Ust ljudstvu v pouk in zabavo«
SsE*I« vsak četrtek In velja s poštnino vred In v Maribora ■ pošiljanjem na dom za golo leto K K!, pol leta 2 K in za četri leta 1 K« Naročnina za Nemil j o S K, za Srage Isvenavalrfifič £tS«Ia 6 Ki Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo S K, Naročnina se pošilja na: UpravniStvo „Slovenskega Gospodarja" * Mariboru, m List se dopošilja do odpovedi. — Udje „Kafc tblonnaga društva" dobivajo list bress posebne narofininec Eosamezni listi stanejo 10 vin, Uredništvo: Koroška cesta Sto*! 5, t-i Eokopisi se ne vračajo, i-n Upravništvo: KoreS&v
cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije, Ss Ibterate se plačuje odi enoutopne petttvrsie »a «nkr&I £5 adffia sa dvakrat 25 vin., za trikrat 85 vin. Za večkratne oglase primeren popust, Inseratt se sprejemaj da sredo zjutraj, — IS*
zaprte reklamacije sa poštnine proste«
Današnja številka obsega 12 strani.
Od image dc zmage.
Dosedaj je bilo tako, da so krščanske vojske na Balkanu korakale proti Turku od zmage do zmage. Oni, ki v. svojih srcih zaničujejo vse, kar je slovanskega, se kar načuditi ne morejo nad to čilostjo in krepkostjo, ki so jo koj v začetku vojske pokazale majhne, prej tolikokrat zaničevane balkanske države. Celo v visokih poslaniških krogih so bili baje trno prepričani, da bo zmagala Turčija, in so na to zmago delali že načrte za svojo bodočo politiko. Dosedaj nasprotniki Slovanov, hvala Bogu, niso dobili prav. Navdušenje za svobodo dostavlja slovanskim državam to, kar jim manjka na številu in vojnih sredstvih, zato zmagujejo na celi črti.
Najvažnejše so seveda zmage Bolgarije, ker je Bolgarija vodilna v sedanji vojski in ker je tudi izmed vseh balkanskih držav vojaško najmočnejša. A-ko Bolgarija podleže, drugim državam tudi njih zmage ne bodo mnogo pomagale. Zato je tudi ves svet sedaj p<oln zmage Bolgarov pri Lozengradu (Kirkilise). Za nasprotnike slovanske Bolgarije je prišla nepričakovano, od vseh prijateljev Slovanov je izvabila kipeče navdušenje.
Skoraj splošno se je menilo, da se Turčiji ni treba nič bati» Mogoče, da v majhnih praskali podleže, ampak pri vsaki večji bitki mora biti zmaga pa turški strani. Bitka pri Lozengradu je podrla to splošno mnenje. Pokazalo se je, da so Bolgari trpežnejši, odpornejši, boljše organizirani in izurjeni vojaki nego Turki«. V turški armadi se je pokazala needinost med voditelji, nezaupanje vojakov proti voditeljem in premalo navdušenja za boj. Mladi bolgarski narod pa, katerega je močna vera v Boga ohranila tudi v nrav-nem oziru čilega, mu vzgojila hrabro srce in mu o-hranila zdravo, krepko telo, gre z nepopisnim navdušenjem v bojni grom, da osvobodi svoje, od Turkov tlačene sobrate. Dobljena bitka pri Lozengradu je samozavest Bolgarov samo povzdignila. Njih duše sanjajo sedaj o Carigradu.
Carigrad je padel leta 1453 v roke Turkov. Sedaj po bitki pri Lozengradu se prvikrat prikaže pa nebu svetel žarek upanja, da bo zopet sve/ti križ za-blestel nad tem zgodovinskim mestom ter zatemnel po-lumesec. Bolgari so poklicani, da poneso znamenje odrešenja v mesto, od koder je izhajala stoletja in stoletja velika nevarnost za krščanstvo. Vsak Slovenec ve, koliko so morali nekdaj naši pradedje pretrpeti od Turkov. Ne znabiti samo par desetletij, ampak skozi 300 let je trepetal slovenski narod pred turškimi krvo-ločniki ter odbijal njih napade.. Mnogoštevilne povesti in pesmi našega naroda Še pripovedujejo o teh žalostnih Časih, Sedaj se prikazujejo znamenja, kakor da bi prihajalo kruto maščevanje nad Turke za vsa ona grozodejstva, ki so jih nekdaj zadali krščanskim narodom v Evropi.
Bolgarski vojni uspehi.
Sijajna zmaga pri Kirkilisl.
Z bojišča med Turki in Bolgari se je v zadnjem času največkrat imenovalo ime Kirkilise. Ta trdnjava se je zgradila po načrtih in pod vodstvom nemških ženijskih častnikov. Kraj je oddaljen od Drinopolja približno G0 km. Na to trdnjavo se je kot svojo poglavitno vojno podlago opiralo desno glavno krilo turške armade, ki je postavljena okoli Drinopolja, V tem je bil veliki pomen utrjene Kirkilise za cela turško armado. Mesto Kirkilise šteje 16.000 prebivalcev.
Okrog te trdnjave je pretečeni teden divjala neprenehoma 65 ur strašna bitka, tako divja, da jih novejša zgodovina le malo pozna. Nasproti sta si stala skoraj enako močna sovražnika. Listi poročajo, da so imeli Bolgari 120,000, Turki pa 140.000 mož na btjnem polju. Dne 24. oktobra je bil ta boj končan s tem, da so Bolgari ob 11. uri dopoldne zasedli Kirkilise.
Kako se je vršila bitka.
Bolgarski general Dimitrijev je imel povelje, da mora v desetih dneh vzeti Kirkilise. Boji za trdpjavo so se začeli dne 21. oktobra« Od severa, vzhoda in zahoda so prodirale bolgarske čete vedno bližje proti trdnjavi. Bolgari so morali zavzeti najpoprej 18 u-
trdb pred glavno trdnjavo. PonajveČ se je nazadnje vršil boj na nož, Z bajonetnimi napadi se je posrečilo Bolgarom pregnati Turke iz ene utrdbe za drugo. Po noči so razsvetljevale krvavo bojišče velike električne luči. Od 23. na 24. oktobra so grmeli topovi celo noč, vršil se je naskok za naskokom. Bolgari so se celo noč skrbno pripravljali na glavni napad zjutraj, dne 24. oktobra. Ko se je začelo svitati, so začeli Bolgari iz zavzetih prednjih utrdb obstreljevati mesto, ki je začelo goreti na več krajih, Polki, ki so marši-rali po poti, ki vodi iz Raklice, so napadli Jrdnjavo Domindžo, ki se je nahajala še V turških rokah, ter so jo po kratkem, a strahovito krvavem boju vzeli.
* Med tem so druge bolgarske kolone zasedle vzhodne griče. Bolgarska vojna sila je pritisnila od vseh strani z neprimernim junaštvom proti mestu. V tem tre-notku so se umaknili Turki iz mesta proti jugovzhodu. Istočasno pa so bolgarske Čete tudi zastavile umikajočim se Turkom pot proti Carigradu. Razvnel se je tako strahovit boj, da jih je malo v celi zgodovini. Splošno so se borile Čete oko v oko, z bajoneti, na nož, na Življenje in smrt. Bilo je pravo mesarsko klanje. 2e so začele nekatere bolgarske vrste omahovati, toda nove čete, ki so prihajale na pomoč, so jih potegnile zopet naprej, in tako se je posrečilo Bolgarom po večurnem boju zavzeti vse turške postojanke.
V severni okolici Kirkilise se nahaja mnogo vinogradov. Po teh vinorodnih gričih sta se bila Turek in Bolgar na življenje in smrt. Ob 10. uri dopoldne so vdrle prve bolgarske Čete od severozahodne strani Čez vinograde v Kirkilise. Boj se je z isto stralio-vitostjo nadaljeval po mestnih1 ulicah ter je trajal nad eno uro. Bolgari so se borili z levjo hrabrostjo. Turki so bili pobiti in so bežali iz mesta v divjem neredu. Kljub temu, da je bilo bolgarsko vojaštvo izmučeno do skrajnosti, je vendar z novim pogumom prodiralo za bežečimi turškimi četami, ki so drle proti Bunar Hisarju jugovzhodno od Kirkilise.
Zmago so odločili gorski polki, ki so stali neprenehoma skozi 48 ur v najhujšem ognju. Bolgari se niso niti zmenili za bruhanje topov, za kroglje, ne za veliko število onih, ki so padli; preko ranjenih in mrtvih tovarišev so drli naprej za zmago.
Bolgari so pri Kirkilisi napravili tudi bogat vojni plen. Vseh topov, katerih je» bilo po bolgarskih poročilih' skupno čez 200, so se polastili Bolgari. Število pušk in streliva pa je še mnogo večje. Tudi vsa zaloga živil je prišla v last Bolgarom. Med1 plenom se nahaja tudi vsa prtljaga turškega poveljnika Mah-mud Mukthar-paše, sina velikega vezirja. Celo Častno sabljo, okinčano z brilanti, katero je podaril sam sultan Mukthar-paši, so dobili med tem bojnim plenom.
Turki pripisujejo glavno krivdo, da je bila turška armada pri Kirkilisi tepena, poveljniku Mukthar-paši. Nameravajo ga postaviti pred vojno sodišče. Njegov oče, ki je turški veliki vezir, ali po naše ministrski predsednik, namerava zaradi tega odstopiti. Na njegovo mesto bo baje imenovan Kiamil-paŠa.
Ostale poveljnike premagane" turške armade pri Kirkilisi: egiptskega princa Aziz-paŠo, ki je pri Kirkilisi poveljeval konjenici, mestnega guvernerja in nekaj drugih višjih Častnikov, so v Carigradu zaprli, ker leti na-nje krivda, da so zakrivili turški poraz Po najnovejših poročilih so nekdanjega poveljnika v Lozengradu, Azim-beja, zato, ker je prenaglo' zbežal iz mesta, za kazen usmrtili.
Žrtve bitke.
Po končani bitki je bil pogled na bojno pozori-šče naravnost strašen. Celi kupi mrtvih in ranjenih Turkov ter Bolgarov so ležali na bojnem polju. Kri je tekla v potokih. Po dosedanjih poročilih' so izgubili T u r k i d o 20.000 mrtvih in ranjenih. Tudi izgube na bolgarski strani morajo biti zelo velike.
Bolgarski vojskovodje.
Car bolgarski, Ferdinandi, je le bolj imenoma najvišji vojskovodja, pravi vrhovni poveljnik bolgarske armade v sedanjem boju je general Mihael Sa-vov. Star je 50 let. Savov hitro vse zapazi, preudari in izvrši, ima torej lastnosti, ki so za vojskovodjo najpotrebnejše, Svoje vojaške študije je naredil na Ruskem. V vojski med Bolgari in Srbi je bil Savov stotnik in prideljen generalnemu štabu. Cara Ferdinanda hvalijo, da je dober poznavalec človeških zmožnosti in lastnosti, zato je tudi kmalu spoznal vojaško nadarjenost Savovo ter ga poklical za vojnega mini-
stra. Pod Savovim ministrstvom je zahtevala vlada velikanske svote za vojaštvo, kar je omogočelo, da so sedaj lahko postavili pol milijona vojakov na bojišče proti Turkom.
Poveljnik bolgarske armade pri Lozengradu (bolgarsko ime za Kirkilise) je general R,adko Dimitrijev. Voj/aŠtvo ga imenuje NapoleonČeto, kar ima precej sličnosti s slavnim francoskim cesarjem Napoleonom. Tudi njegove vojaške zmožnosti so znane kakor pri Savovu. Star je okoli 50 let in je tudi svoje višje vojaške Študije izvršil na Ruskem. Kot vojaški nad-zorpik je neumorno delal na to, da je bila Bolgarska na vojsko povsem pripravljena.. Vendar mu gotovi krogi ne morejo odpustiti, da je bil član zarote', ki je prejšnjega kralja Aleksandra Batenberžana pregnala s prestola ter ga nagnala iz dežele. Dimitrijev., je mož odločne volje, ki s krepko roko izvršuje svoje "načrte. Naročeno mu je bilo, naj vzame Kirkilise v desetih dneh, pa je to izvršil Še hitrejše.
Načelnik generalnega štaba, torej prvi svetovalec Savova in Dimitrijeva v sedanji vojski je generalni major Fičev. Svoječaspo je hotela Bolgarska Fi-čeva v Carigradu nastaviti kot svojega poslanika, toda sultan ga je odklonil, ker ni maral, da bi tako važno mesto zasedel Častnik. Ko je ministrski predsednik Stambjolov, dober prijatelj FiČeva, padel, je prišel tudi Fičev v nemilost« Prestavili so ga iz glavnega mesta v pokrajinsko mestece. Toda s svojim delovanjem je kmalu zopet pobegnil pozornost višjih krogov na-se ter se dokopal do prejšnje priljubljenosti. Sedaj mu je dapa priložnost, da zapiše svoje ime z velikimi dejanji neizbrisljivo v zgodovino balkapskega naroda.
Junaštvo bolgarskih mater.
Nek bolgarski častnik pripoveduje sledeč ganljiv dogodek: V vojaško zbirališče v Tirno vi je prišel iz vasi Bjelo rezervnik. Njegova žena z obema malima otrokoma in' njegova stara mati sta ga spremljali do kasarne ter čakali na odhod polka. Ko smo stali v vrstah, pripravljeni za odhod, je stala zunaj mlada vojakova žena in otroci, vsi objokani, ihtenje vseh je bilo v srce segajoče. Tedaj pa pristopi stara sivolasa vojakova mati pred vojaško vrsto in reče sinu s povzdignjenim glasom: „Tvoj oče je bil pri Die-novskijevem samostanu od Turkov ustreljen v boju za svobodo Bolgarije, Glej, moj sin, da ne omadežuješ njegovega spomina! Stori to, kar je za Bolgarijo potrebno! Jaz te blagoslavljam, Bog te naj čuva!"
„Priznavam", je nadaljeval častnik, „da so mu stopile pri tem prizoru solze v oči od globokega ga-njenja; poljubil sem stari kmetici roko. Prepričan sem, da ne bo noben mož moje stotnije pozabil besed matere-junakinje iz Bjele",
Ali je torej kaj Čudnega, Če zmaguje armada, za katero vzgojujejo vojake t.ake matere?
Drinopolje.
Mesto Drinopolje, ki se tudi imenuje po Bolgarsko Odrin ali Jedrenj ter po turško Edirne, je torišče, na katerem se vrše najljutejši boji med Bolga-ri in Turki, Drinopolje leži ob reki Marici na seve. ro-vzhodnem delu evropske Turčije v pokrajini Tra-kiji in je oddaljeno od bolgarske meje 25 kilometrov. Pri Drinopolju se zlivata v Marico reki Arda in Tund-ža. Drinopolje je srefdišče vzhodnih' prometnih zvez s Carigradom; mimo tam pelje tudi takozvana „orientalska" (vzhodna) železnica v Carigrad. Mesto šteje okoli 90.000 prebivalcev; od teh je približno tretjina Turkov, drugi so Bolgari, Grki, Judje in Armenci. Katoličanov je v Drinopolju okrog 500, vendar je Drinopolje važno za katoličane, ker je tukaj središče bolgarskih katoličanov. Katoliška'škofija, ki ima svoj sedež v Drinopolju, obsega velik del Turčije in, vso Bolgarijo, a šteje skupno kakih 50.000 vernikov. V okolici Drinopolja je več katoliških bolgarskih vasi. V Odrinu je že od nekdaj vojaško središče evropske Turčije. Sedaj, ko se je meja Turčije že tako skrčila, je Drinopolje glavna turška obmejna trdnjava.
Okrog Drinopolja so se nekdaj vršile velike bitke. Mesto je dal že rimski cesar Hadrijan — od njega je baje tudi mednarodno ime. mesta, Adrianopel — močno utrditi.
Najznamenitejša je bila velika bitka pred Dri-nopoljem dne 9. avgusta 378 po Kristusovem rojstvu, ko so zahodni Goti premagali rimskega cesarja Va-lensa, kateri je umrl na begu. Leta 551 so v bliži-
Stran 2.
SD0VHN8K3 BÖSPOEaOL
31, oktobra 1912.
ni Drinopolja slovanski narodi po večdnevnem krvavem boju premagali bizantinskega cesarja, leta 586 so mesto oblegali Avari, leta 022 so si ga prisvojili Bolgari, 22. novembra 1189 so zavzeli mesto nemški križarji, leta 1205 je bolgarski kralj Jianez premagal pri Drinopolju romanskega cesarja B.alduina. Bolgari so cesarja vjeli in on, je tudi umrl v ujetništvu. Na to zmago svojih prednikov se spominjajo sedaj Bolgari, ko stoje na zemlji, katera je napojena že stoletja sem z bolgarsko krvjo. Leta 1361, si je osvojil mesto turški sultan Murat in ga je leta 1366. povzdignil v glavno mesto Turčije; turška prestolica je ostala v Drinopolju do zavzetja Carigrada leta 1453. 468 let je vihrala zastava preroka Mohameda nad: Drinopoljem. Leta 1820 se je Drinopolje udalo ruskemu generalu Djebič-Zabalkanskemu, Rusi pa so bili po zavzetju Drinopolja nesrečni. Na tisoče in tisoče ruskih vojakov so pomorile v mestu in okolici kužne bo-lez.ni, ki so nastale vsled močvirja ob reki Marici. Med ruskim čarom in turškim sultaniom se je kmalu pato sklenil mir, po katerem so Rusi mesto zopet zapustili, V krimski vojski leta 1854. so zasedli mesto Francozi, a samo za nekaj časa. Dne 21. januarja 1878 so Rusi zopet zasedli mesto, a je ostalo v njih lasti le do 31. januarja, ko se je sklenilo premirje med Turki in Rusi. Od leta 1878 naprej so Turki Drinopolje vedno utrjevali. Sezidali so na levem bregu reke Marice v velikem krogu močne trdnjavice. Vsak grič okrog mesta je utrjen, Tudi kolodvor vzhodne železnice, ki je oddaljen 4 km od mesta, ter železniška proga v daljavi 5 km sta močpo zavarovana z utrdbami. Utrjeni tabor okrog mesta obsega 35 km.
Mesto ima lepo lego, je sezidano na 40 m visokih gričkih in je bolj podobno velikanski vasi kakor mestu. Nekdaj je bilo mesto lepše, a vsled vednih vojsk je izgubilo svoj sijaj; povsod se kaže zanemarjenost in razdrapanost, ceste so blatne, ozke, podobne hribovskim klancem. Edina znamenitost Drinopolja je velikanska in krasna moŠeja ¿moftamedanska molilnica) sultana Selima II., ki stoji v središču me-
sta na vzvišenem prostoru, tako, da s svojimi mno-gobrojnimi kupolami in štirimi nad 60 metrov visokimi stolpi (minaret) mogočno nadvladuje vse mesto. Ta mošeja je najlepša v celem turškem cesarstvu.
Ruski kozaki -- bolgarski prostovoljci.
Iz Zofije se poroča, da se zbira tam prostovoljna vojna četa konjenikov, ki šteje 8000 mož. To Četo tvorijo sami Rusi, in sicer je 80 odstotkov ruskih kozakov, katere je rusko vojaško poveljstvo pustilo začasno na dopust. Ostali prostovoljci pa obstojijo iz dijakov, mladih Častnikov in beguncev ruske armade. Kozaki so prišli v Bolgarijo kar na konjih, Ker Bolgarom primanjkuje konjenice, je bila ta ruska pomoč v Sofiji z veseljem sprejeta. Kozaki, ki so prišli na Bolgarsko, so najboljši ruski vojaki ter so se po veČini že tudi udeležili rusko-japonske vojske. Tej prostovoljni četi poveljuje ruski vojvoda Patsov, ki zbira okoli sebe najboljše ruske konjenike,
Patsov se hoče s svojo četo vojskovati v prvih vrstah ter napasti glavno turško taborišče,.
Mrtva glava -- znak prostovoljcev.
Na Bolgarskem se je oglasilo za vojsko nad 8 tisoč prostovoljcev, ki so se zbrali v posebno vojno četo, k.atera ima na svojih zastavah, orožju in obleki kot znak — mrtvaško glavo, V tej Četi so mladeniči, stari od 16—26 let. Namen teh mladih bolgarskih rodoljubov je, da se postavijo v prve bojne črte ip da se v boju s sovragom bijejo na .življenje in smrt. „Svoboda domovine ali naša smrt", je bojni klic teh' mladeničev. Ta četa je oblečena v presno obleko, napravljeno iz domačega konopnega platna. 'Jopič je modre, hlače bele in telovnik rdeče barve, Na prsih imajo pripet svoj bojni znak — mrtvaško glavo in dva meča navskriž. Cepiče so podobne Čepicam naših Orlov. Oboroženi so člani te čete samo z revolverji, meči in handžarji. Pušk nimajo, ker hočejo napadati sovražnika le iz bližine „nož na nož".
Tudi iz Srbije se poroča, da obstoji tam vojna
Zemljevid balkanskih bojišč.
četa, imenovana „liga mrtve glave". En del te Čete jo na konjih. .Geslo srbskih bojevnikov „mrtve glave" je: „Maščuj Kosovo!"
Turška grozodejstva.
Od vseh strani se vsako uro poroča o novih, vnebovpijočih turških nečloveških grozodejstvih.
Pot, po kateri so bežali Turki pred bolgarsko-srbsko-armado, je bila zaznamovana s strašnimi gro-zovitostmi.
Ko so prišle bolgarske čete v vas Furneno, so našli tam 147 mož, žen in Otrok, grozno razmesarjenih, Pred očmi starca je bila cela družina neke hiše umorjena, potem so Turki starca zvezali, vrgli ga na truplo njegovega sina in so ga ustrelili. Divji turški bašibozuki (neka vrsta turških žandarjev) so v nekem kraju prisilili prebivalce, da so se vrgli na tla in so vsakega posameznega ustrelili,
V dolini reke Struma so bežeče turške čete zar žgale vse vasi. Tam, kjer so stale poprej naselbine kristjanov, so sama pogorišča, med ožganim tramov-jem na leže napol ožgana, poprej od Turkov trpinčena trupla nesrečnih prebivalcev.
Turško praznoverje.
Ko so pričele bolgarske Čete nočni napad na Kirkilise, je nastala naenkrat nevihta z gromom in bliskom, ki se je mešal z gromenjem topov. V gozdu pri Amikapu blizu Kirkilisei je zaporedoma uid.arila strela, Vjeti Turki-Anatolci so pripovedovali o strahu, ki ga je v tem nenavadnem Času vzbudila ta nevihta med turškimi Četami. Praznoverni mohamedani so v blisku in' gromu spoznali znak božje jeze. Nek liodža (turški duhovnik) je zaklical: „Allah (Bog) nas kaznuje! Pregrešili smo se zoper koran, (turško sveto pismo)". Kot blisk so šle te besede po celem turškem taboru od čete do čete in so docela omajale vstraj-nost mohamedancev, Staroturki pa pravijo, da, so krivi turškega propada mladoturld,
Da si naši bralci lažje predstavijo lego in razvitev bojišč na Balkanu, smo jim preskrbeli zemljevid. Na desni strani, kakor leži zemljevid pred bralcem, se vidi bolgarsko-turško bojišče: Mustafa paša, ki So ga Bolgari koj iz po-četka zavzeli, Kirkilise (Lozengrad), kjer so Bolgari slavno premagali Turke, Lüle-Burgas, do katerega so že tudi prodrli Bolgari, in na sredi Adrianopel (Drinopolje), ki ga hočejo Bolgari z obleganjem in naskokom ali pa tako, da mesto izgladijo, dobiti v svoje roke. Na levi strani zapazijo bralci zgoraj Črnogoro s Skaderskim jezerom in mestom Skader (Skutari); proti severu je sandžak Novi pazar z glavnim mestom istega imena. Potem bralci lahko po vrsti zasledujejo imena vseh mest,. ki so prišle v srbske roke: Mitrovica, Priština, Kumano-vo, Skoplje (Üsküb), Tetovo (Kal-kandelen), Štiplje (Istip), ki so ga zavzeli Srbi in Bolgari, kateri so s svojo armado prodirali iz Küstendila, Veles (Koprülü), ki je že ludi v srbskih rokah. Še bolj južno leži veliko mesto Monastir (Bitolj), od katerega pelje železnica proti Solunu (Saloniki) ob Egejskem morjur Spodaj je grško kraljestvo, kojega meje proti Turčiji so zaznamovane s črto, sestavljeno s križcev (s tako črto je na zemljevidu v obče označena meja med posameznimi državami). Od grškega mesta Larissa, ki se vidi na karti, je grška vojska
prodirala proti severu z namenom priti do Soluna; drug del grške vojske pa prodira proti mestu Janina v turški pokrajini Epirus.
Srbski vojni uspehi.
Bitka pri Kumanovem.
Glavna srbska vojska, pod vrhovnim poveljstvom prestolonaslednika Aleksandra, kateri se je pridružil en del zahodne bolgarske armade, je dne 24, oktobra po hudi bitki premagala Turke pri mestu Kumanovo nad Skopljem. Bitka pri Kumanovem je dosedaj naj-krvavejša, kar so jih izvojevali Srbi v dosedanji vojski nad Turki.
Začela se je ta liuda borba že v noči od 23. na 24, oktobra ter je trajala dne 24. oktobra ves dan, 23. oktobra zvečer, ko je ležala gosta megla v dolini pred Kumanovem, je ena turška divizija 6 kilometrov od mesta napadla srbsko infanterijo, Srbi so bili iznena-deni, vendar so se vstrajno borili.
Zjutraj ob 2, uri so Srbi naskočili z okopi močno utrjene turške postojanke. Infanterija je z nasko-
kom vpaclla v turške utrdbe. Nastala je strašna nočna bitka, ki je trajala celi 2 uri.
Kljub srbskemu junaštvu Turki niso odnehali, Ob 6. uri zjutraj so Srbi zopet na celi Črti napadli Turke, Srbska artiljerija je z vso silo bruhala ogenj na turške vrste. Turki so odgovarjali s točo karteč. Trikrat je že naskočila srbska infanterija turške postojanke, a je le počasi zamogla napredovati. Končno se je posrečilo srbski artiljeriji užugati turške topove. Ob !). uri dopoldne so se polastili Srbi trdnjave in so zavzeli mesto.
Med tem pa so se turške Čete južno od mesta zbrale na neki višini in so začele od tam streljati na Srbe in Bolgare. Srbi so morali zopet z naskoki napasti Turke, kateri so končno okrog 2. ure popoldne zapustili svoje postojanke in bežali v neredu proti S kopi ju. Ta opoldanski boj je bil nad vse divji in kr-
vav. Sovražnika sta trčila tesno skupaj in nastal je boj z bajoneti in handžari, Zmagovalci so ostali Srbi.
V boju za Kumanovo se je posebpo izkazala srbska artilerija (topničarstvo). Dalje časa so streljali Srbi in, Turki s topovi drug na drugega. Srbi so merili taJco srečno, da so morali Turki s svojimi kano-ni utihniti.
Na turški strani se je borilo 25.000¿nož; srbsko-bolgarska armada je štela 35,000 mož.
Na obeh straneh so izgube zelo velike. Srbi poročajo, da je padlo 5000 TI u r k o v in 2500 S r -b o v. Na srbski strani je padlo tudi mnogo častnikov.
Posebno vroč je bil boj, ki.se je razvil s 7, in 18. srbskim pešpolkom ter 500 Albanci. Srbi so namreč prisilili Albance, da so se udali. Dasiravno so ti že dali znamenje za predajo, so nenadoma začeli Albanci v bližini 50 korakov streljati na Srbe. Nastal je

krvav bojni metež. Padlo je veliko Število Srbov, a Albance so Srbi do zadnjega moža potolkli.
Srbski armadi pri Kumanovem je poveljeval sam prestolonaslednik Aleksander. Bil je med najhujšim ognjem večinoma v bližini bojne vrste. Po končanem boju je došel tudi kralj Peter na bojišče ter vzel zmago z navdušenim veseljem na znanje.
Srbi zavzeli Skopi je.
Po bitki pri Kumanovem so bežale turške čete proti mestu Skopi je, ki leži južno od Kuimanovega. V Skoplju je imel glavni poveljnik zahodne turške armade Zekki-paša svoj glavni stan ali taborišče, V Carigradu so po turških porazih pri Kirlcilisi imeli še edino upanje na Zekki-pašo in njegovo armado, Skop-lje ima namreč močno trdnjavo, ki bi lahko kljubovala sovražpiku, ki bi prišel od severa ali severo-vzhoda. A, ker so bile turške čete pri Kumanovem tako silno potolčene, so bežale kar mimo Skoplja dalje in dalje.. Celi turški oddelki so metali na begu svoje puške proč, samo, da so si oteli življenje. Srbska kavalerija (konjenica) je Turke z velikim uspehom zasledovala.
Turški poveljnik Zekki-paša je spoznal, da se v Skoplju ne more ustavljati srbskemu navalu, posebno, ker se je južni oddelek srbsko-bolgarske armade pomikal proti Skoplju, Ce bi se bili Turki v Skoplju ustavili, bi bili v nevarnosti, da jih obkoli in zajame srbsko-bolgarska armada. Zatorej je Zekki-paša raje zbežal s svojo armado iz Skoplja ter je mesto in trdnjavo brez boja prepustil Srbom, Turške Čete so se u-maknile proti Velesu (Kopriili).
V soboto, dne 26, oktobra, ob 2. uri popoldne, so došle prve srbske čete v Skoplje, Krščanski prebivalci so prišli srbski vojski nasprdti in so vriskaje pozdravljali svoje rešitelje. Zastopniki tujih vlad v Skoplju so prišli k prestolonasledniku Aleksandru, ki je jezdil na čelu zmagujoče vojske, nasproti, in so ga prosili, naj ščiti mestno prebivalstvo. Prestolonaslednik je to obljubil in; naglašal, da prihajajo Srbi kot osvoboditelji i.n ne kot zatiralci,
Srbom je padel v Skoplju v roke bogat vojni plen. Turki so bili kar slepo bežali iz mesta in so pustili vse topove s trdnjavo vred nepoškodovane. 80 topov, 80 vagonov streliva, velika zaloga živeža in živine, ki je bilo vse namenjeno za turško armado, je prišlo zmagujočim Srbom v roke.
Vest o zavzetju mesta Skoplje, ki je bilo nekdaj prestolica starih srbskih kraljev, je napravila na Srbe izvanredno veliko veselje. Po vsej Srbiji se vrše zahvalne službe božje.
Skoplje, ki je glavno mesto vilajeta Kosovo, Šteje 24,000 prebivalcev, od teh jih je polovica kristjanov, ostali pa so moliamedanski Srbi, Turki in Albanci. Med kristjani je 8982 Bolgarov, 1344 Srbov, 216 Grkov in 360 Vlahov,
Ranjenec pripoveduje.
Prinašamo poročilo časnikarja, ki je opazoval dogodke po srbsko-turški bitki pri Kumanovem, o ranjencih in njih pripovedovanju.
Vozovi z ranjenci prihajajo z bojišča. Voz za vozom ropota mimo mene, bledi obrazi zrejo topo v me, po zraku priplavajo do mene izmučeni vzdihi. Zapazim znan obraz; pred nekaterimi dnevi sva se spoznala in razposajeno ter veselo se je takralt poročnik Perič z menoj razgovarjal, k,o je prišel slučajno v glavno taborišče. Pristopim. Vkljub velikim bolečinam, ki jih očividpo čuti, se trudi smehljati. Kakor bi mi hotel podati tudi desno roko, toda zaman, desna roka leži tam spodaj pri Kumanovem, karteča mu jo je odtrgala, ko je vihtel meč proti sovražniku. Poročnik Perič zna povedati nekatere zanimivosti iz boja pri Kumanovem. Njegov polk je bil najhujše v ognju, boril se je obraz v obraz s sovražnikom in bil skoraj popolnoma posekan. „Naši vojaki so bili divji", pripoveduje poročnik Perič. „Ko smo na povelje polkovni-kovo začeli naskakovati, slišal sem okoli sebe hripa-ve glasove in videl obraze, katerih ne bom nikdar pozabil. Pred nami je neprenehoma svetilo in prasketalo od strelov, toda moja ušesa so bila gluha za žvižganje krogelj, noben stok padlih me ni ganil, slišal sem edino-le povelje: Naprej! Sicer se nisem zavedal pri neprestanem lastnem bojevanju in pri neumornem pokanju turških in albanskili pušk ali napredujem ali nazadujem, toda naenkrat sem videl polje pred seboj prosto, vse je utihnilo. Pred nami je stala tolpa Albancev, ki je svoje bele Čepice posadila na puškine cevi. Bilo jih je nad 500. Nevede slkoraj sem zapovedal svojim vojakom, da ustavijo streljanje. Albanci so se udali, šlo je po naših' vrstah. Približamo se jim na 50 korakov. V tem pa naenkrat počijo albanske puške in cela ploha krogelj se vsuje nad nas. Ukanili so nas, To nas je razjarilo. Za trenotek smo obmolknili, kakor bi začutili vsi obenem bolečino in stud nad tem ravnanjem, potem pa se je nam vsem iz-vil iz prs krik, besen, stoteren, grozen; tulili smo, besneli smo, sploh ne vem, na kak način vse smo dali v svoji prevarjenosti duška jezi. Nihče nas ne bi mogel več nazaj držati, nobenega povelja ni trebalo, naravnost zagrizli smo se v nasprotnika. Na nič se več ne spominjam. Strast, ki me je objela, popustila me je še-le, ko ni bilo nobenega Albanca več. Vse smo postreljali in' poklali. Kmalu nato prifrči od nekod šrapnela in me zadene. Do zavesti sem prišel Še-le pozneje in zapazil, da nimam več roke,"
Spomenik mrtvaških glav.
Tik srbskega mesta Niš, od koder se je pomikala glavna srbska armada proti Skoplju, stoji poseben spomenik, ki je nekak opomin srbskemu narodu, posebno pa vojakom, ki korakajo mimo, na žalosten
dogodek izza več kot sto let, katerega spomenik predstavlja.
Pred dobrimi sto leti, ko so se Srbi dvignili proti Turkpm, in si s strašnimi žrtvami pod Črnim Jurijem izvojevali svobodo, je zapovedoval ustašem v Nišu vojvoda Štefan SinojeliČ, Turki so ga napadli z velikansko premočjo, in ker je spoznal, da se jih ne ubrani, je dne 19, maja 1. 1809 zbral svoje moštvo na glavni utrdbi in utrdbo, moštvo in sebe pognal v zrak. Razstrelba je bila tako strahovita, da je daleč naokoli vse podrla. Ne eden SinolejiČevih junakov ni ostal živ — nad 1000 mož je storilo junaško smrt. Turki so izkopali mrliče izpod razvalin in jim odrezali glave, kajti paša je za vsako glavo obljubil 20 „pjastrov". Iz apna, kamna in 952 človeških1 glav so zgradili Turki stolp, ki se imenuje „Kelekule", to je kula lobanj. O-krog tega strašnega stolpa so Srbi pred kakimi 30. leti zgradili kapelo.
Mimo tega stolpa je šlai pretečene dni srbska armada v boj, na ta stolp so gledali vojaki, ko so šli proti turški meji in marsikateri je stisnil ¡krepkeje svojo pest, hoteč reči: „Čakaj Turčin, ne bo dolgo, ko maščujemo tvoje stoletne grozovitosii,"
v
Crnogorsko-turško bojišče.
Skadra dosedaj Črnogorci Še niso dobili v svojo oblast. Južna armada pod poveljstvom generala Martinoviča je zasedla že vse višine zahodno od Ta-raboša, le utrdba na TaraboŠu, ki je ključ do Skadra, se Še vedno drži. Mesto Skader je krog in krog oblegano. Od severa, pritiska kolona prestolonaslednika Danila vedno huje na mesto. Dan za dnem se vrše manjši boji. Pričakuje se, da bo Skader vkljub vsemu hrabremu odporu padel.
Severna, VukotiČeva armada, prodira v Novem pazarju od kraja do kraja ter deluje sporazumno s Srbi. Dne 25. oktobra se je del Vnkotičevih čet pri Sjenici v Novem pazarju združil s srbskimi četami. Pozdrav obeh bratskih' čet je bil zelo prisrčen.
Črnogorci so po večdnevni hudi bitki zoper Turke in Albance zavzeli Plevlje, kjer je bila do 1. 1909 avstrijska vojaška posadka. Tudi Prijepolje je prišlo v srbsko oblast. Tako so torej že skoro vsi važni kraji v Sandžaku Novi paz,ar, kateri je v trgovskem ozi-ru tolike važnosti za Avstrijo, v črnogorskih, oziroma srbskih rokah,
Grško-turško bojišče.
Kakor druge balkanske vojske, tako tudi Grki dan za dnevom zmagonosno prodirajo vedno dalje v turško ozemlje. Pri Sarantaporu je grška armada pod poveljstvom prestolonaslednika Konstantina dne 23. oktobra napadla turško kolono, ki je štela 22 bataljonov in 6 topničarskih baterij. Bitka je bila zelo krvava in je zahtevala na obeh straneh mnogo žrtev, toda Turkov je padlo mnogo več kot Grkov. Grška armada je Turkom neprestano za petami in je prodrla že do Kožane,' od koder vodi dobra cesta v Bitolj (Mo-nastir), kjer se zbira glavna moč turške armade v zahodnem delu Turčije. En del grških čet prodira proti mestu Verria, mimo katerega vodi železnica iz Bito-lja v Solun ob Egejskem morju. V vseh zavzetih krajih so nastavili Grki svoje urade.
• •
Avstrija osamljena.
Gotovo je, da je politika sedanjega vnanjega ministra Berhtolda nasproti balkanskim slovanskim narodom mnogo boljša nego grofa Erentala. Grof Eren-tal si je domišljeval, da mora nasproti balkanskim narodom nastopati kot oče proti svojim otrokom in da si morajo ti otroci vse dati dopasti. Njegova politika je bila večkrat naravnost razžaljiva in poniževalna nasproti svobodnim državam na Balkanu. Uspeh je bil, d!a nas na Balkanu nihče ni maral. Bili smo naravnost osovraženi. Grof Berhtold se je dosedaj ogibal vsaj vsakega razžaljenja in omalovaževanja. Z ozi-rom na vojsko se je držal strogo nepristranski. Splošno pa se je govorilo, da grof Berhtold ne bo pustil, da bi se po vojski spremenile katerekoli meje na Balkanu in se okrepile balkanske slovanske države. Za to politiko je hotel pridobiti tudi obe zaveznici. Potrkal
je najprej v Berolinu. Tam so mu baje odgovorili, da nimajo za tako avstrijsko politiko na Balkanu nobenega vojaka na razpolago. Zadnji teden se je vozil grof Berhtold po Italijanskem ter imel v Pizi sestanek z italijanskim vnanjim ministrom. Tudi tukaj je bil odklonjen. Tako je bil grof Berhtold naenkrat s svojimi načrti osamljen. Zato ni kmalu komu bolgarska zmaga pri Lozengradu ta¡¿c ¡ '-bro došia kakor našemu grofu Berbtoldu. Njegovi listi že pisTca.io, da nihče ne bo mogel braniti, ¡ako si vzame Bolgarija plačilo za svoje zmage na turški zemlji, in d* se mora tudi Srbom, Črnogorcem ter Grkom dovoliti primerno razširjenje njih mej. Torej naenkrat drug veter, ki gotovo ne bo Avstriji pri slovanskih narodih na Balkanu nič škodil, Avstrija tudi ne bo osamljena, ako ostane na tem stališču.
Preobrat.
Čudovito trden je nemški značaj! Dokler se je mislilo, da bo Turčija v sedanji vojski kot močnejša gotovo zmagovala, so skoro vsi nemški Časniki prezirljivo pisali o slovanskih bojevalcih, marsikateri listi naravnost sramotilno in razžaljivo. Tako kakor pri nas zakotni „Stajerc", ki navdušuje svoje šnopsar-je za Turke. Sedaj pa, ko so pokazali balkanski narodi z zmago za zmago svojo veliko moč, se je izvršil naenkrat preobrat v nemški javnosti. Časnik za Časnikom prihaja spokorno na stran slovanskih narodov in priznava svojo zmoto. Bolgari so z zmago pri Lo-
zengradu in Srbi z zmago pri Kumanovem povzročili velikanski preobrat v evropski javnosti in Turki so izgubili več kakor samo dve bitki. Izgubili so pri vseli narodih vero v turško življensko moč, Turčija je dokazala na sedanjih bojiščih, da je zares bolan mož, kateremu ni več pomagati. In Nemci in drugi narodi, ki so dosedaj ž njimi čutili, se obračajo proč od njih. To so pravi prijatelji! Naš „Stajerc" s svojimi Šnops-arji bo seveda ostal zvest Turku in lepo bi bilo, aJčo bi jih ena kompajiija s frakeljni šla sedaj na pomoč Turkom, ko jim tako huda prede.
Ko je postalo vse nezvesto Turkom, spomnila se je Rumunija, da je za njo povečana sosednja Bolgarija lahko velika nevarnost, in je začela mobilizirati. Težko je verjeti, da bi Šla Turkom na pomoč. Mobilizacija se je izvršila menda samo v strahu, da bi Bolgarija tudi Rumuniji ne vzela zemlje ob izlivu Donave v Črno morje.
Pismo slovenskih usmiljenk.
Sedem usmiljenih sester, katere že več let delujejo v Makedoniji, je pisalo nedavno domov sledeče vrstice: „Naša srca krvave, Če pomislimo na neizmerno bedo ubogega ljudstva! Železniške zveze so vse ustavljene, daleč na okoli leže zapuščene vasi, kar kor bi vse izumrlo. Malkedonske može in mladeniče so vzeli Turki k vojakom, tudi vse konje in vso govedo so vzeli seboj. Ubogi makedonski otroci in ubogo makedonske matere! Že poprej so si ti ubogi ljudje komaj pripravili vsakdanji kruh, a zdaj pa sploh nimajo nič! Poleg tega pa še žive v neprestanem strahu, ker divji turški vojaki neprenehoma pretijo, da bodo vse pobili in uničili. Žene se skrivajo, jočejo in gladujejo v zapuščenih bajtah; sivolasi starčki in otroci prihajajo trumoma k nam in prosijo kruha in pomoči. Me bi naj vsem pomagale, vse nasitile in rešile pred gladom in sovražnikom. V naši šolski sobi se sedaj milo joče Čez 200 lačnih bolgarskih1 otrok, Ce bi zamogla dati vsakemu le košček črnega kruha! živež je postal nezmagljivo drag in trgovci nam nočejo dati ničesar več na posojilo. S tisoč rokami bi rade prosile, svoje rojake pomoči za uboge bolgarske otroke! ..."
• *
Srbi so zavzeli dne 27, oktobra mesto V e -1 e s (Kopriili) ob reki Vardar. Tudi Stiplje je prišlo v srbsko-bolgarske roke; ko so Turki videli sovražnikovo armado, so kar divje zbežali. Od teh točk prodirajo Srbi in Bolgari naprej proti Bit olju, kjer si nameravajo podati roke Črnogorci, Grki, Srbi in Bolgari. Turška, armada, ki je bila pri Kumanovem "pobita, se je umaknila v smeri proti Solunu, en del pa je pobegnil proti Tetovu (Kal-kandelen), zatiodno od Skoplja. A tudi tukaj si Turki niso upali se ustaviti, ampak so bežali dalje in dalje, e-na cela turška kolona, broječa 7000 mož, pa se je u-dala Srbom. Srbi so T e t o v o dne 27, t. m. zavzeli brez boja. Tukaj so zaplenili Srbi 125 turških topov in zelo mnogo streliva ter živeža, Na potu iz Kumanovega do Tetove so zaplenili Srbi 18 7 turških kan o nov in 340 zabojev streliva; na tej progi so torej izgubili Turki vso arti-lerijo.
Na severu so srbske Čete zavzele M i t r o v i -c o , od koder pelje železnica v Solun; kakor se poroča, srbski general ŽivkoviČ prodira proti P r i -z r e n u.
■ - *
Zmagujoča bolgarska armada prodira od Kirki-lise naprej proti Carigradu. Polastila se je turških mest in trdnjav na južni strani Drinopolja in Kir-kilise: Bnnar-Hisar, Lile-Burgas BabaEsfei. Drino-polje je od Carigrada odrezano. Bolgari so se polastili železnice, ki veže Drinopfclje s Carigradom. Ob reki Ergene se pričakuje v teh dneh zopetna velika bitka med Bolgari in Turki. Po dosedanjih uspehih je docela upravičeno upanje, da zmagajo Bolgari.
Razne novice.
*	Godovi prihodnjega tedna:
3.	nedelja: 28. po Binkoštih, Viktorin škof.
4.	pondeljek: Karol Boromejski.
5 t',rek: Cahsrija, Vitalij.
6.	Breda: Lenart, opat.
7.	četitek: Eugelbert, škof.
8 petek: Bogom r, škof.
9. s bota: B ižidar
Duhovniška vest. Bogoslovni profesor Franc Kovačič je bil v nedeljo, dne 27. oktobra, od našega prevzvišenega knezoškofa imenovan za knezoškofij-skega duhovnega svetovalca.
Sodnijska imenovanja. Za sodnika v Ptuju je imenovan dr. Anton Stuhec, za okrajnega sodnika je imenovan dr. Jožef Oswatitsch v Mariboru za Rogatec, za sodnika v okrožju graškega nadsodišča sta imenovana avskultanta Alojzij Nendl in J. Kralj, av-skultant Jaklitsch pa za sodnika v Šoštanju. — Za sodnika v Velikovcu je imenova.n avskultant dr. Fr. Fiirstbauer.
*	V državnem zboru se je nadaljevala proračunska razprava, ki se vleče naprej brez posebnega zanimanja. Dne 29. oktobra je govoril med drugimi ministrski predsednik grof Stiirgkh, ki je zatrjeval, da je A\istrija sicer miroljubna napram drugim državam, da pa vendar zna tudi z orožjem braniti svoje pravice kot velevlast. V tej seji so se tudi izvolili
Slani delegacij, ki začnejo zborovati dne 5. novembra v Budimpešti. Za Štajersko sta izvoljena dr. Korošec in Prišing, zia Kranjsko dr. Susteršič in za Goriško Fon. Slovenski poslanci so vložili več važnih predlogov: dr,. JankoviČ je v zvezi z drugimi poslanci dhe 24. oktobra vložil ostro vprašanje na finančno ministrstvo radi osebno-dohodninskega davka, kateri se nalaga tudi ubožnejšim posestnikom, katere so zadele to in lansko leto razne uime. Dne 29, oktobra pa se je dr, Jankovič toplo zavzel za naše vinogradnike ip je zahteval, da se za brezobrestna posojila nastavi 151etni odplačilni rok in paj se posojila hitreje izplačujejo. Poslanec Pišek je vložil nujni predlog, naj se posestnikom v konjiškem in mariborskem okraju, ki so bili po toči močno prizadeti, in občinam, katerim je hudourje poškodovalo ceste, podeli državna podpora.
*	Hrvatje smo postali, tako z gnevom in gnusom tarna „Štajerc". V tolažbo mu bodi, da bomo prej vse nemškiutarje milostno izložili kje na goirnjješltajersike pečine in vsakega primerno opremili z zadostno mero Slraschillovega „tega 'najbolj grenkega", ki pa vendar za-nje ni talko grenak kakor jugoslovanska država, v kateri bodo po „Stajerčevih" besedah vladali „v jezuitovskih šolah vzgojeni klerikalni velikaši", in sicer „vladali po vzorcu srednjeveških trinogov z iogr njem in mečem, z gromado in inkvizicijo".. Brr! Takšna bo torej jugoslovanska država? Ali ni to straš- : no ? To ne bo več hrvaško, to bo že turško! Sicer pa „Štajerc", ki se v balkanski vojski tako vr<oČe postavlja za Turka, da ga bo kmalu sam turš|ki sultan imenoval za svojega najljubšega prijatelja in častnega občana veleslavne Turčije, nima niti najmanj pravice, zgražati se nad namišljenimi turškimi grozovitost-mi, s katerimi se bo baje vladalo v jugoslovanski državi. Kdior Turka hvali, njemu morajo tudi turške manire biti prav. Še to povemo „Štajercu", da ni nobena sramota, Če se brati Slovenec s Hrvatom, ki mu je brat po jeziku in veri; sramota pa je, in sicer največja sramota, Če k'akj človek, ki je rojen od slovenske matere, potem pljuje na svoj materin jezik ter postane nemškutar.
*	In ml? Ljubljanski dnevnik" „Slovenec" je zadnjo soboto s ponosom poročal, da se je ta njegova številka tiskala že za 10.000 naročnikov. Prosimo, dnevnik in 10.000 naročnikov! Od kod ta uspeh? Od neumorne agitacije za list! Nikdar ni ugodnejša prilika za agitacijo kot sedaj, ko želi vsak! Človek poročil z bojišča, Idi in agitiraj !
*	III. slovenski protialkoholni shod. Ob enem lOletnica protialkoholnega gibanja na Slovenskem bo v nedeljk), dne 17. novembra v Ljubljani. Shod priredita vzajemno „Protialkoholna zveza sveta vojska" in „Društvo zdravnikov na Kranjskem" s pomočjo drugih1 strokovnjakov in veščakov. Predavali bodo tudi Štirje zdravniki. Zborovanje bo v veliki dvorani Uniona in se bo pričelo ob 9. uri dopoldne ter bodo trajala predavanja cel dan. Proti večeru bo zborovanje za ženstvo posebej.
3. november posvečen prodaji srečk Slov. Straže. Nedelja, dne 8. novembra naj velja za vsakega našega somišljenika in somišljenico kot dan za splošno prodajo srečk Slov. Straže, Posebno mladina pojdi na delo! Srečke se naj po več skupno naročajo pri Slov. Straži v Ljubljani ali pa pri podružnici SI. Straže v Mariboru.
*	Današnji številki našega lista je priVožen letak o Tomaževi žlindri.
*	Gradec. Slov. katol. izobraževalno društvo „Kres" priredi v nedeljo, 8. nov Slomšekovo slavnost v restavraciji „Zum goldenen Steni", SparberBbachgasse 65, z zanimivim vsporedom: Tamburaške in pevske točke ter igra „Pogodba". Slovenci udeležite se v obilnem številni
*	Okrožni zadružni shodi se vrše: Danes dne 31. oktobra ob
2.	uri popoldne v dvorani okrajne hranilnice v Kozjem. V Dedeljo, dne
3.	novembra, ob pol IX. uri predpoldue, v prostorih izobraževalnega društva v Loki pri Zidanemmostu. V nedeljo, dne 10. novembra, ob pol 11. uri predpoldne v prostorih hranilnice in posojilnice v Zičah. Vse zadruge se pozivajo, da gotovo pošljejo k shodu vse člane načel-stva in nadzorstva, ker se bo razpravljalo o raznih za razvoj naše za-družie organizacije velevažnih vprašanjih.
Mariborski okraj.
m Maribor. Nemci so za občinske volitve že postavili svoje kandidate. Določili so, da mora vsak, ki hoče biti izvoljen za občinskega očeta, biti „deutsch-freiheitlich, to se pravi: biti mora hud liberalec in še bolj hud Nemec. Med kandidati pa čitamo imena trgovcev; in obrtnikov, ki se ne branijo prejemati od Slovencev denarja. — V ponedeljek, dne 28, t. m. zvečer je umrl tukajšnji pivovarnar Götz, Zadela ga je kap.
m Gor. Sv. Kungota. V zadnjem času je bilo na občinski deski v stari šoli nabito razglasilo o raz-pregledovanju zemljiško-davčnega katastra, s katerim razglasilom je pristojni ra-zpregledovalni padzemlje-merec tukajšnjemu občinstvu naznanil, da blo 24., 25. in 26. oktobra v prostoru davčnega urada v Mariboru sprejemal naznanila o nastalih spremembah zemljiškega posestva in izvrševal druga razpregledna (e videnbna) opravila, in da mu naj torej zemljiški posestniki v teh dneh javijo nastale spremembe. To razglasilo je vendar zopet bilo nabito v našem nam razumljivem občevaln em slovenskem jeziku, in slovensko besedilo razglasila vendar zopet n i bilo zakrito. Ravno tako je na tej občinski deski od zadpje nedelje naprej nabit vendar-le zopet slovenski razglas c. kr. finančnega deželnega ravnateljstva za Štajersko v Gradcu, s katerim se pozivajo posestniki v porabi stoječih hiš, oziroma njih' namestniki, dalje dajalci v podnajem in gospodarstveni predstojniki podati hišne in stapovalske izkaze. Torej tudi ta razglas je nabit
lepo v slovenskem jeziku, in torej slovenski del razglasa vendar zopet n i nazaj zagrnjen. Toda na občinski deski nabitih razglasov ne morejo vsi brati, pač pa ob nedeljah in praznikih po božji službi vsi poslušamo ustmena oznanila raz farovŠki prag. Ta pa so vsa le nemška, in to tudi, če so bila izdana od oblastnij v slovenskem jeziku. Tako nam je ravnokar imenovani razglas c. kr. finančnega deželnega ravnateljstva za Štajersko v Gradcu o podaji hišnih in stanovalskih izkazov, katerega je ta c. kr. oblast izdala v slovenskem jeziku in kateri je na občinski deski tudi nabit v slovenščini, razglaševalec raz farovŠki prag zadnjo nedeljo vendar-le oznanil samo v nemščini. In tako je nekaj časa sem pri nas sploh pri ustmenih oznanilih in razglasih raz farovŠki prag, kar pa poprej .ni bilo tako. Ako naj bi ti javni ust-meni razglasi dosegli svoj namen, potem jih mora ljudstvo vendar dobro razumeti in se torej vsled tega morajo objavljati v ljudem popolnoma razumljivem jeziku, torej pri nas v slovenskem kraju v slovenščini, kakor je tukaj svoječasno tudi bilo,
m Št. Ilj v Slov, gor. V ponedeljek, dne 28. oktobra je umrl, zadet od kapi, kovaški mojster in pos. Ivan Princ v Cirknici. Rajni je bil vzor vrlega katoliškega Slovenca. Bil je splošno priljubljen. Pogreb rajnega se je vršil včeraj, dne 30. t. m., ob obilni u-deležbi. Naj bo rajnemu, ki je tako ljubil slovenski Št, Ilj, lahka domaČa žemljica!
m Sv. Martin pri Vurbergu, Gospodarski shod, ki ga je sklicala v nedeljo, dne 27. oktobra, pri nas Osrednja zadruga iz Maribora, se je dobro obnesel. Govoru g. Fr. Žebota smo vsi s pozornostjo sledili. Shod je otvoril in vodil domači župnik Č. g. Lajnšič.
m Fram. Da naša kmečka hranilnica in posojilnica, stara komaj 3 leta, res dobro napreduje, prav jasno priča, ker ima blizu 50.000 kron odvišnega denarja. — Trgatev se nam je prav slabo obnesla, nekaj zaradi toče, nekaj zaradi plesnobe. Mošt je imel 15—16 stopinj. Cena je pa prav visoka,., — „Slovenski Gospodar" je dobil 20 novih naročnikov, tako, da ga sedaj prihaja v župnijo blizu 70. — Umrlo je letos že 7 mož, zadnji Fr. Viher, veren in naroden mož. Prihodnjo nedeljo, dne 3, novembra, bo č, g. kanonik Ga-berc blagoslovil novo cerkvico na pokopališču, ki je stala 6.000 K. Slovesnost b(o prav lepa. Ob tej priliki se bodo prenesli v novo grobnico v cerkvici telesni ostanki lani umrlega župana framskega, Janeza Gert.
m Fram. Ko je v nedeljo, dne 27. t. m. vabil veliki zvon k službi božji, je povabil Gospod k sebi na plačilo svojo zvesto, 74 let staro služabnico Elizabeto Lešnik, ki je bila 29 let gospodinja rajnemu g, Fr. Slaniču, župniku pri Sv. Bolfenku v Slov. goricah in zadnjih 10 let v župnišču v Framu. Po Slov, goricah in drugod je bila znana njena diarežljivost, izobraženost in pobožnost. Mnogim je bila krstna in birmanska botra; podpirala je cerkve ip dobre namene, dijake, bogoslovce in tudi marsikateri duhovnik ji je dolžan hvalo. Pogreb je bil prav veličasten, spremljalo jo je 5 duhovnikov in mnogo občinstva na novo pokopališče, kjer ji je pripravljen j ako lep prostor kot kraj miru.
m Slovensko gledališče v Mariboru Prihodnjo nedeljo, 3. nov. se vrši v Narodnem domu predstava Meškove igre „Mati". Začetek točno ob Dpi 8. uri zvečer.
m St. Ilj v Slov. gor. Naše bralno društvo in podružnica Slov. Straže priredita v nedeljo, 10. nov. v Slov. Domu popoldne po večerni cah Slomšekovo slavnost. Slavnostni govor bo imel g. dr. Hohnjec iz Maribora.
m Sv. Jurij v Slov. gor. Za Slovensko Stražo je po šentlenartski podružnici svoj prvi dvekronski novec darovala Jež Helena. Mladenke posnemajte!)
m Sv. Lenart v Slov. gor. Kmet. podružnica pri Sv. Lenartu v Slov. gor. naznanja in uljudno vabi vse ude, kakor tudi oeude in dru ge prijatelje svinjereje, vino- in sadjereje na poučna zborovanja, katere priredi in sicer: Dne 3. novembra 1912 ob pol 8 uri zjutraj (takoj po prvem sv. opravilu) pri Sv Rupertu v Slov. gor. v prostorih stare šole. Govoril bo deželni potovalni učitelj g. Jelovšek o svinjereji. Dne 10. novembra 1912 ob 8. uri zjutraj (takoj po prvem sv. opravilu) v Št. Lenartu v Slov. gor. v dvorani g Arnuša: Govori deželni potovalni učitelj g. Pirstinger o vino- in sadjereji. Istega dne (10. nov.) pa se vrši poučno zborovanje popoldne ob 3. uri (takoj po večernicah) pri Sv. Barbari v Slov. gor. Govoril bo deželni potovalni nčitelj g Pirstinger o letošnji vinski bolezni.
m Hoče. Dekliška zveza priredi v nedeljo, dne 3. novembra popoldne poučno zborovanje in Slomšekovo slavnost. Pridite vse I
Ptujski okraj.
p Ptuj. iTjelovadni odsek Orel je na zadnjem občnem zboru sestavil sledeči odbor: Mihael Brenčič, predsednik; Ognjeslav FrajnkoviČ, podpredsednik; Ognjeslav Skaza, blagajnik; Ivan Kuhar, tajnik; Iv. Janžekovič, načelnik; Franc Petrovič, Franc Rogi-na, Kuhar ml., odborniki.
p Ptujske novice. V nedeljo, dne 27. oktobra, je bil na Ptuju slovesno inštaliran tu delujoči pruski pastor VVinkelmann; dobil je namreč avstrijsko državljanstvo. Več let je že na Ptuju deloval kot pruski podanik! Sedaj pa se vprašajmo: Kako je mogoče, da tuji podanik deluje v Avstriji in vzgojuje mladino? Za kakšne ideale bo p r u s k i podanik navduševal avstrijske otroke ? ? Kaj takšnega je samo v Avstriji mogoče! Ptuj pa je tudi po celi Avstriji znan kot ono najhujših nemških1, to je posilinem-Ških gnezd'! Da so k tej slavnosti prihiteli pruski pastorji od blizu in daleč, se razume. Čudimo se le, da, je g. Koss&r (Hotel „Kaiser") dal svoje prostore za to slavnost! — Velik požar je bil v torek popoldne v Skorbi (župnija Hajdin). Ob 2, uri je začelo goreti; silni veter in piŠ je Širil ogenj z grozno naglico; zgorelo je 9 poslopij. Kako je ogenj nast,al, še ni znano. — Leseni most na Dravi popravljajo že 4 mesece, pa delo še sedaj ni gotovo.
p Hajdin. Dne 29. oktobra popoldne je razsajal straSen požar v vasi Kungota v hajdinski fari. Veter, ki je vlekel, je požar zelo razširil in ga napravil ne-pogasljivega. Uničena je skoro vsa vas. 14 posestnikom so uničene hiše in gospodarska poslopja, nekaterim samo gospodarska poslopja, a samo 5 jih je, ki so ostali neprizadeti.. ŠkoKla je ogromna, a sedaj še neprer.ačunjena. Zlasti občutno so prizadeti posestniki zato, ker so jim zgoreli vsi že shranjeni poljski pridelki. Ljudstvo, ki je rešilo sapio živino, je brez strehe in brez hrane. Pomoč je nujno potrebna.
p Rogoznica pri Ptuju. Vsled preobilega zavži-vanja alkohola je umrl pretečeni mesec Zeleznigar, p. dom, Šmidek. O ti nesrečni alkohol; Še bolj nesrečno si pa ti ljudstvo, ki nič ne spoznaš svojega najhujšega nasprotnika.
p Vurberg. Poljski pridelki so pri nas večinoma spravljeni pod streho. Čeravno se nam je spomladi obetala dobra letina, nam je vendar vedno deževje vse pokvarilo, posebno pa so bdli prizadeti vinogradi po dvakratni toči, katera je vzela našim vinogradnikom polovico trgatve. A Še ostalo grozdje je slabo dozorelo. Pa Še nekaj novega je pri nas, gosp. urednik: Naš Poldek in Franci se neki jezM)a nad nas „klerikalce", zakaj neki ne pridemo k njima po nasvete glede prihodnjih občinskih volitev, ker sta baje tudi tako šolana kakor naš g, župnik. V odgovor samo tolikjo. K štajerčijanskim dopisnikom ne bomo hodili po nasvete. Vendar jim hočemo dati dober svet. Ker znata tako izvrstno pisati v „Štajerca", napravita še tudi en inserat na vse nemškjutarske župane: „Brez vse pomote sestavljati volilne imenike za občinske volitve in delati pritožbe na glavarstvo zoper klerikalce znata samo Poldek in Franci na Vurbergu." Gotovo bosta imela potem masten zaslužek) ter se vama ne bo treba pehati za občinski stolček. Obilo zaslužka vama privoščijo „klerikalci".
p Oslušovci. Gospod Jožef Kovačec nam poroča na dbpis našega lista Št. 43 iz Oslušovec, da se dotični fantje niso v gostilni napili žganja, ampak v Lahovi trgovini.
p S». Lovrenc na Drav. polju. Podružnica Slov. Straže za župniji Cirkovce—Sv, Lovrenc uljudno vabi člane in vse župljane na obč ni zbor, ki se vrši v nedeljo, dne 3. novembra pri Sv. Lovrencu v či talnici po večernicah. Na vsporedu je slavnostni govor, deklamacije, petje, poročilo odbora, volirev odbora in krasen dramatičen prizor s petjem v spomin A M. Slumšeka.
Ljutomerski okraj.
I Gornjeradgonskl okraj. Bog nas je obvaroval večjih vremenskih nesreč. Polja in gorice so pomladi krasno pokazale. Nekaj je vzel pomladanski mraz zlasti ovočja, precej je škodovalo deževje. Vendar je še bilo, četudi ne klenega zrnja, toliko, ¡da se ni bati pomanjkanja. Hajdina je bolja ob višjih legah kakor ob nižjih. Vinslkl mošt je pokazal do 15 stopinj sladkorja, Splošno moramo reči za vse: hvala Bogu!
1 Sv. Peter pri Radgoni. Za dobro vneti Fr. Mrčnik je postavil v IvanjŠevcih lep križ na polju, kjer je bil blagoslovljen v oktobru ob obilni udeležbi vernega ljudstva.
1 Veržej. V nedeljo, dne 27. oktobra, so prevz-višeni g. knezoškof slovesno blagoslovili tukajšnji sa-lezijanski zavod. Ljudstvo je prevzvišenega vladiko slovesno sprejelo. Imenom ob|čine jih je pozdravil že v soboto tržki župan Ošferc; nadučitelj Šprager, u-čenec KapUn in učenka Osterc imenom mladine, domaČi župnik pa v imenu župljanovi. Pri vhodu v zavod sta pozdravila vladiko profesor Kovačič in ravnatelj zavoda, dr. A. Guadagnini. Knezoškof so na pozdrave prijazno odgovarjali. V pedeljo se je zbrala v Veržeju ogromna množica ljudstva. Kmalu po 8. uri so knezoškof blagoslovili zavod. Nato pa so služili sv. mašo v cerkvi in so imeli krasno pridigo. Pri darovanju po sv. maši so darovali vladika 350 K za zavod. Popoldne pa so obiskali g. župnika in hišo Pu-ŠČenjakovo, kjer se jim je poklonil ženski odbor. Predsednica Al. Panič je visokega kneza kratko pozdravila. Res krasen dan je bil 27. oktober za Veržej in celo Mursko piolje!
1 Sčavniška dolina. Stavepšečani se dobro držijo kot verni, gospodarski in pristaši slovenske katoliške stranke. Dobro, da ljubijo bolj srečo in nimajo gostilne; tudi kakor garjave ovce se ogibljejo nekega človeka, ki je po soseščini okužen s štajerčijanskim strupom. Lepo bi bilo, če bi tudi IvanjŠevčani hodili vsporedno ž njimi. Saj je znan pregovor, da vzame suša en kos kruha, mokrota pa tri. Njim zna ljubezen do mokrote hudo škodovati. Škoda bi bilo srečnih ljudi, premožne vasi in lepega kraja, če splava.
1 S«. Križ na Murskem polju. V nedeljo po Vseb svetnikih, dne 3. novembra ustanovimo pri nas Dekliško Zvezo in žensko podružnico Slovenske Straže. Govorit pride slavni organizator slovenske mladine veleč. g. dr. Josip Hohnjec iz Maribora. Spor'da I. del se vrši v cerkvi in sicer ob pol 10. uri pridiga g. dr. Hohnjeca, potem slovesna sv. maša na namen križevskib mladenk z njihovim skupnim sv. obhajilom. II. del Be vrši v društveni dvorani in se začne ob 1. uri popoldne z govorom g. dr. Hobnjeca, ter se nadaljuje po večernicah. Vrstijo se govori petje, deklamacije domačih in tujih deklet Vabijo se razven vseh križevskih deklet posebno tudi njihovi stariši, da bodo vedeli, zakaj se gre, in sosedne Zvez«, da pridejo navduševat svojo najmlajšo sestrico. Prireditev je vstopnine prosta.
Slovenjgraški okraj.
Razbor pri Slov. Grajdcu. Dne 14. oktobra smo položili v grob 73 let starega moža, Jurija Plešuvč-nik. Pogled v grob mi budi spomine, kakoršpih imam malo. Dolgo vrsto let poznam Jurija; bila sva prijatelja.. Občudoval sem ga kot značaj; bil je odločno n ar roden, a ne v liberalnem pomenu besede, ampak kr-ščansko-naroden mož, ki svojega prepričanja* ni skri-
val nikdar in pred nikomur; pri vseh, volitvah je o-stal trden kot skala za krščansko-narodne kandidate, in vsa njegova okolica je bila trdno na njegovi stra-pi. Bog nam daj Še več takih kmetov, so res pravi blagoslov božji. Rajni je veliko izkusil na svetu. Leta 1866, je bil v vojski, in kakor je večkrat pripovedoval, so naši vojaki vrstoma padali okrog njega, njega ni zadela nobena krogi j a. Od vojakov se je vrnil v svojo domovino' v župnijo Razbor, kjer je bil do pozne starosti vzoren gospodar. Rajni je bil mnogo let občinski svetovalec "in načelnik krajnega Šolskega sveta ter mnogo let cerkveni ključar; bil je tudi vedno naročnik „Slovenskega Gospodarja", Ob grobu so jokali njegovi prijatelji in njegovi preblagi otroci. Na domu je govoril rajnemu v slovo tukajšnji krojač Filip Lešnik'; pogrebne obrede pa je opravil domaČi g. Župnik ob asistenci g. Janeza Rozman, župnika v Za-vodnjem pri Šoštanju. Kako priljubljen je bil rajni, je kazal njegov pogreb, velika množica ljudi ga je spremljala na zadnji poti. Blagi prijatelj, na srečno svidenje!
s Šmartno ob Paki. Tukajšnji g. župan M. Pir-tovšek bo obhajal dne 7. novembra 701etnico rojstva in obenem 501etnico poroke. Vrlemu našemu pristajšu kličemo: Se na mnoga leta!
s Sv. Duh na Ostrem vrhu. Neki „Jaka" nas je počastil v „Slogi" s posebnim dopisom. [To je zelo Čudno, da se je Franc spremenil v Jaka. Napada ni namreč nihče drug zagrešil kakor naš nekdanji župnik Seguía, ki je tukaj nosil še ime Franc. Se bolj Čudno pa je, da ta župnik hvali tukajšnjega, glavnega zastopnika liberalne stranke, Majcena, in napada našega poslanca dr, VerstovŠeka. Mi kličemo novemu Jaki: Roke proč od naše iare! Že ve, zakaj. Mi ne potrebujemo župnika, ki zagovarja liberalce! Danes samo toliko.
s Podgorje pri Slovenjgradcu. Bralno društvo priredi v nedeljo dne 8. novembra popoldne po večernicah v prostorih stare šole dve predstavi Jn SlomŠekovo slavnost.
s Šmartno pri Veleeju. Tukajinje bralno društvo ponovi igro „Mlinar in njegova hči" dne 3. novembra v Društvenem domu ob 3 nri popoldne. Med odmori svira gramofon. Prireditev se vrši v znamenju 81&mšekove slavnosti.
Celjski okraj.
c Celje. Za četrto porotno zasedanje pri celjskem okrožnem sodišču je poklican za predsednika dvorni svetnik in predstojnik celjskega okrožnega sodišča, dr, Maks Bouvier, njegovi namestniki pa so de-želno-sodni nadsvetniki dr, Adolf Roschanz, Gvidon Visconti in deželnosodni svetnik Ljudevit Wenedikter, — Okoliški občinski zastop je v svoji zadnji seji spre. lel proračun za leto 1948. Dohodkov izkazuje 9815 K, izdatkov pa 51,621 K, primanjkljaj torej 41.866 K in se pokrije s 75% no doklado na v občini predpisane državne davke ter z doklado na užitpinski davek. — V eni zadnjih noči je šel 641etni dninar Jože Stingle iz Gaberja po cesti domov na Spodnjo Hudinjo, Nasproti se mu je pripeljal težko obložen voz, kateremu se ni mogel več ogniti. Voz ga je podrl na tla in, kolesa so mu šla čez glavo. Smrtno poškodovanega in nezavestnega so odpeljali Stingleja v celjsko bolnišnico, kjer je kmalu nato, ne da bi bil prišel k zavesti, umrl.
c Celje. Električno razsvetljavo za Celje pripravlja naš mestni zastop. Župan Jabjornegg v vsaki seji tarna, da se nekateri hišni posestniki ustavljajo njegovim načrtom. Toda čemu se čudi? Posestniki ne razumejo, zakaj se hoče napeljati elektriko iz Westnove tovarne v Gaberju, ki je pol ure oddaljena od Celja. Trg Žalec ima svojo elektrarno, pa bi je Celje ne moglo imeti? Celjsko mesto naj bo kakor kakšen kočar odvisno od milosti bogatega tovarnarja! Biti bi moralo ravno nasprotno. Mesto naj bi oddajalo drugim električni tok. Dobiček! podjetja se bo deloma stekal v žep tovarnarja Westena; menda zato, da bo kot zagrizen Nemec lažje Gaberje ponemčeval. Ce se je že res hotelo napeljati od drugih električno luč, bi se naj bilo storilo to od c. Kr. cinkarne.
c Celje. Opozarjamo na igro: „Mlinar in njegova hči", ki bo v, soboto, dne 2. novembra točno ob 8. uri zvečer pri „Belem volu" v Celju.
c Celje. Društvo za varstvo in oskrbovanje otrok za celjski okraj je imelo dne 20. t. m. svoj redni občni zbor, katerega je otvoril društveni predsednik g. dr,. Schwab s pozdravom na navzoče. Tajnik g, učitelj Janko Krämer je poročal, da je imel odbor v preteklem poslovnem letu 15 sej. Rešil je 18 slučajev, v enem, najnujnejšem, je oddal siroto v deštko vzgajali-šče v "VValtendorfu, spravil na nogah popolnoma pohabljenega dečka na ¡kliniko v Gradec k operaciji, kjer je čisto ozdravel. Društvo je prevzelo v popolno oskrbo siroto; podpiralo otroke z obleko in obuvalom in jim preskrbelo poštene službe, O gmotnem stanju društva je ptoročal blagajniki g. prof. Branko. Društvo je imelo koncem tretjega poslovnega leta 788 K 45 vin. v blagajni. Dohodkov v preteklem poslovpem letu je bilo 333 K 62 vin., stroškov 211 K 48 vin., torej naša društvena imovina 910 K 59 vin. Po občnem zboru se je vršila tombola, ki se je prav dobro obnesla, Da je temu tako, so največ in v prvi vrsti pripomogli čast. g. vikar GoriŠek, c. kr. deželnosodpi svetnik g. ErhartiČ in njegovi hčerki gdčni Milena in Marija, ki so se z vso vnemo in res veliko požrtvovalnostjo zavzeli za to mladinoljubno prireditev. Iskrena, jim zahvala! Dosegel se je prav lep uspeh, ki bo o-mogočil društvu, da marsikje poseže vmes, v korist bedne mladine. Tudi celjski okraj ima dovolj zanemarjene in revne mladine, ki je vredna — v narodnem in kulturnem pogledu — rešitve iz gmotnega propada in gnusne bede. Naše mladinsko društvo se lah-
ko ponaša, da je v štirih letih svojega obstanka v socialnem in kulturnem pogledu za. to zanemarjeno mladino že marsikaj storilo. Žal, da ravno tistim, ki bi bili poklicani sodelovati, pri tem občpem narodnem delu dostikrat manjka iskrene volje za to. Danes je pač najti še malo umevanja za to našo organizacijo, ki si ga ne moremo drugače razlagati kakor s tem, da so nameni in cilji te odločno narodne organizacije, za v narodnem in družabnem pogledu velevažno mladinsko skrb širšemu občinstvu še malo znani. Je treba pač za vsako stvar trajnega in dobro premišljenega dela, in, zato ne gre, ustrašiti se. Naše društvo je dokazalo, da se z vstrajnostjo in malo požrtvovalnostjo da tudi v neugodnih razmerah velilco storiti. Da je naša prireditev v gmotnem pogledu tako dobro uspela, gre v prvi vrsti zahvala g. veletržcu Peter MajdiČu, ki je kot dobitek za to prireditev daroval plug. Bodi mu na tem me situ izrečena najlepša zahvala. Vsem ostalim človekoljubnim darovateljem daril, bodisi v denarju ali v blagu, iskrena zahvala. Zahvala slavnemu tam-buraškemu društvu za sodelovanje!
c Hmelj. Hmeljska trgovina je postala na zateč-kem trgu mirnejša. Cene so ostale splošno neizpre-menjene, le slabi hmelj je izgubil po 2—4 K pri 50 kilogramih. Cene: slabi hmelj 124—130 K, srednji 130 do 140 K, in 140—156 K za prima hmelj. Za tujim hmeljem se je zelo povpraševalo in, se je plačeval po 120-130 K 50 kg.
c Rečica. Dne 25. oktobra se je vršila volitev novega župana. Soglasno je bil izvoljen Franc Go-ličnik, po domače Rogelc, iz Rečice, ki je znan kot dober in vrl gospodar. Za namestnika je izvoljen Fr, Rakun in za svetovalce Fr. Stiglic, Matija Jeraj in A. Turnšek. — Želimo in smo o tem tudi popolnoma prepričani, da bo delovalo novo zastopstvo v splošno korist, blaginjo in napredek ljudstva.
c Rečica. Naša Slomšekova slavnost v nedeljo, dne 27. oktobra,, je nad vse pričakovanje izborno vs-pela. Skoraj vse trške hiše so bile v zastavah' in močno streljanje možnarjev se je čulo od jutra do večera. Slavnost se je pričela že predpoldan ob VAl. uri s pridigo in slovesno sveto mašo, katero je služil naš neumorno delavni, dobro znani prijatelj slovenske mladine in njen navdušeni organizator, preč. g. dr. Josip H o h .n j e c ob asistenci vlč. gg, domačega župnika, patra Vladimirja in kaplana. Po večernicah smo se pa zbrali v veliki dvorani g, Stiglica; bilo je toliko ljudi, da jih je morala polovica ostati zunaj ali pa, oditi domov. Vimenu Izobraževalnega društva pozdravi navzoče g. Anton Turnšek ter odda besedo slavnostnemu govorniku dr. Hohnjecu, katerega je zbrano občinstvo z navdušenjem sprejelo. Njegove besede so izzvale velikansko pritrjevanje. Prisrčne ovacijt in ploskanje ob koncu govora so pričale, da so segale prepričevalne besede globoko v srce. Nato je govoril srčno pozdravljen g. kaplan Hohnjec ter navduševal mladino k nadaljni izobrazbi, ko zapusti šolo. Sledile so deklamacije: Vesela pesem nedolžnega mladeniča, Mlarieničev tjovarišija, Popotnica vbjaška, Slava Slomšeku. Med posameznimi deklamacijami so prav lepo in zbrano peli domači pevci, >na kateri zbor so ReČiČani lahko ponosni, Pozabiti ne smemo, omeniti lepega prizora, ki je ganil navzoče do solz, ko so nastopile tri male belo oblečene deklice s Šopki v roki, katere so položile pod krasno ovenčani križ, pokleknile, med tem pa je g. kaplan pel samospev: „Molečemu dekletu", s spremljevanjem harmonija. Ob koncu zalivali naš vrli g. Turnšek slavnostnega govornika v prisrčnih besedah ter prosi, da bi naj večkrat 0-srečil Rečico s svojim obiskom, zahvali nadalje tudi g. kaplana, kateremu gre vsa čast, da je priredil tako lepo slavnost. Nato so nastopili mladeniči kot diletant-je ter uprizorili igro: „Poštna skrivnost". Sleherni igralec je svojo vlogo častno rešil. Ni bilo drugače, mOral si se prav pošteno smejati, Glavpi povzročitelj smehia je bil seveda Matec Srakar. Vsa čast igralcem! Dan, posvečen Slomšeku na Rečici, ostane v neizbrisnem spominu vsem udeležencem. Dal Bog, da bi nauki, ki so se slišali ta dan, padli na rodovitna tla in obrodili bogatega sadu!
c Iz Podloga. Veselo novico vam naznanim. Naš gostilničar je moral nehati točiti žganje, in sicer v-sled nekega odloka od oblasti. lUpamo, da bo to lek za rdeče nosove nekaterih možakov.
c Iz Savinjskih gora. Nastopila je jesen, čas, ko zbira kmet trud svojega dela. Pa letos je pri nas žalostno. Dela trud se mu ni izplačal. Slednjemu, ki pozna tukajšnje razmere, ve, da ima tukajšnji kmet samo eden pridelek. In še ta, kakšen je. Neprestano deževje mu je večino krme uničilo, „Kakor bi kradli", so rekli ljudje, ko so spravljali krmo, Če so kaj suhega spravili pod streho, Otavo so kosili v drugi polovici oktobra, in lahko si vsakdo misli, kakšna da je. Žito, pšenico in oves je višjim gorjancem podpadel sneg. Slame so nekaj dobili, zrnje pa je ostalo na njivi. Draginja pa taka! Prosimo gg. poslance, da se potegnejo za tukajšnje gorske kmete, zlasti, ker jih tako hudo pritiskajo za osebno-dohodninski davek, da jih že rubit hodijo, kdor ni plačal prve polovice. In že za drugo leto hočejo vedeti dohodke, ko še praznega snopa niso omlatili. Zatorej, potegnite se za nas naši zastopniki!
c Sv. Rupert nad Laškim. Katoliško izobraževalno društvo je priredilo v nedeljo, dne 27. t. m. SlomŠekovo slavnost. Naša dekleta so tokrat prvič nastopila in uprizorile igro: .„Najdena hči". Igra je precej težka in dolga za prvokrat in vendar so jo igralke izvrstno pogodile ter pokazale, da je tudi v našem hribovskem kraju dosti zmožnosti ip nadarjenosti, sa-mo vzbuditi je bilo treba mlade moči. Tudi obleka igralk je bila dobro izbrana, strogo rimljanska, kar je
uspeh igre še bolj povzdignilo. Mladim igralkam Čestitamo na prvem nastopu in želimo, da se kmalu zopet oglase. Mladenič Franc Klinar pa je v kratkem govoru orisal Slomšeka kot dramitelja slovenskega naroda. Vsem prisrčna hrala, posebno pa g. Polan-cu, organistu, ki je imel s prireditvijo največ skrbi in truda. Kmalu pa bo priredilo Izobraževalno društvo tudi za naše uboge Šolarje malo veselje — Miklavževo veselico,
c Zidan Most. V tukajšnji cementni tovlarni, katera je last hrvaške esldomptne banke, gospodarijo neki Nemci, vozijo po nedeljah' oglje,, cement itd. Priče so na razpolago, še celo c. kr. žandarmerija. Dobro bi bilo, ako bi merodajni krogi storili proti temu kaljenju nedeljskega počitka potrebne korake, saj je ljudstva in živine dovolj, da se to delo lahko tudi med tednom zgodi.
c Kam gremo v nedeljo, dne 3. novembra? „E Belemu volu" v Celje, kjer se bo ob 3. uri popoldne ponovila žaloigra „Mlinar in njegova hči", ki se povsod igra na dan vernih duš. Fredprodaja vstopnic je pri tvrdki Gkričar in Leskošek.
c Sv. Peter v Sav. dolini. Za Slov. Stražo so darovali: Pukl Kari 5 K; Gerlih Franca 2 K; Sedminek Martin 1 K; Roter Franca
1	K; Švigel Ant. 90 vin.; Novak Jernej, 70 vin. Čermožnik Franc, 90 vin.; Fugina 1 K; Koprivšek Julka 1 K; Mastnak Franca 1 K in Mohorjani K 12 62. Skupaj K 27-10. Hvala.
c Frankolovo. Kmet. katol. izobraževalno društvo priredi poučno zborovanje v nedeljo, dne 3 novembra zjutraj po sv. maši v stari šoli na kojem bo imel predavanje deželni potovalni učitelj g. Goričan o kmetijstvu in sadjarstvu.
Brežiški okraj.
b Brežice. Teh 14 d.ni Še dobro porabite v korist slovenski deci s tem, da, kupujete in priporočate v nakup srečke za loterijo Slovenske Straže, ki bo dne 18. novembra t. 1. Dobe se po 1 K v Brežicah pri podružnici Stov. Straže, v trafiki ter pri trgovcu g. Iv. Vidmarju. — Opozarjamo tudi na občni zbor tukajšnje podružnice Slov. Straže, ki se vrši kmalu, — Novo trgovino namerava »tvoriti v prostorih poprejšnje Ferenčakove g. Bučar iz Ljubljane,
b Sevnica ob Savi. Deželni odbor je imenoval za tukajšnjega deželnega živinozdravnika g, Ma/ksa Leskovarja.
b Loke pri Planini. Dne 24, oktobra t. 1. so se vršile tukaj volitve v občinski odbor. Veseli nas, da so. se Brdovlja.ni v toliko premislili, da so pustili planinskega velenemca in župana Schescherkota in, volili raje katoliško-narodne može, Cuje se pa, da nekateri možje, kateri so propadli, iščejo sedaj zdravila pri omenjenem gospodu ter hočejo vložiti priziv. Od mož, ki so bili prej v naših očeh krščapsko-narodne-ga mišljenja, bi se ne bili mislili, da bodo iskali pomoči pri planinskem županu.
Najnovejše,
Vojska.
Dosedaj so imeli na balkanskih bojiščih po veČini lepo vreme. Novejša poročila pa pravijo, da je nastopilo posebno v okrožju DrinopOlja deževno vreme. Reki Marica in Arda sta preplavili veliko zemlje, kar zelo otežkočuje napredovanje bolgarske, a tudi turjške armade. Dan za dnevom dežuje, da se kar oblaki trgajo, gorski potoki drve z veliko silo v niža. ve. Na gorah so nastali veliki sneženi viharji, po planinah, visokih' nad 850 metrov, je zapadel debel sneg. Ledenomrzli vetrovi brijejo po balkansildh višinah, a vkljub temu divja vojska nevzdržljivo naprej. Bolgari so zelo vstrajni tudi v najslabšem vremenu.
Bolgarsko bojišče.
V torek so začeli bombardirati Bolgari Drino-polje. Turki s svojimi topovi le bolj slabo odgovarjajo. Vzhodna armada se je vrgla z vso močjo na turške postojanke. Vrhovno poveljstvo turškie armade ima vojni minister Nazim-paša; prejšnji poveljnik Abdu-llah-paša je odstavljen, ker ni bil dovolj podjeten proti Bolgarom, V torek se je začela bitka pri Lile-Burga.su; bojna črta je dolga 70 km ter sega od Lile-Burgas proti Istranzi in Črnemu morju. Bitka še ni končana. Novejša poročila pravijo, da je bila doslej zmaga na bolgarski strani. Upamo in pričakujemo, da premagajo Bolgari Turke docela ln odločilno.
Srbsko bojišče.
Zahodna turška armada je kolikor toliko pobita. Pri Kumanovem je stalo v boju, kakor se poroča od srbske vlade, okoli 80.000 Turkov, padlo jih je baje 16.000. Poroča se o hudih sporih med turškimi generali; Djavid-paša je bil za nadaljevanje vojske Še po porazu pri Kumanovem, pa ga je baje neki Častnik ustrelil. Srbi so v pridobljenih krajih vpeljali srbsko upravo. General JankoviČ je izdal na prebivalstvo o-klic, v katerem pravi: „V eni roki prinašamo pravico, resnico in poštenost, v druigi pa smodnik in svinec. Kdqr nam prihaja nasproti kot brat, ga bomo objeli. Bratovska edinost je zato tu, da se ob njej razbije turška država in da živimo v miru in ljubezni pod vlado našega presvetlega gospoda kralja Petra."
Črnogorsko bojišče.
Skader se Še vedno ustavlja.. TaraboŠ obstreljujejo Črnogorci po 8 ur na dan, pa ga Še niso zavzeli; topovi še vedno streljajo s TaraboŠa. Nedavno je neka granata, izstreljena s taraboške utrdbe, udarila v Črnogorsko taborišče ter ubila 2 častnika,
2	nevarno ranila. Med Častniki sta bila tudi princa Danilo in Mirko; slednji je stal poleg zadetega častnika ter je bil kakor po čudežu obvarovan smrti. Mod tem so Črnogorske Čete zavzele na severu mesto Peč
(na karti je zaznamovano z imenom I pek); od tod se bodo v družbi s srbskimi četami podale pred Prizren, ki je Se vedno v turških rokah; potem krenejo proti morju. Glavno poveljstvo nad celo črnogorsko armado ima kralj Nikita, ki jo bo porazdelil v 3 armadne zbore., vsak obstoječ iz 15.000 vojakov. Ko bo Skader zavzet, bosta obe armadi, ki sedaj oblegata mesto, se obrnili proti morju, da zavzameta albansko pristanišče San Giovanni di Meduia,
Grško bojišče.
Grška vojska je zavzela mesto Veria; Turki se niso ustavljali. Železniški promet med Verio in Mo-nastirjem je pretrgan. Kakor se poroča iz Aten, je grška armada tudi zasedla Katerino, ki leži v solunskem zalivu.
Naš prevzvišeni g. knezoškof bodft jutri, na praznik Vseh svetnikov, v stolnici v Mariboru po slovesni pontilikalni sv. maši podelili vernikom papežev ali apostolski blagoslov s popolnim odpustkom. Prihodnjo nedeljo, dne 3. novembra, pa bodo odpotovali na Dunaj k škofovskim konferencam ali sejam, ki se bodo vršile od 4. novembra naprej in pri katerih bodo prišla v posvetovanje važna cerkveno-pravna vprašanja.
Državni zbor. Včeraj in danes se nadaljuje proračunska razprava. Danes se zasedanje prekine. Prihodnja seja bo še-le dne 12, novembra, ker bodo med tem časom zborovale v Budimpešti delegacije. — Poslanec dr. VerstovŠek je zopet interpeliral finančnega ministra radi osebno-dohodpinskega davka v svojem volilnem okraju in se zlasti pritožil radi nečuvenega postopanja dr. Pototschnigga.
Ogrski državni zbor je začel včeraj zopet zborovati. Opozicije se razun dvieh poslancev ni pustilo v zbornico. Pred poslopjem je bilo nastavljenih več sto policajev in vojakov. Proti poslancem, ki so hoteli vdreti v zbornico, so nastavili vojaki bajonete. Poslanci so vojake opsovali. Ploslaineo Barabas je celo klical: „Živio ljudovlada!" Seja državnega zbora se je nato mirno vršila.
Cene vinu. V Ljutomeru se plačuje letošnji vinski mošt po 80—80 vin,, liter. — \ Halozah po 40 do 60 vin. — V SveČini prodajajo letošnji vinski pridelek nekateri že po 60 vin. liter.
0
Romeo in Julija
se nista tako ljubila, kot ieli bolno telo levovo francosko žganje z mentolom. Proti revma-tizmu, glavo in zobobolu, utrujenosti itd. se ne rabi to svetovno-zoano zdravilo samo na zemlji, ampak tudi v zraka. Korajžni zrako-plovci
sedijo 7 zrakoplovu
iu mažejo svoje otrpnele roke s pravim le-vovsm francoskim žganjem z mentolom. To čudovitno sredstvo se dobi v vsaki lekarni in trgovini za 44 vin. Kje še ni zaloge, se naj naroči od edinega izdelovalca
Aleksander Kalmar,
Dunaj 11/2.
Severni kolodvor. Poštne pošiljatve po poštnem povzetju od K 440 naprej.

&
Ustnica uredništva.
Prijateljem: Prosimo Vas nujco, da greste od hiše do hiše in pridobivate novih naročnikov. Mi lahko še tako lepo vabimo in tako skrbno pišemo, ako ni agitatorjev od osebe do osebe, je vse zaman. Sedaj je čas za agitacijo, zato nujno prosimo za živahno agitacijo. — Križevci: Ni vredno, da bi odgovarjali na napade take malovredne osebe. Pišite raje kaj druzega. Pozdravljeni! — Sv. Benedikt v Slov. gor.: Naš tozadevni dopis sloni, kakor smo se informirali na resnični podlagi. Da bi naše nasprotnike branili, to nam se v glavo ne pade. — Vurberg, Št. Janž, Gornja Radgona, Razbor, 8v. Tomaž, Rogoznica: Prihodnjič. — Ker smo preobloženi z gradivom o vojski je moralo več dopisov izostati. Prosimo le kratkih a stvarnih poročil. — Leskovec: Ne kaže razburjati duhove z ostrim napadom, boljša je delati mirno in vstrajno. Pozdrave 1 — Šalovci: Oprostite, vojska nam zvame toliko prostora, da takih reči ne moremo objaviti; sicer pa se bo ponnjalec zaušnic gotovo premislil, ker bi se drugače ženini začeli bati takega bodočega tasta.
!
K***********;
Swaji k svojm
Priporoča se največja m najcenejša svetovna prio . nana slovenska trgovina
Salmič
Celju, Narodni do
Ogromna zaloga vsakovrstnih pravih švicarskih zlatnine srebrnine in optičnih predmetov.
Najnižfe cene! postrežba točna I mali dobiček! pobro imel
Razpošiljanje blaga po vseh delih f-veta. Vsak Slovenec naj zahteva moj novi veliki cenik, katersga dobi lastoaj
in poštnine prosto. Ni tisoče zahvalnih p:-*m sem prejel vsled dobre in poštene postrežbe.
in modne tkanine oh, gospode in gospe priporoča izvrisp*
PROKOP SKORKOVSH IS SIN
v Hutnpolcu n» češkem Vz.rol n« p'cšm]o frsnko. Zel« zmerne cene. Na žeijo hoSam dati tukaj .Iagotovitl g0SB0(i*kK »b!ek» 185
Namesto ribjega olia
Koliko otrok mora piti ribje olje; gotovo mislijo stariši dobro, otroci pa jim bodo hvaležni, če jim dajejo SCOtt-OVO emulsijo namesto olja. Kajti v tem izdelku se ne čuti več duh in okus olja, malim pa diši okuzna mešanica večinoma tako, da pri pogledu na steklenico začnejo ukati in skakati veselja. Uspeh Scott-ove enmlzije je, kakor uči izkušnja, pogosto tako presenetljiv, da slabotni otroci prekosijo svoje tovariše iste starosti i v telesnem i v duševnem oziru. Vendar vsikdar le prava Scott-ova emulzija, nikdar ponaredbe.
Cena originalni steklenici 2 K 60 vin Dobi se v vs^h lekarnah. Ce pošljete 50 vin. v znamkah na Scott & Bovvne. D. Z. O. Z., Dunaj VII., in se sklicujete na ta list, dobite poskušnjo pošiljatev od
ene lekarne.	957—6
Poročilo o sejmu pitane živine t Gradca dne 24. oktobra 1912.
Prignalo se je 39 ; v I v, 842 bikov, 390 krav in 14 teleta. Skupaj 1137. Cena za 100 kg žive teže: lepi pitani voli 500 do 112 K, srednje debeli 92 do 98 K, suhi 80 do 92 K, biki 7« 9S kron, lepe pitani- krave 80 — 90 K, srednje debele (¡4—78 K, suhe 46--62 kron. Izvozilo se je na Gornje Štajersko 120, na Tirolsko 39, na Nižje Avstrijsko 48, na češko 195, na Moravsko 61 in na Nemško 7 kom. Tenden a: Na ta sejem se je prignalo 230 komadov več kot prejšnji teden. Cene splošno neizpremenjene.
Iščem viničarja za svoj vinograd v Mikulču pri Zagrebu. Vstop začetkom novtga leta, pogoji po dogovoru. Gustav vitez Pojgratz, Zagreb, Visoka ulica 22. llt>5
Zasebna hiša v Ljutomeru
s tremi tubami, kuhinjo, z veliko delavnico, ki se po ceni lahko predela v 2 sob., jedilno shrambo, kletjo, dvoriščem, drarnico itd stoječa na Štarem trgu celo blizu gla ne ceste s fcolnčno lego, primerna za penzijonist», rokodelca kakor tudi majhnega trgovi a, se pod ugodnimi pogoji prostovoljno proda Natančneje se izve pri g. Ferdinandu lLrz<g, trgovcu v Lju tomeru	1171
Hiša z dvema sobama, kuhinja, velika klet in vrt se p > cfn proda. Več pove Franc Korošec, Pobrežje pri M»ribora, Feldgasse 7 1175
Viničer,	2 do 8 'sebe brez otrok,
se takoi	«-prejme. Posestvo Berg
hof nad	trem; ribn ki (poprej La-carini). 1174
Pridnega učenca iz poštene hiše sprejme takoj Egger, čevljarski mojster, Stolni trg 14, Maribor.
1173
Več izvrstnih delavcev se sta delj časa sprejme v vrte ariji Ogrizek, Maribor, Volksgsrtenstrasse 117 >
Izurjenega krojaškega pomočnika sprejme takoj z» stalno d o Louis Arbeiter, Maribor, Koroški o sta št. 101. li-2
Dve hiši v Mariboru, prva z rtom prinaša na mesec 305 K. Cena je 36 000 K; drug» dsje na mesec 24» K. Cena 26.500 K Plačila jako ugodna. Pisma pod šifro „Penzijonist" na upravništvo. 1180
Kolarskega učenca sprejme takoj L. Andraschitz, kolarski mejst r v Ljubnem (Leoben) Zg. Štaj. 1051
Zdrav fižol-pr*peličar (Wachtel bohuen) vsaki množine se kupuje. Ponudbe pod našlo om „Fižol" na upravništvo „Slov. Gospodarja*.
1181
Lepo posestvo, hiša in go^podtr ako poslopje, s 5 stanovanji, 10 minut od mariborske meje, Pobrežje. Veliki vrt in njiva; za vsa kega rokodelca pripravno, kakor tudi za peniijouiranega gospoda ali trgovca. Črna 10.000 K. Več pove lastnik Fraustaudenerstrasse štev. 43, Pobrežje pri Mariboru.
117«
Loterijske številke:
Dn« 26. oktobra 1912 Gradec . 38 62 76 68 21 Dunaj . 90 B7 48 30 56
Mallsno štupo, suhe gobe, namizne jabclke in za mošt, hruške, fižol, oves, pšenico, ječmen, bučne zrne, koruzno slamo od storžev, smrekove storže, vinski kamen, želod, krompir sploh vs* deželne pridelke, kakor tudi petrolejske in ol-nate sode, ter močnate, solnate in otrobnate vreče kupi vsako množino veletrgovina
Anton Koienc
Graškes cesta štev. 22, Celj«.
500 kron!
Vam plačam, č« Vam moje sredstvo „Rias mszilo" v treh dneh ne odpravi brea bolečin kurjih očes, stiskov in vkorenicjene trde kežo. Cen» 1 lončku z jamstvonim pismom 1 K. Kemony Kaschau I, Postfaeh 12/76. Ogrsko. 1131
Trgovski učenec, iz dobre hiše, z dobrim šolskim spričevalom, ki je vešč slov. in nemfikega jezika se sprejme v trgovini z mešanim Ha gom Mihtel Sernc, trgovec, Ruše, Štajersko.	1134
Vsa mizarska dela
preskrbi po najnižji ce»i Anton Nudi, miiar, Maribor, Tržaška cesta 6, 10 minut od Magdalenske cerkve. Ima tudi veliko zalogo rakf-v od 7 do 40 K. Naročila se izvršujejo točno in hitro. 1137
Prednje posestvo, ki meri blizu 16 oralov zemlje, so njive, travniki in hos'a, tiovdlj ¿:a domačo rabo se proda. Jožef Štukl, pri bv. Lovrencu na Gorici h. it. 18. p. Štore Cen» 8000 kron 800 K lahko ostane. Posestjo je 10 min. od železne tovarne oddaljeno.
1144
Lepa hiša z* najemnike z njivo in velikim ■rtom za zelenjavo, vse skupaj cbsega 6/i oralov, 4 svieje in drugo pohištvo se vse po ceni proda Vpraša se pri Rozi Trefalt, Maribor, Schwarzgasse 5. 1128
Malo posestvo,
ki obitoii iz hiše s 5 sobami, 2 kuhinjama, ¡.erilno kuhinjo, kletjo, zraven studenec, velik vrt, dva svinjska hleva. 25 minut od Ma'i b r* ¡e za niako cend p'od*. Kje pove upr»«ništfo.	11'.7
Dclgostojeg». dobroidofa trgovina mešanega blaga, z veliko zalogo, z lepo hišo vred, lepim vrtom, hlevi itd se v najboljšem stanju, s stavbenim prostorom, cb meji mesta Maribor, na najlepši in saj bolj prometni cešti, se takoj rßdi bolezni pod ugodnimi pogoji proda z». 24 000 kron Pojasnila pri: Alojz Weber, Maribor, Tršaška cesta 4.
1155
Dobro mesto za trgovino z usnjem in čevl arskimi potrebščinami se radi bolezni odda. Pisma pod J K. na upravništvo tega lista. 1148
Gostilna ta dobrem prostoru, lepa vila z velikim vrtom, najbolj pri p avna ?a kako gospodo ali vrtnar a in lepi stavbeni prostori, se po nizki ceni proda. Vpraša se pri g. Mihael Sakovitz, Stolna ulic* 8, Maribor.	1156
Lepo posestvo 8 oralov: 7.000 K. L?p« tri zidsne hiše vinograd in gozd^vse pri hiši. Več pove Matija Žižek, Kamnica pri Mariboru.
1091
Pozor!
Fine pozlačene nagrobne kr>že, Tomaževo žlindro, železne in bakrene k.tie, vseh vrst železne pešl in štedilnike (šparherte), slamo rezne stroje, les, deske in (aie, v*eh vrst revolverje, pužke, pttro-ne „šrota" kakor tudi vseh vrst železnino se kupi najceneje pri Alojz Maček, Mtribor, TržaŠKa cesta zraven bolnišnice Cena za fine revolverje 7-9-12 mm K 6-10, 6 60, 7-80. dto fine pul-dox revolverje K 6'20, T—, 8 80. Putke K 11-80, enocevne fne lancaster puške in dvocevne K 35 — 4?V—, 45'—, 50-—. Pošilja se na vse Btrani, po pošti in po železnici.
479
Pošten, trezen konjak' hlapec, ii ie vajen tudi poljskega del» se sprejme s 1. jaaiaijem 1918 v župnišču na Ljubnvm.	1164
Viničar
(4 dobri delavci) se sprejme takoj v Partinju, p S.. Jurij v Slov. g. Bazumeti se mora d( bro na >mer napade ter dobi 2 orala zemlje in 100 K denarja. Ponudbe pi m'no na g. Fr Mulec v Ljubljani, Gru berj«vo nabi ,,e 14,	11 4
Mlad miza s1«i pomočnik se takoj e j ■ e pii Fl. VertaSnik, mizar Velenje, štajersko.	1149
Vei hil
za eno ali dve družini v Krčevini ni pri Mariboru, moderno in so lidno urejene, pet minut od glav nega kolodvora v Mariboru, se po ceni in egodnimi plačilnimi pogoji prodajo. Vpraša se v uprav, 760
Proda se takoj 11 zelo lepih stavbenih prostorov med okrajno in dvema občinskima cestama pri D, M. v Brezju pri Mariboru, zraven ccrkve in šole, seetoji.io iz 2 ptr-cel njiv, krog 12.960 □ metrov velike. Vpraša se v upravništvo. 864
Hiša v Mariboru
(Melje), -tripravna za vsako obrt z devetimi stanovanji, s lepim vrtom in njivo, se pod jako ugod nimi pogoji takoj proda. Več s« izve pri lastniku, Maribor, Khisl gasse 3, I. nadstropje Iij73
Pohištvo
razpošilja na vse strani trgovina s pohištvom
Kari Pr>eis,
Maribor, Stolni trg 6,
lepe postelje na valjar, nastavne postelje 15 K, kuhinjska oprava predalčne omare 28 K mize 9 K, stoli K 2'60, trde, polirane postelje 24 K, polirane mize 28 K, toiletno ogledalo 15 K, spalni divani, otomani, 30 K, jedilne mize na poteg 84 K, u?njati stoli 9 K, vse vrste lesnega in tapeciranega pohištva, posebni oddelek pohištva iz železa in medenine. Edini štajers. izdelek. Izvirne tovarniške cene. Žičaste podloge 8 K, matrace 6 K, železne postelje z ograjo 16 K, posteljeiz medenine 68 K, emaj-
lirane postelje 40 K. Stobsdno na ogled, Slo&oden nakup. Ceniki zastonj in franko.

I
Štefan Kaufman
trgovka z železnino
adgoni
priporočs svojo veliko zalogo v lepo pozlačenih nagrobnih kri-žev po jako nizki
&?ni. ftOt
Učenec »e sprejme pri g. Granitz G sposka ulica 7, Maribor. 1049
Kože in volno kupuje g. Granit Gosposka ul 7. Maribor 104?
Gospodar z lerim p sestvom se ž?li poročiti z 40 letno žensko, tudi vdovo, katera ima nekaj sto kron premoženja, ki ima veselje za gospodarst o Nasio7 v ui-rav-ništvu pod .Srečno ženite.". 1163
Velika stolpna ura,
dobro ohranjena s štirimi kazalniki se po ceni uvoda pri Alojziju Ilger, urarju v Mmboru.	1132
Sta^a. dobroznana
gostilna
Soštarič v Msriborn, Mühl-gas-e 15, se takoj proda. Vprafa se pri lastn ei ravno tum.	1177
Gostilna
z gospodarnkim poslopjem, z enakim skladiščem, lepim sadnim vrtom travnik m. njivo v bližini Maribora se takoj prodi. Vpraša se v M tir,bora MUhlgasje 15. 1178
Mlinarski
učenec
se sprejme pri Francu Halbwirt v Göitii gu pri Gradcu.	1167
M'eko (Vollmilch) 100 do 150 lit. kupi po vijoki ceni neka mlekarna Ponudbe na upravništvo lista.
1188
Št II. 43.320 5221
brzoparilniki za krmo
izdelani v posebni novozidani tovarni za Alfa brzoparilnike.
! Patotiraiia iznajdba!
Kakor iz enega kosa vliti, zelo priprosti.nad vse ■	trpežni in praktični parilniki sedajnosti.
jj^-posnemalnik, model mi
I — ! Najostreje posnemanje!
• 20 let nepoškodovan ! 1,600.000jih je v rabi ?	950 odlikovanj i.td.
Delniška družba Alfa separator Dunaj XII/3.
„Kapljice m svinje
Cens 1 atekienics je 1 krono.
Gospod A. H, Sv. Križ, piše : Hvaia Vata za priposlano ¡sdrsvilo: Svinjake kapijic« t& rdečico: Uspeh vrlo povaljal'
Gospod Janez S. piše:
Prav dobro pomagalo!
«Mestna lekarna p*"i c». jki-. «rhi Maribor, CHavni trg šte^r. IS. 450
Kdor ve razločiti dober likčr od slabega, se ne da preslepiti s ponaredbami, ampak zphteva pristni
f korist je vsakemu
in si prihrani veliko denarja, kar rabi v slovenski trgovini
e kupuje vse

J. N. Soštarii: Maribor
Ciosposka ulica šf@¥. 5.
Ker dobi samo pri tej tvrdk» najboljše blago za moške in ženske obleke, vsakovrstno piatno za rjuhe in drugo perilo, druk, saten, cefir, zgotovljene obleke, srajce za moške, ženske in dečke, velika izbera kravat, ovratnikov, nogavic, dežnikov, naramnic itd.	623
Cene veSiko nitje kmkm drugod.
Veietž°gm ipecaHj® m a deželn i pridelki
694-11
Po slabem pitju Si bolan, Od tega boš Vesel, močan!
»FLORIAN« ne slabi in ne omami, ampak daje
moč in veselje do dela.
IV r/n«i inmo-AVAr'^ 38 mor& bla8° ^npovatl
rr<tzefi je izgovor prj iuioibi ker Vam nudi do-
o;aia zgoraj imenovana veletrgovina v vsakem oziru bogato in zelo povečano zalogo z vedno svežim 3pe-sarijskiro blagom, tako da zamore popolnoma ustraši ■iahtevaro oenj. gospodov trgovcev proti vsaki konkurenci, o Čemur se lahko vsakdo sam prepriča, Se tudi z najmanjšim poizkusom in prosim za mnogobrc-jfca obisk. VeleČastitim gospodom duhovnikom poiA»-rfim voščene kakor tudi druge vrste sveč ter olje in kadilo za cerkve.
Kupujem tudi vsakovrstne deželne in druga pridelke, kakor: oves, pšenico, suhe gobe, fižol, seno, orehe, vinski kamen itd., sploh vse po najvišjih dnevnih cenah. Kupim tudi vsakovrstne vrede ter petrolejske in druge sode.
Cenjenim kmetovalcem naznanjam, da iin&m v zalogi vsakovrstna poljska in vrtna semena zanesljivo kaijivosti, kakor pravo francosko luoerno, domačo deteljo, travo, ter čebuljček, Hžol in krompir »a sadit, bel, rumen ali rožen. Za krmljenje živine pa iraam v zalogi riževo moko in otrobe v ceni o=ii 9 do 1.5 K per 100 kg.
Po?ina naročila se lavrgujejo as obratno poŠto,
Dobio blago točna postrežba
Edina s ot. trgovina
z železnino
Kmetje oozor! si ho®e prihraniti denar
lini	Vnnn.A ... • c¡ J1W ¿rn/i.ir.I
V MaHb©rU Stolna ulica (Domgasse) je prva ljudska kavarna prenovljena ter je v taisti zopet vse snažno in v lepem redu. Tam se dobiva čaj, punč, kava, mleko in druge okrepčilne pijače, kakor tudi mrzla jedila po zelo nizki ceni.
Podpisani vabi vse kmete, kateri vozijo svoje pridelke v Maribor na obilen obisk.
l087	«ATI J A OBRAN.
izglas,
Pletarski tečaji na deželni vinarski šoli v Silber-bergu pri Lipnici.
Da se znanje izdelovanja navadnega, v gospodarstvu, osobito pri vino- in sadjereji potrebnega pletarskega blaga po celi deželi razširi in udomači in da se dobi za kmetijske delavce za zimski čas delo in zaslužek, je deželni odbor sklenil na imenovanem zavodu v zimskih mesecih za 12 udeležencev napraviti pletarski tečaj od 1. decembra do 15. februarja.
Udeleženci dobijo na zavodu poleg prostega pouka tudi prosto stanovanje in imajo samo za hrano katero dobijo tudi v zavodu, plakati mesečno 24 K. Prijaviti se je treba do 15. novembra pri štaj. dež. odboru potom občine, okrajnega zastopa ali kmet. podružnice.
Pogoji: starost najmanj 16 let pristojnost v eno izmed štajerskih občin, nravnostno spričevalo in jamstvo za plačilo doneska za hrano.
Gradec, dne 8. oktobra 1912.
1159
Štajerski deželni «dbor.
Serravallovo
železnato kina-vino
Higien. razstava Dunaj 1906: Državna od-:: lika in častni diplom k zlati kolajni ::
Krepiico sredstvo za slabotne, malo-krvne in rekonvaisceote. Povzroča voijo do jedi, utrjoje živce in popravi kri. Itfccreri okos. Nad 7000 zdravniških spričeval.
g. Se«n®airall©jC. kr, dvorni dobavitelj
Trieste-Barcola.
Kupi se v lekarnah v steklenicah po pol litra a K 2-60 in 445	po 1 liter & K 4 80.
■ iiirrn
■-■.maes'
Denarja ni,
draginj* je vedno večja, zaslužek pa majhen. Akoho&te z malim trudom gotovo 10 do 20 K na dan zaslužiti,
pošljite za poja-nilo v pisma pet znamk po 10 vinarjev in svoj natančen naslov na:
Sliv. Fontana mL Maribor
Tegetthr-ffovii cesta
kupuje in izmenja vse deželne pridelke po naj-1016	višjih cenah.
Josip Batic, Ilirska
Kranjske.
1166
Redek priložnostni
nakup!
Trgovina z manufakturnim, platnenim, petilnim in čevljarskim blagom, stara že 30 let in v najboljšem teku na najživahnejši ulici v Gradcu, se s hišo vred ali brez hiše, radi posebnih družinskih razmer proda ali da v najem. Potreben kapital 30 do 40.000 K. Dopisi od resnih kupcev pod Šifro . slučaj L 1078' na anonino pisarno Kienreich t Gradcu.
116? kupuje vse t siov. trgovci
Ivan Veselic & drug
* v 0;možu, podružnica Veiif-a nedelja.
Največja zalogi niaocfaUar-ega blfga, kakor sufcna, druka, hlaiovine, platna >td. Vsa vrsie špec^rije, na fioej-e moke, kave itd Največja zaloga vse vrst^ železarne, kakor tadi vsi okovi za m;zarje in stavbe po nsjaiž ib tovarniških cenah. — Kupuje zrnje, kakor pšenico, rž, fižol itd. potem jajca, suhe gobe, perntatao vedno po najboljših dnevnih cenah.
Pmm.
Ugodna prilika» kakoršna se pac malokedai nudi.
Dne 19. novembra t. 1. ob 9. uri dopoldne prodajale se bodo v prijaznem trgu Kozje na Spodnjem Štajerskem potom javne dražbe tri hiše, in sicer:
a)	hiša Štev. 90, pripravna za vpokojenega gospoda (tri sobe, kuhinja, klet, drvarnica v pritličju in ravno tako v prvem nadstropju) z lepim vrtom, obsa-jenim s sadonosnikom in vinskimi trtami, na lepem prostoru ob okrajni cesti;
b)	hiša štev. 100, velika, prostorna, z lepimi sobami za gostilno in prenočevanje tujcev, klavnico, sušilnico, veliko vinsko kletjo, ledenico, mesnico in hlevi za konje, govejo živino in svinje; sedaj se izvršuje na tej hiši gostilniška in mesarska obrt z izbornim gmotnim uspehom;
c)	hiša štev. 101 za stanovanje s 5 lepimi sobami, kuhinjo, kletjo, drvarnico in vrtom.
Kupnino bode le delno v gotovini poplačati, velik del bo lahko ostal vknjižen.
Natančnejša pojasnila daje	H^2
Anton Ivnšk,
trgovec f Bučah pri Kozjem.
Nabavite si:
nosilce, okovje, stres uo lepenko, čre-paljke, vodovodne cevi, štedilnike, -stavbene potrebščine, mlfttilnice zi» roko in na vitelj (gepelj), Title, in vse druge poljedeljske Btroje in crodje najboljšega izdelka in najboljše kakovosti; vozne plahte in vse drage predmete železniške stioke
pi*§ veletrgovine z želsznin»
„Merkur" P. M§M!h ClM
40 klavirjev in Harmonijev^»*
Heitzman (naj-
boljboljši pianini), Stelzhamer in Hor:gc-l (amer. barm.), vseh vrst glasbenega orodja, strun in muzikalij ima v veliki fk IS m a w M 2 H* sodno zapris.strokovnjak g a e B S s %ea i2t izbiri izključno inedinole M«	in učitelj ,Glasb. Mitice'
vžSSa»? Kongresni trg št. 15 („Zvezda", nasproti nunske cerkve). Svarim pred nakupom event. falziflkatov ali slabega	__
blaga, zlasti ker dobi pri 1 jP"7^"' "' A'meni vsakdo na obroke po	""	/f
prvovisten instrument gori imenovanih	i^ijF ff
Jjr	"	slovitih tvrdk z resnično lOletno garancijo. .^"^¿«e^fes»*,
Ki!'t si izposodi pri ni n. kUvir, p stane -^■i^Ct^^J^^^gijiSi tudi lastnik istega dečim je dosegla na-	' '	A '
M" traTfrfF ^f* jemščina višino kupnine I Velikanska «a- ^
S Bh RS cLe-loga najb violin, harmonik, citer, tam-	¿SKjPv
'^r^Jgr^	- ; buri,- i|d po najnižjih ,enah. Zamenjava ' ; -
«>„)	. -."i najugodnejša. Uglaševanje m popravila !•:	j
•-■V-**J	točno in ceuno.	968 //AaSŽKa
obrotnik
človeštva.
99
Titania
Prepotrebno za vsak zaprti prostor, kjer se ljudje vzdržujejo, je avtomat, delujoči
ii aparat sa odpravo _ mokrote»
ki se je v tu- in inozemstvu izborno obnesel. Proračuni zastonj.	Zastopniki se iščejo.
„Titania"- delavnice» Wels 209.
Zgornje Avstrijsko.
Pisarna Nj. c. kr. visokosti, prevzv. g. nadvejvoda Rajnerja: Z visokim dovoljenjem se Vam rade volje naznanja, da so vsi tri, za sobane njih cesarske iu kraljevske visokosti prevzv. 1 g. nadvojvoda Rajnerja, poslani „Titania"-aparati za odpravo mokrote se zelo izvrstno obnesli in svoj namen popolnoma dosežejo.	J. »chlemmer, nadvojvod, hišni inšpektor.
lesli 9¿jgg
sl
_0 -, ^ » j

priporoča svojo bogato zalogo vseh tiskovirf potrebnih za župne, Šolske in občinske urade, za posojilnice, odvetnike, notaije, društva in zasebnike. Priporoča tudi pisalne potrebščine, kakor, črnilo, peresa, svinčniki, radirke, ravnila, tintnike itd. Raznovrstni papir, kan celijski, pisemski v zavitkih, kasetah, papir za sekirice (notni papir). — Trgovske knjige v raznih velikostih. Spominske knjige (Poesie). Knjige za slike (Photographie-Album) itd. —■ Istotako se priporočajo raznovrstni molitveniki kakor:
Venec pobožnih molitev in sv. pesmi, Sveto opravilo, Malo sv. opravil©, Hodi za Kristusom, Hoja za Marijo, Marija žalostna mati, Družbine ali Dekliške bukvice, Ključe k nebeški, Prijatelj otroški, Večna molitev na čast presv. R. Telesu,* Šmarnice jeruzalemskega romarja, Ordo providendi. Premišljevanje o življenju našega Gospoda Jezusa Kristusa, Duhovni vrtec ali molitvenik za katol. mladež, Marija, mati dobrega sveta, Vrtec sv. devištva itd. — V zalogi ima tudi raznovrstne druge knjige n. pr. : Katekizem o zakonu, Katoliška liturgika, Pobožni ministrant, Občna metafizika, Razlaga velikega katekizma, A. M. Slomšeka zbrani spisi, Obrednik za organiste, mali ročni Officium defunetorum, Sv. birma, Marijino življenje in druge. — Dobe se tudi križi, stenski, nikljasti leseni razne velikosti in cene. — Svetinjice iz aluminija, Srca Jez. in Mar., Naše ljube Gospé, Čistega Spočetja. Posebno se priporočajo svetinjice, ki se lahko nosijo namesto raznih škapulirjev, kakor tudi za Marijine družbe. Rožni venci, leseni in koščeni, kokus, biserni in srebrni po raznih cenah ; tudi križci za rožne vence.
ima najboljše stroje, črkostavne stroje z lastnim električnim obratom, najnovejše črke in moderne obrobke ter se priporoča, da napravi vse v nje stroko spadajoče reči kakor:
časnike, knjige, brošure, računske sklepe, zadružna in društvena pravila, nadalje za posojilniške, občinske, šolske, župnijske in druge urade uradne zavitke z natisom in glave pri pismih, kakor tudi za obrtnike in trgovce, krčmarje, društva in zasebnike: pisma, ovitke, okrožnice, račune, opomine, men-jice, cenike, jedilnike, vabila, plesne rede, vsprejemnice, zaročna naznanila in pisma, vizitnice in na-pisnice, plakate in naznanilne cedulje itd.
Diplome za častne občane in ude društev v primerni velikosti in olepšavi. Parte in žalostinke v najlepši opravi.
Vsa naročila se najhltrei© in sen© izvršuje!©.
bb aa bb mm--aa	....................................mm
lastna hiša
Koroška cesta 5
Delniška glavnica 8 milij onov kron.
Podružnica
jubljanske
Rezervni zaklad 800.000 kron.
anke
v Celiu
sprejema	na vložne
knjižice in jih obrestuje po od dne vloge do dne dviga brez vsacega odbitka.
Vloge na obrestuje
e
2