Davči posejali le za to, da lahko prišlekom pokažejo njegovo predelavo. Včasih pa so lan sejali vsako leto. Najbolj primerna njiva za setev je bila ledina, ker na taki njivi ni bilo veliko plevela. Lan je namreč zelo občutljiva rastlina in so ga smeli le enkrat opleti in še to zelo previdno. Posejano njivo so nato z železnimi grabljami rahlo pograbili in jo potrosili z ovčjim gnojem. Stari ljudje v Davči vedo povedati, da je bil lan najlepši, če je bil posejan tako na gosto, da je bilo pod palcem, če si ga položil na njivo, devet lanenih semen. Konec junija" in v začetku julija so se njive, posejane z lanom, odele v sinjino, avgusta pa je ta žlahtna rastlina dozorela. Ženske so jo populile, napravile majhne snopiče in jih obložile v kozolec. Tam se je lan kakih štirinajst dni sušil. Nato so z lesenim tolkačem — tučilnico — odstranile semena. Bilke pa so v obliki pravokotnika razprostrle po njivi ali travniku. Na koncu so iz dveh snopičev napravile križ, ki naj bi varoval lan pred vetrom. Tri tedne kasneje so lan, ki je postal »goden«, pobrali, ga povezali v težke snope in shranili na podstrešju, kjer je počakal na terice.
Se preden so terice prišle — to je bilo konec oktobra ali v začetku novembra — je moral gospodar pripraviti laneno jamo. To so si obiskovalci lahko ogledali v Vrhovčevem sadovnjaku. Lanena jama je majhna uta, iz kamna zidana in krita s skodlami ali šinklni kot tej vrsti »pokrivala« za strehe rečejo v Davči. Na leskovo mrežo na dnu jame naložijo
Rejci perutnine!
V valilnici v Naklem lahko dobite vsak dan od 6. do 14. u.e 2—3 mesece stare jarčke po ceni 25 din.
Ob sredah poslujemo do 18. ure.
Kmetijska zadruga Naklo
±IVII_Al
%JI lu*f JHm
Sreda, 5. septembra 1973
snope lanu. Do jame. vodi pod zemljo 4 do 10 metrov dolg rov. Na začetku rova pa je ognjišče.
Kot nekoč, ko je šlo zares, sta gospodar in sin, oziroma hlapčič, oba oblečena v slikovite noše prednikov, pripeljala dračje in bukova drva in zakurila, da so se v jami sušili snopi pod vedrim nebom uležanih stebelc. Dasi sušenje terja veliko previdnosti — snop se kaj hitro lahko vžge — gospodarju Stanku Cemažarju-Hli-pu, ni zmanjkalo duhovitih pripomb in Šal. Če ne bi bilo teric, ki so nekoliko vstran postavile trlice in začele energično obdelovati pregrete snope, ga množica bržkone ne bi tako kmalu zapustila. Toda udarci tolkal so zvabili gledalce k šesterici žensk. Okrog teric je letel droban pezdir, medtem ko so se šopi vlaken spreminjali v predivo. Lan so k tericam prinašali v platnenih rjuhah. Vsaka je hitro zagrabila dve pesti bilk. Polovico ga je začela treti takoj, drugega pa je skrila v široko krilo, da se ni prehitro ohladilo.
Na drugi strani hiše so postavile kolovrate predice. Le-te so pravkar narejeno prejo najprej »zmikale«. Davške gospodinje pri zmikanju uporabljajo posebno pripravo, imenovalo greben. Gre za ploh, ki je poln žebljev, čez katere vlečejo šope lanu. Tisto, kar je ostalo med špica-mi grebena, je peterica domačink oblikovala v valjasta povesma in ko-delje. Oboje so zvile podobno kot zvije gospodinja palačinke. Tako zaobljeno predivo so potem seveda lahko nataknili na koželj kolovrata. Potem je prišlo na vrsto predenje. Včasih so to delo opravljali po malem več mesecev, vso dolgo zfrno. Gospodinje so predle najboljša prediva — povesme, dekle so se morale zadovoljiti s kodeljami, pesterne in tudi domače hčere, ki so se šele učile ravnati s kolovratom, pa so dobile v roke tule. Pod njihovimi spretnimi rokami je nastajala preja, ki so jo navili v štrene in oprali v vročem pepelovem lugu. Spiranje je veljalo za najtežje opravilo.
In že je na vrsti tkanje. Ko je tkalec dobil v roke prejo, je najprej ocenil, kakšne kvalitete je in določil, kakšno platno bo delal iz nje. Stre-ženje statvam pa ni enostavna reč. Paziti je treba, da se niti na moto-vilu ne križajo in da niso zmedene. Za en nasnutek je potrebno 600 do 800 niti. Niti so dolge od 15 do 60 metrov. Ko je bil nasnutek gotov, ga je bilo treba vstaviti v statve, tu pa vsako nit posebej privezati za nit na tiru na prednjem vratilu ali vretenu. Za to delo je tkalec potreboval pol dne.
Od vseh Davčarjev, pravijo, zna danes statvam najbolje streči Anton Bevk ali po domače Bičkarjev ata. Kar precej čez sedemdeset jih že ima, a je še nedavno stkal prek 700 metrov prvovrstnega platna. Pod kozolcem si je v nedeljo postavil statve. Skrit za steno gledalcev je pridno stregel statvam in čolniček je bliskovito švigal z ene strani na drugo, skozi dvojno vrsto nitk.
Čeprav tega Davčani niso mogli pokazati, ker je za to eno popoldne prekratko, naj povemo, da so včasih izdelovali več vrst platna. Iz boljše preje je nastajalo pražnje platno. Iz njega so izdelovali rjuhe in perilo. Če so tkali iz ene volnene in ene platnene niti, so dobili raševno ali mazalan. Ta tkanina je bila debelejša in bolj topla. Iz njega so izdelovali obleko za praznik. Iz preje, ki so jo spredli iz kodelj, pa je na statvah nastajalo hodnično platno za delovne obleke.
Življenje gorjana je bilo tesno povezano z lanom, prejo in platnom. Zato je prav, da se tudi mi in še maljši rodovi seznanijo s temi težkimi in tudi veselimi kmečkimi opravili. Nedvomno so Davčani poskrbeli, da ne bodo utonili v pozabo. Odlično izveden prikaz predelave lanu, razstava tkalskega orodja, domiselno speljan zabavni program (videli smo vrsto običajev, ki so bili v navadi ob tem opravilu in stare plese), v katerem je sodelovala folklorna skupina in godci iz Javorij in ki ga je vzorno vodil napovedovalec RTV Ljubljana Jože Logar, lepo speljana in dobro označena cesta in ne nazadnje domače specialitete, so navdušili gledalce in bili najboljše priporočilo za to prireditev tudi v prihodnje.	L. Bogataj
Po ugodni ceni prodam 10 tednov stare JARCKE. Izbrana vrsta priznanih nesnic »PRELUX«. Petrič Tončka, Šenčur, Zupanova 6 5025 Ugodno progam MOTOR LAMO 4, rabljen 20 ur in nemški gumijasti ČOLN. Pivk Milan, Moše Pijadeja 46, Kranj telefon 23-451. Ogled po 20. uri	5038
Prodam dobro ohranjen levi stoječi kromiran štedilnik z dvema pekačema. Šenčur, Kranjska c. 14
Prodam nemškega VOLCJAKA starega štiri mesece. Pristov, Vrba 18, Žirovnica	5102
Prodam betonske PLOŠČE navadne in teraco, v vseh je železo. Pristov, Vrba 18, Žirovnica 5103 Prodam strešno opeko bobrovec. Potočnik Franc, Bukovica, Škofja Loka	5145
Prodam trajno žarečo peč KU-PERBUSCH. Kidričeva 45/11 Kranj
5146
Prodam 1 leto stare KOKOŠI. Cegelnica 1 Naklo	5147
Prodam borove plohe. Goriče 20
5148
Prodam KRAVO. Cadovlje 8 5149 Prodam nov zapakiran PRALNI STROJ GORENJE. Dijak Milka, Kidričeva 43, Kranj	5150
Prodam ŠPIROVCE dolge 8 m in MOTORNO ŽAGO JOBY. Poljšica 4 Podnart	5151
Poceni prodam novo MOŠKO KOLO na tri prestave. Begunjska 6, Kranj	5152
Poceni prodam rabljeno PEC na centralno kurjavo. Robič Andrej, Radovljica, Tavčarjeva 11 a 5153 Prodam rabljene avto GUME uporabne za vprežni voz — 4 kom. Michelin 165-15 X in 4 kom. Pirelli 5,20-14. Ogled popoldan. Žnidar Maks, Utik št. 18 pri Vodicah 5154
Podjetje za PTT promet Kranj razpisuje prosti delovni mesti
1.	pismonoše
za pošto Jesenice 2
2.	knjigovodje Pogoji za sprejem so:
pod 1.: dokončana osemletka, opravljen vozniški izpit A-kate-gorije, odslužen kadrovski rok
Samsko stanovanje je na voljo. Kandidati naj se zglase pri pošti Jesenice 2.
pod 2.: ekonomska srednja šola
Prošnje je treba nasloviti komisiji za delovna razmerja podjetja.
Zahvala
Ob prerani izgubi našega dobrega moža, očeta, brata, starega očeta in strica
Ivana Zupana
Kvanšnekovega ata iz Pivke
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, darovali vence in cvetje ter dragega pokojnika v tako velikem številu spremili na njegovo zadnjo pot. Zahvaljujemo se dr. Udirju za dolgoletno zdravljenje. Posebna zahvala1 pevcem, gasilcem, upokojencem ter govornikoma za poslovilne besede. Prav tako se zahvaljujemo gospodu dekanu za pogrebni obred in tolažilne besede.
Vsem še enkrat iskrena hvala — vsi njegovi
Pivka, 4. septembra 1973
Zahvala
Sporočamo žalostno vest, da nas je po težki bolezni zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric
Rafael Rakovec
Iskreno se zahvaljujemo vsem dobrim sosedom in vsem darovalcem cvetja. Posebno se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju iz Železnikov ter gospodu župniku in kaplanu za pogrebni obred in poslednje besede. Še enkrat vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti iskrena hvala.
Žalujoči: žena Julka, hčerka Marinka, sinovi Viktor, Tone, Janez z družinami ter Rafko in Vinko, brat Antonin, sestri Marija, Francka in drugo sorodstvo.
Dolenja vas — Selca, 28. avgusta 1973
Zahvala
Ob nenadni in boleči izgubi našega dragega moža in očeta
Maksa Niča
se iskreno zahvaljujemo sosedom, ki so hitro priskočili na pomoč, pevcem in prijatelju Jožetu za iskrene besede ob grobu, gospodu župniku iz Trstenika, vsem darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so v tako lepem številu spremili našega očeta do poslednjega doma. Še enkrat vsem in vsakemu posebej iskrena zahvala.
Žalujoča družina Preddvor, 23. avgusta 1973
Prodam mizarski
SKOBELN fc STROJ - kombinirka, 25 cm delonj|J ne širine. Rezovšek Franc, Tupa1', % 67, Preddvor
Prodam televizor PANORA^ j* AQUILA letnik 1970 in uvojj otroški stolček kombiniran s hod® nikom. Okorn Frančiška, Kebet°v , r 18, Kranj	,51'! J
Prodam — zaradi selitve — ku ^ njo z jedilnim kotom in trajno *a čo peč KUPPERSBUSCH - ^ . pi kal. Ogled vsak dan od 18.—20. ur« Stritarjevi 6/1., Kranj, tel. 22-JJ ^
Prodam cement, bankine, P0"1! rabljena večja okna, 500-litrsko Ka,a Nakio u
Prodam leseno barako, upora" j a tudi za garažo. Lampič, Planina $ d tel. 22-198	51 , P
u 196'
CPTTPffl
UhU^L^J ^a mmrnrn1Br
Kranj CENTER	. m
5.	septembra ameriški barvni ", J UMAZANI HEROJI JUKE ob 'J J in 18. uri, premiera franc. barvne\ el filma NEKOĆ JE BIL POLICAJ0 f 20. uri	t p, 196
6.	septembra franc. barvni »L ( NEKOČ JE BIL POLICAJ ob ^ avt 18. in 20. uri	H.
7.	septembra amer. barvni j1, t DETEKTIV KLUTE ob 16., 1* u 20. uri	žel,
Kranj STORŽIČ	, j
6.	septembra ameriška barv. q risanka MAČJI KONCERT ob J,, uri, amer. barv. film UMAZA HEROJI JUKE ob 18. in 20. ur; ^
7.	septembra franc. barvni K NEKOČ JE BIL POLICAJ ob 10' 18. in 20. uri
Tržič	0
5.	septembra amer.-ital. barv jLf TRIJE DOLARJI SEJEJO SM* ob 18. in 20. uri	J
6.	septembra amer.-ital. barv. jI]1 ^ TRIJE DOLARJI SEJEJO SM* ob 18. in 20. uri	h
Kamnik DOM	>j|
5. septembra italijanski barv.J j, JEGULJA ZA 300 MILIJONOV 18. in 20. uri
Škofja Loka SORA
• (P
5.	septembra ameriški barvni PAST ZA DVOJNEGA AGE^1 ob 18. in 20. uri	. rp
6.	septembra ameriški barvni VITEZI RULETE ob 20. uri .
7.	septembra ameriški barvni 1 fj VITEZI RULETE ob 18. in 20- j
Železniki OBZORJE . 0
5. septembra ameriški barvni i DOKTOR DETEKTIV ob 20. uri 7. septembra ameriški barvni DOKTOR DETEKTIV ob 20. uri
Radovljica
5.	septembra ameriški barvni SEKSUALNO SPOZNANJE ob uri 0
6.	septembra ameriški barvni CHATOVA DEŽELA ob 20. uri. ^
7.	septembra ameriški barvni .g SEKSUALNO SPOZNANJE ob j; uri, angl. barv. film RDEČI BAKv ob 20. uri	jI,
Jesenice RADIO	0
5.	septembra amer.-ital. barv-film SUPER DIABOLIK . 0
7. septembra amer. barvni CROMVVELL
Jesenice PLAVŽ	. fjlC1
6.	septembra franc. barvni VARUJ SE PRIJATELJEV fi]iD
7.	septembra amer.-ital. barv-SUPER DIABOLIK
Kranjska gora
5.	septembra jug.-ital. barv-TRI URE DO ZMAGE	j C'
6.	septembra amer.-ital. barv film SUPER DIABOLIK____J
Izdaja CP »Gorenjski tjj y Kranj, Ulica Moše Pijade& Stavek: ČP »Gorenjski Kranj, tisk: Združeno po®,, Ljudska pravica, LjubiPV). Kopitarjeva 2. » Naslov.u« ništva in uprava lista: £ikoči Moše Pijadeja 1. -- V §t. račun pri SDK v Kranju , 51500-601-10152 » Tel^i glavni urednik, odgo*^, urednik in uprava 2."arj> uredništvo 21-835, nov^ 21-860, malooglasni in 0č< niški oddelek 21-194. - ^(V nina: letna 60 din, P^1 JjlK0 30 din, cena za 1 70 par. Mali oglasi: do 10*2f 15 din, vsaka nadaljnja 2 din; naročniki imajo 0n popusta. Neplačanih ojS^o ne objavljamo. - OP^jgtfiT prometnega davka po P*
nem mnenju 421-1/J
yozila
ledeni prodam ZASTAVO 750 Bnll 1961 — 30.000 po generalni, p a> Moše 34, Smlednik 5158 kr°Jam fiat 750 letnik 1965. Šink ,re> Cirče 29, Kranj	5159
Oodno prodam FIAT 1100 R. p arje 35.	5160
J2 JAWI 175 ali menjam MOPED. Tenetiše 12, Golnik
V^KA L 1969 prodam. Ogled pri tel oo r Izidor — avtoličar Orehek p?-078	5162
2?5®dam SPAČKA letnik' 1972 za odrLii din. Naslov v oglasnem :elkU.	5163
l9&odam ZASTAVO 1300 letnik o/' Cena 15.000,00. Naslov v p7nfm oddelku	5164
co ~ m tovorno prikoli-
L; a osebni avto. Piber Ivan, Can-Jeva 13, Bled	5165
CiNam CIRKULAR in KATR-Ljetnik 1965. Partizanska 48, >J	5169
C^am FIAT 750 in OLJNO PEČ vain akt« 7500. Jerman, Šturmo-u	5170
(57 Sodno prodam avto REKORD ki LBllt) v voznem stanju ali po Kezar, Grad 28, Cerklje 5171
I967°2am ZASTAVO 750, letnik U^astje 205, Kranj	5172
*vto Prodam dobro ohranjen 7o t?U TIP HO- Sp. Duplje 100
p^-558	5173
^At ^e1 zel° dobro ohranjen 2el0 u 50 letnik oktober 1969, po ceni. Ogled popoldne. tW •lica L avgusta 5	5174
CKobai,am FIAT 750 PO delih, krškega odreda 26	5175
obvestila
GOSTILNA A2MAN Nomenj — Bohinj vam od 10. septembra dalje nudi poleg ostalih jedi še: žabe, postrvi, kmečke pečenice. Telefon 76-154. Vabljeni!	5114
Uredništvo revije »MOJ MALI SVET«, vabi vse ljubitelje vrtnic v soboto, 8. septembra, ob 9. uri v vrtnarijo Tušek v Podbrezje, kjer bo praktičen prikaz (demonstracija) vseh pomembnejših del, ki jih imate z vrtnicami preko celega leta. Videli boste vse od sajenja, obrezovanja pa do zaščite vrtnic pred boleznimi in škodljivci. Istočasno si lahko ogledate tudi vrtnice v nasadu (45 sort) in tudi naročite za jesensko sajenje.
BALETNA ŠOLA se začne 10. septembra, PIONIRSKA PLESNA ŠOLA 15. septembra, PLESNI TEČAJI ZA ZAČETNIKE 12. septembra. Podrobna navodila na oglasni deski v Delavskem domu 4.
5183
zaposlitve
Takoj sprejmem 2 mizarja in 2 lesostrugarja. Kupim javorjev les. Višnar, Besnica	5181
Sprejmem GOSPODINJSKO POMOČNICO za varstvo dvoletnega otroka ter pomoč v gospodinjstvu. Hrana in stanovanje, plača po dogovoru. Gašperšič Hermina, Jezersko 22/a	5182
STAREJŠO ŽENSKO iz Radovljice ali okolice potrebujemo za varovanje dveh otrok za štiri ure dnevno. M. Skodlar, Radovljica, Cankarjeva 29 ali telefon 75-656. Nagrada in povrnitev stroškov po dogovoru.	5084
Živinorejska razstava in konjske dirke
^ nedeljo, 16. septembra 1973, bo v Komendi od 9. do 12. ure pitava plemenske goveje živine in konj.
"Poldne ob \A. uri bodo velike konjske dirke, na katerih bodo sodelo-j^j , konjeniški klubi Komenda, Ljutomer, Maribor, Šentjernej in V p ijana. Po prireditvi bo velika vrtna veselica. aoljeni.
Vzgojni zavod
v Kamni gorici
ObS Radovljica — z internatom, interno posebno osnovno Ijj ? ,n eksternimi oddelki posebne osnovne šole v Radov-n«V na Bledu in Bohinjski Bistrici naknadno razpisuje aslednja prosta delovna mesta:
16 učiteljev
tta	v ^O® *n za vzgojno delo v internatu z
% p™' P0^0.^ P° prioriteti:
?HuefekpA°Ški oddelek
Predmetna skupina ali skupina razredni pouk
^ srednja izobrazba — učiteljišče ^ srednja izobrazba — vzgojiteljska šola
Srednja izobrazba — splošna, oziroma katerakoli smer (v tem Pnmeru imajo prednost tisti, ki že imajo pedagoško prakso).
H
p^pis velja do vštetega 12. septembra. Prošenj, prejetih e*n roku, ne bomo upoštevali.
2IVIL.A
Cenjene kupce obveščamo, da bomo v naših prodajalnah prodajali ozimnico: papriko, krompir, slive, jabolka in hruške, po zelo ugodnih cenah.
PAPRIKA 3.50 din KROMPIR 1.75 din
Priporočamo se za nakup
ŽIVILA
Sprejmem žensko za varstvo 1 leto starega otroka. Hrana in stanovanje preskrbljeno, plača po dogovoru. BIZJAK, Mavčiče 80, Kranj
5166
ŠTUDENT INSTRUIRA angleščino, nemščino ali italijanščino, eno uro na dan v zameno za STANOVANJE. Boris Pavletič, Baraka 73, 52310 Buzet	5167
ŠEŠIR
Tovarna klobukov Škofja Loka
proda
rabljen tovorni avto Hano-mag 2,7 t
Dražba bo v soboto, 8. septembra v Škofji Loki ob 8. uri za družbeni sektor, eno uro kasneje pa za zasebnike.
stanovanja
Mlada, mirna tričlanska družina išče prazno STANOVANJE ali VEČJO SOBO v Kranju, Tržiču ali okolici. Ponudbe pošljite pod »Dober plačnik«.	5155 Opremljeno SOBO v Kranju ali bližnji okolici išče miren fant. Ponudbe pošljite pod »JESEN« 5156 Študent išče OGREVANO SOBO v Kranju po ugodni ceni. Vidmar Darinka, C. Goriške fronte 91, 65290 Šempeter 5157
r
Didić -Nisem kriv
Nemalo smo bili začudeni nad pisanjem v Sportskih no-stih, da je kranjski zvezni sodnik in trener Peter Didić predan v disciplinski postopek Zvezi vaterpolskih sodnikov Jugoslavije. Obtožen je bil, da je samovoljno odšel na univer-ziado v Moskvo, kjer je sodil na vaterpolskem turnirju. Obenem pa so ga črtali s seznama sodnikov za sojenje šestih preostalih tekem v prvi zvezni ligi.
Po prihodu iz Moskve nam je Didić dejal, da se ne meni za odnos Vaterpolske zveze Jugoslavije — sedež v Beogradu — in Zveze vaterpolskih sodnikov . Jugoslavije — sedež v Splitu. V Moskvo sem odšel po nalogu Vaterpolske zveze Jugoslavije in ne samovoljno kot mi očitajo. Že pred tem sem bil določen, da treneniram našo študentsko reprezentanco. To sem odpovedal, saj sem ravno v tem času s Triglavom imel težke tekme. Za sodnika v Moskvo je bil določen Splitčan Klemen-čič, ki pa ni opravičil zaupanja. Zato so namesto njega poslali mene. Prepričan sem, da sem na univer-ziadi zadovoljil, saj sem vodil eno polfinalno in tri finalna srečanja. Od mednarodne komisije sem za svoje sojenje dobil najvišje možne ocene. Zato sem začuden nad tem pisanjem.
-dh
Naš komentar
Razplet po načrtu
V nada za
Končan je letošnji vaterpolski ples v drugi zvezni ligi. šem zadnjem komentarju pred tednom dni smo zapisali, kranjski Triglav, šibeniški Solaris in Mladost iz Bijele še ni vse končano in še ni rešeno o vprašanju prvaka, ki ima obenem pravico vstopa v družbo najboljših jugoslovanskih vaterpolo moštev.
Zadnja tri kola letošnjega prvenstva so pokazala, da je bila naša napoved pravilna. Triglavani so v treh srečanjih, kljub mrzli vodi in hladnemu vremenu, doma odpravili vse tri vojvodinske ekipe — Vojvodino, ŽAK in Bečej — ter tako osvojili novih šest točk. Najtežje delo je imel Solaris, ki je moral na težko pot v črnogorsko primorje. Po odličnem začetku v Djeno-vičih, ko je premagal domačo Riviero (7:3) je v Kotorju »kiksnil«. Kotaranski Borac mu je namreč v borbeni igri odvzel obe točki (rezultat 7:6). V najtežji tekmi v Bijeli, ko sta se srečala oba kandidata za vrh, je spet moral priznati premoč. Mladost ga je odpravila le z golom razlike (4:3) in s tem je bilo prvenstvo končano. Mladost je osvojila prvo mesto. Čeprav je Mladost na vrhu lestvice z 39 točkami in je pred zasledovalcema za dve točki, pa bo o prvaku odločala še tekmovalna komisija. Mladost še ni uradni prvak, saj ji najvišji vaterpolski tekmovalni organ v drugi zvezni ligi mora odvzeti še dve točki. V igri proti Spartaku v prvem delu prvenstva je namreč zaigral kaznovani Stanišić in na registracijo te tekme se je premaganec pritožil.
Če bo tekmovalna komisija ugodila pritožbi Spartaka, bodo na prvem mestu Mladost, Solaris in Triglav. Slednji je v tem prvenstvu dal največ in dobil najmanj zadetkov. Razlika v danih in prejetih golih je kar 124. Vsi trije naj bi se za letošnji naslov pomerili še enkrat in to v nevtralnem bazenu. Tu je ponovno upanje za Triglav, da po treh letih spet dobi prvoligaški status.
Lestvica v kateri Mladosti še niso odvzeli točk:
Mladost
Triglav
Solaris
Riviera
Jedinstvo
Borac
Koper
ŽAK
Bečej
Senta
Vojvodina
Spartak
J
Sin gre po očetovih stopinjah
Preteklo nedeljo se je v Ljubljani končalo letošnje republiško prvenstvo v streljanju z MK puškami in pištolami. Člani in mladinci so se pomerili za naslove republiških prvakov v streljanju s standardno MK pištolo, revolverjem velikega kalibra, hitrostrelno pištolo in MK puško proste izbire. Med gorenjskimi tekmovalci sta bila prav gotovo najuspešnejša Franc Peternel in njegov sin, ki sta se vrnila s tekmovanja s tremi zmagami in enim drugim mestom. Dobri uvrstitvi pa sta dosegla tudi Poženel (Kranj) in Otrin (Jesenice).
Gorenjski sejem : Radovljica 26 : 18
V	prvenstveno sezono 1973/74 so to soboto in nedeljo startali rokome-taši v obeh gorenjskih rokometnih ligah. V prvi ligi so bili doseženi pričakovani rezultati, saj so vsa favorizirana moštva brez težav odpravila svoje nasprotnike.
Izidi: Križe B : Krvavec 17:15 (7:7), Jesenice : Sava B 28:17 (17:3), Veterani : Storžič 24:14 (11:6), Gorenjski sejfem : Radovljica 26:18 (9:6), Kranjska gora : Tržič B 20:13 (7:2).
V	drugi ligi pa je že v prvem kolu prišlo do zapleta. Igralcev Šeširja B namreč ni bilo na igrišče v Besnico. Tako bo treba že na startu ostro ukrepati, če bomo hoteli, da bo tekmovanje potekalo po normalnih
tirih.
Izidi: Radovljica B : Alpes B 28:11 (13:6), Duplje B : Preddvor B 12:22 (5:16), Besnica : Šešir B 10:0 bb, Zabnica A : Zabnica B 29:16 (7:4), Dijaški dom je bil prost.
dh
Šport med vikendom
Prvi septembrski vikend je ljubiteljem Sporta prinesel obilo razburljivih Športnih užitkov. Za rokometaši in košarkarji, ki nadaljujejo jesenski del prvenstva, so v novo sezono startale tudi rokometašice v II. zvezni ligi in nogometaši v ZCNll
NOGOMET — Že na startu nogometne sezone 1973/74 v zahodni conski ligi smo bili priča prvih presenečenj. Favorizirana kranjska Sava je v gorenjskem derbiju v Tržiču nepričakovano, a po pravici prepustila obe točki domačinom. Drugi kranjski predstavnik Triglav pa je komaj rešil točko v igri z borbenimi Sežanci.
Rezultati: Triglav : Tabor 2:2 (1:0), Tržič : Sava 3:0 (0:0).
Pari prihodnjega kola: Sava : Tabor, Tržič : Jadran, Sava (Tacen): Triglav.
KOŠARKA — Košarkarji Triglava so po dveh jesenskih kolih tudi to pot osvojili točki. Na stadionu Stanka Mlakarja v Kranju so brez težav opravili s košarkarji Radenske. Tekma Maribor : Jesenice je bila preložena. V SKL 1 B je loški Kroj moral v gosteh priznati premoč igralcem sežanskega Krasa, v ženski ligi je v zaostali tekmi žirovska Etiketa izgubila z ljubljansko Olimpijo, Litija pa je odpravila Kroj.
Rezultati: moški: Triglav : Radenska 88:73 (43:38), Kras : Kroj 83:70 (43:37), ženske: Olimpija : Etiketa 64:18 (39:11), Litija : Kroj 61:59 (29:25).
Pari prihodnjega kola: Jesenice : Marles, Trnovo : Triglav, Kroj Ježica, ženske: Kroj : Etiketa.
ROKOMET — V prvem kolu II. zvezne ženske lige rokometašice Alplesa kljub domačemu terenu niso uspele osvojiti točk s Podravko. V moški republiški ligi pa je bil Tržič v Trbovljah le za dva zadetka prekratek za končni uspeh.
Rezultati pri ženskah: Alples : Podravka 12:13 (8:7); pri moških: Rudar : Tržič 15:14 (9:5).
Para prihodnjega kola: ženske: Branik : Alples; moški: Tržič : Jadran (Kozina).
KOLESARSTVO — Namesto, da bi jugoslovanska reprezentanca nastopala na letošnjem svetovnem prvenstvu v Španiji — menda je pristojnim zmanjkalo denarja — so se naši najboljši kolesarji udeležili tradicionalne dirke po Beli krajini. V članski konkurenci je bil najboljši Rogovec Frelih pri mladincih pa Branikovec Stane Kesršič.
Vrstni red: člani: 1. Frelih (Rog), 2. Kunaver (Partizan Beograd), 3. Zakotnik (Rog), 7. Hvasti (Sava).	-dh
Ce k omenjenim odličnim uvrstitvam Peternela st. dodamo še uspešen nastop tega tekmovalca na nedavnem dvoboju med ekipama Ljubljane inZuricha v Švici, lahko rečemo, da je bila letošnja sezona ena od najuspešnejših v njegovi dolgoletni tekmovalni karieri.
Rezultati — člani: MK standardna pištola: 1. Peternel st. 550, 3. Poženel (oba Kranj) 542; revolver velikega kalibra: 1. Teržan (Olimpija) 576, 2. Peternel st. (Kranj) 575; MK hitrostrelna pištola: 1. Peternel (Kranj) 576; MK puška proste izbire: 1. Mikolič (Olimpija) 1108, 3. Otrin (Jesenice) 1104; mladinci — MK standardna pištola: 1. Peternel ml. (Kranj) 531 itd.
In še rezultati z dvoboja Ljubljana : Ziirich: MK standardna pištola: 1. Peternel st. 550, 4. Poženel (oba Ljubljana) 545 (ekipa Ljubljane je dosegla v tej disciplini zmago in slovenski rekord z 2184 krogi); MK pištola proste izbire: 1. Aberli (Z.)540, 3. Peternel st. (LJ.) 534 (ekipno je bila Ljubljana druga s slovenskim rekordom 2121 krogov); MK hitrostrelna pištola: 1. Al-brecht (Z.) 588, 3. Peternel 580 (ekipa je z 2285 krogi postavila slovenski rekord); revolver velikega kalibra: 1. Albrecht (Z.) 584, 2. Peternel 577; MK puška proste izbire, 60 leže: 1. Mikolič 592, 2. Otrin (oba Lj.) 588; MK puška proste izbire, 3x40: 1. Gautenbein (Z.) 1121, 2. Otrin 1119. B. Malovrh
Večina naslovov Elanu
V	nedeljo se je na Zbiljskem jezeru končalo IX. državno prvenstvo v smučanju na vodi. 48 naših najboljših smučarjev na vodi iz petih klubov se je tri dni potegovalo za najvišje naslove v slalomu, likih, skokih in kombinaciji. Zanimive nastope vodnih smučarjev si je ogledalo več tisoč gledalcev, ki so bili priča vidnemu napredku te športne zvrsti pri nas.
Največji uspeh so dosegli tekmovalci in tekmovalke Elana iz Begunj, ki so osvojili naslov ekipnega državnega prvaka ter kopico naslovov državnih prvakov med posamezniki.
V	članski konkurenci je največji uspeh dosegel Marko Potočnik z osvojitvijo naslova prvaka v kombinaciji in likih. V slalomu je Fric De-tiček osvojil že sedmi zaporedni naslov prvaka, v skokih pa je kljub poškodbi Primož Finžgar bil zanesljivo prvi. Pri veteranih je Janez Valant bil prvi v skokih, mladinec Blaž Finžgar pa v skokih, kombinaciji in slalomu. Mladinka Petra Zupan in pionirka Andreja Porenta sta osvojili vsa štiri prva mesta, pri mlajših pionirjih je Jani Valant bil prvi v kombinaciji, likih in skokih, Mark Pleško pa v slalomu.	fr
n
n
22	19	1	2	164:107	39
22	17	3	2	209: 85	37
22	18	1	3	177:107	37
22	13	1	8	144:101	27
22	10	2	10	113:105	22
22	9	1	12	101:121	19
22	8	3	11	112:150	19
22	8	1	13	91:125	17
22	6	1	15	103:150	13
22	6	1	15	100:148	13
22	5	2	15	89:152	12
22	4	1	17	93:145	9
« W m	rj
Sreda, 5. septembra 1973

Letos se nam na Gorenjskem spet obeta dobra krompirjeva letina. Proizvajalci so ga večino že izkopali, drugega pa nameravajo izruvati v tem tednu in v prvih dneh prihodnjega tedna, ker se obeta lepo in suho vreme, ki je najprimernejše za spravilo krompirja. Prve tone krompirja že romajo na trg.
Obiskali smo tri gorenjske kmete in jih vprašali o letošnji krompirjevi letini, ceni in možnostih prodaje. Pretekla leta se je namreč dogajalo, da odjemalci kljub pogodbam vsega, krompirja niso odkupili ali pa so ga šele pozno spomladi prihodnje leto.
Franc OBLAK, kmet iz Naklega:
»Letno pridelam okrog 20 ton krompirja na dobrem hektarju površine. Več ga niti ne morem vsaditi, ker na mojem posestvu prevladujejo travniki. Računam, da bom okrog 10 ton krompirja oddal zadrugi, 5 ton stalnim strankam, ostalega pa bom porabil doma. Tako kot vsako leto sem z na-kelsko zadrugo sklenil kooperantsko pogodbo. Upam, da bom dobil za kilogram krompirja 1,30 dinarja. Ce pa bo zadruga držala obljubo, da bo plačala krompir tistim, ki smo ga ji oddali že lani, malo dražje, bom še bolj vesel. Mislim pa, da bi se morala cena za kilogram krompirja sukati okrog 1,5 dinarja, ker imamo proizvajalci velike stroške s proizvodnjo. Gnojila so namreč izredno draga. Letos so bili večji proizvajalci zgodnjega krompirja v izjemnem položaju. Ta krompir je bil zelo drag in kdor ga je veliko imel, si je opomogel.«
Ivanka ZMRZLIKAR, kmetica iz Hrastij:
»Krompir smo posadili na poldrugem hektarju in sicer na hektarju sorto desire, na pol hektarja pa sorto saskia. Slednjega smo že zorali, ostalega pa bomo ta ali prihodnji teden, če bo vreme. S Kmetijsko zadrugo Cerklje sem sklenila pogodbo za odkup 20 ton. Pravijo, da ga bodo plačali po 1,20 dinarja, kar je vsaj za 30 par premalo, saj so se umetna gno-
jila podražila. Upam, da bo zadruga tako kot pretekla leta tudi letos vsega čimprej odkupila. Manjše količine krompirja bomo prodali tudi doma. Pridelek? Saskia je zares dobro obrodil, desire pa nekoliko slabše, ker smo ga zgodaj škropili proti plesni. Bolje je, da škropiš prej, preden se plesen pojavi, kot pa kasneje.«
Ivan ŠTULAR, kmet iz Strahinja:
»Letošnji pridelek krompirja je bil sorazmerno dober. Najprej smo izkopali sorto saskia, pred kratkim pa še cvetnik in igor. Mislim, da ga bom imel več kot 70 ton. Imam stalne kupce, precej pa ga bo odkupila tudi Kmetijska zadruga Naklo, s katero sem sklenil pogodbo. Odkupna cena 1,30 dinarja je po moje prenizka. Za poskus smo trije kmetje izdelali kalkulacijo, ki kaže, da bi šele cena poldrug dinar za kilogram pokrila vse stroške proizvodnje in delo kmeta. Letos so ponekod "krompir zelo poškodovale ličinke majskega hrošča, ki ob-jedajo plod v zemlji. Mojemu krompirju je bilo letos priza-nešeno in sem zato zadovoljen. Drugo leto nameravam posaditi prav toliko krompirja. Menim, da je zemlja primerna za gojenje krompirja, ker ni težka.«	J. Košnjek
V prepiru dva mrtva
V	nedeljo, 2. septembra, dopoldne so se v delavskem naselju v Stru že vem št. 69 sprli Štefan Pap (roj. 1923), upokojenec in Muharem Alibegovič (roj. 1943), strojnik, ter njegov brat Zikret Alibegovič (roj. 1950), delavec brez zaposlitve. Prepir se je zelo zaostril in Štefan Pap je z lovsko puško dvocevko na šibre ustrelil na Zikreta Alibegoviča. Leta je takoj umrl. Muharem Alibegovič je nato s pištolo trikrat ustrelil proti Štefanu Papu in ga enkrat zadel. Ranjenega Papa so prepeljali v ljubljansko bolnišnico, vendar je že med prevozom umrl. Preiskovalni sodnik je za Muharema Alibegoviča odredil pripor.
Pretep in sunek z nožem
V	ponedeljek, 3. septembra, popoldne so se stepli delavci v delavskem naselju GP »Sava« Jesenice v Kranjski gori. Zaradi prejšnjih prepirov so Svetozara Buljeviča (roj. 1942) napadli Ismet Jušič (roj. 1935), Hasan Jušič (roj. 1957), Hamid Jušič (roj. 1955) in Hasan Muharemovič (roj. 1922). Med pretepom sta Hasan Jušič in Hamid Jušič z nožem zabodla v hrbet Svetozara Buljeviča. Hudo ranjenega Buljeviča so v kritičnem stanju prepeljali v jeseniško bolnišnico.
Gorska nesreča
V	nedeljo, 2. septembra, dopoldne je helikopter prepeljal od Pogačni-kovega doma na Kriških podih v dolino ranjeno Elso Koltz (roj. 1908) iz Goppingena. Koltzovi je prejšnji dan okoli 20.30 ure spodrsnilo na poti od Razorja do Pogačnikovega doma, padla je po melišču in se ranila po glavi, poškodovan pa ima tudi prsni koš in medenico. Zdravi se v jeseniški bolnišnici.
Skala na cesti
V	nedeljo, 2. septembra, ob 21.30 se je na cesti med Davčo in Zalilogom pripetila nesreča. Voznik osebnega avtomobila Rudi Penič (roj. 1925) iz Železnikov se je izognil skali na cesti, pri tem pa se je prevrnil v potok Davščico in obstal na strehi. V nesreči je bil lažje ranjen sopotnik Krt Orešte iz Železnikov.
Požar
V soboto, 1. septembra, dopoldne je začel goreti kozolec last Pavla Špika v Gornji Zetini. Skupaj s kozolcem je pogorelo tudi nekaj cementa, pet metrov smrekovih desk, moped in še nekaj sena in orodja. Požar sta zanetila otroka, ki sta iz mopeda spustila gorivo, da je teklo po senu, z zaganjačem pa sta zaganjala motor, pri čemer je iskra preskočila na z bencinom navlaženo seno in povzročila požar. Škode je za okoli 20.000 din.
Precej dražji avtomobili
S ponedeljkom so se podražili osebni avtomobili Crvene zastave in Cimosa. Tovarna Zastava je svoje avtomobile podražila za 12 odstotkov, Cimos pa od 9,68 do 12,04 odstotka. Večina osebnih avtomobilov tovarne Zastava je tako dosegla takšno ceno, da se je uvrstila v tisti razred, za katerega velja višji zvezni prometni davek. Tako se skupaj s prometnim davkom nekateri avtomobili podražili tudi za 25 odstotkov.
Poglejmo nove cene avtomobilov: zastava 750 28.163 dinarjev (dosedanja cena v Ljubljani 25.198 dinarjev), zastava 750 L 29.520 (26.409), zastava 1300 48.820 (42.403), zastava 1300 L 55.850 45.006), zastava 125 PZ 59.811 (48.160), zastava 101 56.299 (45.236), lada 59.022 (47.456), spaček 33.915,60' (30.269,40), ami 8 40.511,80 (36.724,00), ami 8 L 41.320,50 (37.420,20) itd.
Da bi kupcem olajšala nakup in sebi zmanjšala zaloge, bo Crvena zastava kupcem, ki bodo vplačali avtomobila zastava 101 in zastava 1300 standard do 1«% septembra letos, prodajala za 4243 oziroma 4531 dinarjev ceneje, kot ti dve vozili veljata od ponedeljka naprej.
Neprimerna hitrost
V	soboto, 1. septembra, nekaj po polnoči se je na cesti četrtega reda* Preddvoru pripetila prometna nezgoda zaradi neprimerne hitrosti. Vozn'* osebnega avtomobila Boris Mlakar (roj. 1949) iz Kranja je vozil od Preddvor* proti Tupaličem. V blagem levem ovinku ga je zaradi neprimerne hitrost zaneslo s ceste v drevo. Sopotnik v njegovem avtomobilu Franc Mrku^ (roj. 1951) iz Kranja je bil v nesreči hudo ranjen in so ga prepeljal ljubljansko bolnišnico. Škode na avtomobilu je za 7000 din.
Nenadoma na cesto
V	soboto, 1. septembra, popoldne je peljal po vaški cesti v Hrastju voz1^ osebnega avtomobila Franc Štular (roj. 1943) iz Hrastja. Z desne strani J nenadoma pritekla pred njegov avtomobil 9-letna Milena Lužar iz H rast J® Kljub zaviranju je avtomobil deklico zadel. Huje ranjeno so prepelja" i ljubljansko bolnišnico.
Umrla v bolnišnici
V	Klinični bolnišnici Ljubljana je v soboto, 1. septembra, umrla ^ posledicami prometne nesreče Marija Pipan (roj. 1889) iz Gorenje vasi st. Nesreča se je pripetila 19. avgusta v Gorenji vasi.
Nezgoda otroka
V	nedeljo, 2. septembra, ob 19.25 je na cesti drugega reda v HotemaŽ^ pri hiši št. 45 pritekel z leve strani na cesto 4-letni Dušan Naglič iz HoteiJ58.' prav tedaj ko je mimo peljal osebni avtomobil, ki ga je vozil Jože Sladič (r°| 1930) iz Zg. Jezerskega. Otrok se je zaletel v vrata avtomobila in se hudo ra" Zdravi se v ljubljanski bolnišnici.
Zadela mopedista
vsk1
V	ponedeljek, 3. septembra, nekaj minut po 14. uri se je na Gorenjesa. cesti v Kranju pripetila prometna nezgoda. Voznik mopeda Jožko Zeni ( ^ 1955) iz Sp. Besnice je peljal od Kranja proti Besnici. Pred tovarno Te*®,^ indus je iz nasprotne smeri pripeljala voznica osebnega avtomobila W :e Hafner (roj. 1950) iz Kranja, zavijala je levo na parkirni prostor, pri tem izsilila prednost pred mopedistom. Avtomobil je zadel mopedista s predinj^ levim blatnikom. Huje ranjenega Jožka Zenija so prepeljali v ljubljan-bolnišnico.
Borcem XII. SNOU brigade - »Štajerske«!
Proslava 30-letnice ustanovitve XII. SNOUB »Štajerske«, na katero vabimo vse nekdanje borce, bo v nedeljo, 16. septembra v Novem mestu.
Zbor bo ob 10. uri pred kinom »Krka«, nakar bo odhod na slav' nostni prostor. Posebnih vabil ne bo!
SKUPŠČINA OBČINE NOVO MESTO i" DRUŽBENO-POLIT. ORGANIZACIJ J
Krajevni praznik na Javorniku
Na Javorniku praznujejo 4. septembra svoj krajevni praznik, v spomin na smrt petih talcev, ki so jih Nemci ustrelili na Koroški Beli.
V	programu letošnjega praznovanja so družbenopolitične organizacije pripravile izlet v Medji dol v Karavankah, koncert pihalnega orkestra jeseniških železarjev ter svečanost pred spomenikom talcev.
V	četrtek, 6. septembra bosta krajevna organizacija SZDL ter krajevna skupnost Javornik—Koroška Bela pripravili množično zboro-
vanje občanov v delavskem dom^jj Javorniku, na katerem bodo g°v°ne o osnutku nove republiške in zve ^ ustave. V soboto, 8. septembra Pa , srečanje borcev NOV združenj, podjetja Slovenske železarne n! Pokljuki, kamor bo peljal P°se ■ avtobus.
Tako kot vsako leto, tako tudi letos primerno uredili gr° p in spominska obeležja na Javo'% in na Koroški Beli ter očistili oko spomenikov.	D- ^
Omejena dobava električne energiie
Od ponedeljka dalje je dobava električne energije odjemalcem v Sloveniji močno znižana. Med podjetji, ki jih bo redukcija električnega toka najbolj prizadela, je tudi jeseniška Železarna, ki prejema od ponedeljka dalje le 41 odstotkov potrebne energije. Elektropeči so v ponedeljek začele obratovati le s polovično močjo, včeraj pa so jih morali celo ustaviti. Razen tega bo morala Železarna zmanjšati porabo elektrike tudi v ostalih obratih in sicer za 22,5 odstotka.
Glavni razlogi za pomanjkanje elektrike v Sloveniji so nizki dotoki vode v hidroelektrarnah,
Poziv rdečega križa Slovenj
Izvršni odbor Rdečega križa Slovenije je na seji 30. avgusta razpravljal o pozivu Lige društev Rdečega križa za pomoč ljudem, k1 jih prizadele suše in poplave v Afriki in Aziji.	vj
Menil je, naj bi tudi Rdeči križ Jugoslavije prispeval k oblast stsahotmh posledic omenjenih nesreč. V ta namen je Republiški od° j Rdečfega križa Slovenije iz sklada za elementarne nesreče nakaz 20.000,00din.	. .j
Republiški odbor Rdečega križa Slovenije obvešča vse, K* J, želeli darovati sredstva prek RK za prizadete ljudi ob su*» poplavah, da lahko denar nakažejo na žiro račun RKS štev«1* 50103-678-51579.
REPUBLIŠKI ODBOR RDEČEGA KRIŽA SLOVENIJE Ljubljana-Mirje 19
Ne zamudite ugodnega nakupa razprodaje pletenin,katero vam je pripravila »Almira« v obeh tovarniških prodajalnah v Radovljici

nesreče
—	..v
znižanje proizvodnje energij* , termoelektrarni Šoštanj, t ,0. velenjski rudnik ne dobavlja v volj lignita ter letni remon* ljubljanski toplarni in TE Tr lje. Ce se bodo dobave poy®%0 (tako obljubljajo v VelenjuJ',„u omejitev v prihodnjem <,< manjša. Električne krize ne Jj^, remo rešiti »iti z uvozom gije iz drugih republik in si (Srbija, BiH, Avstrija), tudi pri njih že pojavljajo ni problemi. Tako zmanjka no v Sloveniji skoraj 4 kilovatnih ur energije. Ob ^ nikih je namreč potrošimo 1'-j. lijonov kilovatnih ur.	'J