C /delegatski obveščevalec^^)
Gradivo za prilogo pripravlja INDOK center Domžale
DELEGATSKE
ZADREGE
Pripravljen je nov statut občine Domžale:
Javna razprava o spremembah in dopolnitvah statuta občine Domžale je potekala od 28. decembra 1979, ko je bil sprejet na sejah vseh treh zborov domžalske občinske skupščine osnutek teh sprememb in dopolnitev. S tem datumom je bil posredovan v javno razpravo, ki je v teh mesecih potekala in s katero vas želimo nekoliko seznaniti. Prav tako vas želimo opozoriti na nekaj bistvenih značilnosti tega pomembnega akta, ki v veliki meri opredeljuje položaj delovnega človeka.
Rok, ki so ga občani imeli na voljo, tedaj pomeni dovolj dolgo dobo, da so se vanje lahko vključili vsi zainteresirani občani in vsi drugi subjekti.
Vsebinsko je predlog sprememb in dopolnitev statuta občine Domžale doživel kar precej sprememb, ki segajo tudi na najbolj pomembna vsebinska področja.
Tako je npr. v predlogu sprememb in dopolnitev bolje opredeljena odgovornost upravnih organov do skupščine občine, prav tako je nanovo in bolje urejen del sprememb'in dopolnitev, ki govorijo o javnosti dela upravnih organov in izvršnega sveta skupščine.
S spremembami in dopolnitvami poiskušamo v temeljih določiti način vlaganja amandmajev na predložene dokumente ter način opredeljevanja predlagatelja do vloženih amandmajev, kar je bilo v osnutku nekoliko preozko določeno.
Predlog sprememb in dopolnitev statuta tudi ne vsebuje določb o delu upravnih organov in strokovnih služb po posamičnih organih, temveč jih opredeljuje skupaj splošno, vendar z dokaj precizirano dikcijo. Poudariti pa je potrebno, da bodo naloge in pristojnosti posameznih organov in strokovnih služb določene z odlokom, ki bo temeljil na tem statutu.
Statutarna komisija, ki je vodila omenjeno delo še predlaga, da naj bi v Domžalah poleg grba (služil naj bi kot simbol občine), dobili še zastavo. Grb in zastava bosta podrobno določena z ustreznim odlokom.
V predlogu sprememb in dopolnitev poleg tega ni bistveno popravljeno področje planiranja in samoupravnih interesnih skupnosti, kljub temu, da so bile posredovane pripombe, da naj se ti dve poglavji v celoti spremenita.
Statutarna komisija je namreč v celoti ocenila, da veljavne določbe ne ovirajo upravljanja družbenoekonomskih in drugih samoupravnih delavcev na zunanjih področjih. Ti dve poglavji bosta namreč doživeli spremembe ob spremembi celotnega statuta, predvidoma v letu 1981 ali 1982.
vpliva
na
Sistematika statuta je dokaj komplicirana m težavnost pri uporabi statuta.
Da bi bil statut občine Domžale razumljiv in primeren za vsakodnevno uporabo, bo statutarna komisija izdelala čistopis statuta in ga na primeren način objavila.
Domžale, 30. april 1980 Št. 5
PREDLOG ODLOKA O SPREMEMBI ODLOKA O KOMU NALNIH TAKSAH V OBČINI DOMŽALE
Zbora združenega dela in krajevnih skupnosti sta na svojih sejah dne 14/3-1980 osnutek odloka obravnavala in sprejela sklep, da se sprejme osnutek odloka o spremembi odloka o komunalnih taksah v občini Domžale in se ga daje v javno razpravo. V času javne razprave na osnutek odloka ni bilo danih bistvenih pripomb in ga zato predlagamo v nespremenjeni vsebini.
Skupščina občine Domžale je imela doslej predpisano turistično takso v višini 2,00 din v sezoni in 1,20 din izven sezone za eno nočitev. Taka višina je bila predpisana v letu 1971 in doslej še ni spremenjena. Po predlaganem osnutku odloka, ki temelji na zakonu o komunalnih taksah in se zaradi tega tudi tako imenuje, bi turistična taksa znašala 10,00 din za nočitev v sezoni in izven nje. Mnenja smo, da je povečanje višine turistične takse potrebno, ker že osem let ni bila spremenjena. Povečanje takse v Domžalah doslej nismo predlagali zaradi tega, ker je na območju občine minimalno število nočitev. Tako imamo še v tem trenutku le štiri davčne zavezance turistične takse. V lanskem letuje doseženih nekaj več nočitev in znašajo 3.838. Mimo naštetih razlogov je povečanje predlagano tudi zaradi uskladitve z občinami ljubljanske regije. Finančni učinek povečanja znaša okoli 35.000 din in bi sredstva bilo primerno dodeliti turističnim društvom v občini Domžale.
Odlok naj bi začel veljati 1. januarja 1981, vendar mora biti po veljavni zakonodaji sprejet do 31 /3-1980.
Izvršni svet SOb Domžale je osnutek odloka obravnaval na 74. seji, dne 7/2-1980 in sprejel sklep, da predloži odlok skupščini, da ga sprejme v predloženem besedilu.
PRED SPREJEMOM ODLOKA
o sprejetju spremembe prometno-tehnične rešitve na osnovi prometne študije za mesto Domžale: ureditev križišča TOKO in Ceste talcev v
Domžalah
Samoupravna komunalna interesna skupnost Domžale je investitor rekonstrukcije križišča TOKO in Ceste talcev v Domžalah. Pri izdelavi lokacijske dokumentacije in projektne zasnove je predvidena sprememba prometno-tehnične rešitve na osnovi prometne študije za mesto Domžale. Sprememba se nanaša na priključek Krakovske na Kopališko ulico, in sicer se zaradi zemljiških problemov (potrebno bi bilo rušenje stanovanjske hiše) priključek prestavi severno od stanovanjske hiše oz. se rekonstruira obstoječi priključek.
Idejni projekt rekonstrukcije križišča TOKO in Ceste talcev je obravnaval Izvršni svet in pristojna komisija, in ugotovil, da predstavlja sprememba večja odstopanja od prometno tehnične rešitve na osnovi prometne študije za mesti Domžale in Mengeš, potrjene z odlokom št. 34—5/77—11, objavljene v Uradnem vestniku občine Domžale št. 2/78, in sprejel sklep o javni razgrnitvi, ki je bila opravljena na oddelku za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve SO Domžale. V času javne razgrnitve ni bilo nobenih pripomb na razgrnjeno dokumentacijo.
Na predlog komisije Izvršnega sveta za komunalne zadeve, vodno gospodarstvo in varstvo okolja je Izvršni svet obravnaval predlog odloka o spremembi prometno tehnične rešitve na osnovi prometne študije za mesti Domžale in Mengeš in predlaga Skupščini občine Domžale sprejem odloka
PREDLOG ODREDBE O RAZPOREDITVI DELOVNEGA ČASA IN URADNIH UR UPRAVNIH ORGANOV SKUPŠČINE OBČINE DOMŽALE
Izvršnemu svetu Skupščine občine Domžale dostavljamo v obravnavo in sprejem predlog odredbe o razporeditvi delovnega časa in uradnih ur Skupščine občine Domžale. Izoblikovan je bil na podlagi določil odloka SRS o razporeditvi delovnega časa upravnih organov, upoštevana pa so tudi stališča delovnih ljudi in občanov, OZD ter DPO, ki se zavzemajo za uvedbo takega delovnega časa in uradnih ur v upravi, ki bi omogočal občanom uveljavljati svoje pravice in dolžnosti do upravnih organov tudi izven delovnega časa, katerega ima večina dopoldan.
S predlogom odloka bi morale uradne ure in delovni čas uskladiti tudi
vse druge strokovne in družbene službe, SIS in ostali, ki poslujejo s strankami. To naj bi urejala posebna odredba.
Predlog se od obstoječega razlikuje v sledečem:
- v zvezi z delovnim časom:
- ob sredah naj bi se delovni čas upravnih organov podaljšal za dve uri (do IS. ure) tako, da bo trajal skupno 12 ur;
* — ob petkih naj bi se delovni čas zaradi celodnevnega dela ob sredah zmanjšal na 6 ur (do 12. ure);
- opredeljen bi bil tudi delovni čas snažilk, kar v obstoječem odloku ni določeno.
- v zvezi z uradnimi urami:
- uradne ure upravnih organov (tudi v sprejemni pisarni in krajevnih uradih) naj bi pričele pol ure prej kot po obstoječem odloku (od 7. ure dalje);
- uradne ure naj bi se ob sredah podaljšale do 17,45 ure (po obstoječem do 15,30 ure) torej za 2,15 ure;
- v sprejemni pisarni, kjer po obstoječem odloku posluje s strankami enak čas kot drugi referenti, naj bi se uradne ure uvedle nepretrgoma ves delovni čas od 7. ure dalje);
- v krajevnih uradih naj bi referenti poslovali s strankami isti čas kot v upravi.
Odlok SR Slovenije o razporeditvi delovnega časa izdan 29.3.1980 točno določa le, da naj delovni čas obvezno zajema čas med 8. in 12. uro in v sredah od 14. do 16. ure. Prav ta čas je obvezen tudi za poslovanje s strankami.
Vse ostalo prepušča izvršnim svetom skupščin občin, ki so po 7. členu tega odloka pristojni določiti delovni čas v upravnih organih, glede na značaj upravnih nalog in način njegovega izvrševanja, pri čemer morajo upoštevati tudi potrebe delovnih ljudi in občanov, kakor tudi življenjske, prometne in druge razmere na območju občine.
V primeru, da Izvršni svet predloženo odredbo sprejme, bi se z odlokom razveljavil odlok o razporeditvi delovnega časa in sprejemanju strank pri občinskih upravnih organih (Ur. vestnik občine Domžale, št. 11/74).
PREDLOG
Na podlagi člena 94.. in 95. Zakona o sistemu državne uprave in o izvršnem svetu skupščine SRS ter o republiških upravnih organih (Ur. list 24/79), 265. člena Statuta občine Domžale (Uradni vestnik občine Domžale, št. 4/79) in v skladu z Odlokom o razporeditvi delovnega časa v upravnih organih (Ur. list SRS, št. 7/80) je izvršni svet Skupščine občine Domžale sprejel
ODREDBO
O RAZPOREDITVI DELOVNEGA ČASA IN URADNIH UR UPRAVNIH ORGANOV SKUPŠČINE OBČINE DOMŽALE
1. člen
Ta odredba določa trajanje, začetek, konec in razporeditev delovnega časa ter uradnih ur v vseh upravnih organih skupščine občine Domžale.
2. člen
Upravni organi skupščine občine Domžale (v nadaljevanju: upravn. organi) imajo razporejen delovni čas tako, da delajo pet dni v tednu in sicer ponedeljek, torek, sredo, četrtek in petek.
Upravni organi, katerim določajo trajanje, razporeditev in ostalo v zvezi z delovnim časom tudi drugi predpisi, so dolžni upoštevati tudi te.
3. člen
Delovni čas delavcev upravnih organov je razporejen na sledeč način:
- ZA VSE DELAVCE UPRAVNIH ORGANOV (razen snažilk)
- ponedeljek     od 6. do 14. ure
- torek od 6. do 14. ure
- sreda od 6. do 18. ure
- četrtek od 6. do 14. ure
- petek od 6. do 12. ure
- ZA SNAŽILKE ZAPOSLENE V UPRAVNIH ORGANIH
- ponedeljek     od 13. do 22. ure
- torek od 13. do 22. ure
- sreda od 17. do 22. ure
- četrtek od 13. do 22. ure
- petek od 12. do 22. ure
Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko funkcionar upravnega organa odredi drugačen delovni čas, vendar najdlje do 22. ure. Omenjeni čas velja predvsem za inšpekcijske in druge službe, ki opravljajo terensko delo.
4. člen
Uradne ure za neposredno poslovanje upravnih organov z delovnimi ljudmi in občani, organizacijami združenega dela, drugimi samoupravnimi organizacijami ,in skupnostmi ter z drugimi pravnimi osebami (v nadaljevanju: uradne ure) se v vseh službah uprave, ki poslujejo s strankami, razen v sprejemni pisarni vršijo: -v ponedeljek od 7. do 12. ure -v sredo od 7. do 12. ure in od 14. do 17,45 ure
— v petek od 7. do 12. ure
Upravni organi stranke sprejemajo izven teh ur le v izjemnih primerih.
5. člen
Upravni organi skupščine občine Domžale imajo organizirano skupno sprejemno pisarno, ki tudi izven uradnih ur iz 4. člena daje delovnim ljudem in občanom, organizacijam združenega dela, drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim ter drugim pravnim osebam pojasnila in napotke, ki so pomembni za uveljavljanje njihovih pravic in izpolnjevanju obveznosti pri teh organih, kakor tudi sprejema vloge in nudi strokovno pomoč pri sestavljanju vlog.
6. člen
Uradne ure v sprejemni pisarni se vršijo:
— ponedeljek od 7. do 14. ure
— torek od 7. do 14. ure
— sreda od 7. do 17,45 ure
— četrtek od 7. do 14. ure
— petek od 7. do 12. ure
7. člen
Za potrebe delovnih ljudi in občanov na območjih, ki so bolj oddaljena od Domžale imajo upravni organi Skupščine občine Domžale organizirane krajevne urade, ki dajejo delovnim ljudem in občanom pojasnila in napotke, ki so pomembni za uveljavljanje njihovih pravic in izvrševanje obveznosti pri upravnih organih, kakor tudi sprejemajo vloge in nudijo strokovno pomoč pri sestavi teh.
Sedeži krajevnih uradov so v Moravčah, Radomljah, Blagovici, Lukovici in Mengšu.
Krajevni urad za območje Mengša opravlja tudi dela in naloge s področja matične in prijavno odjavne službe. , Delovni čas delavcev v krajevnih uradih je razporejen enako kot z# druge upravne delavce iz 3. člena.
8. člen
Uradne ure v krajevnih uradih Moravče, Radomlje, Blagovica, Lukovica in Mengeš se vršijo:
— ponedeljek od 7. do 12. ure
— sredo od 7. do 12. ure in od 14. do 17,45 ure -petek od 7. do 12. ure
9. člen
V primeru, ko je potrebno izvrševanje posebnih nalog, lahko funkcionar upravnega organa odredi kot delovni dan soboto, nedeljo ali praznik. V takem primeru ima delavec pravico do drugega prostega dne v tednu.
10. člen
Če to terjajo potrebe službe, morajo občinski upravni organi zagotoviti ustrezno dežurno službo.
O potrebi in obsegu dežurstva določa predsednik izvršnega sveta Skupščine občine Domžale. Delavca, ki opravlja dežurstvo, določi na podlagi predloga funkcionarja upravnega organa, predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Domžale.
11. člen
Delovni čas in uradne ure strokovnih služb ustreznih SIS, OZD, ki opravljajo PTT promet in bančne storitve oz. organizacije, ki pri izvrševanju javnih pooblastil neposredno poslujejo z delovnimi ljudmi in občani, se uskladijo z delovnim časom in uradnimi urami upravnih organov Skupščine občine Domžale.
12. člen
Razpored delovnega časa in uradnih ur mora biti označen v prostorih upravnih zgradb in krajevnih uradih in se objavi v glasilu SZDL Domžale „Občinski poročevalec".
13. člen
Ta odredba začne veljati 8 dan po objavi v Uradnem vestniku SO Domžale.
PREDSEDNIK IS skupščine občine Domžale Edvard PETERNEL, 1. r.
Poročilo
o delu komisije za družbeno nadzorstvo skupščine občine Domžale s programom dela komisije v prihodnjem obdobju
I. UVOD
Poročilo zajema delo komisije v preteklem letu s problematiko, ki se pojavlja pri delu, s predlogi in pobudami za izboljšanje metod in oblik delovanja komisije ter nakazuje okvirne naloge komisije za družbeno: nadzorstvo SOb Domžale v prihodnjem obdobju.
II. DELO KOMISIJE V LETU 1979
Naloga komisije za družbeno nadzorstvo je odklanjanje družbeno negativnih pojavov v boju za razvoj in utrditev samoupravnih odnosov v združenem delu. Zato komisija v okvir svoje pristojnosti, ki ji jo določajo statut občine, ustrezni občinski odlok ter zakon o združenem delu, skuša ugotavljati in analizirati vzroke posameznih družbeno negativnih pojavov ter z raznimi oblikami preventivnega delovanja vpliva na razvijanje odgovornosti in družbene discipline.
Komisija pri svojem delu sodeluje s predsedstvom skupščine občine, z družbenopolitičnimi organizacijami - predvsem z OK ZKS in OK SZDL, z družbenim pravobranilcem samoupravljanja, inšpekcijskimi službami, Službo družbenega knjigovodstva. Postajo milice ter z organi samoupravne delavske kontrole v OZD, samoupravnih organizacijah in skupnostih.
Družbeni pravobranilec samoupravljanja je komisijo sproti obveščal kje in v kakšnih zadevah je ukrepal, da se je tudi komisija vključila v nadaljnjo akcijo.
Komisija za družbeno nadzorstvo SOb Domžale je v letu 1979 obravnavala naslednje zadeve:
1. Ob proučevanju motenj v samoupravnih odnosih in kršitvah družbenih interesov v Papirnici Količevo je komisija obravnavala poročilo družbenega pravobranilca samoupravljanja ter program za uresničevanje družbenoekonomskih odnosov po zakonu o združenem delu, katerega je komisiji posredovala v sprejem sama delovna organizacija in je sestavljen ob sodelovanju skupine s CK ZKS, republiškega in občinskega družbenega pravobranilca samoupravljanja. Program je bil sprejet in se izvaja. Njegovo realizacijo spremljajo vsi dejavniki v občini, kot sama komisija, družbeni pravobranilec samoupravljanja in družbenopolitične organizacije v občini. Nekatere naloge po programu še niso realizirane, ker so vezane na roke v letu 1980 (predvsem pri sprejemu samoupravnih splošnih aktov - akti o delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo). Naloge, ki se nanašajo na planiranje potekajo normalno, prav tako pa tudi naloge v zvezi s sklepanjem samoupravnih sporazumov o določanju cen. Organiziranje in konstituiranje nove TOZD KS III - kot TOZD Bistra karton poteka v skladu s 328. členom zakona o združenem delu, vendar za vpis konstituiranja manjka še delitvena bilanca s TOZD Kartonka. Problem je v tem, da so osnovna sredstva TOZD Bistra karton, še vedno last izvajalcev del, saj še ni končana poizkusna proizvodnja, niti ni opravljena predaja oz. prevzem. Naloge za dokončno konstituiranje KS III. kot TOZD Bistra karton se izvajajo pod nadzorstvom občinskega in republiškega družbenega pravobranilca samoupravljanja. Delovna organizacija ima še nekaj težav pri organiziranju in delovanju DSSS, ki so prostorskega in kadrovskega značaja.
Problemi so še vedno odprti, zato komisija še nadalje spremlja realizacijo programa za uresničevanje družbenoekonomskih odnosov v Papirnici Količevo.
2. Komisija je proučevala motnje v samoupravnih odnosih in kršitvah družbenih interesov v Avtoservisu Domžale ter ob tem podprla ukrepe družbenega pravobranilca samoupravljanja o suspenzu individualnega poslovodnega organa ter o vračilu povzročene škode delovni organizaciji. Družbenopolitična skupnost je predlagani predlog pravobranilca samoupravljanja za predčasno razrešitev individualnega poslovodnega organa v Avtoservisu potrdila.
Zadeva še ni zaključena, ker pred Temeljnim sodiščem še teče postopek za vračilo povzročene škode individualnega poslovodnega organa delovni organizaciji Avtoservis.
3. Komisija je spremljala postopek družbenega pravobranilca samoupravljanja o ugotovljenih nepravilnostih pri izpolnjevanju delovnih dolžnosti delavca samoupravne interesne skupnosti socialnega skrbstva Domžale, ko je nastala družbena škoda ter se strinjala s podvzetimi ukrepi družbenega varstva, in sicer takojšen suspenz delavca ter ovadba pri temeljnem javnem tožilstvu — enota Domžale, zaradi suma kaznivega dejanja.
4. Komisija je obravnavala razloge za zakasnitev pričetka gradnje objekta SPB-1 Domžale ter sestavila odgovor na delegatsko vprašanje. Komisija je ob tem ugotovila, da so problematiko gradnje SPB-1 v Domžalah obravnavali že vsi forumi v občini od Izvršnega sveta in zborov Skupščine občine Domžale. Gradnja je v sredini leta 1979 stekla. Komisija je ugotovila, da je bil zazidalni načrt sprejet dne 16.12. 1977. Cas za  pripravo  investicije je bil relativno kratek z ozirom na
440.000.000 din, kolikor znaša vrednost I. faze objekta. Kot investitor in izvajalec je GIP Beton Zasavje poizkušal pospešiti odkupe in projektiranje, vendar' je zaradi zahtevnosti projekta in predvsem lokacije, na kateri se objekt nahaja, prišlo do zakasnitve del. Na podlagi dovoljenja za pripravljalna dela je GIP Beton pričel z deli dne 16.8.1979. Gradbeno dovoljenje pa je bilo izdano dne 5.11.1979. Z ozirom na vse to in primerjavo časa potrebnega za pripravo investicije manjših objektov je komisija ugotovila, da čas priprave za gradnjo objekta SPB-1 v Domžalah ni bil predolg. Komisija ugotavlja, da gradnja objekta poteka normalno, opirajoč se na informacije s strani GIP Beton — TOZD Operativa Domžale. V primeru zahteve Skupščine občine Domžale, bo komisija zadevo ponovno preučila.
5. V zvezi z obravnavo zapisnika SDK inšpektorja o ugotovljenih nepravilnostih pri pregledu zaključnega računa za leto 1978 v Komunalnem gospodarstvu Mengeš, je komisija zadolžila Postajo milice Domžale, ki je prav tako prejela zapisnik, da posreduje svoje ugotovitve ob preiskavi, hkrati pa je ugotovila, da je komunalna dejavnost v občini preveč razdrobljena in je zato sprožila postopek enotne ureditve te dejavnosti za celotno območje občine.
Zadeva je še v teku, ker postopek še ni končan.
6. Komisija je obravnavala tudi ugotovitve in ukrepe družbenega pravobranilca samoupravljanja in inšpekcije dela SOb Domžale o nezakonitem zaposlovanju delavcev v gradbeništvu na območju občine Domžale, kar je značilno tudi za vse ostale občine v Sloveniji. Problematiko in predvidene ukrepe nezakonitega zaposlovanja delavcev v gradbeništvu bodo obravnavali tudi zbori Skupščine občine Domžale.
PREDSEDNIK KOMISIJE Simon DJURETIČ, I. r.
Poročilo
komisije za uresničevanje zakona o združenem delu skupščine občine Domžale s konkretnimi nalogami pri uresničevanju zakona o združenem
delu
Uresničevanje zakona o združenem delu je dolgoročen proces, katerega bistvo predstavlja obvladovanje cele vrste problemov in iskanja najučinkovitejših rešitev, zato je težko podati oceno o izvajanju zakona, ker sta bili dvt leti od sprejema zakona o združenem delu prehodno obdobje, eno leto pa je, kar se zakon izvaja.
Komisija ugotavlja, da je izvajanje zakona o združenem delu na vseh ravneh potekalo ob široki samoupravni, družbeni in politično organizirani akciji. Se nikoli ni bilo sodelovanje delavcev tako veliko, kot orav v tej akciji, kljub temu pa je še veliko nalog, da bi zakon in njegove posamezne opredelitve v popolnosti zaživele. Razprava o izvajanju zakona o združenem delu mora biti sestavni del splošnih naporov za izvajanje politike družbenoekonomskega razvoja v letošnjem letu in spodbuda pri pripravi novih srednjeročnih planov razvoja.
Aktivnost vseh družbenih sil pri uresničevanju zakona o združenem delu se je v občinskem merilu odvijala v dve smeri, in sicer s krepitvijo zavesti o nujnosti sprememb in s pripravljenostjo reševanja dejanskega menjanja zadev ter s konkretnim angažiranjem pri stvarnih spremembah in družbenoekonomskih odnosih.
Aktivnost komisije je bila usmerjena predvsem v drugo smer in to h konkretnemu sodelovanju pri stvarnih spremembah v družbenoekonomskih odnosih. Komisija je skupaj z družbenim pravobranilcem samoupravljanja preverjala izvajanje sprejetih samoupravnih splošnih aktov, nudila ustrezno strokovno pomoč, kjer je bilo to potrebno, preverjala je možnosti za organiziranje novih TOZD, preverjala je samoupravne splošne akte z vidika zakonitosti — predvsem statute organizacij posebnega družbenega pomena, kjer je bilo pregledanih cca 20 statutov in drugih samoupravnih splošnih aktov ter tudi zborom Skupščine občine Domžale predloženih v potrditev.
Komisija in družbeni pravobranilec samoupravljanja ugotavljata, da so v organizacijah združenega dela in samoupravnih skupnostih sprejeti skoraj vsi samoupravni splošni akti, vendar pa so še pomanjkljivosti na področju planiranja, ustvarjanja in razporejanja dohodka in čistega dohodka ter delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, na področju stanovanjske politike ter na področju inovacij, kjer je dosežen določen napredek, vendar pa so še organizacije združenega dela in samoupravne skupnosti, ki teh aktov niso sprejele oz. dopolnile.
Komisija, družbenopolitične organizacije in družbeni pravobranilec samoupravljanja nadalje ugotavljajo, da v nekaterih organizacijah združenega dela novi družbenoekonomski odnosi še vedno niso zaživeli iz objektivnih in subjektivnih razlogov, prepočasno pa je tudi izvajanje združevanja dela in sredstev, zaradi česar prihaja do razkoraka med začrtano družbenoekonomsko politiko in dejanskim stanjem v sedanjem planskem obdobju.
Pri spremljanju dohodkovnih odnosov komisija ugotavlja, da bo nekatere samoupravne splošne akte s tega področja potrebno uskladiti z ustavo, zakonom o združenem delu in ostalimi spremljajočimi zakoni, pa tudi odpraviti neskladnosti s predvideno in začrtano ekonomsko politiko v prihodnjem obdobju.
Komisija ugotavlja, da bo v prihodnjem obdobju potrebno še bolj utrditi materialno osnovo združenega dela in dosledneje uresničevati načela in konkretne določbe zakona o združenem delu. Zaradi tega komisija za uresničevanje zakona o združenem delu SO Domžale sprejema naslednje
NALOGE:
1. Še bolj poglobljeno je potrebno spremljati izvajanje zakona o združenem delu ter vzpodbujati aktivnost delavcev za iskanje najprimernejših rešitev samoupravne organiziranosti, spremljati samoupravno prakso in opozarjati na pozitivne izkušnje.
Stalna naloga komisije bo spremljanje samoupravne prakse in opozarjanje na izkušnje za njeno izboljšanje, dajanje potrebnih pojasnil in sprožanje pobud za akte in ukrepe, s katerimi se ustvarjajo pogoji za izvajanje zakona. Komisija bo ob tem sodelovala s komisijami za izvajanje zakona o združenem delu v organizacijah združenega dela in samoupravnih skupnostih in pa tudi s komisijo za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu pri Skupščini SR Slovenije. Pri izvajanju teh nalog bo komisija sodelovala z družbenim pravobranilcem samoupravljanja ter družbenopolitičnimi organizacijami SOb Domžale.
2. Za dosledno uveljavitev zakona o združenem delu in poenoteno reševanje vprašanj, ki se pojavljajo pri njegovem izvajanju, je potrebna koordinirana in programirana aktivnost vseh dejavnikov na vseh ravneh družbene organiziranosti v občini, še posebej je potrebno vključiti in aktivirati 00 Zveze sindikatov in 00 ZK v organizacijah združenega dela in samoupravnih skupnostih, poleg tega pa je aktivirati in vzpodbujati komisije za izvajanje zakona o združenem delu v OZD in samoupravnih skupnostih.
3. Komisija bo obravnavala tudi konkretna vprašanja, ki se nanašajo na uresničevanje posameznih določil zakona o združenem delu, zavzemala do njih stališča in dajala mnenja, ki naj prispevajo k uspešnemu izvajanju zakona. Tako bo n.pr. obravnavala konkretna vprašanja komunalnega gospodarstva, njegovo samoupravno organiziranost, sistem financiranja, uveljavljanje svobodne menjave dela na tem področju ter potrebne spremembe in dopolnitve veljavnega zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena.
4. Akcijo usklajevanja in izvajanja sprejetih samoupravnih splošnih aktov v organizacijah združenega dela in samoupravnih skupnostih je potrebno nadaljevati ter v ta namen angažirati vse družbenopolitične sile, da se hitreje uveljavlja in utrjuje zahtevana preobrazba predvsem v vsebinskem smislu in z vidika zakonitosti.
5. Spremljati je potrebno oblikovanje novih družbenoekonomskih odnosov v organizacijah združenega dela in samoupravnih skupnostih.
V samoupravnih interesnih skupnostih materialne proizvodnje bo potrebno analizirati posamezna področja dejavnosti SIS, opredeliti usmeritve za njihovo nadaljnje delo ter na tej podlagi preučiti potrebnost vskladitve veljavne zakonodaje z zakonom o združenem delu ter z novo zakonodajo o svobodni menjavi dela za vsa področja SIS.
6. Pri vzpostavitvi kvalitetnih dohodkovnih odnosov je potrebno posebno pozornost posvetiti sistemu razporejanja dohodka in čistega dohodka ter delitvi sredstev za osebne dohodke. V ta namen bo nujno dopolniti samoupravne splošne akte, kjer bo to potrebno, dosledno uveljaviti načelo soodvisnosti doseženega dohodka in sredstev za osebne dohodke in skupno porabo na osnovi že sprejetih planskih dokumentov.
7. Konkretizirati je treba že sprejeta določila ugotavljanja delovnega prispevka delavca, ki ga ta daje k povečanju dohodka z inovacijami, racionalizacijami in drugimi oblikami ustvarjalnosti, za katere ugotavljamo, da so pomanjkljiva. V tej zvezi bo potrebno preučiti sistem nagrajevanja inovacijske dejavnosti.
8. Vprašanju samoupravnega družbenega planiranja je nujno posvetiti posebno pozornost, ker so ti dokumenti pomanjkljivi. Tu je mišljeno spremljanje priprave planov za naslednje srednjeročno obdobje, skupno z drugimi dejavniki v občini.
9. Akcijo usklajevanja samoupravnih splošnih aktov organizacij posebnega družbenega pomena je nadaljevati. Zaradi nove zakonodaje je potrebno uskladitev samoupravnih splošnih aktov vzgojno-izobraževalnih organizacij in samoupravnih interesnih skupnosti.
10. Skupno z družbenopolitičnimi organizacijami v občini je treba nuditi organizacijam združenega dela, v katerih obstajajo pogoji za organiziranje TOZD, strokovno pomoč pri izpeljavi statusnih sprememb.
11. Večjo pozornost je potrebno posvetiti dislociranim enotam in pogodbenim organizacijam združenega dela v občini, predvsem gre za statusna vprašanja, samoupravno organiziranost, samoupravne splošne akte ter možnosti uresničevanja samoupravnih pravic in obveznosti.
Komisija za uresničevanje zakona o združenem delu SO Domžale predlaga zborom Skupščine občine Domžale, da obravnavajo ter sprejmejo poročilo komisije z nalogami komisije v prihodnjem obdobju pri uresničevanju zakona o združenem delu.
PREDSEDNIK KOMISIJE Lado ŠKRJANEC, I. r.
Poročilo
O DELU KOMISIJE ZA UGOTAVLJANJE IZVORA PREMOŽENJA SKUPŠČINE OBČINE DOMŽALE S PROGRAMOM DELA KOMISIJE V PRIHODNJEM OBDOBJU
Poročilo zajema delo komisije v preteklem.letu s problematiko, ki se pojavlja pri delu komisije ter nakazuje naloge komisije v prihodnjem obdobju.
Komisija za ugotavljanje izvora premoženja SOb Domžale deluje v skladu z občinskim odlokom, ki določa njen sestav in naloge ter na podlagi zakona o davkih občanov. Komisija kot posebni organ družbene kontrole spremlja in preučuje pojave nesorazmernega pridobivanja premoženja in trošenja sredstev in vodi posebni postopek za odmero davka od nenapovedanega dohodka. Komisija obravnava družbeno občutljivo problematiko in je delo komisije mnogokrat otežkočeno in v posameznih primerih tudi dolgotrajno.
Zaradi nerešenih kadrovskih zadev je komisija pričela normalno delovati šele v marcu 1979. leta. Glavna naloga komisije je bilo reševanje zadev, ki so bile nerešene. Teh zadev je bilo 6, od tega 4, ki so bile komisiji vrnjene v ponovni postopek v letu 1979 s strani Republiškega sekretariata za finance. Zadeve so bile ponovno vrnjene v postopek komisiji na pritožbo prizadetih občanov, katerim je zgoraj navedeni sekretariat tudi ugodil. V vseh štirih zadevah gre za odmero davka od nenapovedanega dohodka v skupni višini 800.266 din. Dve zadevi pa sta bili nerešeni še od prej.
Komisija je v letu 1979 obravnavala 32 prijav, ki navajajo k sumu, da nekateri občani razpolagajo s premoženjem, ki ni v skladu z njihovimi dohodki. Komisija se je sestala na šestih sejah. Nadaljevala je z obravnavo zadev, ki so bile vrnjene v ponovni postopek na I. stopnji ter pri zbiranju podatkov in dokazil ugotovila, da en primer ni sporen in da je pritožba utemeljena, za ostale tri primere, pa se še zbira ustrezna dokumentacija. V dveh zadevah, ki so bile nerešene še od prej, je komisija nadaljevala z zbiranjem podatkov in za en primer uvedla posebni postopek za odmero davka od nenapovedanega dohodka, ki je ugotovljen v višini 550.000 din. En postopek je bil ustavljen, ker je občan z naknadno prinesenimi dokazili o zaslužku uspel dokazati, da s svojimi viri sredstev pokrije porabo v obdobju za katerega bi bil uveden postopek.
Pri reševanju 32—ih prijav, ki so bile komisiji dane na novo v letu 1979, je bilo ugotovljeno:
Na podlagi zbranih dokazil ter po preverjanju podatkov o virih sredstev iz izpolnjenih vprašalnikov o premoženju in porabi ter dohodkih za obdobje zadnjih 10-ih let je bilo za 28 občanov ugotovljeno, da so bili njihovi viri sredstev večji, kot pa porabljeni dohodek za navedeno obdobje. Za sporne 4 primere, pa komisija še zbira dokazila ter preverja podatke.
Skupno je torej komisija v letu 1979, pa do marca 1980 reševala 38 zadev, pri 30-ih zadevah je bil postopek ustavljen, komisija ima trenutno v reševanju 8 zadev.
Komisija ugotavlja, da še večina prijav nanaša na občane, ki se ukvarjajo z obrtno dejavnostjo, vedno več pa tudi na ostale občane. Odkar deluje komisija, se ugotavlja, da so davčne prijave občanov, ki opravljajo obrtno dejavnost, bolj realne.
Težave pri delu komisije so predvsem v dolgotrajnih postopkih pri zbiranju dokazil, ker je potrebno, prositi za pravno pomoč (razna zaslišanja) tudi druge občine. Težave pri zaslišanjih so tudi v tem, da so nekateri, ki jih je potrebno zaslišati, na začasnem delu v tujini, zato je možno zaslišanje le v času njihovega letnega dopusta ali pa ob Novem letu, seveda če pridejo domov. Cenitve objektov so tudi dolgotrajne, saj je cenilce težko pridobiti, ker neradi sodelujejo, glede na naloge komisije, ki so najbolj občutljive za občane.
Pritožbeni organ, t.j. Republiški sekretariat za finance predolgo rešuje pritožbe na odločbe komisije (tudi po več kot leto dni), kar tudi otežuje delo komisije.
Glavna naloga komisije za ugotavljanje izvora premoženja SOb Domžale bo v prihodnjem obdobju izpeljava še nerešenih zadev. Ker so pojavi neupravičenega bogatenja številnejši, bo komisija v okviru svojih pristojnosti skušala pritegniti k aktivnemu sodelovanju predstavnike krajevnih skupnosti, saj bi le-ti komisiji s svojimi osebnimi poznavanji posameznih občanov, njihove potrošnje in načina pridobivanja virov sredstev, prav gotovo lahko bistveno pripomogli k boljšim rezultatom dela komisije. Komisija bo pritegnila k sodelovanju tudi predsednike samoupravnih delavskih kontrol iz organizacij združenega dela in skupnosti. V bodoče bo komisija bolj intenzivno spremljala tudi nekatere negativne pojave prisvajanja družbenih sredstev in namembnost njihove uporabe, ki povzročajo neutemeljeno socialno diferenciacijo.
Komisija predlaga zborom Skupščine občine Domžale, da obravnavajo ter sprejmejo poročilo o delu komisije v preteklem letu z nakazano smerjo nadaljnjega delovanja komisije za ugotavljanje izvora premoženja, hkrati pa naj zadolžijo pristojne organe javne varnosti in družbene samozaščite, inšpekcijske službe, organizacije združenega dela ter družbenopolitične organizacije v občini, da posvečajo več pozornosti problematiki neupravičenega bogatenja in ustvarjanja neopravičenih socialnih razlik ter da o tem komisijo sproti obveščajo.
PREDSEDNIK KOMISIJE Janko KRALJ, I. r.