Začasno na tujem stran 19 — 26 *) \ ♦J i i ** 1 rodna gruda januar 1972 I revija za Slovence po svetu Slovenija Zima na Kredarici. Foto: Edi Selhaus it. ^ J. Naročnina: letno za posamezne države: Anglija 1,25 Lstg, Avstrija 80,00 Sch, Belgija 150,00 Bfr, Danska 21,00 Dkr, Finska 10 Fm, Francija 15,00 FF, Grčija 90,00 Dr, Holandija 11,00 Hfl, Italija 1.900,00 Lit, Nemčija 10,00 DM, Norveška 22,00 Nkr, Švedska 15,00 Skr, Švica 13,00 Sfr; prekmorske države - — ZDA Kanarla Avctraliia Arnpntina in rlrimp **00 1 IS Hnlaripv ali Pna*(nvrpHnnct v Hmrji_____vpln»i_mimma___________________________ + REVIJA ZA SLOVENCE PO SVETU MAGAZINE FOft SLOVENES ABROAD REVUE POUR LES SLOVENES OANS LE MONDE REVISTA PARA LOS ESLOVENOS EN EL MUNDO LETO XIX — JANUAR 1972 rodna gruda 1 * • Iz vaših pisem 2—3 Na kratko 6 Franc Šetinc: Odločna akcija proti razbijanju Jugoslavije 7 Jože Olaj: Na mladih svet sloni 8 Jože Olaj: Cerknica zdaj ter čez leto in dan 10 Janez Zrnec: Velik gospodarski vzpon Ajdovščine 12 Filatelija 18 Vaš kotiček 18 English Section 19 Začasno na tujem 19 Zlata razstava 27 Peter Breščak: Slovenci v zgodovini 28 Stane Lenardič: Petdeset let potovanje prek velike luže 30 I.S.: Spoštovanje do znanja — to je bila dota 31 Naši po svetu 32 Jože Prešeren: Med Slovenci v Pennsylvaniji 35 Azra Kristančič: Otroci potrebujejo ljubezen 36 Otroci berite 38 Fran Roš: Štiridesetletnica mature 40 Humor 42 Slika na prejšnji strani: Vojko Bizjak: Sv. Lovrenc nad Polhovim gradcem Revijo »Rodna gruda« izdaja Slovenska izseljenska matica • Uredništvo in uprava: 61001 Ljubljana, Cankarjeva 1/11, poštni predal 169. Jugoslavija • Telefon uredništva: 23-102, telefon uprave: 21-234 • Glavni urednik: Drago Seliger • Odgovorni urednik: Jože Prešeren • Urednica: Ina Slokan • Uredniški odbor: Dragan Flisar, Anton Ingolič, Branka Jurca, Janez Kajzer, Tone Krašovec, Zvone Kržišnik, Stane Lenardič, Ernest Petrin, Boštjan Pirc, Anton Rupnik, Mila Sank, France Vurnik • Prevajalci: Milena Milojevič, [angleščina), Viktor Jesenik (francoščina), Albert Gregorič (španščina) • Revija izhaja mesečno — 7. in 8. številka izideta skupno • Rokopisov uredništvo ne vrača • Plačila naročnine: za dinarje tekoči račun 501-8-51, devizni račun št. 501-620-7-32002-10-575 pri Ljubljanski banki, po mednarodni poštni nakaznici ali s čekom v priporočenem pismu • Tisk: »Kočevski tisk«, Kočevje IZ VAŠIH PISEM Z VAŠIH PISEM letnik Leto se je spet obrnilo naokrog. Spet se bomo morali nekaj časa privajati na novo letnico in spet se nam bo nekaj časa zdela tako visoka. Privadili se je bomo, ko bomo Le hiteli proti novi- Tudi -Podna gruda« je, seveda. spremenila Število letnika. Vstopili smo v devetnajsto leto izhajanja in kar prijeten je že pogled na polico z vsemi, v zeleno platno vezanimi letniki, ki jih imamo v uredništvu. Slišali smo, da imajo tudi nekateri izmed vas še vse številke revije za nazaj. V uredništvu je vsako leto kaj novega, zdaj menjamo tip črk, zdaj imamo slabši, zdaj boljši papir, nekaj stvari pa se pnnavtja tudi po nekaj let. Menimo, da je vsebina vedno bolj pestra, zavedamo pa se tudi, da nam še marsikaj manjka. Po svojih močeh — zdaj je to že morda fraza — vedno skušamo ustreči čimveč željam bralcev. Letos smo nekoliko spremenili format revije. Širina je ista, po višini pa je je nekoliko več. Za to smo se odločili po nasvetu iz tiskarne, ker nam je pri prejšnjem formatu odpadlo precej papirja, ki je šel preprosto v izgubo. Zdaj smo nekoliko pridobili tudi na prostoru, saj bo šlo tako v revijo tudi več gradiva. Pa še nekaj novega je letos — (Mirne fotografije. Doslej smo res že zaostajali za podobnimi revijami glede te tehnične -dobrine-, Tmdili se bomo, da bodo v barvah predvsem tiste slike, ki si jih večina izmed ras najbolj želi — zanimivi posnetki slovenskih krajev, slovenske narodopisne značilnosti in tudi kaka izredna zanimivost. Kljub temu, da bo barvni tisk precej zvišal stroške tiskanja, zaenkrat ne bomo zvišali naročnine. Sprejmite torej naše barve tudi kot naše novoletno darilo. Zahvalo moram izreči Steuilnim našim dolgoletnim naročnikom in bralcem, ki so nam s svojo zvestobo dali veliko spodbud za naše delo. Iskrena zahvala tudi številnim zastopnikom, ki pomagajo razširjati našo revijo, jo raznašajo po domovih, skrbijo, da posamezen izvod prebere čimveč ljudi. Zavedamo se, da je v starih izseljenskih naselbinah vedno manj možnosti za razširjanje slovenskega tiska, zato so prizadevanja naših zastopnikov še toliko več vredna. Za sodelovanje se zahvaljujem tudi številnim dopisnikom, ki nam pomagajo. da tudi drugi bralci zvedo, kaj delajo rojaki po svetu, v drugih naselbinah, t» dragih državah, drugih kontinentih. Radi bi, da bi vas dopisovalo še več. da bi nas obveščali tudi o tistih podrobnostih, ki se vam zdijo manj izredne, so pa vendar zanimive. V uredništvu sva stalno zaposlena le dva in le težko se odpraviva na pot v posamezne države ali na posamezne prireditve. S sodelovanjem dopisnikov iz vaših vrst pa je revija tudi zanimivejša. Na kaj naj vas v tej številki posebej opozorim? Menim, da je eden izmed najzanimivejših prispevkov razgovor z znanim slovenskih zgodovinarjem dr. Bogom Grafenauerjem o tem, kako smo Slovenci vstopali v zgodovino. Ce vas bo v članku zanimala kaka podrobnost, opozorite nas nanjo, da bi o tem napisali kaj več. Vsekakor pa to ni na.i zadnji članek, ki govori o slovenski zgodovini. V tujino prek esperanta Beseda «zdomec- ali «zdomar« tudi meni ni všeč. Poti. ki nas vodijo na tuje, so tudi zelo različne. Ce dobro premislim, tudi jaz sebe ne smatram za izseljenko ali emigranta. Ne verjamem, da bi bila kdaj na Švedskem, ko bi se ne dopisovala z mojim možem v esperantu. Za izpopolnitev jezika sem se najprej dopisovala z esperantisti v mnogih deželah, dopisovanje z mojim — na žalost zdaj že pokojnim — možem pa se je končalo tako, da je Švedska postala moja nova domovina-Pogosto berem, da si kdo želi videti svoj rojstni kraj v Rodni grudi. Vem, da je vsem težko ustreči; ko pa že ravno pišem, bom pa še jaz izrazila željo, da ob kakšni priliki priobčite zgodovino mojega rojstnega kraja, ki je zelo pestra in zanimiva. Moj rojstni kraj je namreč Gornji grad in leži ob vznožju Menine planine v Gornji Savinjski dolini. Tu mi res ničesar ne manjka, moje misli pa vendar rade hitijo nazaj v moja otroška leta. na tisti kos zemlje, kjer sta moj oče in mati trdo delala za svojo številno družino. Živeli smo skromno, zadovoljstva pa je bilo več kot danes. Antonija Johansson Sodertalje. Švedska Gornji grad smo na kratko opisali v reportaži iz Gornje Savinjske doline, tega pa je najbrž že kaki dve leti. Vseeno pa kaže, da se bomo spet popeljali tja. Seveda potem, ko skopni sneg! Dobri ljubljanski zdravniki Z obiska v Sloveniji sem se brez kakih neprilik vrnila domov. Od Ljubljane do Frankfurta eno uro, od Frankfurta do Chicaga — O’Hare pa osem ur. Kako smo si blizu! V novi Zahvaljujem se vsem pri Matici, ki ste mi pomagali v moji bolezni. Dobre zdravnike imate, zares se potrudijo, da pomagajo bolniku. V novi kliniki je lopo. Medicinske sestre so zelo prijazne in ustrežljive. V laboratorijih so same ženske laboratorijske tehnice, Tudi med zdravniki je veliko žensk. Kati Bernik Clarendon Hllls, lil. ZDA Pozdrav iz Geelonga Pošiljam vam naslov naše rojakinje, ki bi se rada naročila na Rodno grudo, pa ni vedela vašega naslova. Ponudil sem se ji. da ji bom jaz napravil to uslugo. Prepričan sem. da ji bo ta naša svetovno znana revija prinesla veliko veselja in novic od doma ter od drugih rojakov na vseh koncih sveta. Pozdravljam vse, ki sodelujete pri Matici, in vse rojake po svetu! Marjan Rožanc Geelong. Avstralia Iskrena hvala za naslov nove naročnice! Naša revija v Avstraliji nima prav veliko rednih naročnikov, vsekakor pa bi jih imela precej več, ko bi nam pri razširjanju pomagali tudi drugi sedanji naročniki. Rojaki v Avstraliji, vzgled že imate! »Domotožje« •Rodna gruda« mi je zelo priljubljena in komaj čakam, da jo prejmem. Meni in drugim Slovencem v Edmontonu ne »vzbujate namerno domotožja- kot je zapisal nek rojak iz Avstralije. Zelo sem zadovoljen z vsebino in veselilo bi me, če boste enkrat v prihodnje objavili kako sliko iz moje rojstne vasi Dolnja Bistrica v Prekmurju. Kdaj drugič napišem kaj več. Štefan Cigan Edmonton. Alta. KanadB Vaša želja je naš dolg in vsekakor ga bomo poravnali! Ilirskobistriška rojakinja Rodna gruda je lepo branje iz stare domovine. Dolgo časa sem si jo sposojala pri prijateljici, zdaj pa jo še sama naročam. Naročam tudi Slovenski koledar za leto 1972. Zima je in zdaj bo dovolj časa za branje. Novice iz stare domovine pa še posebno rada berem. Doma sem iz Ilirske Bistrice. Tam mimo pelje cesta na Reko in v Opatijo- Pozdravljam vse osebje izseljenske matice in vse bralce po svetu. Jennie Janežič Joliet. III. ZDA »Zdomec« — črna beseda Iskreno se vam zahvaljujem za redno pošiljanje Rodne grude. Prilagam tudi ček za naročnino. Pa še nekaj o novih izrazih za nas Slovence po svetu: Beseda «zdomec« vsekakor ne velja za vse, ki žive v tujini, posebno pa ne za tiste, ki so si v tujini ustvarili svoj dom in imajo otroke, ki so rojeni v tujini. Nam prekmorskim izseljencem že sama beseda «zdomec« zveni tuje in črno, zato po našem mnenju ni za uporabo. Najlepša hvala za vašo slovensko revijo, ki nam jo pošiljate in tako po vsem svetu ohranjate ter krepite našo slovensko stvar in besedo. S. Paulič z družino Downsview, Kanada Beseda -zdomec« je resnično umetna tvorba, ki je nastala zaradi «praktičnosti«: na kratko poimenovati naše rojake, ki so «začasno zaposleni na tujem«. Rojaki v prek-morskih deželah ostanejo pač «izseljenci«. Po pogovorih z nekaterimi našimi bralci, ki so začasno zaposleni v zahodni Evropi, pa sodimo, da tudi njim ni ta beseda kaj posebno pri srcu. Mnogim bi bolj odgovarjal izraz «začasni izseljenci«. V slovenskem tisku pa se je beseda «zdomec« že skoraj uveljavila. Videli bomo, kaj nam bo prinesel čas. Novice iz Slovenije Prejel sem že nekaj izvodov Rodne grudo in zelo sem bil zadovoljen z njimi. Saj le tako zvem nekaj novic i/. moje rodne Slovenije. Pošiljam ček za naročnino in upam, da bom revijo še naprej redno dobival. Najlepše se vam zahvaljujem in pozdravljam vse rojake v domovini in po svetu- Joseph Kočevar London, Ont., Kanada bonboni VISOKI v o d ij o v kvaliteti TUDI ZA NOVI PRALNI STROJ PS 664 BIO S še večje zadovoljstvo potrošnikov POPUST 17,70 01 /o Pere programirano vse vrste perila, določa različne nivoje vode, temperature in operacije z ozirom na zahteve pranja. Avtomatsko bioloiko pranje In škrob-Ijenje. De tih, varen, eleganten In pri delovanju nepremičen. Dimenzije ustrezajo kuhinjskim elementom NAJVEČ, KAR Sl LAHKO ŽELI SODOBNA GOSPODINJA vMmmmmmm NAŠ D (¿NAR Jfc VajM^VIH^KAH! ZAUPAl^^/IO GA kreditni BAiIki'. Koper, ki ima svoje poslovne enote Pd vsej primorski, notranjski, krasu in NA VIPAVSKEM. V KOPRU, IZOLI, PORTOROŽU, PIRANU, SEŽANI, POSTOJNI, ILIRSKI BISTRICI, CERKNICI, STAREM TRGU, VIPAVI TER V KRATKEM TUDI V LJUBLJANI, ZATO, ČE GRE ZA DENAR JE VAŠA BANKA KREDITNA BANKA KOPER Rodna gruda 5 IMA KRATKO' NA KRATKO NA KRATKO Nov tečaj dinarja Zvezni izvršni svet je 21. decembra predložil zvezni skupščini predlog novega zakona o novi pariteti dinarja, skupščina pa je zakon po daljši razpravi sprejela. Podpredsednik zveznega izvršnega sveta dr. Sirotkovič je poslancem pojasnil motnje na mednarodnem denarnem trgu in devalvacijo dolarja, kar je bilo odločilno, da smo se tudi mi odločili za devalvacijo dinarja. Ta ukrep naj bi bil predvsem spodbuda za večji jugoslovanski izvoz, za večje varčevanje deviznih sredstev naših delavcev, ki so zaposleni v tujini, za tuje turiste pa bo privlačnejša tudi naša turistična ponudba. Vlada je pripravila tudi vrsto ukrepov, ki naj preprečijo naraščanje cen. Novi teta ji Država Valuta Tečaj Nakup Prodaja Avstrija šiling 100 69,00 71,00 Belgija frank 100 37,83 37.95 Danska krona 100 242,50 244.50 Finska marka 1 4,13 4,15 Francija frank 100 331,00 333,20 Grčija drahma 100 54,00 57,00 Nizozemska forint 100 520,00 525,00 Indija rupija 1 2,33 2,33 Irak dinar 1 47,60 47,60 Italija lira 100 2,91 2,93 Japonska jen 100 5,51 5,60 Kanada dolar 1 16,90 17,15 ZR Nemčija marka 100 522.50 528.00 Norveška krona 100 294,00 296.50 ZDA dolar 1 17,00 17,15 Španija pazeta 100 24,00 26,00 Švica šv. frank 100 438,50 443,00 Švedska krona 100 352.00 354.10 Britanija funt 1 44.00 44.40 Tito o naši zunanji politiki Predsednik Josip Broz Tito je sredi decembra zvezni skupščini poročal o jugoslovanski zunanji politiki v preteklem letu in poudaril, da smo lahko zadovoljni s svojim mednarodnim ugledom, da pa nam to nalaga veliko obveznost in odgovornost. Ob koncu svojega poročila je predsednik Tito dejal, da splošna smer in sklepi 21. seje predsedstva ZKJ, politična zrelost in podpora naših državljanov takšni usmeritvi. kakor tudi razumevanje največjega dela svetovne javnosti izpričujejo pomembnost te seje ter spodbijajo letošnje v svetu zelo razširjene špekulacije o nevarnosti, ki naj bi grozila jugoslovanski enotnosti, demokratičnemu notranjemu razvoju in neodvisni mednarodni poziciji naše države. Predsednik Tito je v svojem poročilu o obisku v Združenih državah Amerike in Kanadi med drugim tudi dejal, da so imeli zelo prisrčna srečanja z našimi izseljenci, Američani jugoslovanskega rodu. Carinske olajšave za povratnike Dolgo pričakovane carinske olajšave, ki so posebej razveselile naše delavce, ki so začasno zaposleni v tujini, so začele veljati 23. decembra preteklega leta- Naši državljani lahko prinesejo ob vrnitvi v domovino rabljeno gospodinjsko opremo in opremo za lastno gospodarsko dejavnost brez carine, če ne presegajo vrednosti 10.000 din (milijon starih dinarjev). Ce pa znaša carinska osnova za take predmete več kot 10.000 din, morajo plačati le 10 odstotkov carine. Urejen je tudi uvoz obrtnih in drugih strojev. Podrobneje bo naš carinski strokovnjak pojasnil vse nove carinske predpise v prihodnji številki. Nove trgovine Trgovsko podjetje Emona je konec novembra preteklega leta v Ljubljani odprlo novo trgovino »Maximarket«, za katerega pravijo, da je med največjimi v srednji Evropi. Trgovina je precej povečala možnosti izbire v Ljubljani, pritegnila pa je tudi veliko kupcev iz drugih krajev. Novo veleblagovnico je odprlo tudi ljubljansko trgovsko podjetje »Nama« v Velenju. Tako trgovino so v tem mostu že dolgo pogrešali. Tovarna IM V __________ v Belgiji Industrija motornih vozil v Novem mestu bo letos izdelala okrog 14.000 kamping prikolic, od katerih večino bodo prodali na tujem trgu. predvsem v skandinavskih državah. ZR Nemčiji, Holandiji in drugod. Izvoz iz te tovarne se tako močno povečuje, da so se odločili, da bodo zgradili novo tovarno /a camping prikolice v Belgiji. Tovarna bo imela okrog 15.000 kvadratnih metrov delovne površine, zaposlovala pa bo jugoslovanske in belgijsko delavce. Na leto bodo v njej naredili okrog 3000 prikolic, z delom pa bodo začeli že aprila. Tovarna v Belgiji bo začela delati s polno zmogljivostjo konec leta. Bomo več izvažali? Republiški zavod za gospodarsko planiranje je že izdelal načrt gospodarskega razvoja Slovenije v prihodnjih letih. Med glavnimi točkami tega načrta je stabilna rast življenjske ravni, hitrejši razvoj manj razvitih področij, hitrejše zaposlovanje idr. Osnovna politika bo težila k ustaljenosti cen in tržišča. Letos bi se cene ne smele povečati več kot za 5 odstotkov v primerjavi s cenami konec preteklega leta. Najpomembnejše je seveda vprašanje, kako uravnotežiti zunanjetrgovinsko bilanco. Najstarejša Ptujčanka Konec decembra preteklega leta je praznovala stoletnico rojstva najstarejša občanka ptujske občine, doma iz Brstja pri Ptuju, Neža Ozvald. Jubilantki so čestitali številni predstavniki družbenega življenja ptujske občine. Leto dni kliničnega centra v Ljubljani Novi klinični center v Ljubljani, ki ga še vedno gradijo, že zdaj nudi zatočišče okrog 600 bolnikom, od katerih so se prvi preselili v novo poslopje pred enim letom. V novih prostorih sta že dva inštituta z ambulantnim oddelkom, delujejo pa tudi že tri operacijske dvorane. Nova zgradba je občutno razbremesnila tudi druge prostore ljubljanskih kliničnih bolnišnic, ki so prenapolnjeni. Industrijska cona v Izoli Izola, slovensko obmorsko mesto, je v zadnjem času doživela izredno hitro rast industrije. Severovzhodno od mestnega jedra je nastala prava industrijska cona, kjer se je udomačila cela vrsta industrijskih podjetij. To je izolska »Oprema«, ljubljanska Plinarna je postavila svoje prostore, od koder oskrbuje s plinom gospodarstvo in gospodinjstva, Slavnik je tu postavil tovarno »Polimer«, kjer izdelujejo hladilnike za tovornjake, zgrajena je tudi že betonarna podjetja Stavbenik iz Kopra, tu ima svoje obrate izolska Mehanotchnika, preostali prostor pa bodo že v bližnji prihodnosti zasedla še nekatera druga podjetja. V Izolo se bo letos preselila tudi ladjedelnica iz Portoroža, ki je morala prepustiti svoj prostor za novo turistično naselje Bernardin. Tuji kapital v Sladkogorski V Sladkogorski tovarni na Sladkem vrhu pri Mariboru so pred kratkim podpisali pogodbo z zahodnonemškim koncernom TraegergesclLschaft iz Diisseldorfa o naložbi 6,5 milijona mark, ki jih bo ta tovarna porabila za modernizacijo proizvodnje papirja. V tovarni je zdaj zaposlenih 900 ljudi. Odločna akcija proti razbijanju Jugoslavije Na 21. seji predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije so ostro obsodili pojave nacionalizma in jim napovedali odločen boj. Predsednik Tito je upravičeno dejal, da je največje zlo nacionalizma v tem, da poskuša razbiti Jugoslavijo. Za dogajanja na Hrvaškem in drugod so sile, ki ne želijo, da bi speljali ustavne spremembe in ki jim torej ni pri srcu Jugoslavija, kakršno gradimo sedaj, bodisi da jo želijo razbiti ali pa si želijo vrnitev v čas togega, birokratskega centralističnega sistema. Posebna vrednost 21- seje predsedstva ZKJ in odločnih Titovih besed je v zaupanju v hrvaške komuniste in delavski razred, v to, da je v njih dovolj sposobnosti in moči, da se postavijo po robu nacionalnemu šovinizmu in pretehtajo tudi odgovornost posameznih partijskih voditeljev za vse. kar se je zadnje čase dogajalo na Hrvaškem. Razvoj dogodkov je pokazal, da je bilo zaupanje upravičeno. Večina komunistov in delavskega razreda Hrvat-ske je obsodila negativne nacionalistične težnje, Pri tem ni bilo nobenih pogromov. Demonstracije nekaj sto študentov v Zagrebu so malenkost, če jih primerjamo s spopadi študentov in policije na francoskih, italijanskih in zahodnonemških univerzah. Potemtakem gre predvsem za spopad z nesprejemljivimi težnjami in ne za nekakšen lov na čarovnice. Ko Zveza komunistov Hrvaške z novim vodstvom ocenjuje odgovornost posameznikov, ravna humano, na način, kakršen ustreza samoupravni socialistični družbi In ki ni obremenjen s stalinskimi metodami obračunavanja 7. ljudmi. Komunisti v drugih republikah so se odločno uprli vsem poskusom, da bi kritiko negativnih pojavov na Hrvaškem speljali v protihrvaško razpoloženje. Predsednik CK ZK Srbije Marko Nikezič je izjavil, da je naloga srbskih komunistov spopasti se z velikosrbskim nacionalizmom. Tudi drugod so komunisti menili, da bo njihova največja pomoč Zvezi komunistov Hrvat-ske, če se bo vsakdo uprl nacionalizmu v svoji repubLiki, v svojem okolju. Nekateri bi radi prikazali razvoj dogodkov po 21. seji predsedstva ZKJ kot vračanje v čas administrativnega, togega vodenja družbe. Nasprotno, prav nacionalizem s svojo nestrpnostjo, s ščuvanjem naroda proti narodu, jo oviral uresničevanje ustavnih sprememb in prizadevanja za stabilizacijo gospodarstva. Zahodnonemški časnik -Frankfurter Rundschau« je pravilno zapisal, da se je nacionalizem pojavil v trenutku, ko so bila vsa znamenja bolj kot kdaj naravnana na premagovanje nasprotij med narodi in narodnostmi. To se pravi, da mora zlom nacionalizma in uni- tarizma, ki sta le dve strani iste medalje, samo pospešiti uresničevanje ustavnih sprememb in gospodarske reforme. To pa mora pomeniti tudi nov polet samoupravljanja na vseh ravneh, njegov razvoj k višjim oblikam, njegovo povezovanje v celotno organizacijo družbe. Samoupravljanje pa že po svoji naravi ne more in ne sme pomeniti prepad med narodi, temveč, nasprotno, možnosti njihovega zbliževanja in sodelovanja. S tem dobiva tudi Slovenija velike možnosti, da z graditvijo svoje državnosti omogoči nov prodor samoupravljanja. Svoj enakopraven položaj mora izkoristiti tako, da še poveča svoj ustvarjalni prispevek h graditvi Jugoslavije, to je možnost, ki ji ponuja ustvarjalno, graditeljsko vlogo in ki bo uspešnejša, ko manj bo možnosti za delovanje raznih nacionalističnih teženj. Te ji lahko samo škodijo, kor ji to možnost jemljejo in jo potiskajo na rep družbenega napredka. Mnogi ugibajo, kdo bi interveniral, če ne bi bilo Tita. Na to vprašanje je odgovoril sam predsednik, ko je med drugim dejal, da stvari takega značaja in takih razsežnosti, kakršne so bile na Hrvaškem, zahtevajo, da ljudje dobro razumejo nasprotno akcijo. Odgovor je treba torej iskati v dejstvu, da moramo nenehno usposabljati demokratične, ustavne institucije, da bodo lahko z demokratičnimi sredstvi, brez dramatizacije, preprečile pojave, naperjene proti socialističnemu samoupravljanju, proti Jugoslaviji kot skupnosti enakopravnih narodov in narodnosti. To se pravi, da se mora za boj z demokratičnimi sredstvi usposobiti družba in Zveza komunistov, vsak delovni človek, vsak komunist. Potem ne bodo potrebne intervencije z vrha. Sicer pa tudi nedavne odločne Titove kritike nacionalizma v Jugoslaviji ne sprejemajo kot intervencijo avtoritete, temveč kot izraz volje Ln zavesti delovnih ljudi, ki terjajo odločen obračun z vsem. kar ovira razvoj samoupravnega, humanega socializma. Franc Šetinc _____ Dvajset let Kompasa Kolektiv turističnega podjetja Kompas je konec preteklega leta proslavljal 20-letnico obstoja. Ob ustanovitvi je imel Kompas 90 uslužbencev in 8 avtobusov, zdaj pa ima Kompas 45 poslovalnic po vsej državi, 12 specializiranih trgovin, 15 bifejev in restavracij, 4 hotele, motel in počitniški dom. Njihovih 60 avtobusov prevozi vsako leto po 60.000 kilometrov. r--------------------------------------~\ Spominski koledar — januar 1972 1. 1. 1942 so bile objavljene temeljne točke Osvobodilne fronte slovenskega naroda, ki so postavljale kot cilj dokončno nacionalno in socialno osvoboditev Slovenije. 4. 1. 1797 je začel pod uredništvom Valentina Vodnika Izhajati v Ljubljani prvi slovenski časnik »Ljubljanske novice«. 7. 1. 1943 je umrl v New Yorku znameniti znanstvenik in izumitelj jugoslovanskega rodu Nikola Tesla. 7. 1. 1958 je umrl v Ljubljani eden Izmed najboljših slovenskih arhitektov Jože Plečnik. 8. 1. 1919 je umrl v Ljubljani prvi slovenski pesnik Valentin Vodnik. 8. 1. 1943 je v junaškem neenakem boju z nemškimi okupatorji padel do zadnjega moža legendarni pohorski bataljon. 21. 1. 1924 je umrl vodja oktobrske revolucije in ustanovitelj sovjetske države Vladimir IIJIČ Lenin. 23. 1. 1878 je bil v Vinici v Beli krajini rojen eden največjih slovonskih pesnikov Oton Župančič, ki velja za utemeljitelja moderne slovenske poezije. 25. 1. 1924 je tedanja kraljevina Italija nasilno priključila Reko 30. 1. 1946 je sprejela zvezna ustavodajna skupščina prvo ustavo nove Jugoslavije. V______________________________________J Jože Olaj l\la mladih svet sloni... Na mladih sloni vvet, pravimo po navadi, njihova je prihodnost. Take in podobne besede nam največkrat pridejo z jezika kar tako, brez globljega premisleka. Vajeni smo jih povedati zaradi lepšega, čeprav se lahko morda že čez hip razhudimo, češ, današnja mladina! Toda tudi mladi starejšim ne odobravajo vsega njihovega početja. Nasprotno gledajo na njihova dejanja pogosto zelo kritično. Toda nesoglasja med generacijami niso nikakršna novost, do njih prihaja že od davnih časov. Toda namen našega zapisa ni razčlenjevanje generacijskih sporov, marveč želimo na kratko prikazati življenje, delo in hotenja mladine na Slovenskem. Živko Pregl Preveč suhoparno bi bilo naštevati, v kakšnih šolah — od osnovnih do visokih in v kakšnih različnih pogojih se šolajo naši mladi, na kakšnih delovni mestih so zaposleni in s kakšnimi problemi se tam srečujejo. Na kratko povedano se vsak v svojem kraju, v svojem šolskem okolju in v svojem delovnem kolektivu iz dneva v dan srečuje z vrsto vprašanj. Le-ta so ali osebna ali zadevajo okolje ali pa celotno našo družbo. Mladi, ki se jim pogledi na življenje in svet okrog njih šele oblikujejo, gledajo na dogajanje okrog sebe v veliki meri kritično. Občutljivi so za nepravilnosti in krivice in svoja zapažanja izražajo iskreno in neposredno. Četudi marsikatorikrat s premalo družbene osveščenosti in s prešibkim poznavanjem političnega, gospodarskega in na sploh do- gajanja v družbi so vendarle pogosto tisti glas kritike, ki mu je vsaj deloma potrebno prisluhniti. Se zdaleč ni pričakovati, da bi bila vsa mladina družbenopolitično angažirana. Kljub temu pa se veliko naših mladih na svojih šolah ali v delovnih organizacijah srečuje z mnogimi vprašanji našega samoupravljanja. Veliko mladine pa deluje tudi v mladinski organizaciji, v Zvezi mladine Slovenije. Spregovoriti pa velja tudi nekaj besed o delovanju naše mladine na mnogih drugih področjih. Mlade lahko najdemo v mnogih kulturnoprosvetnih društvih in organizacijah, v športnih društvih in drugod. Se posebej pa bi kazalo omeniti klube mladih, koder se ti ne zbirajo samo na plesu in zabavi, marveč prirejajo tudi vrsto različnih predavanj, literarnih večerov, glasbenih nastopov, razstav in drugega. V kakem drugem članku bomo podrobneje opisali delo kakega mladinskega kluba ali kak poseben dogodek, ki mu bodo botrovali izključno mladi- Tokrat pa naj vam predstavimo organizacijo slovenske mladine. Za kratek razgovor smo naprosili predsednika Zveze mladine Slovenije Živka Pregla, ki vam na preprost, jedrnat način pripoveduje o namenu in ciljih te organizacije. Najprej hi vas prosili za nekaj besed o Zvezi mladine Slovenije ter o članstvu v tej organizaciji. Zveza mladine Slovenije je družbenopolitična organizacija slovenske mladine. To seveda ne pomeni, da vključuje vsako slovensko mladinko in vsakega slovenskega mladinca. Vstop v ZMS je prostovoljen; vanjo sprejemamo vsako leto pionirje, ki končujejo sedmi razred osemletke. Na Dan mladosti (25. maja) pa samo zelo redki pionirji niso sprejeti v mladinsko organizacijo, zgolj tisti, ki imajo preveč slabih šolskih ocen. Kakšna bi hila »izkaznica« člana Zveze mladine? No, smatramo, da tudi tisti, ki jih sprejmemo v ZMS, s tem še niso člani naše organizacije. ZMS noče biti organizacija ljudi z izkaznicami, temveč hoče družbo spreminjati na boljše. Zaradi tega potre-1 buje v svojih vrstah mlade ljudi, ki druž-j benopolitično delujejo. Sele mladinci in I mladinke, ki so do svojega okolja dejavni, I so resnični člani naše organizacije. To po-j meni. da morajo biti vsi naši člani druž-j benopolitično aktivni, če želijo ostati v na-j ših vrstah. S tem pa nikakor ne mislim J reči, da bi morali biti vsi prvovrstni poli-| tiki. V razmerah našega samoupravljanja] se pojem družbenopolitičnega dela vsej bolj razširja in to pomeni misliti s svojo] glavo, imeti svoje mnenje o vseh stvareh] okrog sebe, skušati vplivati na okolje. Ta-| ko Zveza mladine združuje mladino, ki želi spreminjati svet, v tovarnah, šolah, krajevnih skupnostih, na vasi, v specializiranih mladinskih organizacijah in drugod. Katere so poglavitne naloge dela vaše or-ganizadje? Cilji, za katere se borimo, so predvsem: samoupravljanje vsepovsod, napredek vzgoje in izobraževanja v smislu sociali-' stične, angažirane šole, kadrovska obnova družbe, uvajanje pridobitev znanstveno-tchnološke revolucije v proizvodnjo in dvig produktivnosti dela, krepitev socialistične zavesti ipd. Kako gleda mladina na trenutno najbolj aktualne probleme pri nas? Mladi smo v celoti podprli ustavne spremembe v Jugoslaviji, ker mislimo, da prispevajo k sproščanju ter razvijanju socialističnih narodnih interesov in tako krepijo demokratičnost in trdnost Socialistične federativne republike Jugoslavije. Zato tudi zelo nasprotujemo vsem poizkusom zapletanja med našimi narodi in narodnostmi kot tudi oživljanju starih, birokratskih odnosov v urejanju skupnih zadev jugoslovanskih republik. In pogledi mladine na na.š neugodni gospodarski položaj? Zelo kritično glodamo na preveč skromne uspehe naše stabilizacijske politike; s krepelcem pač ne moreš pobiti slona. In še in še. Očitno je torej, da družbenih vprašanj sploh ne delimo na »mladinska« in »ne-mladinska«. Vsi problemi mladine obvezujejo vso družbo in vsa družbena vprašanja zanimajo mladino. Med pojave, ki so v središču pozornosti, sodi tudi ekonomska migracija. Kako gleda na ta pojav vaša organizacija? Seveda se zavedam, da je zaposlovanje naših delavcev v tujini do neke mere normalen in neobhoden ekonomski pojav, Hkrati pa sem tudi prepričan, da je dandanes v tujini vse preveč naših ljudi. Vzrokov za to je več: neurejeni odnosi v naših delovnih organizacijah, skromne možnosti delovnega razvoja in napredovanja sposobnih, nizki osebni dohodki, pohlep po denarju, naivnost itd. V Zvezi mladine Slovenije bomo v prihodnjem obdobju skušali poiskati in uresničiti specifične načine organiziranju mladih, zaposlenih v tujini. Družba kot celota pa bi se morala tudi v imenu preštevilnih zdomcev resneje lotiti zdravljenja našega gospodarstva. V tujini je ogromno sposobnih mladih ljudi. Prav je, da imajo odprte oči in ušesa in da se čimveč nauče, da čimbolj sledijo najsodobnejših razvojnim dosežkom. Naša družba se vse bolj razvija v tisto smer, ko bo bolj kakor danes znala ceniti njihovo znanje, sposobnost in ustvarjalnost. Slabo bi bdlo, če na ta trenutek ne bi bili pripravljeni. Delo številnih kultumo-umotniških skupin vodijo in usmerjajo mladi. Zabava, razvedrilo je mnogim hkrati tudi kulturni užitek. Foto: Joco Žnidaršič Mladostna fantazija ne pozna meja. Treba se je tudi pokazati med ljudmi, kaj zasluziti. Podobne prizore kot je ta, srečamo vsepovsod po svetu. Foto: J. Žnidaršič Cerknica zdaj ter čez leto in dan Cc so v času med pozno jesenjo in pozno pomladjo peljemo po cesti iz Ljubljane proti Postojni, se nam kmalu za Kalcami odpre čudovit razgled na jezero globoko pod nami na levi strani. Morebiti se bo kdo, ki ne pozna preveč dobro zemljepisa Slovenije, celo spraševal. kakšno jezero je vendar to. In če se bo potlej kdaj vozil ondi poleti ali zgodaj jeseni, bo presenečen opazil, da jezera ni več, da je ostal samo še potok, ki se vijuga po dolini. Pravega jezera tod, na Planinskem polju ni. Voda se nabere samo zaradi mnogih padavin, do pozne pomladi pa Spomenik padlim borcem v Cerknici nato spet usahne. Tu smo že na pravem kraškem področju, za katerega so značilni svojevrstni naravni pojavi. Čez Rakek proti Cerknici Cc pa kmalu zatem, ko se peljemo iz Ljubljanske smeri, zavijemo v levo, nas cesta — sicer ozka, vendar asfaltirana — čez hribček prepelje na bližnje Ra-kovsko polje. Prvo, kar lahko tod vidimo zdaj, je gradbišče: tod čez bo tekla hitra cesta od Šentilja nad Mariborom do Nove Gorice. Kmalu nato smo v Uncu, v vasici, ki leži na poplavnem ozemlju, pod hribom, na katerem je nekoč gospodoval grad. Nedaleč od Unca je vas Rakek, ki je prvič pridobila na svojem pomenu v prejšnjem stoletju ob zgraditvi južne železnice. Drugič je Rakek postal pomemben po prvi vojski, ko je tod blizu tekla meja z Italijo in je bil za obmejno postajo. Rakovci so tedaj dobili carinarnico in meščansko šolo. Tretjič pa bo Rakek pridobil na veljavi v bližnji prihodnosti, ko se bo tod razvil turizem, katerega začetke lahko vidimo že danes. Rakovsko polje, po katerem teče potok Rak, je polno naravnih lepot in zanimivosti. Toda k njim se bomo vrnili pozneje, kajti zdaj nas cesta vodi naprej proti Cerknici. Cerkničani se Turkom niso pustili Cerknica leži na robu razsežne Cerkniške kotline, pod Gradiščem, 858 metrov visokim obronkom 1114 metrov visoke Slivnice. Kdo ve kdaj so tod že bili naseljeni ljudje, ne samo v Cerknici, marveč tudi po bližnji in daljnji okolici-Vsa okolica je bogata z izkopaninami iz davnine: na Gradišču so, na primer, našli sledove keltskega taborišča, prazgodovinske grobove je ohranilo tudi Tržišče, drugod pa so šc izkopali veliko predmetov iz rimskih časov. Na kopastem Taboru so še zdaj ostanki utrdbe iz turških časov. Za zidovi, ki so našim prednikom tod nudili zavetje pred navali Turkov, stoji gotska cerkev iz leta 1482: vanjo je vzidana spominska plašča, ki priča o turškem požigu deset let pred postavitvijo sedanje cerkve, Cerkničani so se pogosto tepli s Turki. Morebiti imajo Se danes ohranjen tisti topič, ki so ga le-tem uplenili in so ga hranili dolge čase. Poleg Turkov je pogosto morila po Cerknici tudi kuga. Cerkničani pa niso klonili ne pred tem ne pred onim sovražnikom, marveč so si že zgodaj v srednjem veku priborili tržne pravice. Danes imajo veliko naselje, za katerega bi že težko bilo reči, da je vas. Poleg drugega imajo tudi veliko tovarno pohištva Brest, ki se je že močno uveljavila tako doma kot v tujini. Pod taborom so zrasli številni moderni stanovanjski bloki, trgovine, poslovalnice. V Cerknici si podajajo roko stari in novi časi. Nad vsem tem pa kraljuje misel Cerkničanov o jutrišnjem dnevu, kajti ... No, naj zaenkrat ta »-kajti- še preložimo: iz Cerknice se cesti mudi že naprej proti južnemu koncu doline. O jezeru, ki je barona spravilo v Royal Society Daleč nazaj med orumenele liste zgodovine moramo seči, da pridemo do časov, ko je Cerkniško jezero že imelo svoj sloves. Poznali so ga kot naravno čudo že Stari Rimljani, že njihovi pisatelji so ga omenjali v svojih delih. Opeval ga je pozneje celo slavni pesnik Dante v svoji Božanski komediji- Najbolj natanko pa ga je v prejšnjih časih opisal baron Janez Vajkard Valvasor v svojem znamenitem delu Slava Vojvodine Kranjske. Z obsežno razpravo o tem jezeru si je tudi pridobil velik ugled med angleškimi učenjaki, ki so ga izvolili za člana svoje akademije Royal Society. »Toda često so tudi primeri,« piše Valvasor med drugim, »da (voda) odteče v enem letu dvakrat ali celo trikrat, nikoli pa ne ostane vse leto suho. Leta 1685 je odteklo v januarju in še v avgustu; 15. avgusta je začelo odtekati, 8. septembra je bilo čisto prazno in suho. Sic«* pa odteče navadno le enkrat v letu, namreč okrog sv. Ivana ali Jakoba.« Zdaj pa imajo Cerkničani drugačne načrte: jezero pod visokimi Javorniki naj ne bi več odtekalo ali pa bi odtekalo samo toliko, da bi ga zmeraj ostalo za pravo jezero. Dobri dve leti je tega, kar so uresničili prvi del svojega »oje-zeritva«: delno so zamašili največja požiralnika, Malo in Veliko Karlovi«). Voda sicer še zmeraj odteka, vendar ne več tako močno kot prej. Ko bodo svoj veliki načrt izvedli do konca, lahko pričakujemo, da bomo južno od Cerknice lahko videli največje jezero v Sloveniji, katerega vodna gladina bo velika tudi do 1600. ob velikih povodnjih pa morebiti tudi do 3800 hektarjev. Pa še o Raku in svetem Kancijanu Ko bo zgrajen odsek nove ceste med Vrhniko in Postojno, se bo Cerknica približala svetu. Pri Uncu bo odcep s te ceste turista lahko v nekaj minutah pripeljal do jezera. V vasi Gornje jezero že raste počitniško naselje petdesetih hišic, na Blokah so prodali štirideset parcel. Cerkniško jezero bo postalo pomembna turistična točka. S svojimi načrti se Cerkničani vključujejo v načrt »Zgornji Jadran« in vse kaže, da se bosta Postojna in Cerknica s svojimi turističnimi načrti združili, kar bo obema v korist: Postojna ima nadaljnje možnosti razvoja deloma omejene, Cerknica pa široko odprte. No, in če smo že pri teh možnostih, lahko navedemo še zanimiv podatek o dolžini jezerske obale: kadar je polno, je obala Cerkniškega jezera dolga malodane 36 kilometrov — samo dva kilometra manj kot vsa slovenska jadranska obala! Stari del Cerknice Toda vrnimo se na drugi konec in si v naglici oglejmo eno najzanimivejših naravnih lepot Slovenije, tri kilometre dolgo dolino Rakov Škocjan sredi raz-sežnih gozdov pod planino Javorniki! Dolina se začenja in končuje s kraškimi jamami in z naravnima mostoma. Iz Zadnje jame prihaja potok Rak, ki nato pada v globok prepad, nad tem pa se v višini petdesetih metrov boči Mali naravni most- Prepad je ostanek jame, ki se ji je udrl strop, od katerega je edini -ostanek omenjeni naravni most. Poleg Malega Imamo dalje še Veliki naravni most, severozahodno od tega pa so razvaline cerkvice svetega Motiv iz Rakeka Kancijana: od tod tudi ime doline, Škocjan, Rakov pa po potoku Rak. Med Planino in Javorniki je območje, ki bo že jutri lahko slovelo po turizmu. Možnosti za razvoj le-tega je ondi obilo: znameniti kraški pojavi, v prihodnosti največje slovensko jezero, gozdovi, bogati z divjadjo (lov), spomeniki preteklosti in Še kaj. Kmalu bo mimo teh krajev peljala hitra avtomobilska cesta in to kajpak tudi veliko pomeni. Cez leto in dan bomo gotovo lahko pisali o cerkniškem koncu kot o enem močno pomembnih turističnih središč na Slovenskem. Janez Zrnec Velik gospodarski vzpon Ajdovščine Tam, kjer danes stoji Ajdovščina, je v rimskih časih stala mogočna utrdba Castra z dvanajstimi stolpi, ki jc bila ena glavnih postojank na severni meji imperija. Klonila je pred premočjo Atilovih Hunov, del razvalin pa se je ohranil do današnjih časov. Ko so kraje naseljevali naši predniki, bo ga poimenovali po Ilirih, ki so bili ajdi (pogani). Naselje je preživelo srednji vek in novejše čase s petindvajsetletno italijansko okupacijo. Naj večji razvoj je opazen po vojni, zlasti pa zadnja leta. Danes je Ajdovščina že precejšnje mesto, kjer se s starimi primorskimi hišami mešajo nove gradnje, posledica industrijskega razvoja kraja Mesto je gospodarski In kulturni center Vipavske doline in seveda sedež občine. Od sokov do lesnih izdelkov V Ajdovščini je kar pet velikih in znanih podjetij. FrvtctaL, ki se je zadnje čase združil z ljubljanskim Alkom, je eden največjih slovenskih izdelovalcev sadnih »okov, marmelad, kompotov itd. Surovine so pri roki, saj bi Vipavsko dolino lahko imenovali vrt Slovenijo. Najvišja zgradba v mestu je -nebotičnik*' Mlinotesta, kombinata za promet in predelavo žitaric, ki ima svoje obrate od Bovca do Umaga. Tu izdelujejo razne testenine in celo močna krmila za živino. Seveda so posegli tudi na gostinsko in trgovsko področje. Gradbeno podjetje Primorje, je doseglo svoj ugled z visokimi In nizkimi gradnjami širom domovine. Med drugim podjetje zdaj sodelu le ori i gradnji nove avtoceste 1300 ht itetarov obdelovalne površir \i' Zi isa- Vrh ru ka—P u« lojna. jene z vinogra d i, vsako leto ipa to šte vilo Tek Lna se je speci alizirala zn izdelovanje povečaj t> y.A i 60 hektarov. Vir iška mod Lit ih art iklov n« a področju tekstila in klel v Vipavi : ima zdaj ; kapaciteto 030 va- ZB f >k smerni enje bi a ga, Tovorna je lani iz- gonov, v kratkem pa na meravajo priče ti 7. vozi Ih m ok ;ix)g mil ijon dolarjev blaga sradi\k } tbOVg kleti, ki bo lahko : spre jela Naj' ve ¿ji izv oaanik jc • lesnoindustrijsko pod- 300 va Eifflov vipavske žlahtne 1 capi; ¡ice. jetj< Lipa, ki ‘izvai ut za milijon in osem- (En vagon je 10 tisoč li tn>v.) Zadi •Ugil od sto tis soč dol arjev si rojih izdelkov. Tovarna kmetov odkupi aje grozdj e po na jv L- ijih trž- se j 0 .speci a lizirala za proizvodnjo koloni- ni h clti ah. poli ;g tega pa jim daje ) udi JX>- altu n pohi: Hva in i ohišij za glasbene oma- sojila. & čimei ■ hočejo vinogradni št v o re. V« Oliko i .zvaia r ia ameriško tržišče. bolj ras širiti. \ T proizvod nji prednju ičijo Čl*- Od ki neti jsl till deja vnosti odpade kar pet- vin :a; pet Lnosemdes ot oefototk <>v VS0 dest odst oj :kov na vinosradriifttvo, s&j jo p(X>JŽVdločajo za strokovne šole v Ljubljani ali Novi Gorici. Nižjo glasbeno šolo obiskuje 82 učencev. 2e od lani pa razmišljajo o ustanovitvi Šolskega centra, v katerega sklopu naj bi bila gimnazija in še koku druga Šola. Za izobraževanje odraslih skrbi Vojkova delavska univerza, ki prireja jezikovne in razne strokovne tečaje za pridobitev kvalifikacij. Ajdovščina je tudi sedež združenja pevskih zborov Primorske, v katerega so včlanjeni tudi slovenski zbori za italijansko mejo. Iz Ajdovščine je tudi najbolj mani pevski zbor na Primorskem -Srečko Kosovel«, ki je lani praznoval 25-letnico ob- stoja- Prvotno je zbor deloval v tovarni Lipa, potem pa je na pobudo znanega dirigenta Rada Simonitija prevzel kulturno dediSčino in funkcijo istoimenskega zbora prekmarcev, ki je med vojno prepeval v Italiji. Zadnja leta je zbor gostoval v zamejstvu, kjer so ga naSi rojaki povsod z veseljem sprejeli. V AjdovSčini pripravljajo ureditev galerijske in muzejske zbirke rojaka Vena Pilona, ki je bil dolgo časa naS kulturni ••ambasador« v Parizu in je velik del svoje slikarske dediščine zapustil svojemu rodnemu mestu. Ta zbirka naj bi kasneje prerasla v muzej, kjer naj bi bil prikazan tudi razvoj kraja. Zdravstveni dom Franka Krečiča 2e precej časa je, odkar je izseljenec Frank Krečič, ajdovski rojak iz Amerike, zapustil svojo dediščino občini za gradnjo zdravstvenega doma. Njegov prispevek, ki je pokril okrog tretjino stroškov gradnje, je bil velika pomoč in spodbuda, da so občani dobili lop, nov zdravstveni dom, ki so ga imenovali po svojem rojaku dobrotniku. Dandanes je na tujem še okrog 500 izseljencev, od tega 350 v Nemčiji. Precej pa je tudi tedenskega izseljevanja v Italijo, kamor hodijo ljudje na delo. Vendar ne zaradi pomanjkanja dela, kajti na področju občine že sedaj primanjkuje moške delovne sile, od nekvalificirane, do visokih kvalifikacij. Podjetja si morajo pomagati z delovno silo iz drugih republik. Zaradi širjenja obratov ajdovskih tovarn, bo že v bližnji prihodnosti 600 do 1000 novih delovnih mest. V prihodnjih 30 letih pa planirajo še 4000 novih delovnih mest. Izseljence povratnike doma radi sprejemajo, tiste začasne, pa tudi tiste, ki so se odločili po mnogih letih spet ostati dama. Kdor sc zanima, mu oblasti omogočijo odpiranje privatne obrtne ali gostinske dejavnosti. Sprehodi po Vipavski dolini Za zdaj obstajata v Ajdovščini dva hotela in nekaj gostiln. Vendar so potožili, da njihove turistične možnosti sploh niso izkoriščene, zlasti kar so tiče okolice. Iz doline, kjer so zime blage, je le devet kilometrov do dobrih smučišč- Štiri kilometre je do izvira Hublja, kjer je gostilna, a žal odprta le ob petkih, sobotah in nedeljah. Iz doline se vzpenjajo gozdne ceste na Male Golake, Trnovska gozd, Javornik, na Nanos in Čaven, kjer so planinske kočo. Posebnost je tudi gostilna pri križki gardi v Vipavskem križu, ki je opremljena v baročnem stilu. To je le nekaj glavnih postojank. Možnosti sprehodov in izletov je nešteto, Od dna doline, kjer se širijo polja in sadovnjaki, do položnih pobočij z vinogradi pa tja do gozdnatih vrhov, ki že kažejo skalne zobe in ki varujejo Vipavsko dolino pred mrazom s severa. Vipavski trg, nad njim razvaline gradu Motiv iz Ajdovščine ur ? i H v * Štorklje bodo ostale Planiška velikanka Svetovno prvenstvo v Planici Planica je danes v svetu že pojem. Dovolj je, da omeniš njeno ime in vsakdo ve, kje je to. Planica je bila prva velika smučarska skakalnica in še danes je zbirališče vseh najbolj drznih smučarskih skakalcev na svetu. Leta 1936 je bil v Planici postavljen prvi svetovni rekord v skokih — 101 meter. Kasneje so drugod zgradili večje skakalnice, kjer so postavili nove rekorde, leta 1969 pa so v Planici postavili novo velikanko, kjer je bil še isto leto postavljen sedanji svetovni rekord — 165 metrov. Na lanskem kongresu mednarodne smučarske federacije (FIS) v Opatiji so končno tudi uradno potrdili, da so smučarski poleti posebna športna disciplina, izglasovali pa so tudi, da bo marca letos I. svetovno prvenstvo v poletih na smučeh. Na to priznanje je Planica čakala polnih 35 let! Kdor pozna Pomurje, bo potrdil, da bi bila brez štorkelj ta pokrajina v poletnih mesecih zelo pusta. Vendar je le malo manjkalo, da bi te ptice, ki preletijo vsako leto do pomurske ravnice deset tisoč kilometrov dolgo pot iz Južne Afrike, za vselej zapustile ta svet. V Pomurju podrejo vsako leto več starih hiš, na njih mestu pa si gradijo domačini nove, sodobne domove. Seveda na ta način kopnijo tudi stari dimniki z domovanji štorkelj, na novih hišah pa te prijazne ptice le nerade gnezdijo. Ponekod so si štorklje pomagale tudi z električnimi drogovi, gnezda pa so gradile celo na drevju, čeprav jim prija le bližina človeških bivališč. Zato ni čudno, da je od dobrih tristo gnezd ostalo le še kakšnih stoštirideset takih domovanj, to pa kaže, da bi Pomurje kmalu ostalo brez teh ptic, ki so simbol pokrajine ob Muri. Velik odmev je dobila pobuda uredništva dnevnika -Delo«, ki je pozvalo ljudi, naj rešijo tc ptice pred pogibeljo. Akciji -Dela« so se kmalu pridružile turistične organizacije in šole iz Pomurja in iz vse Slovenije tako, da bodo menda že prihodnje leto v celoti uresničili načrt o urejanju umetnih gnezd v bližini bivališč. Posebno prizadevno pomagajo prekmurski rojaki, ki živijo v Ljubljani, v posebnem skladu Pomurske turistične zveze pa se zbira denar darovalcev od vsepovsod. Gotovo štorklje, ki veljajo tudi za ptice sreče, niso vedele za to letošnjo akcijo, vendar domačini pravijo, da štorklje še nikoli niso imele tako polnih gnezd mladičev kot v tem letu. V večini gnezd so Veliko štorkelj, ki so jim v Pomurju ob rušenju starih hiš podrli tudi gnezda, si je v stiski zgradilo domovanja kar na električnih drogovih. Na sliki: zveste štorklje so se s porušene stare hiše v Kapci pri Lendavi, kjer sedaj stoji nova domačija, preselile na drog električne napeljave. Foto: B. Borovlč bili po štirje mladiči, kar je sicer prava redkost. No, prihodnjo pomlad, pravijo v Pomurju, štorklje ne bodo več v zadregi za domovanja, ker jih bo pričakalo že veliko umetnih gnezd. B. Borovlč Zakaj priseljenci zapuščajo Avstralijo? V hitro spreminjajoči se sodobni družbi so se tudi migracijski tokovi začeli spreminjati. To se ne opaža le v Evropi, marveč po vsem svetu. Avstralska vlada se je znašla v nezavidljivem položaju, ko so ugotovili, da je začelo veliko število bivših priseljencev dokončno zapuščati to deželo in da to število iz leta v leto narašča. Lota 1970 in 1971 je zapustilo Avstralijo 39.316 ljudi in od tega skoraj 30.000 bivših priseljencev. Značilno je, da so pričeli zapuščati to državo tudi jugoslovanski priseljenci, ki so po številu na drugem mestu takoj za Angleži. Statistike kažejo, da je zapustilo Avstralijo leta 1968 in 1969 4)3 Jugoslovanov, 1969/1970 539, medtem ko se jih je izselilo v letu 1970 1971 že 589. Avstralska vlada je organizirala posebno komisijo, da bi proučila, zakaj tolikšno število bivših priseljencev dokončno zapušča Avstralijo. Komisija bo proučila vse strani tega problema in bo izdelala priporočila avstralski vladi o možnih rešitvah, da bi sc izognili ali zmanjšali izseljevanje s te izrazito imigracijske dežele. Samo v povojnem obdobju se je v to državo priselilo nad 2,7 milijonov tujcev. S. L. V času, ko se vsi jugoslovanski športniki mrzlično pripravljajo na olimpijske igre. ki bodo letos v Munchnu, Nemčija, se je zvedelo. da na prihodnji olimpiadi prav gotovo ne bo sodeloval najboljši slovenski in jugoslovanski športnik, telovadec Miro Cerar. Dalj časa zaradi poškodb ni treniral, zaposlen je na svojem delovnem mestu, zato — kot je izjavil — zaradi svojega ugleda in ugleda jugoslovanske reprezentance ne more tvegati nastopa. Cerar je posvetil športu polnih 25 let svojega življenja, svetovni prvak na konju z ročaji pa je bil več kot deset let. Mednarodna gimnastična federacija mu je za njegovo delo podolila posebno častno priznanje. Na sliki: Miro Cerar je posebno priljubljen med mladino. Kjerkoli se pojavi, mora dajati avtograme. V Straški gori spet stoji kužno znamenje Boris Plantan, ravnatelj osnovne Sole »-Jožica Venturini« v Vavti vasi pri Novem mestu, je dobro znan ožji in širši okolici. Vsi ga dobro poznajo, vedo za njegove dobre lastnosti, cenijo njegovo prizadevnost, ki jo razkazuje na vsakem koraku. Poznajo ga kot prizadevnega raziskovalca-amaterja, ljubitelja narave in vsega, kar je lepo. Med njegove velike uspehe gotovo sodi usposobitev in ureditev starega kužnega znamenja v Straški gori. ki je bilo že razneseno na vse konce in bi brez Plan-tanove požrtvovalnosti izginilo za vse čase. V Straški gori pri Straži stoji sredi vinorodnih goric posebno znamenje, ki ni rav- Aprila potovanje na Kitajsko Ker Slovenci že od nekdaj radi pogledajo čez plot k sosedom, so se pri turističnem podjetju Alpe Adria odločili, da bodo organizirali štirinajstdnevni izlet na Kitajsko, Točnega datuma Se niso določili, vendar bo izlet sredi aprila za kitajski praznik cvetja, ali pa za prvi maj. Slovenski turisti si bodo v štirinajstih dnevih ogledali štiri kitajska mesta z vsemi njihovimi znamenitostmi. Takoj, ko je novica o izletu prodrla v javnost, so na podjetju zabeležili kar precej informativnih prijav, kar je dokaz, kolikšno je naše zanimanje za to deželo. Uradnih prijav podjetje še ne sprejema, ker še ni znana cena. Alpe Adria namreč še čaka na najcenejšega in najugodnejšega avioprevoznlka. Vendar cena ne bo visoka, ker bo tu izlet in morebitni prihodnji, temeljil na turistični izmenjavi med obema deželama. Janez Zrnec no vsem na očeh, vendar so se ga ljudje navadili in ga sprejeli. Kužno znamenje je po prizadevanjih učitelja Plantana spet našlo svoj prostor in dokončno domovinsko pravico leta lfl.r>4. Nastanek kužnih znamenj v teh krajih sega v 17. stoletje, ta dva so menda postavili italijanski zidarji, ki so zidali grad v Soteski, -na črno«. Postavljeni sta bili kot spomin na kugo, ki je pred mnogimi leti kosila v Krški dolini. Prebrali smo, da je tedaj celo na novomeškem Glavnem trgu rasla trava, mendH so jo celo kosili. Plantan je pripovedoval: »Na obračalnici v Straški gori sem našel velik oblikovan steber, ki mi je dal misliti, vedel sem, da nekam sodi. Kmetom je bil na poli, zato so se ga hoteli znebiti. Nekdo ga je celo zapel z verigo in poskušal izpuliti, vendar brez uspeha. Kroglo in presekano piramido sem nato našel pri kmetu Senici v Prapročah. velik kamen z glave pa sem izpulil iz neke zidanice. En del pa je prinesel neznanec, ko se je prepričal, da delo uspešno napreduje. Vse sem našel, razen železnega križa, ki ga je zob časa pokopal. S sinom Borisom sva ga potem postavila na primernem prostoru, kjer ni več napoti.« Kaj pravi ljudsko izročilo o znamenju? Vsi ljudje v teh krajih niso enakega mnenja. Večina jih trdi, da je znamenje postavljeno v času turških vpadov, postavili so ga na mestu, kjer so kurili kresove, ki so oznanjali turško nevarnost s hrvaške strani. Drugi se ogrevajo, da so se na tistem mestu zbirali Luteranci v dobi protireformacije. Zbirali naj bi se na tajnih shodih, obiskoval pa bi jih protestantski duhovnik iz Dolenjskih TopLic. Poznavalci trdijo, enakega mnenja je tudi Plantan. da je to pravo kužno znamenje, ki je ostalo na Dolenjskem v spomin na hude in pozabljene čase, ni pa važno ali so tedaj po dolenjski zemlji gospodarili Turki ali neusmiljena kuga. Slavko Ookl Obnovljeno kužno znamenje j. I* •«?•? Med krimskim hribovjem, okrog sedemsto metrov visoko, leži travnata ravan, od vseh strani obkrožena z gozdom. Na robu travnate ravni, kjer se svet začne prevešati proti Cerknici, stoji vas Rakitna. Ljudje se preživljajo z gozdom in bornimi polji, precej pa jih hodi na delo v dolino. Majhen vir zaslužka je tudi turizem, saj je nasproti stare vasi zraslo pravo mesto počitniških hišic. Preko sto bi jih našteli. 2e pred leti so neuporabno močvirje zajezili z mogočnim nasipom zemlje in ga spre- menili v umetno jezero, kjer poleti mrgoli kopalcev. V pomladnih nočeh pa se tu in tam utrne svetloba baklje. ko Rakičani lovijo žabe. Pozimi so vodo spuščali, za letošnjo zimo pa obljubljajo, da bodo led očistili snega in napravili drsališče. Stara pridobitev je smučarska vlečnica na No-vaško goro. Poleti si gostje lahko postrežejo v brunarici, pozimi pa je zaprta. Zato pa je v vasi gostilna pri Šuštaršiču, kjer se poleg drugih dobrot dobi tudi domače klobase z zeljem. Rakitniško podnebje ne izkorišča samo turizem. S cestami je Rakitna dobro povezana z dolinami, s Cerknico, Iško vasjo in Podpečjo, vendar- so ceste makadamske in v precej slabem stanju. Kolikor pa se bodo uresničili načrti, da bodo cesto v Podpeč razširili in asfaltirali pa lahko pričakujemo, da bo Rakitna postala eden od zimskih in letnih turističnih centrov blizu Ljubljane. Oddaljena je le triintrideset kilometrov. Janez Zrnec *>• \ \ Ko so iz Bohinja na Vogel zgradili gondolsko žičnico, ki nas v dobre četrt ure potegne iz senčnate doline na sončne, snežene planjave, je postala planota nad Bohinjem eno naših najpomembnejših smučarskih središč. Ne le pozimi, tudi takrat, ko sc doline že kopljejo v pomladnem zelenilu, je Vogel še vedno snežen. Na Voglu škripljejo smučarske vlečnice, sneg okrog njih teptajo posebni stroji, go- stje pa uživajo vse hotelsko udobje v Ski-hotelu in brunaricah. Zato ni nič čudnega, če so objekti vsako zimo že vnaprej rezervirani. Sem ne zahajajo le domači gostje, obširne možnosti zimske rekreacije so že davno odkrili tudi tuji gostje. Prav preseneti nas. ko sredi zime odkrijemo v vazi v recepciji sveže tulipane. Kot narodni znak, so jih s seboj prinesli holandski gostje, ki sami gora nimajo pa so zato toliko bolj navdušeni nad našimi Julijci. Vogel ni zanimiv le smučarjem. Večkrat se zgodi, da prihajajo ljudje iz doline brez smučk in smučarske opreme, da izpostavljajo kožo močnemu višinskemu soncu. Ce koga zamika, si opremo sposodi v izposojevalnici smučarske opreme. Na sliki: panorama, ki se odpira izpred vogelskih brunaric na Triglav in njegovo soseščino. Novoletna voščila Ljubemu sinku Duškotu Tkalec v Miin-chnu želi srečno novo leto 1972, veliko uspehov v šoli ter zdravja in veselja očka iz Ljubljane. s bara mama iz Semiča in družina Grizila. Dragemu bratu Jakobu Totter in njegovi družini v Kanadi želijo srečno, zdravo novo leto 1972 brat Jože, ata. mama ter bratje in sestre z družinami. Voščilom se / najlepšimi željami pridružuje družina Strucelj. Vsi skupaj pa si žele srečno svidenje. Meščanski portreti Dragi sestri Albini Ovčar in njeni družini v Baronu pri Melbournu v Avstraliji želim veliko zdravja in sreče v novem letu 1972. Pavla Lorger Ljubljana, Celovška cesta Precej let že izhajajo ob Dnevu republike. 29. novembru, priložnostne poštne znamke z likovnimi umrtninami naših pomembnih in velikih ustvarjalcev. Na letošnjih šestih znamkah, ki so izšle 27. novembra, imamo dela naših mojstrov čopiča in barv iz prejšnjega stoletja. Serija se uradno imenuje »Umetnost v Jugoslaviji skozi stoletja — meščanski portreti iz XIX. stoletja-. Vseli šest znamk velja po označeni vrednosti Iti,50 din. Celih serij je 200.000. Na prvi znamki za .10 par jr dekle v srbski narodni noši. delo Katarine Ivanovič, prve srbske slikarke (1X11-18X2). Uojena je bila v Stolnem Belem gradu (Szckcsfehervar) na Madžarskem, kjer je tudi umrla. Slikarstva se je učila v Budimpešti in na Dunaju. Izpopolnjevala pa se je v Mtinrhnu. Parizu in v Italiji. Slika na znamki je shranjena v beograjskem narodnem muzeju. Na drugi znamki za 1.50 din je mostarski trgovec Ivaniševič, podoba Anastazija Booari-ča (1X75—1911). ttojen je bil v Draču v Albaniji. umrl pa v Perastu v Boki Kotorski. Slikali se je učil v Solunu, delal pa je v Črni gori. v Bosni in v Hercegovini. Ta njegova slika je v sarajevski umetniški galeriji. Na tretji znamki za 2 din je Ana Krcšič. ki jo Je upodobil hrvatski likovnik Vjekoslav Karaš (1X21—1X59). Hodil se je v Karlovcu, kjer je tudi umrl, V slikarstvo se je uvajul v Karlovcu in v Italiji. Njegovo delo je v zagrebški moderni galeriji. Na četrti znamki za 2.50 din je slika Pavla Jagodiča, ki jo je naredil Konstantin Danil (179H—1K7.'1), slikar, ki je bil rojen v Lugošu v romunskem Banatu, umrl pa v Zrrnjaninu v našem Banatu. Slikarske umetnosti se je učil v Teinišvaru pri znanem srbskem mojstru Arsi Todoroviču. Njegova slika je shranjena v novosadski galeriji Srbskr matice. Na peti znamki za I din je portret l.uize Pesjakove. slovenske pesnice In pisateljice (1X28—1X71). Naslikal jo je slovenski slikar Mihael Stroj (1X05—1X71). To sliko Je napravil okoli leta 1X55 in je danes v ljubljanski Narodni galeriji. Mihael Stroj je bil rojen v Ljubnem na Gorenjskem, umrl pa v Ljubljani. Slikarstva se je učil na Dunaju, ustvarjal pa je v Ljubljani in v Zagrebu Luiza Pesjakova Je bilu najslarejša hči dr. Blaža Crobatha. odvetnika, pri katerem jr delal tudi pesnik dr. France Prešeren. Luiza Pesjakova je med drugim napisala tudi besedilo za prvo slovensko opero Gorenjski slavček. Njej je posvetil Prešeren tudi eno izmed svojih pesmi. Na zadnji znamki za ti din je drlo enega najpomembnejših slovenskih portretistov Matevža Langusa (1792—1X51). Na njej Je leta 1X31 naslikal ljubljanskega trgovcu Adamu Itcnrlka Holma. Matevž Langus se je rodit v Kamni gorici pri Kropi na Gorenjskem in umrl v Ljubljani. Študiral je na Dunaju, izpopolnjeval pa v Italiji. Bil je Prešernov znanec in prijatelj. Med drugimi je naslikal tudi Prešernovega prijatelja Matija Čopa in Andreja Smoleta (er Primičevo Julijo. Njegova stika na znamki je v ljubljanski Narodni galeriji. Umetnine za to serijo znamk Je izbral beograjski univerzitetni profesor dr. Lazar Trifunovič. za znamke pa jih je pripravil beograjski akadrmski slikar Andrej Milenkovič. Tiskala Jih Jr Dunajska državna tiskarna v štiribarvnem rastrskem in enobarvnem črtnem globokem tisku v polah po drvet znamk. Na zgornjih belih robovih na polah je ime serije »Meščanski portreti XIX. stoletja», in sicer v tistem jeziku, kateremu je pripadal slikar. Pod spodnjo srednjo znamko je privesek z imenom slikarja, pod njim pa letnici njegovega življenja. Pole z zadnjo znamko so tudi oštevilčene na desnem belem robu poleg zadnje znamke v prvi vrsti. Velike so 38.5 X 55 mm. brez belega roba pa 34 .5 x 51 mm in z zobci 13 1/z X D- Dragi mami, Radmku, Gizeli, Olgi, Katici, Franciju, Branku, teti Viki in stricu Karlu v Ridgevv i >du. New York, ZDA, želita srečno novo leto 1972. Slnne in ¡Marija Bogovič Samobor Poizvedba Slovenski rojaki v ZDA! Kdor je poznal pokojnega Franca Oblaku, rojenega leta 1884 na Vrhniki. Hrib pri Ljubljani, kt je bival v ZDA več kot 60 let. naj proti nagradi sporoči, kje je pokojnik živel in umrl. na naslov: Jožefu Levec (roj. Oblak) Verd 51. 102, p. Vrhnika, Slovenija, Jugoslavija Pozdravi Vsem Slovencem doma in po svetu, posebej pa še bralcem Hodne grude želim srečno novo leto 1972! Dru/.ina Mirk» Močnik Oxhawa, Oni. Kanada Zahvala Ljubljanski banki Med mojim letošnjim obiskom v domovini sem prišla nepričakovano v neprijeten položaj. Obrnila sem se na Ljubljansko banko in jim razložila nvoje težave. Bila sem prijetno presenečena ob tolikšni prijaznosti in ustrežljivosti. Prosim vas, da objavite mojo iskreno zahvalo Ljubljanski banki, podružnici v Šubičevi ulici v Ljubljani, posebej pa še tovarišici pri okencu 10. Lskala sem jo pred odhodom, pa je na žalost nisem več našla. Prav tako se zahvaljujem tudi predstavniku Ljubljanske banke v Diisseldorfu za dragoceno p;xnoč in nasvet. M. Černigoj llatingen boi Dusseldorf, Nemčija FIIATEU JA FILA TE 11 J A VAŠ KOTI CEK VAS KOTIČEK rodna ACASNO NA TUJEM »Triglav« v Stuttgartu ustanovljen tudi formalno V Dolinskovi gostilni v Stuttgartu se je 13 novembra zbralo kar precej tamkajšnjih Slovencev na ustanovnem občnem zboru Slovenskega kulturno-umetniSkega društva »Triglav«. Ob začetku zbora je bilo prisotnih 158 članov, kasneje pa se jih je pridružilo še več. tako da skoraj ni bilo prostora za vse. Stuttgartski »Triglav« si je predvsem na račun svoje živahne dejavnosti pridobil že veliko članov in prijateljev, na nedavnem občnem zboru pa so sprejeli svoj - statut in izvolili svoje predsedstvo in nadzorni odbor. O delu pripravljalnega odbora je občnemu zboru poročal njegov predsednik dipl. ing. Marcel Božič, blagajničarka in predsedniki posameznih sekcij: Valentin Brojan, Milan Eder, Franc Horvat, Franček Cernezelj in Zdravko Volk. Iz vseh poročil kakor tudi iz kasnejše razprave je očitno, kako jc bilo po- ( Nada I |ovan| s itn «(rani 20) %/ , . . LA/oi'n.oa Ç . - v ÇAJ1 MooLo cfioAvv-v, 'ffllLisna. 5ba/mcT Ï7; L£wc «i/ÿREj ETRijv A//)K5I \ij^) V £crmi \nxmh J) A A/ p p 9^r w3 /V^iJA (ESAÇ Pozdravi ob prazniku Slovenski šolarji v Stuttgartu so ob Dnevu republike poslali Slovenski izseljenski matici pozdravno pismo, kjer so med drugim zapisali: »Ob obletnici rojstva naše lepe domovine, ob tem našem velikem prazniku, vam pošiljamo slovenski otroci iz Stuttgarta tople pozdrave in iskre ne čestitke z obljubo, da ne bomo pozabili slovenske besede. Radi bi se kmalu vrnili in želimo, da nas do tedaj ne bi pozabili!« 2eljam sta se pridružila tudi vicekonzul Matjaž Jančar in slovenski učitelj Jože Košorok. trebno tako slovensko društvo, saj so na občnem zboru prišli na dan tudi vsi problemi, ki se z njimi srečujejo naši ljudje, ki so na delu v tujini. Slovensko društvo bo lahko ob podpori iz domovine izdatno pomagalo pri reševanju teh problemov. Razprava, ki je sledila poročilom, je bila zelo živahna, posebej pa naj omenimo prispevek tov. Klaričeve, ki je postavila odločne zahteve, da se čimprej reši problem carinskih olajšav za povratnike^ Metka Vrhunc je razpravljala o problemu izolacije naših ljudi v tujini, slovenski zdravnik v Olgahospitalu v Stuttgartu dr. Vandot pa je govoril o pomembnosti vloge društva pri povezovanju z nemškim prebivalstvom. Vprašanje dopolnilnega pouka za slovensko otroke v Nemčiji je načel konzul Matjaž Jančar, dopolnil pa ga je tudi novi slovenski učitelj v Stuttgartu Jože Košorak. Ustanovnemu občnemu zboru -Triglava« so prisostvovali tudi nekateri gostje iz Slovenije — Franc Zugel, tajnik Slovenske izseljenske matice, Dušan Kompare, predstavnik sekretariata za prosveto in kulturo, Martin Zakonjšek, predstavnik Zveze kultumo-prosvetnih organizacij Slovenije, Slavko Ožbolt, predstavnik komisije za stike s tujino, generalni konzul SFRJ v Strassbourgu Tine Lah in konzula iz Stuttgarta Vlado Mihelič in Matjaž Jančar. Zboru so prisostvovali tudi predstavniki Slovenskega planinskega društva -Triglav« iz Ziiricha. Občni zbor je izvolil predsedstvo v sestavi: Marcel Božič, Valentin Brojan, Franc Cer-nezelj, Milan Eder, Franc Horvat, Alojz Jerak, Jože Košorok, Antonija Partljič, Srečko Polutnik, Ana Štuhec, Ana Vitko-vič, Jože Volk in Valentin Volk. IV) zaključnem uradnem delu občnega zbora je s kratkim programom slovenskih narodnih pesmi nastopil moški pevski zbor Domači zvon pod vodstvom Milana Edra-Mlajši udeleženci, med njimi Tomaž Modic, pa so pripravili tri recitacije. M. Vrhunc Kako poveš po nemško Z zadnjo številko lanskega letnika Rodne grude smo prenehali objavljati tečaj nemškega jezika za Slovence, ki so začasno zaposleni v deželah z nemškim pogovornim jezikom. Odločili smo se, da bomo vse lekcije, ki so v naši reviji izhajale dve leti, izdali v knjižici žepnega formata. Knjižico bodo dobili vsi naši naročniki brezplačno. To velja tudi za tiste naročnike, ki se bodo naročili na našo revijo na novo. Spoštovani bralci, priporočite našo revijo tudi prijateljem! Ob naročilu bodo brezplačno prejela darilo — prepotreben učbenik nemščine! Vinska trgatev v Švici Slovensko planinsko društvo -Triglav« je 9. oktobra 1971 pripravilo zabavno prireditev, namenjeno predvsem Slovencem, živečim v Švici. Prireditev je potekala pod naslovom -Slovenska vinska trgatev«, bila pa je v restavraciji Glathof v Glat-brugu pri ZUrichu. Dvorana jo bila pripravljena za 500 obiskovalcev, ker jih nismo pričakovali več. Pričetek je bil ob 20. uri. Igrali so -Dobri znanci« iz Ljubljane, z njimi so pele sestre Potočnik. Za spremembo pa je poskrbel še naš ansambel »Adrija«. Pokrovitelj prireditve je bila Ljubljanska banka. Okrog devetih je bila dvorana že prepolna, dodali smo še 70 stolov, a še vseeno nismo mogli sprejeti vseh, ki so želeli priti. Prireditev je potekala v veselem slovenskem vzdušju. Naš kulturno prosvetni vodja pa je poskrbel z veselim programom, malic» na odru in -kaj veš o SPD ’Triglav’ v Švici«, še za boljše razpoloženje. Tretjo zabavno točko pa je pripravil predstavnik Ljubljanske banke iz Stuttgarta, ko smo izmed dvajsetih kandidatk izbrali tri najlepše vinlčarkc. Prireditev je popolnoma uspela in smo lahko zadovoljni, opravičujemo se le zaradi premajhnega prostora vsem tistim, ki niso mogli na prireditev in obljubljamo, da bomo drugič najeli večjo dvorano. Upravni odbor društva se še posebno zahvaljuje članom tria -Adrija« za brezplačno sodelovanje na tej prireditvi. Zahvaljujemo se tudi zastopnici in zastopniku Ljubljanske banke iz Stuttgarta ter zastopnici slov. kulturno prosvetnega društva -Triglav« iz Stuttgarta. Hvala tudi reviji Antena, ki je omogočila brezplačen prevoz članov ansambla Dobri znanci iz Ljubljane. Naj obenem še povem, da dobiva društvo pozdravna pisma in čestitke za uspešno delovanje, katerega glavni cilj je združiti vse Slovence, ki živijo v Švici. Srečko Oprešnik Obvestilo V prihodnji številki Rodne grude bomo objavili podrobno razlago novega carinskega zakona — olajšav za povratnike iz inozemstva- Članek pripravlja naš carinski svetovalec, pomočnik uo-ravniika ljubljanske carinarnice Aldo Kovačič. Uredništvo Člani Slovenskega planinskega društva Triglav v Švici med občnim zborom Občni zbor je bil tudi priložnost za prijateljske pomenke o sodelovanju 2 rojaki v Stuttgartu Slovenci se radi zavrte ob prijetnih zvokih polk in valčkov. Posnetek je iz Glatbruga v Švici. Prispevki v spomin rojaka Pred nedavnim se je v Švici smrtno ponesrečil član Slovenskega planinskega društva »Triglav«, rojak Polde Poznik. Člani tega društva so za nagrobnik svojemu nekdanjemu članu zbrali vsoto 1130 švicarskih frankov in jih poslali pokojnikovi materi, ki živi na Jesenicah, Društvo -Triglav« je počastilo njegov spomin tudi na nedavnem občnem zboru. Zahvala Upravni odbor S'ovenskega planinskega društva -Tiglav« v Švici, kateremu se pridružuje tudi družina Poznik iz Jesenic, se prisrčno zahvaljuje vsem rojakinjam in rojakom v Švici, ki so se odzvali prostovoljni nabiralni akciji za postavitev spomenika našemu pokojnemu rojaku Poldetu Pozniku. Pokojni rojak se je smrtno ponesrečil 23. oktobra 1971 v' \Vangenu pri Oltnu v Švici. V ta'namen je bilo zbranih 1130.— švicarskih frankov. Upravni odbor društva in družina Poznik Občni zbor SPD Triglav Slovensko planinsko društvo -Triglav« v Švici je imelo 20. novembra 1971 zvečer v hotelu LSven v Meilenu pri Zurichu svoj prvi redni občni zbor. Med dvestopetdesetimi udeleženci je bilo tudi več predstavnikov iz Slovenije — Slovenska izseljenska matica, Planinska zveza Slovenije, RTV Ljubljana, revija Antena, Ljubljanska banka, navzoči pa so bili tudi predstavniki SKUD -Triglav« iz Stuttgarta, jugoslovanskega konzulata v Zurichu, jugoslovanskega kluba v Zurichu in župan meilenško občine. Prejeli smo tudi več pozdravnih pisem. Z udeležbo smo bili zelo zadovoljni, saj tolikšnega obiska nismo pričakovali. Pogovorili smo se o dosedanjem delu, o načrtih za prihodnje leto, o izletih, ki jih nameravamo organizirati, o predavanjih in o srečanjih s sorodnimi organizacijami. Veseli in presenečeni smo bili ob izjavah predstavnikov in gostov. Vsi so nam čestitali k dosedanjemu delu ter želeli, da bi tudi v prihodnje kar najtesneje sodelovali. Upravni odbor društva je obljubil, da bo vestno nadaljeval začeto pot, da bo v prihodnje vložil še več truda za čim boljše povezovanje naših ljudi v Švici. Po občnem zboru smo se po domače zavrteli in veselili še do tretje ure zjutraj. Vsem gostom se iskreno zahvaljujemo za tople besede in za udeležbo na občnem zboru ter za prijeten večer, ki nam bo ostal še dolgo v spominu. Zahvaljujemo se tudi našemu skromnemu članu Poldetu Letonji, štajerskemu fantu, ki nas je in nas bo še, kot pravi, razveseljeval s svojo harmoniko. Pred dnevi sem se v nekem lokalu v Zurichu spoznal s slovenskim ansamblom, ki tam nastopa, in ko sem jim povedal za naše društvo in za občni zbor. so se sami Nekateri člani odbora SPD -Triglav« v Švici ponudili, da pridejo po končanem koncertu in da bodo brezplačno nastopili za Slovence. Z veseljem sem jih povabil. To je narodno-zabavni ansambel -Original Lechtalar Baum-, pri katerem nastopajo trije Slovenci in dva Avstrijca. Domujejo v dolini Lechtal v Tirolah in so zelo znani v Avstriji, Nemčiji in v Švici. V glavnem igrajo Avsenikove viže in jih zelo dobro posnemajo. Izjavili so tudi, da bi bili pripravljeni igrati za Slovence kjerkoli na svetu, seveda če bi bili povabljeni. Tudi njim velja naša iskrena zahvala za res dobro igranje na našem zboru. Igrali bodo tudi na pustni zabavi našega društva, ki bo 5. februarja v dvorani restavracije Stathof 11’ pri Hale Stadion v Oerlikonu, Zürich. Pričetek bo ob 20. uri in bo trajala do 4. ure zjutraj. Do tam pelje tramvaj št. 7, 11 in 14. Dvorana je dovolj velika, cene pa zmerne. Slovenci v Švici, vabljeni! Srečko Oprešnik Kulturno-prosvetni vodja SPD -Triglav* v Švici Marjana Deržaj se je vrnila s turneje Konec novembra preteklega leta se je vrnila z enomesečne turneje med našimi rojaki po zahodni Evropi znana ljubljanska pevka Marjana Deržaj. Turnejo je organizirala hrvaška izseljenska matica, zajemala pa je 25 koncertov v Avstriji, Nemčiji, Holandiji in Belgiji. Vsi koncerti so bili zelo lepo obiskani, čeprav so bili navadno v zelo velikih dvoranah. Na koncertih je nastopal tudi Vice Vukov in drugi. Kaj smejo uvaži Po sklepu z verznega izvršnega sveta veljajo za predmete osebne potrošnje, ki so namenjeni za potrebe gospodinjstva in jih smejo naši državljani prosto uvažati, seveda če plačajo carino: televizijski sprejemnik, hladilnik, radijski sprejemnik, pralni stroj, mali orodni stroji, preproge, pohištvo, drobni deli motornih vozil in podobno. Predmeti, ki jih smejo državljani uvažati, v sklepu zveznega izvršnega sveta niso našteti taksativno, ampak samo kot primeri. Zato se je v praksi pojavilo veliko spornih primerov in zvezni sekretariat za zunanjo trgovino je izdal pojasnilo, da sodijo med predmete za osebno potrošnjo, ki jih smejo državljani uvažati, tudi bojlerji, peči za centralno in etažno gretje (samo za eno stanovanje) za stanovanje uvoznika, kotli za centralno gretje za potrebe enega gospodinjstva. električni radiatorji, telefoni, vodne črpalke, klimatski aparati, gliserji. Ko smo priljubljeno pevko po vrnitvi vprašali, kako se ipočuti po tako dolgi poti, nam je vsa nasmejana zatrjevala, da je kljub naporni poti vesela, da je s pesmimi, ki jih je zapela, razveselila precejšnje število naših ljudi. Skoraj po vsakem koncertu jo je poiskal kak poslušalec, ki jo je hotel spoznati še osebno in ji v zahvalo stisniti roko. Marjana Deržaj, ki je znana predvsem po pesmih iz zabavne glasbe, je na tej turneji zapela tudi nekaj slovenskih narodnih. ti državljani? jadralna letala, glasbeni instrumenti, lovske in športne puške ter revolverji. Orožje seveda samo s poprejšnjim dovoljenjem za nabavo. Pojasnilo pravi, da betonski mešalci ne glede na zmogljivost ne štejejo za predmet, ki bi bil potreben gospodinjstvu in ki bi ga državljani smeli prosto uvažati. Prav tako ne morejo uvažati žičnih ograj (pletenih ali ne), keramičnih in vinaznih ploščic, lapisomov, zidnih tapet in podobnih predmetov za ureditev stanovanja, kakor tudi ne aparatov za ekspresno kavo in aparatov za proizvodnjo ledu, katerih zmogljivost presega potrebe enega gospodinjstva. Z drobnimi deli za motoma vozila, ki jih državljani smejo uvažati, je razumeti vse dele razen šasije, motorja, karoserije, ohišja, menjalnika, diferenciala in prednjega mostu. Ko spregovorijo Turnejo narodno-zabavnega ansambla »Zadovoljni Kranjci« po Evropi je lani v novembru spremljal tudi predsednik Slovenske izseljenske matice Drago Seliger. Na prireditvah je na kratko pozdravil vse navzoče in končal z besedami: -Naprej naj govorijo naše melodije.« Člani ansambla so z živahnimi vižami razvneli staro in mlado, pevca Branka Stergar in Stojan Vene sta s slovenskimi narodnimi napevi predramila domotožje v vseh srcih, napovedovalec in povezovalec programa Marjan Roblek pa je s svojim iskrivim humorjem izvabljal iz poslušalcev valove smeha. In tako so bili vsi rojaki v Nemčiji, Franciji, Holandiji in Belgiji, ki so obiskali koncerte, z -Zadovoljnimi Kranjci« resnično zadovoljni! Turnejo »Zadovoljnih Kranjcev« po Evropi je organizirala Slovenska izseljenska matica, podprli pa so jo tudi: Ljubljanska banka, RTV Ljubljana in turistično podjetje SAP. Največja pohvala za uspešno organizacijo pa gre brez dvoma prizadevnim društvenim delavcem v krajih, kjer so bili koncerti. Sodelovanje vseh društev ponovno dokazuje, da domača beseda in pesem resnično združuje vse dobro misleče rojake po svetu. 1’lattcnhardt pri Stuttgartu — V gostilni -Pri kroni«, ki jo vodi skupaj s svojo ženo slovenski gostilničar Vaupotič, je bila dvorana nabito polna. Veselo in živahno je bilo, K naši mizi je prišel tudi rojak Stanko Protner, ki je med drugim rekel: »Kako lepo je brati po naše.« Naročil se je na Rodno grudo Ln koledar. Tudi Marija Modic je bila vesela, ko je v Rodni grudi videla, da imamo tudi rubriko za otroke. »To bo nekaj za našega Andrejčka in Tomaža,« je rekla. Aunictz. Francija Kaj bolj prisrčnega težko doživiš na tujem. Ob prihodu v Au-metz nas je pozdravil otroški pevski zbor s kratkim koncertom. Mladi pevci ne govorijo slovensko, le pojejo, obljubljajo pa, da bodo kmalu tudi govorili po naše. Zdaj je njihova učiteljica Marija Petkovšek, ki zna vse: je pevovodja, odlično igra harmoniko, lepo govori slovensko in rada pomaga tudi pri društvenem delu. Odborniki Slovenskega delavskega društva v Aumotzu so združili prijetno s koristnim. Še pred koncertom so sklicali sejo, povabili so tudi goste, in poročali o pestrem delu. o uspehih in težavah. Zanimiv je bil predvsem njihov predlog za tesnejšo povezavo slovenskih društev v Evropi. Srečevali naj bi se na malih kulturnih festivalih, ki bi jih prirejali vsako leto v drugem kraju. Za prvič bi organizacijo prevzeli v Aumotzu. Fre.vming-Mcrlebach — »Ne morem si kaj, da se mi ob pesmi -Gor čez'jezero« ne bi orosile oči, da ne bi mislil na dragi dom z mojo zibelko. 2e davno smo odšli od melodije... doma. Tri, štiri, pet let smo menili, da ostanemo v tujini, pa smo ostali za zmeraj. Histerično smo kopali premog, da bi se dokopali do denarja. Bilanca je slaba: živimo res, obogateli pa so drugi, ne mi.« Tako je rekel pred koncertom Jože Cadej. Tudi Martin Kos iz Merlebacha ni zadovoljen z obračunom življenja v tujini. 2e sedemindvajset let je invalid zaradi rudniške nesreče. Pa delavni rojak Anton Škruba in koliko še drugih! Videli smo, kako je dragoceno vaše delo, kako svetel zgled boste drugim rodovom. Koliko ste naredili za ohranitev slovenske zavesti! Predsednik društva sv. Barbaro iz St. Avol-da Jean Pribošek je dejal, da njihovo društvo, ki je bilo ustanovljeno leta 1926, danes šteje 124 članov. Društvo »Triglav«, ustanovljeno leta 1923, ima 260 članov, predsednik pa je mladi Mirko štrukelj. Društvo -Jadran« je bilo ustanovljeno iz prejšnjih društev leta 1967 in ima danes 540 članov ter mešani in otroški pevski zbor; predsednik društva je Jože Cadej. Hecrlen, Nizozemska — Prireditelji koncerta, člani Slovenskega pevskega društva »Zvon«, so prišli po nas z avtomobili do meje, nato pa so nas popeljali na svoje domove. Tako smo imeli tudi priložnost, da spoznamo življenje nizozemskih Slovencev. Z urednikom radia Ljubljana Ernestom Petrinom sva bila gosta gospe Čili Robok-Njena sinova Anton in Franci sta naju sprejela z odkritim veseljem. Zal pa njunega očka Antona Robeka, nekdanjega predsednika »Zvona«, ni več med živimi. Zato pa mali Anton skrbi, da klavir ne ostane zapuščen. Pridno hodi v glasbeno šolo in vadi tudi doma, nikoli pa ne pozabi zaigrati tudi kake slovenske narodne pesmice, ki jih je njegov oče tako ljubil. Jugoslovanski ambasador m Nizozemskem Mirko Milutinovič je priredil sprejem za vidnejše društvene delavce jugoslovanskih izseljenskih društev. Se posebej toplo je stisnil roko zaslužnemu predsedniku Zveze društev sv. Barbare Francu Grilu. F.isdcn, Belgija — V dvorani Coneordia je bilo živahno že popoldne, ko je predsednik društva sv. Barbare Avgust TanjŠek skrbno pregledoval, kaj je še troba storiti, da bo do večera vse nared. Tajnika društva Jeana Smorketa je skrbelo, da zvečer dvorana ne bo polna. Jože Martinšok je nemirno hodil po dvorani, urejal mize in stole. Večer pa je uspel! Segali smo si v roke z znanci, odborniki, člani pevskih zborov, našimi naročniki. Vsa imena mi je nemogoče našteti. Verjemite pa mi, da vas ne bomo pozabili! V dvorano je zvečer prišla tudi velika skupina naših »Holandčanov«. Za nami so prišli iz Herrlena, da bi preživeli še en lep večer ob slovenskih melodijah. Vera Valenci Slovensko delavsko društvo Aumetz je izredno aktivno Tajnik Tone Plšler, predsednik Martin Gorišek, član ansambla »Zadovoljni Kranjci« Marjan Kržišnik, odbornik Jože Peternel Fabiane Peternel s prijateljico in gospa Jamnik z mlajšo hčerkico Iz Aumctza pred našim avtobusom Na tromeji Holandija. Belgija, Nemčija v novembru 1971 — »Zadovoljni Kranjci«, skupina predstavnikov slov. pevskega društva »Zvon», predsednik Matice, predstavnik radia Ljubljana Ernest Petrin in drugi -jurteUa/tf- aoepv eliAicuum. yj\tr 'fi.Ut W iiut c3\a/rvyv UJi &ít¿ cSit.ne/3 _ HWt ( 5*7 )c1iaoTu*. Slovenske deklice v drugih deželah, to je za vas priložnost za dopisovanje! Pišite v francoskem jeziku! BERLIN Staneta Noseta ni več Iz Švice na Triglav V prometni nesreči v domačem kraju se je 16. oktobra smrtno ponesrečil Stane Nose. Doma je bil iz Salke vasi pri Kočevju. s podjetjem IBT iz Trbovelj pa je bil zaposlen v Zahodnem Berlinu. Komaj 11. septembra se je poročil z izbranko Darinko. Nista imela sreče, čeprav sta bila tako navezana eden na drugega. Z avtomobilom se je Stane odpravil na pot v domovino k svoji ženi, da bi z njo preživel proste dneve. Njegova pot pa je bila nasilno pretrgana le nekaj kilometrov pred domom. Vsi, ki smo ga poznali in ga cenili kot dobrega člana kolektiva in prijatelja, smo se zbrali v Kolpingu in počastili njegov spomin. Naj mu bo lahka slovenska zemlja. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. Ženi Darinki, staršem in sorodnikom izražamo iskreno sožalje. R. Leskovšek, Berlin BELGIJA je Ivan Štumfelj V mestu Farcienne, Heinaut v Belgiji je 9. novembra preteklo leto, odkar je umrl naš dolgoletni naročnik Ivan Štumfelj. Ze od lota 1947 je bil upokojen, zdaj pa je zaradi rudarske bolezni silikoze umrl v 71. letu življenja. Vse svoje življenje si je želel za stalno vrniti v domovino in si tu urediti košček zemlje za miren počitek, pa mu ni bilo dano. Več let je imel težave s poklicno pokojnino, ko po si je to končno uredil, je bila bolezen prehuda. Pokojnikova žena mu je izpolnila zadnjo željo in njegovo truplo prepeljala v rojstni kraj v Slovenj Gradec, kjer je bil pokopan. Rojak Štumfelj je bil zaveden Slovenec, ljubil je svojo domovino in zelo mu je bilo žal, da v zadnjih letih v kraju, kjer je živel, ni živelo več naših rojakov. Prav zato je bila njegova želja po domačem kraju že večja. Naj mu bo lahka domača gruda! (nadaljevanje) V Ljubljani me je brat pričakoval, vendar ne sredi noči. Po močnem zvonjenju pa je le prišel pogledat, kdo ga preganja pri mirnem počitku. Malo me je čudno pogledal, vendar pa je bilo kmalu vse urejeno in kmalu je bil tudi na mizi nedeljski zajtrk. Prvi dan mojega bivanja v Ljubljani je bila namreč nedelja. Brat se je že prej odločil za kratek izlet do mojega rojstnega kraja in vesel sem bil, da sem se na mojem rojstnem domu srečal še z drugimi mojimi brati. Starše in mojega mlajšega brata pa sem moral obiskati na pokopališču .,. Bil sem vesel, da 6em preživel prijeten dan. Ko pa smo se vračali v Ljubljano, je ostal naš dom zaprt in prazen. V njem ni bilo več tople materine besede in skrbnih očetovih rok. Ponedeljek in torek sta bila namenjena obiskom v Ljubljani. Bil sem na Slovenski izseljenski matici. Planinski zvezi Slovenije in ne vem. kje še vse. Vsi pogovori so bili v znamenju naših priprav za vzpon na očaka Triglav. Naposled je le prišel 21. julij, dan, ki smo ga tako dolgo pričakovali. Bal sem se, da bom na »bornem mestu sam.. . Sijalo je lepo poletno sonce, ki mi je dajalo poguma. Ko stan prišel na zborno mesto, sem našel lam kar lepo skupinioo. Med njimi nekaterih tudi nisem poznal. Kmalu je prišel čas za odhod. Vseh. ki so se prijavili, res ni bilo, vendar pa sem videl, da je ta skupina veselo razpoložena in pripravljena na vse. Kmalu je prišel tudi zastopnik Slovenske izseljenske matice, ki nam je poklonila avtobus v ta namen in čutim se dolžnega, da se v imenu vseh izletnikov zahvalim za to darilo. Vesela vožnja do doline Vrat je kmalu minila in pri slapu Peričnik smo sc srečali z našimi tremi vodniki, ki so potem vse dni skrbeli za naše varno potovanje. Od tod smo se -za trening« povzpeli do Aljaževega doma v Vratih. Sprehod je dobro del in laže mi je utripalo srce, ko sem v večerni zarji zagledal severno steno Triglava in vrh. Ta večer je bil zelo vesel in prijeten. V domu smo bili lopo sprejeti in kmalu so zadonele tudi vesele slovenske pesmi. Navsezadnje smo morali piti še fantovščino našega Jožeta in bilo je zelo veselo. Naslednji dan je bilo konec lepega vremena in upali smo, da vsaj deževalo ne bi. Ko smo zavili na pot čez Prag, se je naša skupina kmalu razbila. Nekateri bi najraje pohiteli naprej, toda kmalu so se unesli. Malo preden smo prekoračili Prag, se nam je spet prikazal Triglav. Mislil sem si: Sprejmi nas varno v svoje okrilje in jutri ti podamo roko in te pozdravimo tako, kot smo si želeli v daljni Švici. Kra- tek postanek pri triglavskem studencu in kmalu smo prispeli do Staničeve koče. S pravo lahkoto smo odložili nahrbtnike in se okrepčali s čajem, nato pa se tudi krepko najedli. Nato smo se napotili proti najvišja naši gorski postojanki na Kredarici- Kmalu smo prispeli, ker pa je bilo povsod tako polno, smo šli kmalu na svoja počivališča. Končno je prišel tudi dan. ko smo stali na vrhu Triglava. Vrh nas je pozdravil kristalno čist. Odhajali smo, ko je bil pri koči še mrak. Ne vem, ali sem bil prvi ali zadnji na vrhu, toda ko som stopil na vrh, sem za trenutek obstal in nemo gledal. Bil sem brez besed. Moja velika želja mi je bila izpolnjena in v srcu mi je bilo prijetno. V glavi so mi zvenele besede: Triglav, ti si kraljestvo, ti si raj, dovoli, da se vrnem še k tebi nazaj/ Nato je bil še krst tistih, ki so bili prvikrat na vrhu, s požirkom piva pa smo počastili tudi Poldetov 42. rojstni dan. Zadonela je tudi pesem »Triglav, moj dom .. .«. Ta pesem je prihajala iz naših grl s takim veseljem in spoštovanjem, kot še nikoli. S to pesmijo je bilo tudi kronano Slovensko planinsko društvo »Triglav« v Švici. Kmalu smo veseli in zadovoljni hiteli proti koči na Doliču. Odpočili smo se in okrepčali, nato pa hitela naprej. Sku-p;na je dobila vrvi okrog pasu in n e/, ni spol je že postal molčeč in zaskrbljen, ko se je odpirala globina pod nami Na koncu pa je le bilo splošno veselje, da je skupina premagala tudi to pot. Odprl se nam je prekrasen pogled na Triglavska jezera in kmalu smo bili pri koči na Prehodavcih. V koči se je vrstila pesem za pesmijo. Zdelo se nam je, da nam je Triglav podaril te glasove. Po dolini sedmerih jezer se je naša skupina porazgubila in potovali anvo precej samostojno in razmišljali o prehojeni poti. Naše potovanje je šlo h koncu. Veseli večer, ki je bil predviden v koči pri sedmerih jezerih, je zaradi naše preutrujenosti odpadel. Na dan odhoda je bil spet lop dan. Od jezer nas je pot vodila mimo sedmega, črnega jezera in Komarče, kjer smo si lomili noge na strmem spustu v dolino. Kratek postanek je bil še pri slapu Savica. Uradni zaključek izleta pa je bil pri koči Savica. Avtobus nas je odpeljal še na kosilo v Begunje, nato pa smo se veseli in zadovoljni razšli. Na tem pohodu na Triglav je sodelovalo devet Slovencev iz Sviee, trije so bili iz Slovenije in trije vodniki. Pri organizaciji in izvedbi so sodelovali: Slovenska izseljenska matica. Planinsko društvo Ljublja-na-Matica, RTV Ljubljana. Vsem velja naša iskrena zahvala, posebej pa še vsem trem vodnikom. Avgust Toropšič Pravni nasveti Jugoslovansko- francoska konvencija • \I m m o izročitvi Olajšave v postopku pred francoskimi organi dalj ¿asa je v veljavi haaika konvencija o civilnem postopku, po kateri morajo države podpisnice omogočiti državljanom drugih držav podpisnic določene olajšave v civilnem sodnem ali upravnem postopku pred srvojimi oblastmi. Na podlagi omenjene haaSke konvencije sklepajo posamezne države podpisnice tudi dvostranske dogovore o 'konkretnih olajšavah, ki jih bodo nudile v postopku prod svojimi sodnimi oblastmi državljanom druge države podpisnice dogovora. Tako je pričel v maju 1971 veljati tak sporazum tudi med Jugoslavijo in Francijo. Glavno načelo tega sporazuma je, da imajo jugoslovanski in francoski državljani ne glede na svoje stalno prebivališče prost dostop na sodišča druge države podpisnice sporazuma in da lahko pred njimi svobodno nastopajo ob enakih pogojih kakor državljani tiste države, pred katere sodišči se postopek odvija. Zato bodo lahko jugoslovanski državljani, ki uveljavljajo v Franciji razne civilne in trgovske zahtevke, povsem izenačeni s francoskimi državljani tako glede varščine, ki jo morajo položita v sodnem postopku, kakor tudi glede brezplačne sodne pomoči, ki je zagotovljena francoskim državljanom. Določbe sporazuma govore tudi o vročanju aktov v civilnih in trgovskih zadevah strankam takrat, kadar je njihovo stalno prebivališče na območju druge države podpisnice. Fo sporazumu jc tudi določena pravna pot za zaprosila, ki jih naslavljajo organi ene države podpisnice na organe druge države podpisnice. Jugoslovanska zaprosila bodo šla v teh primerih preko pristojnega republiškega sekretarja za pravosodje, francoska pa preko franooakega ministrstva za pravosodje. Po določbah sporazuma pa je seveda možno neposredno posredovanje diplomatsko-konzulamih predstavništev ene države podpisnice v drugi državi podpisnici v okviru redne diplomatsko-konzularne prakse. Tako bodo torej jugoslovanska ambasada v Parizu, kakor tudi jugoslovanski konzulati v drugih francoskih mestih lahko sami izvrševali zaprosila jugoslovanskih organov za posamezna procesna dejanja, ki naj bi se opravila pred pristojnimi francoskimi organi. Dr. Lev Svetek Jugoslovanska vlada je v septembru preteklega leta ratificirala konvencijo o izročitvi storilcev kaznivih dejanj (ekstradi-ciji), ki je bila podpisana lansko leto v Parizu. S to konvencijo se Jugoslavija in Francija zavezujeta, da bosta ob pogojih, ki jih določa konvencija, izročala osebo, ki so v oni od držav zagrešile kaznivo dejanje, pa so pobegnile v drugo državo pred kaznijo. Pogoji, ki jih postavlja konvencija, da se lahko zahteva izročitev neke osebe, so naslednji: 1. Dejanje mora biti kaznivo po kazenskih zakonodajah obeh držav; 2. za dejanje mora biti zagrožena kazen najmanj enega leta: 3. izročitev se lahko zahteva tudi v primeru, kadar je bil storilec v eni od obeh držav že kaznovan z zaporno kaznijo najmanj 6 mesecev. Konvencija predvideva tudi primere, ko se izročitev ne more zahtevati. Ti primeri so naslednji: 1. ko neka oseba ni državljan države, ki zahteva izročitev; 2. ko je bila zoper takšno osebo na ozemlju zaprošene države že izrečena pravnomočna sodba zaradi istega kaznivega dejanja; 3. kadar je bilo kaznivo dejanje storjeno na ozemlju zaprošene države; 4. kadar je bilo kaznivo dejanje storjeno zunaj ozemlja Jugoslavije in Francije; 5. kadar je že nastopilo zastaranje kazenskega pregona ali izvršitve kazni; 6. kadar je bila izdana o tistem kaznivem dejanju v državi, ki zahteva izročitev, amnestija za takšna kazniva dejanja; 7. kadar gre zgolj za kršitev vojaške obveznosti; 8. kadar jc pregon dopusten samo na zasebni predlog. Posebej je urejeno izročanje političnih krivcev. V primerih, ko šteje zaprošena država storjeno dejanje za politično dejanje, se ne more zahtevati izročitev. Izjema so samo tista politična dejanja, ko gre za napad na življenje neke osebe, ki ni bil storjen v odprtem boju. Končno je izvzeta iz konvencije o izročanju še ena vrsta kaznivih dejanj oziroma bolje rečeno prekrškov: to so davčni, taksni, carinski in devizni prekrški. Dr. Lev Svetek Dopolnitev konvencije med Jugoslavijo in Francijo Številne jugoslovanske rudarje, ki so v času gospodarske krize po prvi svetovni vojni odšli na delo v Francijo in tam oboleli za rudarsko poklicno boleznijo — silikozo, je že dolgo časa mučilo vprašanje njihovih pravic, ki so si jih bili pridobili v francoskem zavarovanju za poklicne bolezni. Znano je namreč, da se ta bolezen pojavi zelo pozno, včasih celo po dolgih letih po prenehanju dela v rudniku. Predvsem pa so bili prizadeti tisti jugoslovanski delavci-rudarji, ki so se po drugi svetovni vojni vrnili v Jugoslavijo, pa jim do takrat še ni bila ugotovljena poklicna bolezen-silikoza Ko pa se je ta bolezen ' pojavila v zelo težkih oblikah, so francoski pristojni organi izjavljali, da bolezen ni bila ugotovljena v Franciji in da mora torej jugoslovansko zavarovanje nositi breme dajatev za te bolezni. Se posebej zapleteni so bili primeri, ko so se jugoslovanski rudarji po vrnitvi v Jugoslavijo ponovno zaposlili v rudniku v Jugoslaviji; ko se je bolezen pojavila, so francoski organi, trdili, da »o si jugoelo-vanski rudarji nakopali silikoizo v jugo- ' slovanskem rudniku, čeprav je znano, da v večini jugoslovanskih rudnikov ni sestavin, ki povzročajo silikozo. Tako so ostali ti rudarji, nekateri so se po krajšem bivanju v Jugoslaviji ponovno vrnili v Francijo, drugi so dokončno ostali v Jugoslaviji, brez pravic iz zavarovanja za poklicno bolezen, Jugoslovanski organi namreč teh pravic niso priznavali iz razloga, ker zavarovanci te poklicne bolezni pač niso mogli pridobiti v jugoslovanskih rudnikih, francoski organi pa iz razloga, ker bolezen ni bila ugotovljena že v Fran- ' ciji, temveč se je pojavila šole po več letih dela v Jugoslaviji. Obe strani sta že leta 1967, ko je bila izdatno izboljšana konvencija o socialni varnosti med obema državama, sklenili rešiti tudi vprašanje obolenj za poklicno boleznijo-siliikozo. Končno sta obe državi ratificirali spremembe in dopolnitve konvencije, s katerimi je to vprašanje urejeno, : in pripadajo dajatve, ki jih do zdaj upo- ' kojeni rudarji niso mogli uveljaviti, tudi za nazaj od 1. februarja 1967, ko je bila novela h konvenciji podpisana. Kako dopolnitev konvencije obravnava vprašanja, o katerih smo govorili? 1 Ted vsem je važno določilo, po katerem se šteje, da je pogoj za dajatve izpolnjen tudi takrat, če je bila bolezen, za katero je očitno, da je nastala na ozemlju ene države (npr. Francije), prvič ugotovljena na območju druge države (npr. Jugoslavije). S tem je omiljen predvsem pogoj, ki ga postavlja francoska zakonodaja o poklicnih boleznih, da se namreč priznavajo dajatve le tedaj, če je bila bolezen ugotovljena na ozemlju Francijo: sedaj bodo morali francoski organi priznati dajatev tudi v primeru, če je bila bolezen prvič ugotovljena na območju Jugoslavije, jugoslovanski delavec-rudar pa je predhodno delal samo in izključno v francoskih rudnikih. Druga vrsta primerov so tisti, ko je delal rudar v rudnikih tako v Franciji, kakor tudi v Jugoslaviji. V takšnih primerih bo priznalo dajatve zaradi poklicne bolezni-silikoze zavarovanje tiste države, v katore rudnikih je zavarovanec zadnjikrat opravljal takSno delo. Cc veže zakonodaja ene od držav (npr. Francija) pravico do dajatev na pogoj, da je morala biti poklicna bolezen ugotovljena v določenem času po prenehanju zadnjega dela, ki utegne povzročiti takšno bolezen, se upošteva tudi delo enake narave, ki ga je zavarovanec opravljal na ozemlju druge države, prav kakor bi bil zavarovanec to delo opravljal še naprej na ozemlju prve države (torej Francije). S tem torej odpadejo zapreke, ki so jih poprej postavljali frnnooski organi, češ da je bila silikoza ugotovljena šele potem, ko je jugoslovanski delavec-rudar zapustil Francijo in sc zaposlil v jugoslovanskem rudniku: jugoslovanske zaposlitve v rudniku se torej enačijo z zaposlitvami v franooskih rudnikih in je s tem izpolnjen pogoj, ki ga terja za priznanje pravic iz silikoze francoska zakonodaja. Podobno določa novela h konvenciji, da se morajo upoštevati rudarske zaposlitve v obeh državah za izpolnitev pogoja, da jc zavarovanec delal noko najmanjšo predpisano dobo na delih, ki povzročajo rudarsko silikozo. Ce torej predpisuje npr. francoska zakonodaja, da je moral biti zavarovanec zaposlen v rudnikih najmanj pet let, se vštejejo v to petletno obdobje tudi zaposlitve v jugoslovanskih rudnikih. Ce se bo torej za ugotovitev «pravic iz zavarovanja za poklicno bolezen upoštevala zaposlitev v rudnikih obeh držav, kako«- je to obrazloženo zgoraj, se bodo tudi dajatve razdelilo med zavarovanja obeh držav v sorazmerju obdobij, ki jih je zavarovanec prebil na delu v rudnikih eno in druge države. Denarne dajatve (vštevši seveda tudi nezgodne rente) se bodo delile sorazmerno dobi starostnega zavarovanja, dopolnjeni po zakonodajah vsake od obeh držav-pogodbenic (torej Jugoslavije in Francije), nasproti skupnim obdobjem starostnega zavarovanja, dopolnjenim po zakonodaji obeh držav na dan, ko se pridobi pravica do teh dajatev, Posebne določbe so predvidene za primere, ko je neki delavec-rudar že prejemal dajatev za silikozo od zavarovanja ene od obeh držav, pa se mu je zdravstveno stanje pozneje poslabšalo. Tu se drugače rešujejo primeri, ko je tak uživalec spet delal v silikoznem rudniku, od primerov, ko uživalec ni več delal v rudniku, pa se mu je stanje vseeno poslabšalo. Ce prizadeti zavarovanec še nima vložene zahteve za dajatve iz naslova silikoze, naj to zahtevo v Jugoslaviji vloži nemudoma pri pristojnem republiškem zavodu za socialno zavarovanje, v Franciji pa pri nosilcu francoskega rudarskega zavarovanja. Ce bo vložil zahtevo vsaj v dveh letih po uveljavitvi novele k sporazumu, mu bo šla dajatev od 1. februarja 1967, če ne pa šele od dneva vložitve zahteve. Zato je važno, da se vsi upravičenci prijavijo s svojo zahtevo čimprej. Dr. Lev Svetek Zdravstveno varstvo družin Med Jugoslavijo in Francijo obstaja že dvajset let sporazum o socialni varnosti, ki je najstarejši sporazum, ki ga je nova Jugoslavija sklenila z neko tujo državo na področju socialne varnosti. Leta 1967 je bil ta sporazum izdatno noveliran in «prilagojen novemu položaju, ki je nastal z velikim odlivom mladih jugoslovanskih delavcev v to državo. Z novelizacijo je bilo predvsem urejeno zdravstveno varstvo jugoslovanskih delavcev v času, ko se začasno mudijo na dopustu ali obisku v Jugoslaviji, prav tako pa tudi njihovih družin, naj živijo le-te z delavcem v Franciji, ali pa so ostale v svoji domovini Jugoslaviji. Vtem ko je zdravstveno varstvo družin, ki ostanejo v Jugoslaviji, urejeno in tudi dejansko toče brez težav — saj je urejeno plačevanje zdravstvenih storitev, ki jih uživajo v Jugoslaviji, neposredno med socialnim zavarovanjem v Jugoslaviji in tistim v Franciji v obliki pavšalnega povračila teh stroškov — so večje težave z uveljavljanjem in plačevanjem zdravstvenega varstva tistih družinskih članov, ki živijo z jugoslovanskim delavcem v Franciji, pa zbolijo ali se ponesrečijo v času, ko se začasno mudijo doma v Jugoslaviji. V teh primerih ne pride do neposrednega obračuna nastalih stroškov med socialnim zavarovanjem Jugoslavije in Francije, temveč morajo ti družinski člani sami založiti stroške za zdravljenje v Jugoslaviji in jim te stroške šele naknadno povrne francosko bolniško zavarovanje. Da bi to dosegli, morajo ti družinski člani prinesti s seboj iz Jugoslavije zdravniški izvid in mnenje o bolezni ali nesreči ozi- roma ustrezno potrdilo bolnišnice ali drugega stacionarnega jugoslovanskega zavoda, kjer so se ti družinski člani zdravili, potem potrdilo o zdravilih, ki so jih bili deležni, ter o drugih storitvah, ki so jim jih nudili zdravniki oziroma zdravstveni zavodi v Jugoslaviji. Vse to mora biti poleg toga prevedeno v francoščino, nakar šele lahko uveljavijo ti družinski člani povračilo plačanih stroškov zdravljenja v Jugoslaviji pri pristojni francoski bolniški blagajni. V zadnjem času sta obe državi zaradi težav, ki pri tem nastajajo, pričeli razgovore o poenostavitvi postopka in plačevanja zdravstvenega varstva v teh primerih. Razgovori gredo v smeri, kakor so bila ta vprašanja urejena z nekaterimi drugimi sporazumi, ki jih je sklenila Jugoslavija npr. z Avstrijo, Zvezno republiko Nemčijo, Nizozemsko, Belgijo in še nekaterimi. Po teh sporazumih namreč plača socialno zavarovanje tiste tuje države, iz katere pride v domovino jugoslovanski delavec in njegovi družinski člani, tuja bolniška blagajna sama, ,ki jc na posebnem obrazcu tudi prevzela stroške morebitnega zdravljenja v teh primerih v Jugoslaviji. Ti stroški se poračunajo neposredno med zavarovanji obeh držav in jugoslovanskemu delavcu niti njegovim družinskim Članom ni potrebno, zalagati iz svojega žepa teh stroškov. Hkrati z izboljšanjem zdravstvenega varstva družinskih članov bi se poenostavilo in izboljšalo tudi zdravstveno varstvo turistov v času, ko so mudijo v eni od obeh držav. Tudi tu mora namreč domače zavarovanje izrecno prevzeti jamstvo plačila stroškov zdravljenja, če naj dobi turist te stroške povrnjene. Dr. Lev Svetek Državljanstvo otroka V Franciji, kjer sem že nekaj let zaposlen, sem se poročil z ženo, ki je prav tako kot jaz jugoslovanska državljanka. Pred nekaj meseci sva dobila otroka. Ker lahko za otroka uveljavimo nekatere ugodnosti le v primeru, če ga vpišemo v francosko državljanstvo, me zanima če bo otrok kasneje lahko dobil tudi jugoslovansko državljanstvo. D. M. Francija Ker sta oba z vašo ženo jugoslovanska državljana, je tudi vajin otrok jugoslovanski državljan ne glede na to. kje je bil rojen. Ce bi pod kakršnimikoli pogoji otroku spremenili državljanstvo, bi ga lahko otrok ponovno dobil, če se do svojega 26. leta za stalno naseli v Jugoslaviji in vloži prošnjo za ponovni sprejem v jugoslovansko državljanstvo. Svetujemo, da se podrobneje pogovorite o tem na najbližjem jugoslovanskem konzulatu. Jugoslovanski konzulati v Evropi xSxSi:Wxôii:;.^:îSSSSc: NEMČIJA Botschaft der SFR Jugoslawien Schlosstrassc 1 BAD GODESBERG Yugoslav vicckonsulate Stora Nygatan GO 3tr 211 37 MALMÖ NIZOZEMSKA The Embassy of the SFR of Yugoslavia Gmot Hcrtoginnclaan 30 THE HAGUE Generalkonsulat der SFR Jugoslawien Undcmannstrassc DÜSSELDORF Generalkonsulat der SFR Jugoslawien Taubenstrasse 4 STUTTGART Generalkonsulat der SFR Jugoslawien Böhmerwaldplatz 2 MÜNCHEN Generalkonsulat der SFR Jugoslawien Harvestehuderweg 101 13 HAMBURG Die Militärmission der SFR Jugoslawien Tauberstrasse 16 1 BERLIN Generalkonsulat der SFR Jugoslawien Molemstr. 1B C FRANKFURT, MAIN Vizekonsulat der SFR Jugoslawien Baslcrstr. 6 78 FREIBURG im Breisgau ŠVICA Botschaft der SFR Jugoslawien Kalchegweg 38 BERN Generalkonsulat der SFR Jugoslawien Eidmattstrasse 33 ZÜRICH Generalkonsulat der SFR Jugoslawien Chemin Thury S GENEVE 5 SVEDSKA AVSTRIJA Botschaft der SFR Jugoslawien Ronnweg 3 WIEN III Generalkonsulat der SFR Jugoslawien Radetzkystrasse 26 KLAGENFURT-CELOVEC Generalkonsulat der SFR Jugoslawien Hilmteichstrasse 10 GRAZ Generalkonsulat der SFR Jugoslawien Fürstenallee 43 5020 SALZBURG Jugosl. konzularna agencija Schlossgrabcn 6800 FELDKIRCH Jugosl. konzularna agencija Wachreinergasse 4 4020 LINZ FRANCIJA Ambasade de la SFR Yougoslavie 54, Rue de la Faisanderie PARIS XVIc Consulat de la RSF Yougoslavie 5, Cours Franklin Roosevelt 69 — LYON 6 Consulat general de la RSF de Yougoslavie Rue de Commandant Rolland MARSEILLE (8e) 94 Consulat de la RSF de Yougoslavie Boulevard Gambetta STRASBOURG 15 DANSKA Ambasade de la RSF de Yougoslavie Svanevaenget 36 KOBENHAVEN ITALIJA Ambasciata della RSF Jugoslavia Via del Monti Parioli 20 ROMA Generalni konzulat SFR Jugoslavije Strada del Friuli 54 TRST Generalni konzulat SFR Jugoslavijo Via Matilde Serao 54 MILANO NORVEŠKA Embassy of the SFR of Yugoslavia Drammensveien 105 OSLO VELIKA BRITANIJA Embassy of the SFR of Yugoslavia 25. Kensington Gore LONDON, S.W. 7 Konzularni oddclek 19 Upper Phillimore Gardens LONDON, W. 8 Ambasade de la RSF de Yugoslavie Strandvaegen 7-B 114 56 STOCKHOLM Jugoslaviska konsulatet Odinsgatan 20 A 41103 GOETEBORG BELGIJA Ambasade de (a RSF Yougoslavie Avenue Emile de mot 11 BRUXELLES 1050 26 Hodna gruda Zlata razstava Zlata monitranca iz 1B. stoletja. Radgona Foto: Joco Žnidaršič r------------------------------------------------------^ Zlatnina, U> je dandanes predvsem zlata ura pa zlata zapestnica. Zlati uhani so že staromodni. Nasploh se zdi. da je modema doba vzela zlatu tisto veljavo in tisti blesk, ki ju je imel še pred nedavnim. Nekoč je imelo zlato silno veljavo. Dragocene zlate izdelke si je lahko razen cerkve privoščilo samo še plemstvo in pozneje bogato meščanstvo. Zlato je bilo predvsem cerkveno posodje — monštrnnca. ctborij, relikviarij, posode za vino. kelihi — ki jih uporabljajo duhovniki pri oltarju. 2e oltar sam je pomenil verniku podobo raja na zemlji, predmeti, ki jih je pri maši uporabljal duhovnik, pa so pomenili sam stik z nebom. Pokrajinski muzej v Mariboru je zbral najimenitnejše zlatarske izdelke, ki so nastali na Štajerskem ali pa so tja zašli, in jih prikazal na posebni razstavi. Razstava se je iz Maribora, kjer je bila deležna velikega zanimanja, preselila v Ljubljano. Tudi v Ljubljani teče skozi razstavne prostore nenehen tok obiskovalcev. Razstavljenih je 167 zlatih umetnin. ki so jih prinesli na razstavo iz številnih štajerskih cerkva, iz zagrebških cerkva in iz muzejev na štajer- skem področju. Ker gre zn predmete neizrekljive vrednosti, so v katalogu iz varnostnih razlogov opustili navedbo nahajališč, dragocena razstava pn je tudi skrbno zastražena. Razgledovalca med zlatimi predmeti zlasti preseneti visoko število zlatarjev, ki so jih ugotovili na Štajerskem. Menda so jih arhivsko izpričali kar 162, verjetno pa jih je bilo še več. Najstarejša poročila o štajerskih zlatarjih segajo v štirinajsto stoletje. Tradicija številnih zlatarskih delavnic sc je na Štajerskem ohranila vse do danes. Celjska zlatarna je največja tovarna zlatega nakita pri nas. Na razstavi so zastopana številna imena tujih in domačih zlatarjev. Za nas sta zlasti zanimivi imeni Joannesa Reimana in Johanna Zeckla iz Maribora, ki sta leta 173fl izdelala za zagrebško katedralo veliko relikviarije. Na njih so vtisnjeni mariborski mestni grb in mojstrova monograma. Zanimivo je. da je risal načrte za zlato cerkveno posodje tudi slavni slovenski arhitekt Jože Plečnik. Zlati predmeti po njegovih risbah sr povsem razlikujejo od tradicionalnih tovrstnih izdelkov. Razumljivo je, da so štajersko zlatarstvo oblikovali vsi umetnostni stili, zlasti gotika, renesansa, barok in rokoko. In razumljivo je. da je bila vseskoz najpomembnejši naročnik cerkev Samo cerkev je zmogla naročiti velika zlatarska dela, kot so na primer zlate monštrance. V takšno veliko in zahtevno zlatarsko delo je vložena velika spretnost, smisel za lepoto, potrebnih je bilo tisoče ur natančnega dela. Med n (.'cerkvenimi izdelki vzbujajo na razstavi zanimanje predvsem gotski pivski rog. žezlo in meč mestnih sodnikov iz Ptuja in Maribora, reliefi in zlato posodje- Zlati predmeti pričajo o ljudeh in dogodkih skozi stoletja. Pričajo tudi o razcvetu zlatarske obrti v rokoko ju, ki je na tekočem traku proizvajalo kelihe, ciborije, monštrance. kadilnice, svečnike, večne luči, itd., priča pa tudi o upadu zlatarske obrti takoj zatem. V času Napoleonovih vojn so štiri petine cerkvene in zasebne zlatnine in srebrnine pretopili v denar. Poslej si zlatarstvo nikoli več ni opomoglo, nekaj zaradi prihajajoče moderne dobe, nekaj zaradi pomanjkanja bogatih naročnikov. J. K. V______________________________________________________________J Slovenci v zgodovini O tem, kako smo se Slovenci zapisovali v zgodovino in kateri so v njej tisti vrhovi, ki so v temelju odločali o naši nadaljnji usodi, smo se pogovarjali s prof. dr. Bogom Grafenauerjem, rednim profesorjem za zgodovino Slovencev na ljubljanski univerzi in piscem številnih znanstvenih razprav o zgodovini našega naroda. Dr. Bogo Grafenauer, ki se je tiste dni pripravljal na srečanje koroških intelektualcev v Celovcu, nam je na naša vprašanja odgovoril takole. Zanima nas vaš pogled na celotno podobo slovenske zgodovine, posebej pa še na tista poglavja, ki so še danes prisotna v naši zavesti in ki so najodločneje spreminjala tok. v katerem se je gibalo naše obstajanje? Prvo dejanje, s katerim Slovenci oziroma njihovi predniki posežejo v zgodovino Evrope, je naselitev tega obsežnega prostora med Donavo in Jadranskim morjem, ki je bil v njihovih rokah med 6. in 10. stoletjem. Drug tak pomemben dejavnik, ki je prisoten tudi pozneje v slovenski zgodovini in je v veliki meri tudi danes, je nastanek slovenske države Karantanije v vzhodnih Alpah in potem njeno razširjanje na prostor vseh Vzhodnih Alp in Panonije, kar je dalo nekaj stoletij trajajočo tradicijo v imenu Karantanija in Karantanci v smislu Slovenija in Slovenci v srednjem veku. Kasneje je eno osnovnih dejstev zmanjšanje tega prostora na eno tretjino in obenem kot vzporeden proces omejitev Slovencev na vaški sloj, iz katerega se v 18. stoletju regenerira slovenski narod. Slovenski narod poseže vnovič v zgodovino s kmečkimi punti in reformacijo, se pravi s poskusom, da bi se osvobodil podrejenega socialnega položaja. Kmečki upori so pomemben faktor tudi zaradi tega. ker so bili v vsem tem času. od propada Karantanije pa do 1. svetovne vojne edini tak dogodek, v katerem je bil slovenski človek tako odločen, ko hoče nekaj doseči, da mu za to ni bilo žal tvegati življenja ali premoženja. S temi punti se v manjši meri lahko primerja dobrovoljsko gibanje oziroma boji za slovensko Koroško, v polni meri pa se da to obdobje primerjati šele z narod- noosvobodilnim bojem, ki pa seveda to stopnjo po svojih dimenzijah in koncepcijah presega. Drugi dogodek iz 16. stoletja, ki je sicer veliko manj intenziven po svojih življenjskih oblikah, pa je reformacija s svojimi dosežki; z novim knjižnim jezikom postavi mejo slovenstva in ga poveže v dobi, ko se tradicija Karantanije združi. Dejstvo osnovnega zgodovinskega pomena je slovenska narodna prebuja od konca 18. stoletja do sedemdesetih let 19. stoletja, odločilen prelom so leta pred prvo vojno, med njo in po njej. Nastanek stare Jugoslavije je vendarle pomemben za naš današnji položaj, kajti če je ne bi bilo, je vprašanje, če bi nastala Jugoslavija v tej sedanji obliki, in drugič, trdno sem prepričan, če ne bi takrat nastala, da bi bil nasledek podaljšanega gospostva Avstrije prav gotovo izguba Dravske doline z Mariborom. To, da je takrat nastala Jugoslavija, je velikega pomena, čeprav smo izgubili Koroško. Kot zadnje tako pomembno obdobje, ki ga lahko že danes ocenimo, pa je narodnoosvobodilna borba. Kako ocenjujete to najnovejše obdobje? Doba NOB je v vseh pogledih vrh slovenske zgodovine in hkrati nekak zaključek vseh prejšnjih naprednih gibanj, od kmečkih uporov naprej. V narodnoosvobodilni vojni se združujejo komponenta narodnega osveščanja, komponenta borbe za socialno osvoboditev, ki se prej kažeta delno posamič, v celoto, poleg tega pa je to po svoji zgodovinski intenzivnosti v slovenskem narodnem življenju obdobje, ki ga v tem pogledu ni mogoče primerjati z nobenim drugim. Kakšno vlogo je imel pri naši zgodovini in oblikovanju sedanjosti prostor, ki so ga naselili Slovenci pred 1400 leti? Ta element je malo drugačne narave. Z značajem prostora, ki so ga naselili Alpski Slovani, je zvezana naša kasnejša usoda. Če se človek zamisli v ta prostor, je gotovo, da je za nekatere predele bilo skrajno težko, da bi jih lahko tak, relativno majhen narod mogel držati. Tu mislim na Panonijo, ki je idealen prostor za nomade, na hodnik med Panonijo in južno Nemčijo, prostor ob Donavi, in na severne dele našega te danjega ozemlja, gorske doline, kjer se ni dalo tako gosto naseliti kot drugje. Za sedanji slovenski prostor je značilen njegov srečen in nesrečen položaj hkrati, saj je to prostor, ki je izrazito prehoden in je to botrovalo pri dejstvu, da so imeli močnejši sosedni interesenti Slovence toliko časa pod svojo oblastjo, kar je imelo svoje posledice za obseg slovenstva, za obseg konkretnega slovenskega ozemlja, za različne vplive, ki so se v različnih smereh širili med Slovence. Drugo dejstvo, na katerega bi rad opozoril, ker sežejo Slovenci z njim v svetovno zgodovino, so dejstva. ki so povezana s širjenjem krščanstva pri nas od 8. stoletja pa do Cirila in Metoda. Ali se v svetovni zgodovini pojavljajo tudi drugi narodi, ki imajo podobne »ozemeljske» in siceršnje usode? Takih primerov je več; vzemimo, na primer. Irce, narod, ki je skoraj izgubil svoj teritorij, prevzel angleščino, utrpel silen upad prebivalstva, ostala pa jim je narodna zavest. Primer, ki pa je bolj tragičen kot naš, je primer 2idov. ki so se oblikovali v eni pokrajini in bili razseljeni po svetu. Premikanje meje je stvar, ki jo lahko v srednjem veku opazimo v mnogih okoliših. zato tega premika slovenskih tal ne gre presojati kot »izgubo*, kajti tu gre v smislu srednjeveških dogajanj za dokaj naravne zadeve; zemlja, ki je bila prazna, ni nosila koristi, zato so jo naselili kolonisti. Druga stvar je seveda poseganje modernega časa v naš prostor, z germanizacijo, na primer. Koliko so bili Slovenci v svoji zgodovini prisotni v zavesti ostalih evropskih narodov? So vedeli zanje? Gotovo je bila Karantanija prisotna v zavesti tedanjega sveta. Da je izoblikovanje njenega slovanskega ljudstva prisotno v zavesti Evrope tistega časa, pa se vidi v dejstvu, koliko časa in kje vse se uporablja to ime za Karantance. Ta tradicija je v svetu prisotna posebej po obredu ustoličevanja koroških vojvod, ki je vzbujal zaradi svoje edinstvenosti pozornost po svetu. Na eno najzanimivejših potez te pozornosti je pred kratkim opozoril slovenski zgodovinar Felicijan. ki je danes v Združenih državah Amerike v Jeffersonovi knjižnici je našel primerek knjige Jeana Bodina, kjer je opis ustoličevanja občrtan; to je znamenje, da je bil morda uporabljen kot gradivo za ameriško deklaracijo o neodvisnosti. ki jo je zasnoval Jefferson. Kateri drugi dogodki so še odmevali v tistem času po svetu? Veliki slovenski kmečki upor iz leta 1515 je bil velikokrat opažen v historio-grafiji, ne samo zato, ker je bil največji in najbolj odločen, ampak zato, ker je hkrati največji neposreden predhodnik nemške kmečke vojne v vsej Nemčiji. Na to njegovo dejstvo opozarja že Engels v svoji knjigi o nemški kmečki vojski. Brez dvoma pa je šlo po svetu včdenje o nas po posameznikih, ki so s svojimi deli opozarjali poleg drugega tudi na svoje etnično poreklo. Jasno vedenje o Slovencih kot etnični celoti je ravno posledica 16. stoletja. V tistem času je prodrl tako imenovani pokrajinski koncept, ki je imel za svojo podlago stanove in stanovske koncepcije: vsaka dežela je dežela zase. v nacijo pripada v vsaki deželi samo tista skupina, ki ima vse politične pravice. Jezikovna povezanost kot rezultat reformacije in njenega knjižnjega dela pa je vendar to presegla in ustvarila izhodišče za novi razvoj slovenske skupnosti. Vojvodski prestol na Gosposvelskom polju na Koroškem Ali bi nam lahko še povedali, kako slovensko zgodovinopisje, se pravi slovenska znanstvena javnost upošteva slovensko razseljenost po svetu? Nastanek izseljenstva samega je eno izmed fundamentalnih dejstev za slovensko zgodovino, seveda tudi glede na nekatere težke posledice. Slovenci so. po študiji, ki jo je pred nekaj leti objavil prof Vogelnik z ekonomske fakultete v Ljubljani, bili v začetku 19. stoletja z 0,58 odstotka vsega evropskega prebivalstva prisotni v Evropi. Glede na populacijski razvoj, ki je povezan tudi z izseljenstvom, se je ta odstotek znižal do prejšnjega desetletja na 0.28. Druga stvar je, v koliko se slovensko zgodovinopisje ukvarja z zgodovinsko usodo Slovencev, ki so po svetu. Tu smo še povsem na začetku. Za zgodovino slovenskih izseljencev, zlasti za življenje zunaj, je naša historio-grafija brez dvoma pokazala premalo pozornosti. Obstoji sicer center za zgodovino slovenskega izseljenstva, ki je nastal na pobudo Izseljenske matice s prof. Zvvittrom na čelu, vendar pa je ta center dejansko samo na papirju, kajti ta center obstaja skoraj samo v zbiranju tistega, kar nam posredujejo ljudje iz Amerike. Nekaj časa je sicer delo- val poseben zgodovinar kot honorarni sodelavec, dodeljen od inštituta za zgodovino delavskega gibanja, vendar ga je inštitut sedaj napotil na druge naloge. V tem pogledu, vidite, smo še pred pravimi začetki posvečanja zgodovini našega izseljenstva. Bržkone je takih strokovnjakov, ki se posvečajo izseljenstvu. danes več v Združenih državah Amerike kot pri nas. Seveda pa se moramo pri tem zavedati, da ameriško izseljenstvo ni edino, saj imamo izseljence v Franciji, Nemčiji in drugje, in zlasti od leta 19t8 dalje tudi po drugih predelih Jugoslavije. iSL, la Vt ■¡M M V! ki Skupina ameriških obiskovalcev v Sloveniji — večina je pripotovala prek agencije »Kollander World Travel« skem narodnem domu. In to vse do nedavnega, ko je odprla svoje nove prostore v Euclidu. "Kdaj so se začela uveljavljati letala?-« «Potovalna agencija “Kollander« je začela organizirati obiske v domovino z letali že okrog 1951. leta. V prvih skupinah je bilo 20 do 30 potnikov in so leteli najprej do Pariza, od tam pa so potovali z vlaki do Ljubljane, Toda letalski promet se je iz letu v leto večal in zdaj vozijo letala že direktno iz Clevelanda v Ljubljano.« -Vi vodile agenciji) ■•Knllander« že 15 let. Kaj se je po vaše mnenju bistveno spremenilo na področju turizma v primerjavi z obdobjem vašega očeta?« ■•Predvsem je zelo naraslo število potnikov. Nekaj časa smo jih imeli letno 500 do 600. Zdaj jih imamo že 2000 in prihodnje leto jih bo že verjetno 2500.« ••Kakšno je zanimanje med novimi rodovi naših izseljencev za obisk domovine njihovih prednikov?« «Nihče ni pričakoval, da se bodi) potomci tako živo zanimali za deželo, od koder izhaja njihov rod. Tisti, ki enkrat obiščejo Slovenijo, gotovo gredo še ponovno na obisk. Pokazalo se je tudi, da je Jugoslavija in še posebej Slovenija dobila pivo Stane Lenardič Petdeset let potovanj prek „velike luže" Pred petimi desetletji je naš rojak iz Poljčan Avgust Kolander ustanovil v slovenski naselbini v Clevelandu prvo slovensko potovalno agencijo in ji dal naslov -Kollan-der-. Ta agencija, ki je pognala trdne in globoke korenine v »ameriški Ljubljani«, je preživela vse težave in spremembe in se prilagodila tudi sodobnim turističnim tokovom. Foleg -Kollandra« je zdaj še več drugih potovalnih agencij, ki delujejo med Američani slovenskega rodu. Najstarejša pa je “Kollandrova« in je zato tudi del zgodovine naših rojakov v ZDA. -Kdaj je odpotovala prva »Kollandrova« skupina na obisk v Slovenijo?« smo vprašali Avgusta Kollandra, posinovljemca ustanovitelja te agencije, ki se je pred kratkim mudil v Ljubljani. “To je bilo 1921. leta. Zbirališče je bilo v Clevelandu, od koder so odpotovali v New York in od tam z ladjo v Francijo, Iz Pa- riza pa so se odpeljali z brzovlakom direktno v Ljubljano. V skupini je bilo okoli 20 do 30 naših rojakov. To je bil skromen začetek« Pred drugo svetovno vojno je -Kollander« organiziral skupine od 20 do 80 rojakov in jih tudi sam spremljal na vsej poti. Potovanje z ladjo je trajalo od 6 do 7 dni do Francije. V Parizu je imela agencija svojega predstavnika, ki je prevzel skupino in organiziral, da so se odpeljali /. vlakom do Ljubljane. Tako so potovali do zadnje vojne, ki je popolnoma zavrla to dejavnost. Mnogo naših rojakov se je borilo in je tudi padlo v bojih proti nacistom v Evropi. V povojnih letih je agencija »Kollander« začela ponovno organizirati obiske stare domovine. Središče »ameriške Ljubljane« je bilo še vedno na aveniji S. Claire, agencija pa je imela svoj sedež v največjem slovenskem domu v tujini — v Sloven- mesto med evropskimi državami. Najbolj privlačni so seveda izleti po Sloveniji. »Kaj menite, ali sc bo to zanimanje tudi v prihodnjih rodovih poglabljalo ali je to značilno samo z.a drugi in tretji rod? »Zdaj imamo največ potnikov iz d nage in tretje generacije. Zanimivo je. da ne govorijo več slovensko, počutijo pa se kot Slovenci.« »Kakšen se varu zdi prispevek in vloga Slovenske izseljenske matice?« »Delo Matice je zelo važno in lahko rečem, da jo povsod poznajo in cenijo. Toplina in prisrčnost, s katero Matica sprejema naše ljudi, zelo ugodno in dobro vpliva na goste. Prepričan som, da bo treba v prihodnje še okrepiti vlogo Matice, da se poglobijo in utrdijo kulturne vezi med novimi generacijami in domovino njihovih prednikov. Matic» je dala velik prispevek k navezovanju kuttumih stikov z drugo in tretjo generacijo naših izseljencev, Začelo se je z izmenjavo pevskih zborov in zdaj se to vsako leto bolj širi. Prihodnje leto bo samo v organizaciji »Kollandra« prišlo na obisk v Slovenijo že kar pet ansamblov. Prepričan sem. če se bo tako nadaljevalo, da bomo uspeli navezati tudi z mlajšimi rodovi Američanov slovenskega rodu pristne, globoke, prijateljske in trajne kulturne stike.-» «Kakšne so najbolj značilne pripombe tistih, ki so v zadnjem času obiskali Slovenijo?« «V zadnjih letih ne bi mogel reči, da bi bilo več bistvenih negativnih pritožb. Čutiti je, da so se izboljšale hotelske usluge, organizacija je dobra, predvsem pa Slovenci povsod toplo in prisrčno sprejmejo naše ljudi.« «S katerimi turističnimi agencijami največ sodelujete?« »2e dvajset let delamo stalno in največ s Kompasom. Seveda tudi z drugimi. V zadnjem času lahko rečem, da je kvaliteta uslug na veliki višini, da so gostje zadovoljni z obiskom v domovini kakor tudi s potovanji, ki jih organiziramo po drugih evropskih državah.« »Kaj pa vi, ali radi prihajate na obisk?« »Zelo sem srečen in izkoristim vsako priložnost, da lahko obiščem najlepše kraje Slovenije in jadransko obalo.« »Koliko naših rojakov je »Kollandcr« pripeljal v teh petih desetletjih v domovino?« »Približno 35 do 40.000 potnikov in od tega jih je bilo 95 odstotkov Američanov slovenskega rodu- V vseh petih desetletjih pa nismo imeli nobene nesreče.« Ameriško - slovenski par na »Kmečki ohceti 1972« »Kmečka ohcet«, ki je vsako leto zadnjo soboto v maju po ljubljanskih ulicah, se je že uveljavila kot ena izmed največjih folklornih prireditev v Evropi. Številnim poročnim parom iz Jugoslavije in drugih evropskih dežel se bo letos pridružil tudi poročni par, ki so ga izbrali Slovenci v Pennsylvaniji. Ob tej priložnosti bo prišla iz Pittsburgha tudi skupina izletnikov, ki si bodo ogledali vse prireditve ob »Kmečki ohceti« ter se odpravili na izlete po Sloveniji. Imena ženina in neveste nam še nista znana, predstavili pa ju bomo takoj, ko bomo dobili potrebno gradivo. Srečanje Spoštovanje do znanja - to je bila dota Vatro Grili, znani ameriški Slovenec, nekdanji urednik več slovenskih listov in kulturni delavec, ie od maja živi v Sloveniji. Včasih se srečamo na cesti, tu in tam nas obišče na Matici, sicer pa redno obiskuje kulturne prireditve, predvsem pa koncerte. Nerad je pristal na kratek pomenek o sebi, o letih preživetih v Ameriki in o svojem delu. Doma je iz Soteske pri Moravčah na Gorenjskem, iz doma, kjer niso poznali bogastva. Oče in mati pa sta zelo rada brala. Iz knjig sta črpala znanje in spoznavala lepoto domače besede. Spoštovanje do znanja, to je bila dota, ki sta jo vsadila v srci svojih dveh otrok — sina in hčerke. Tri leta je Vatro v Ljubljani obiskoval gimnazijo. Ko pa mu je bilo štirinajst let, je tik pred začetkom prve svetovne vojne, avgusta 1913, mati z družino odpotovala za očetom v Ameriko. V Clevelandu so se ustavili. Kako je bilo? Prvi vtisi in doživetja so bila porazna. Saj so se znašli v tako čisto drugačnem okolju, niso znali jezika in še in še... Vatro je prinesel s seboj neka) svojih najljubših knjig. Sčasoma so se vživeli. Vatru je koristila nemščina, ki jo je govoril zelo dobro. Angleščine se je zatem kar hitro naučil. Šestnajstleten je dobil prvo zaposlitev kot pisar v tovarni ženske konfekcije. Vključil se je tudi v društveno življenje, ki je bilo takrat v Clevelandu živo razgibano. Postal je tajnik Slovenske narodne čitalnice. Pri clevelandski pmlružnici Slovenskega in zatem jugoslovanskega rcpubličanskego združenja je bil zapisnikar. V čitalnici se je posebej navezal na Mika Laha, brata pisatelja Ivana Laha, Čitalnica je takrat prejemala številne časopise in leposlovne revije in lepo zalogo knjig. Ker je oče hitro ostarel, Je že z dvajsetim letom poslal Vatro glavni skrbnik družine. To ni bilo lahko, saj je bil zaslužek pisarja pičel, čeprav Je nekajkrat menjal delodajalca. Srečanje s Frankom Lunko iz Sevnice, ki je bil kot črkostavec zaposlen pri listu Clevelandska Amerika, mu je nudilo nove možnosti. Lunka se mu je namreč ponudil, da ga nauči staviti na stroj. Zares se je Vatro v nekaj tednih naučil tega dela. Ko je leta 1917 Lunka odpotoval in je bilo pri Clevelandski Ameriki prosto mesto črkostavca, so zaposlili Grilla. Urednik Louis Pirc je hitro spoznal, da zna novi črkostavec kaj več kakor pa samo postavljali stavek in tako je Vatro postal obenem tudi reporter tega lista. Ko je aprila 1918 začel izhajati v Clevelandu dnevnik Enakopravnost, se je Vatro Grili zaposlil najprej kot črkostavec. Prvi urednik tega lista je bil Janko N, Rogelj. Tega je nasledil Zvonko Novak, za njim pa je urejal Enakopravnost Sabec. Ker je bil list u hudi krizi, v večnem pomanjkanju denarja, so se uredniki hitro menjavali. Za Sabcem je prevzel uredništvo Vatro Grili. Se preden je dopolnil 21. leto je postal urednik. Od tedaj je bilo njegovo publicistično delo tesno povezano z urejevanjem raznih publikacij. Uredil je dvajset letnikov Enakopravnosti. clevelandskega slovenskega dnevnika, in pet letnikov glasila Slovenske svobodomiselne podporne zveze Napredek. Ta list je izhajal od avgusta 1936 do decembra 1941. do takrat, ko se je organizacija vključila v Slovensko narodno podporno jednoto. Uredil je dra letnika glasila Ameriške bratske zveze Vatro Grill (American Fraternal Union) angleško-sloven-ske Nove dobe (New Era) in en letnik mesečnika odvetniške zbornice okraja Cuyahoga v Clevelandu. Po dvajsetem letu je začel ponovno študirati. Izobraževal se je v dnevnih in večernih razredih zasebnih šol in leta 1925 položil odvetniški izpit pred vrhovnim sodičem države Ohio. Zatem Je bil štirinajst let nameščen prt javnem tožilstvu mesta Cleveland, pet od teh kot zastopnik mesta pred prizivnimi sodišči vseh stopenj, vključno vrhovno sodišče ZDA, tri leta pa je bil prvi pomočnik javnega tožilca. Zadnja štiri leta pred upokojitvijo v letu 1963 je bil pomočnik državnega justič-nega sekretarja s sedežem v Columbusu, glavnem mestu Ohia. Ce posežemo za desetletja nazaj p kulturno zgodovino slovenskega Clevelanda, tudi tam pogosto zasledimo na vidnem mestu ime Va-tra J. Grilla. Pri dramskem društvu Ivan Cankar je sodeloval kot režiser in igralec. Bit je član direktorlja Slovenskega narodnega doma in predsednik njegovega prosvetnega odbora. Kot pevec baritonist je pel pri pevskem zboru Zarja in pri Glasbeni matici. Kot režiser ali pevec je nastopal v spevoigrah, operetah in operah. To je kratek obris življenjske poti enega naših mol, ki se je znašel v ameriškem življenju in bil aktiven kot Slovenec in kot Američan. Zdaj, ko je na obisku pri nas, ga je posebej navdušila visoka stopnja naše glasbene kulture. V Slovenski filharmoniji ne zamudi nobenega koncerta. Vsak je zanj posebno doživetje. Vrnite se za stalno, bi ga radi povabili, a vemo, da je odločitev težka. V Ameriki je družina. Z ženo Ann, ameriško Slovenko, rojeno flergočevo, sta vzgojila dva sinova, ki sta oba v uglednih službah. Starejši, profesor na univerzi British Columbia v Vancouvru, je doktor oceanografije, mlajši pa je pri State Departments Tudi štirje vnuki so tam. Res ni lahko, če si razpet med dve deželi, dve domovini. Rojak Grili, imejte se lepo med nami/ I. S. VETU MASI PO SVITU Francija Dan republike smo lepo praznovali V nedeljo 21. novembra smo v Sallaumi-nesu praznovali letošnji dan republike. Kakor vsa leta doslej je bila prostorna dvorana nabito polna. Rojakom so se pridružili tudi številni pripadniki drugih narodnosti. kakor Poljaki, Francozi in drugi. V imenu Združenja Jugoslovanov je navzoče pozdravil predsednik društva. Na tem slavju so bili med nami tudi vidni predstavniki jugoslovanske ambasade v Parizu. V svoji sredi smo pozdravili generalnega konzula Nedeljka Zoriča, konzula in ostale. Redkokdaj se sliši, da bi kak ambasador drugih držav tako prišel med svoje ljudi kakor prihajajo naši. Zato pa smo tega tembolj veseli in na to ponosni. V okviru pobratimstva med Sallaumine-som in Trbovljami nas je obiskala tudi delegacija iz Trbovelj, katero je vodil tajnik Krevl. S seboj so pripeljali ansambel Tineta Jelena i2 Trbovelj. Ti so veliko pripomogli, da je slavje tako lepo uspelo. Ob priljubljenih zvokih domače godbe so se zavrteli mladi in starejši. Za slovo pa smo si po stari navadi zapeli nekaj priljubljenih domačih pesmi. Ob takih priložnostih se mi stari spomnimo svojih mladih let, ko smo ob sobotnih večerih prepevali pod okni deklet in v zahvalo prejeli rdeč nagelj in rožmarin, pa morda še kaj... Da je proslava tako lepo uspela, so veliko pripomogli odborniki Združenja, predvsem mladi, ki vselej radi poprimejo in sodelujejo pri vseh delih, ki jih terjajo takšne prireditve. Vsem. ki so kakorkoli pripomogli k lepemu uspehu tega našega slavja, izrekamo najlepšo zahvalo in želimo, da ostane tako tudi v bodoče! Justin čebul, predsednik Združenja Društvo Jadran žaluje Z žalostjo v srcu smo se v Merlebachu v soboto 30. oktobra poslavljali od Franca Jurjavčiča, zvestega odbornika in pevca društva Jadran v Freyming — Merlebachu. Nenadoma, čisto nepričakovano je odšel iz naše srede, star komaj 65 let. Zadnjo nedeljo je bil še pri pevski vaji, nekaj dni zatem pa je omahnil, zadet od kapi. Doma je bil iz Račevega pri Škofji Loki. 2e od leta 1945 je bil odbornik in pevec pri društvu. Nobeno delo mu ni bilo prenaporno. če je bilo potrebno pomagati društvu. Zato ga bomo zdaj tembolj pogrešali. Kako drag nam je bil, je pokazal tudi njegov pogreb. Tri zastave in številni po- grebci so ga spremljali na zadnji poti. Z zastavami so ga pospremili: naše društvo Jadran, tukajšnje rudarsko društvo in sindikat C. G. T. Grob so mu zasuli z venci in cvetjem, med katerimi je bil tudi venec našega društva in spominska plošča s poslovilnim napisom. V imenu vseh nas se je ob odprtem grobu poslovil od pokojnika in se mu zahvalil za dolgoletno sodelovanje predstavnik našega društva, pevski zbor pa je občuteno zapel »Vigred se povrne«. Pokojni Jurjavčič je bil res zaveden društveni delavec in tudi zvest naročnik Rodne grude in Izseljenskega koledarja. Za vse, kar je storil v dobro našemu društvu, so mu društveniki Jadrana toplo hvaležni. Ostal nam bo v trajnem spominu, sorodnikom pa izrekamo iskreno sožalje. V zadnjem času smo izgubili kar šest članov. Med njimi tudi dolgoletnega pevca Ivana Vunška, po rodu iz Brežic, ki je umrl v visoki starosti 81 let. V Franciji je bil že od leta 1924. Rad je prepeval v naših pevskih zborih. Bil je dober basist. Tudi od njega se je naš zbor poslovil s pesmijo. Zapeli so mu tisto večno lepo pesem »Lipa zelenela je«, ki tako posebej lepo doni in zato mnogi žele, da jim jo zapojejo ob zadnjem slovesu. Anton škruba Belgija Zadovoljni Kranjci so bili med nami Pri društvu svete Barbare smo se lani kar pošteno razgibali. Konec oktobra smo priredili tradicionalno Vinsko trgatev, ki je bila spet zelo dobro obiskana. Igral je poljski orkester, ki je zelo dober, pa tudi primemo drag. Prav po domače smo se zabavali do ranega jutra. Dne 14. novembra smo pa imeli Slovenski večer, ki je bil res nekaj izrednega. Proslavljali smo dvajseto obletnico Slovenske izseljenske matice ter izseljenskih oddaj ljubljanskega radia. Med nami so bili predsednik Matice Drago Seliger, urednik radijskih oddaj na radiu Ljubljana Ernest Petrin in upravnica matičnih publikacij Vera Valenci. Z njimi so prišli Zadovoljni Kranjci, znani slovenski narodno zabavni ansambel, ki je nastopil na prireditvi v dvorani Concordia. Dvorana se je v nekaj minutah čisto napolnila. Predsednik Tanjšek je pozdravil navzoče in se zahvalil za tako lep obisk. V kratkem, jedrnatem govoru je spregovoril o delu Matice v preteklih letih in o programu za prihodnje. Predstavnike Matice in RTV Ljubljana je pozdravil tudi osemdesetletni Častni predsednik društva sv. Barbare, Pankracij Spital in se zahvalil Matici za dosedanje delo za našo izseljenec in pripo- ročil, da tako nadaljujejo tudi v prihodnje. Ta večni mladenič je izrazil posebno zadovoljstvo, ko je zvedel, da je gostovanje Zadovoljnih Kranjcev podprla tudi Ljubljanska banka in agencija SAP. Zahvalil se je vsem, ki so to prijetno gostovanje omogočili. Ansamblu Zadovoljni Kranjci se ni nič poznalo, da imajo za seboj kar naporno potovanje in nastope. Pol ure so igrali, pa smo morali izključiti gretje dvorane, ker so nas Kranjci že preveč ogreli. Za vse vesele ljudi je bilo v dvorani premalo prostora. Na plesišču je bilo plesalcev kakor mravelj. Vse je bilo veselo in razigrano. Veliko prekmalu smo se morali posloviti od Zadovoljnih Kranjcev. Pridite še! smo jim klicali. Vrnite se čimprej spet med nas! Všeč so bili tudi domačinom. Povprašujejo, če imajo svoje plošče. Da, to je bil zares Slovenski dan, ki ne bo tako kmalu pozabljen! Iskrena hvala Slovenski izseljenski matici in RTV Ljubljana za ta in druge vaše obiske, Zahvala tudi vsem, ki so sodelovali pri organizaciji prireditve ter našim rojakom iz Genka, Charleroi, Serainga ter iz Ho-lanije, ki so se udeležili prireditve v tako lepem številu. Društvo sv. Barbare v Eisdenu je lani 27. novembra sodelovalo na Festivalu glasbe in petja. Ta mednarodni festival je bil v Dilsenu. Na njem je nastopila samo mladina, najmlajši je bil 4-letni harmonikar. Naša mladina je nastopila v slovenskih narodnih nošah. Dne 26. decembra smo v dvorani Concordia priredili dan naše mladine. Program je bil precej obširen in pester. Obsegal je petje, deklamacije, glasbo in mladinsko igro »Ni lepo«, ki jo je napisala naša požrtvovalna Tončka Trka-jeva. Seveda je prišel tudi Dedek mraz ter prinesel darila za pridne in manj pridne otroke in tudi za nekaj ros pridnih odraslih. Ob zaključku pa še to: Za obnovo naše društvene zastave so prispevali: Pankracij Spital 1000 bf in Andrej Stradovnik 1000 bf. Hvala! Vsem sodelavcem Slovenske izseljenske matice in vsem rojakom doma in po svetu pošiljamo prav prijetne pozdrave. Za odbor: J. Smerfce ZDA Letos pa pridemo Konec oktobra je naša Zarja priredila v Slovenskem domu v Euclidu pester koncert. kjer smo res zelo uživali. Dvorana je bila spet premajhna. Publika je bila zelo razigrana. Ob zaključku so pevci dodali še Slakovo »Hej, prijatelj...« Vsi smo peli in Vriskali, da je kar grmelo. Zdaj se Zarjani vadijo za novo ploščo, ki jo bodo k/nalu posneli. Kakor ste bili že obveščeni, bo pevski zbor Zarja v letu 1972 obiskal Slovenijo. Tudi midva z ženo spet prideva ter bova ostala pri vas v lepi Sloveniji dalj časa. Koledar je že v Clevelandu. Kakor je razvidno iz poročil, je zelo bogat, tako si bomo z njim krajšali zimske dneve, ki so že tu. Rodne grude pa v Clevelandu še od septembra nismo prejeli in zato vsi naročniki malo godrnjamo. Tople pozdrave. Feliks in Jennie Strumbe' Zakaj ni Rodne grude? Iz ZDA smo prejeli že več pritožb, da v v zadnjih mesecih ne dobe Rodne grude. Naša uprava je septembrsko številk« Rodne grude odposlala naročnikom v Ameriko in drugam 23 avgusta. Oktobrska številka revije je bila odposlana 27. septembra, novembrska 28. oktobra, decembrska pa 6. decembra. Tisk decembrske štervilke se je malo zakasnil zaradi osmih strani v barvah, ki so vključeno v tej številki. Pri naslednjih številkah tudi nameravamo nekaj strani tiskati v barvah, izhajale pa bodo redno in bodo tudi takoj odposlane naročnikom. Kaj je torej vzrok, da naši naročniki v ZDA niso v redu prejeli zadnjih številk Rodne grude, ki so bile od tukaj v redu odposlane? Prav gotovo krivda ni pri nas, ampak najbrž bo temu kriva stavka ameriških pristaniških delavcev. Uredništvo Nov grob v Detroitu Iz Detroita smo prejeli žalostno sporočilo, da je tam 10. oktobra nenadoma umrl naš dolgoletni naročnik John Zornik. Soproga nam je sporočila, da ni nič bolehal. Ko so šli obiskat znance je bil zelo dobro razpoložen. Po povratku pa je potožil, da ga boli glava. Stanje se mu je hitro poslabšalo in po prevozu v bolnico je umrl. Iskreno sočustvujemo s soprogo, sinom in ostalimi sorodniki, pokojnega pa bomo ohranili v lepem spominu. Slovenci v Euclidu V slovenskih ameriških listih smo prebrali, da ima Euelid pri Clevelandu sorazmerno največ slovenskega prebivalstva v vseh mestih -držaive Ohio, nekateri pravijo, da morda celo v vsej Ameriki. V tem mestu se brez udeležbo in soodločanja Slovencev redkokaj zgodi. Naši ljudje so zraven, pa naj gre za gradnjo javnih cest ali drugih javnih zgradb, ali pa kadar je kaj novega v zvezi s šolami in pravosodjem- Nekdanji euchdski župan Sima in tudi zdajšnji župan Knuth Slovence zelo upoštevata, na kar smo lahko ponosni tudi mi v Sloveniji. Ta dva moža sta imenovala na odgovorna mesta v občinski upravi številne slovenske može. Tako je Robert Dnobnick mestni gradbeni svetnik, Stan Cesen mestni inženir, Anthony Šuštaršič visok mestni uradnik, Robert Debevec direktor mestnega pravnega oddelka itd. V začetku oktobra je v Chicagu gostoval narodnozabavni ansambel Slovenski instrumentalni kvintet, ki je 10. oktobra nastopil tudi na svečani proslavi 20-letnice Slovenskega radijskega programa. Vos čas vodita ta program znana društvena delavca Ludvik In Corinne Leskovar. Dvorana je bila nabito polna, programu pa je sledila z veliko pozornostjo, kar je vsekakor dokaz, da je takih prireditev še premalo. Na sliki vidimo (stoje od leve proti desni): vodja kvinteta Janez Kalšek. Mrs. Corinne Leskovar, Andrej Smole, »Gospodične Slovenskega dneva« Miss Margie Motkovlch, Ivo Zupančič, Lud Leskovar. Danica Filipič, Inge Bruegemann in Vili Kralj: v sprednji vrsti pa so: Miriam Leskovar. France Korbar, prejšnja Miss Slovenskega dneva Maria Hozjan in Ludvik Leskovar, mlajši. Članici pevskega zbora Zarja Jannie Mramor In Milči Blatnik. Foto: F. Strumbel Argentina Pepca Štekarjeva Lani v juniju je v Bueno3 Airesu tragično preminula Pepca Štekarjeva. Pri prehodu čez progo jo je povozil vlak. Pokojna Pepca jo bila rojena marca 1. 1908 v Steverjanu v Goriških Brdih. V Argentino se jc izselila leta 1925. Tam sc jc poročila s Francem Stekarjem. Imela sta štiri sinove. Sin Rodolfo jo pred nekaj leti kot štipendist Slovenske izseljenske matice študiral v Ljubljani. Zdaj je v Buenos Airesu zaposlen v gradbeništvu in je tajnik pri društvu Ljudski oder, kjer je bila njegova mati članica od ustanovitve. Pokojna je bila skrbna maiti in zavedna Slovenka. Pred nekaj leti je bila na obisku v domovini in je obljubila, da se po nekaj letih spet vidimo. Zal se ji ta želja ni uresničila. Pri Ljudskem odru je bila zelo aktivna pri ženskem odseku društva. Posebej se je izkazala, ko je društvo v prvih povojnih letih zbiralo pomoč za obnovo domovine. Ohranili jo bomo v častnem in trajnem spominu! Slovenski dom »Triglav v Canberri, Avstralija bo brez dvoma eden izmed najlepsih slovenskih domov po svetu. Tamkajšnji Slovenci so v to veliko Investicijo vložili veliko svojega truda In tudi denarja. Svečana otvoritev doma bo ob gostovanju ansambla Lojzeta Slaka prihodnji marec. Organizatorji koncertne turneje ansambla Lojzeta Slaka po Avstraliji, ki so se zbrali v Canberri ter sc pogovorili o vseh podrobnostih v zvezi z gostovanjem. Na sliki so od leve proti desni: P. Cesnik, A. Breznik, V Ovijač. F. 2okanj, L. Košorok, M. Peršič in F. Bresnik, ki ga je ta začasni odbor pooblastil za urejanje tekočih zadev in za stike z Matico. Brazilija Srečanja s Slovenci v Sao Paulo Malo srečanj z našimi izseljenci me je tako živo zadelo kot srečanje z našimi v največjem industrijskem mestu Južne Amerike, Sao Paulo. Mesto sem obiskal z neko novinarsko delegacijo in sem se dogovoril za srečanje z njimi sredi tedna, za ob desetih zvečer. Sele ob enajstih mi je uspelo priti na dogovorjeno mesto. V eni izmed centralnih četrti tega velemesta, Vila Mariana, in tudi na eni izmed znanih ulic, imajo naši stari izseljenci svoje društvo in svoj dom. Na koncu velike dvoranice, ob leseni mizi in ob kozarcu vinca in gurana, brezalkoholne brazilske pijače, so me čakali odborniki društva s predsednikom g. Alojzom Beletom. Rojaki Venceslav Gulin, Franc Mozetič, Mario Mozetič, Anton Stepančič, Ivan Pregelj in Ivan Uršič so zgovorno pripovedovali ne samo o njihovem prihodu v Brazilijo, o njihovem trdem življenju, kakor tudi o društvu. Skoraj vsi razen g. Beleta, ki je poudaril, da je Kranjec, so Primora. V Brazilijo so prišli pred 40 leti, nekateri s trebuhom za kruhom, kateremu se je pridružil še stalni italijanski pritisk na Slovence, V Braziliji so se skoraj vsi zaposlili kot gradbeniki, velika večina pa je kasneje začela s svojim podjetji. Zagotovili so mi, da je njihov delež pri gradnji Sao Paula res ogromen in da ni med njimi nikogar, ki se ne bi uveljavil v gospodarskem življenju. Njihovi sinovi in hčerke, v veliki večini poročeni z Brazilkami ali Brazilci, so končali univerzo in nadaljujejo očetovo tradicijo dela in poštenosti. Njihov boj za obstanek ni bil lahek. Kmalu po prihodu so ustanovili svoje društvo, ki se zdaj imenuje Sociedade Beneficiente e Recreativa Bertioga, ter deluje v lastnih prostorih na ulici Bertioga, štev. 127, Sao Paulo. V začetku druge svetovne vojne so jih nekateri imeli za Italijane zaradi nji- hovega prihoda z italijanskih predelov. Vendar jim brazilske oblasti niso delale nikoli nobenih težav pri delu društva. Društvo danes šteje skoraj 120 članov, od katerih je dobršen del Brazilcev, potomcev naših izseljencev. Poleg svečanih prireditev ob Dnevu republike 29. novembra, praznujejo tudi Novo leto ter se udeležujejo vseh prireditev, ki jih organizira naš konzulat v tem mestu. Njihov stik z domovino, čeprav nekateri še niso prišli na obisk, je nekaj izrednega. Njihov govor je čist, njihova slovenščina je res slovenščina. V vsem pogovoru se nikomur niti enkrat ni zareklo, da bi moral Iskati kakšno besedo ali uporabljati portugalsko besedo, da bi si pomagal izražati. Poleg Rodne grude prebirajo tudi Delo ter nekaj drugih časnikov in revij. Njihovo poznavanje dogodkov doma je občudovanja vredno. Naš pogovor je napeljal na novo pristanišče v Kopru, katerega vsi izredno občudujejo, kot strokovnjaki gradbeniki in kot Slovenci. Medtem ko pogovor teče, predvsem o domovini, se pojavijo solze in pogled se umakne v daljavo. Pa vendar se mi prav takrat zazdi, da je njihova »slovenskost" pravzaprav najbolj poplačana z žilavostjo in trdnostjo ter uspehi, ki so jih dosegli oni in, ki jih dosegajo njihovi otroci. Njih ta tuj svet ni zmlel niti požrl. Njihova pripadnost Sloveniji je nekaj izrednega. In še bolj izredna je njihova pripadnost osnovnim delavskim idealom Njihova vez z novo Jugoslavijo, njihovo navdušenje nad izgradnjo nove države presega meje mojega razvajenega razuma. Po mnenju enega izmed njih, pravzaprav odgovor na moje vprašanje, zakaj se ne družijo toliko z novimi naseljenci, je prišel kratek in jedrnat odgovor: »Imamo popolnoma drugačna mnenja in poglede na Jugoslavijo. Medtem ko se oni družijo okoli cerkve, se mi družimo v domu, ki smo ga sami zgradili.-« V nadaljnjem razgovoru sem jim poskušal dokazati, da le ti novi niso tako hudi sovražniki, da bi bilo morebiti dobro, ko bi imeli več stika, saj jih je konec koncev izredno malo, če se primei-jajo z drugimi izseljenci. Na to so mi odgovorili, da bodo še premislili. Gornje pisanje je pravzaprav bolj osebna impresija kot pa poročilo. Skrb odbornikov slovenskega društva iz Sao Paula, da se o njih piše čisto resnico, je tako velika, da tudi jaz ne bom ušel njihovim kritikam. Malo užaljeni so mi trdili, da noben novinar še ni pisal o njih in o zgodovini njihovega društva čiste resnice. Gornje beležke so torej le zapis z bežnega in nepozabnega srečanja s slovenskimi koreninami v Sao Paulo. Bogdan Šalej Kdo je brazilski »Yanes« Uveljavljanje Slovencev v brazilskem življenju je skoraj že vsakdanja stvar. Medtem ko je dipl. ing. elektrotehnike Martin Cmugelj naredil nov načrt za razsvetljavo največjega nogometnega stadiona na svetu Maracana, pa dipl. ing. gradbeništva Roberto Bêlé nadzoruje gradnjo enega izmed najvažnejših delov podzemeljske železnice v Sao Paulo. Zdravnica dr. Milena Uršič predava na medicinski fakulteti v Sao Paulo. Na industrijskem polju pa Janez Hlebanja, katerega tovarna Metalúrgica Yanes Ltda. proizvaja plinske svetilke ter camping opremo kot plinske grelce, štedilnike tor drugo, prodaja pod zaščitno znamko Yanes po vsej Latinski Ameriki. Tako je »Yanes« že znana znamka v Čilu. Peruju, Boliviji in drugod. Tudi na kulturnem polju se Slovenci dobro uveljavljamo, saj imamo patra Alojza Zvera, ki je direktor filozofske fakultete. Dipl. ing. Andrej Kranjc, metalurg, pa predava na univerzah v Sao Paulo in po vsej Braziliji, saj velja za največjega brazilskega specialista za jekla. Bogdan Šalej IZSELJENSKA SREČANJA — IZSELJENSKA SREČANJA — IZSELJENSKA SREČANJA Med pennsylvanskimi Slovenci V Cleveland se bom še vrnil, tokrat pa se naj popeljem na kratek izlet med naše rojake v Pennsylvaniji. Slovenci v tej ameriški državi nikakor ne želijo zaostajati za svojimi rojaki v Clevelandu — ožje razpredeno organizacijsko mrežo hočejo nadomestiti s prizadevnim delom. Moj prvi dan v Pennsylvaniji je bil tudi moje prvo presenečenje. Mike Kumer v Universal. Pa., nam je postregel z domačim (to se pravi doma narejenim) vinom in prijetna družba, ki se je zbrala zaradi mojega prihoda, se je še bolj razgibala. Prišla je Mary Skerlong. pa John Fabec, Frank Stefančič. Frank Cvetaš, jugoslovanski konzul Topali in seveda prijazna gostitelja Mike Kumer in njegova žena. Ker so bili z nami kar trije člani znanega Pittsburškega slovenskega okteta, seveda ni šlo tudi brez petja. Kar lepo smo zapeli. Kmalu smo bili v iskrenem, sproščenem pogovoru, pa čeprav se pred tem skoraj nismo poznali. V našem pogovoru ni bilo zaprek, besede — slovenske in angleške — so bile resničen odsev naših misli. Pennsylvaaski Slovenci so Matici zamerili, ker smo ob Slakovem gostovanju v Pennsylvaniji tako malo pisali v Rodni grudi. Pojasnil som jim, da so imeli Slaki v dveh mesecih okrog trideset nastopov in nemogoče je bilo pisati o vsakem posebej, zato smo včasih preprosto napisali, da je bilo lepo, da je bilo čudovito, kar je bilo tudi v resnici, saj je turneja v celoti zelo lepo uspela. Za poročilo o turneji je bil v Rodni grudi omejen prostor, gradiva pa veliko, zato ga je bilo treba kasneje skrajšati. Posameznim krajem smo določili del prostora, ki ga res ni bilo veliko. Tako je prišlo tudi do tega, da o Pennsylvaniji res ni bilo veliko napisanega. Tako sem se opravičeval. Upam, da so mi verjeli, vendar danes vidim, da nismo storili prav. O delu prizadevnih rojakov v Pennsylvaniji bi resnično morali napisati več. Nekateri naši rojaki v Pennsylvaniji so v organizacijo Slakove turneje vložili ogromno truda in žrtvovali veliko svojega prostega časa. Predvsem naj tu omenim prizadevnega predsednika Slovenskega doma Johna Fabca, ki ni nikoli pomislil na kakršnokoli plačilo, želel pa si je vsaj moralnegH priznanja. Tudi drugi so se čutili zapostavljene, ker niso prejeli priznanja, ki so si ga zaslužili. O vsem tem smo se pogovarjali tisti večer pri Miku Kumru. In to sem zapisal zaradi tega, da bi vsaj deloma popravil prejšnjo pomanjkljivost. Mike Kramer mi je žrtvoval ves dan, da mi je razkazal nekatero pennsylvanske slovenske zanimivosti. Tako sva se najprej ustavila v Strabanu. To je bila pred nekaj desetletji skoraj izključno slovenska vas. ko so bili v bližini še aktivni rudniki. Danes je nekoliko drugače, Slovenci oziroma potomci naših ljudi pa še vedno dajejo pečat temu kraju. Ponos Strabana je lepa nova stavba Slovenske hranilnice in posojilnice (Slovenian Savinds and Loan Association), ki jo še danes vodi slovenski upravni odbor, sekretar banke pa je mladi Albert Tomšič, ki je hkrati tudi eden izmed stebrov KSKJ v tem kraju. Dve slovenski organizaciji v tem kraju, KSKJ in SNPJ, imata tudi velika domova. Največja trgovina v kraju je slovenska zadruga. Na seznamu delničarjev, ki visi ob vhodu, sem prebral večinoma slovenska imena. Slovenska narodna podporna jednota ima v Pennsylvaniji vrsto domov, ki so svojo najpomembnejšo nalogo opravljali v preteklih desetletjih, deloma pa jo opravljajo tudi še danes, Seveda je njih delo s časom prešlo na drugačne osnove, ki pa imajo svoj pomen. Urez dvoma je .najpomembnejši podvig Slovenske narodne podporne jednote v preteklih nekaj lotih zgraditev rekreacijskega središča v Ennon Valley. Razkazal ml ga je Mike Kumer. Menim, da je moje navdušenje nad Ennon Val-leyem opravičeno, saj je tu prava oaza miru sredi industrijske pokrajine. Počitniški center SNPJ se je že izkopal iz začetnih težav, člani pa sem vse pogosteje zahajajo. V poletnih mesecih je Ennon Valley pravi sedež SNPJ. tu so družabna in poslovna srečanja, sem prihajajo ljudje na počitnice, na izlete ali pa le na partijo golfa. V Ennon Valley prihiti človek, da se spočije po velemestnem trušču, da si nabere moči za delo. Zemljišče zajema skoraj 500 akrov; tu je veliko in lepo oskrbovano igrišče za golf, plavalni bazen, kakih dvajset Lično opremljenih počitniških hišic, upravna stavba z banketno dvorano in drugimi potrebnimi prostori. Bolje, da se ne trudim naštevati vsega, ker bom gotovo kaj pozabil, videl pa sem, da so graditelji resnično upoštevali vse želje. Prepričan sem, da bo marsikdo, ki mu je danes žal, da je SNPJ vložila toliko denarja v Ennon Valley, šele v prihodnjih letih spoznal veliko vrednost te investicije. Za trenutek sem lahko pokukal tudi v jugoslovansko sobo na pittsburški univerzi: žal je bilo ravno takrat predavanje, zato se nisem mogel zadržati dalj. Violet Ru-parcich in John Gregorich sta mi z veseljem razkazovala to in druge splošne znamenitosti mesta Pittsburgh. Mimogrede smo se pogovairjali še o načrtih, ki jih imata s svojo folklorno skupino »Pittsburgh Junior T am buri tzans«. V letu 1972 nameravajo ponovno obiskati Jugoslavijo in prirediti nekaj koncertov. O njihovih načrtih bomo še pisali Violet Ruparcich vadi tudi novo skupino otrok, ki včasih že nastopijo na kakih prireditvah v Herminieju. O tem mi je kasneje pripovedoval tudi Martin Serro, ko me je vozil po Westmorelandu. Ponosno mi je razkazal slovenski dom (ballroom) v Herminieju. pikniške prostore v Evans-townu, obiskala pa sva tudi nekatere slovenske podjetnike. Brat Martina Serra je lastnik zelo lepo urejene tovarne trailer-jev, Frank Shuster ima tovarno vrat in oken, v njej pa je zaposlena vsa njegova družina. Otroci nekdanjih rudarjev so si torej uredili življenje drugače, delo je lažje, zaslužek pa verjetno boljši. Številni otroci slovenskih rudarjev, ki so se potili v pennsylvanskih rudnikih, so danes na uglednih delovnih mestih v velikih tovarnah ali pa so celo lastniki tovarn. Srečal sem tudi prijaznega Jožeta Pergarja, ki je zaposlen kot inženir v znani tovarni Westinghouse, pa priljubljenega zdravnika dr. Černeta, s katerim smo se srečali tudi lani v Sloveniji. Zanimiv je bil tudi obisk v tovarni reflektorjev, ki jo vodi mladi Slovenec Donald Fink, v njej pa je zaposlenih še veliko naših rojakov, med drugim sva se srečala tudi z našim novim naročnikom Jožetom Kenda. »Kako lepo je pri vas v Sloveniji, še bomo prišli!« so mi zatrjevali vsi, s katerimi sem se srečal. Američani slovenskega rodu so bili morda mod prvimi, ki so začeli ugotavljati, da svet ni tako velik, da Slovenija od Amerike ni tako zelo daleč. In še nekaj : vesel sem bil, ko sem videl, da Slovenci v Ameriki tako zelo drže skupaj, da se pogosto srečujejo, da obujajo spomine na prijetne počitnice v Sloveniji in da spodbujajo še druge, naj so odpravijo na pot. Zato Martinu Scrru, ki skupaj z agencijo K & M organizira izletniške skupine, ni težko napolniti letala. »Ze zdaj imam petdeset potnikov,« mi je pripovedoval, »za izlet na ljubljansko Kmečko ohcet, ki bo konec maja.« To je bilo v oktobru, prepričan pa sem, da je Serro do danes zbral že 150 potnikov, kolikor jih je potrebno za najem letala. Ob lepih spominih na obisk Slovenije je minilo tudi srečanje z našo staro znanko, mojo dolenjsko rojakinjo Mary Skerlong, napovedovalko na slovenski radijski uri v Pittsburghu, in z njeno prijateljico Mici Kožel, ki si je od brata sposodila njegov najboljši avtomobil, da mi je pokazala nekatere zanimivosti pittsburške okolice. Prepričan sem, da se bom z obema rojakinjama še srečal v Sloveniji, ki jo imata obe tako radi. Seveda nas bo še obiskala tudi Micina mama, saj je kljub visokim letom še vedno tako mladostna in živahna. Trije dnevi med Slovenci v Pennsylvaniji so bili zame pravo presenečenje. Ob gričih, ki tako spominjajo na Slovenijo, sem spoznaval, zakaj se je tod naselilo toliko Slovencev. , __ _ , Jože Prešeren Otroci potrebujejo ljubezen INKI NASI POMENKI Kdo lahko mimo, kot da se ne bi nič zgodilo, sprejme prihod novega člana družine na svet. Celo tisti, katerim rojstvo otroka onemogoči uresničitev nekaterih zastavljenih življenjskih ciljev, ne morejo skriti svojega veselja, ko malo bitje z vekanjem opozarja nase in zahteva hrano, toplino in ljubezen. Ni treba posebej opozarjati, da prihod novega člana družine ne spremeni samo življenje družin (upoštevati je pač treba otroka), ampak tudi družinski proračun. Ko je otrok majhen, je razumljivo, da starši poskrbijo po svojih močeh za vse, kar potrebuje, da je treba odšteti precej več tisočakov kot prej. In če se tem težnjam pridruži še znana želja mnogih staršev: -Hočem, da ima moj otrok vse tisto, kar sam v otroštvu nisem imel,- potem se začne marsikdo ozirati tudi čez mejo. -Ko se je mojemu sinu in snahi rodil sin, sem bila najbolj srečna stara mama. Mislila sem, kako lepo bo, da jima lahko pomagam in da živimo vsi skupaj. Na tihem sem mislila, da le nisem odveč na tem svetu in da jima lahko veliko pomagam, če hnm pazila otroka. Toda. ta sreča, ko smo živeli skupaj, ni trajala dolgo. Najprej sc je odpravil v svet sin, ki je trdil, da bo čez leto ali dve doma. Toda kmalu je poklical še snaho, češ da ji jc našel zelo dobro službo. Ko se je sin odpravljal oziroma odločil za tujino, je rekel: »Nočem, da mojemu sinu primanjkuje karkoli !- Načrti so načrti, življenje jih neredko spreminja. Nekaj mesecev se spremeni v leto, leta pa v dolga leta, pa čeprav so ob odhodu mnogi trdno prepričani, da bodo le začasno, kratek čas živeli ločeno. Zal pa kmalu starši ugotovijo, da zaradi narave dela v tujini, prezaposlenosti, dragega življenja, problemov z varstvom otrok, šolanja itd., skupno življenje ni mogoče. Nekateri živijo zato v nenehnem konfliktu med družino in tolaženjem samega sebe. Cas pa mineva in meseci se spreminjajo v leta. Posledice?! »Ze peto leto imam v reji prizadetega otroka, katerega starši so v tujini. Starši mojega varovanca so doma na Primorskem. Najprej se je odpravil v tujino otrokov oče. Mati s plačo snažilke je komaj shajala in preživljala dva otroka. Ko so zdravniki in psihologi ugotovili, da je eden od otrok (zdaj je pri meni) slušno prizadet, ga je mati zaradi ustreznega usposabljanja morala oddati v rejo k meni v Ljubljano, Niti pol leta ni minilo, ko je prišla povedat, da gre tudi ona za možem v Avstrijo in da bo prav kmalu prišla nazaj. Toda meseci in zdaj leta st» minevala, nje niti očeta pa ni nazaj. Kes jc, da prideta za praznike domov in prineseta otroku oblačila in veliko igrač. Otrok sc jih razveseli. toda ne toliko kot bi se jih po mojem prepričanju moral. Zdaj, ko je fant star skoraj sedent let, pa imam velike težave z njim. V šoli sc, kot pravi učiteljica, bolj slabo uči. Doma nima miru in kar naprej se giblje. Uboga me čedalje manj in mi celo nagaja. Večkrat mi, ko mu kaj ukažem, reče: »Ti ne moja mama!- Ker jc gluh, se težko pogovorim z njim, toda še s tistimi skromnimi izrazi mi pove marsikaj. Srce me boli, ko gledam otroka. Ko bi mu vsaj lahko razložila malo bolj, zakaj jc nenehno pri meni in ne pri svojih starših in zakaj jih toliko časa ni. Tovarišice v šoli pravijo, da je otrok moten tako v čustvovanju kot v vedenju. Juz pa ne znam pomagati,- In ko tako starši svojemu šele rojenemu otroku želijo dati vse tisto, česar sami niso imeli, pogosto pozabijo, da ni vse v materialnih dobrinah in dragih igračah, ki jih otrok dobi le ob obisku staršev. Prav tako otrok ne dobi vsega, če starši »garajo* nekje v tujini, da bo imel hišo, avto ali kaj podobnega. Z ločenim življenjem od svojih otrok starši ne dajo tistega, kar najbolj potrebujejo: njihovo prisotnost in s tem ljubezen in varnost, ki jo vsak otrok lahko čuti le ob svojih stairših. V želji, da otrok ne bi občutil gmotnega pomanjkanja, ga starši s svojo odsotnostjo prisilijo v čustveno lakoto. Posledice pa so mnogo hujše: otrok že na startu v življenje čuti negotovost, prikrajšanost, zapostavljenost, kar vse onemogoča, da se razvije v zdravo osebnost, ki bo kos življenjskim zahtevam. »Po dveh letih bivanja v tujini sva sc J možem vrnila. Otroka sva pustila pri moji teti, ki ga je ta čas vzgajala. Ko sva odšla, je bila deklica stara dve leti. Zdaj je stara Azra Kristančič dipl. psiholog Jutri za kosilo Solarji na Kozjanskem že štiri in pol letu in še vedno moči posteljo. Vse kaže, da jo je teta zanemarjala, ker je ni naučila niti tega. da bi uporabljala kahlico. Pn tudi drugače se mi ne zdi. da bi bila živahna, je bolj »cmerava«. Zdaj sem že šest mesecev doma, pa me šc vedno odklanja in jo moram prnv s silo stisniti k sebi. Mislim si, če bi teta drugače ravnala z njo, bi deklica ne bila tako reagirala.« Nekateri prej, drugi pozneje le pohitijo nazaj k svojim otrokom. Toda neredko je prepozno, da bi jim vrnili tisto, kar so jim vzeli: skrb, ljubezen, nežnost in varnost. Začudeni, ogorčeni in nekateri celo globoko razočarani nad reakcijami svojih otrok se sprašujejo: »Zakaj, zakaj je otrok takšen? Saj sem se zaradi njega odpravil v tujino, da bo imel lepše življenje, kot sem ga imel sam?« Nekateri starši pozabijo, da so merila sreče za otroka drugačna In da so bolj srečni, čo so s starši, pa čeprav se igrajo s polenom, ki jim pomeni avtomobil. Res je, da nam denar omogoča udohno življenje in da marsikaj lahko kupimo. Toda prav tako je tudi res, da duševnega ravnotežja, notranjega zadovoljstva, ljubezni in čustvenih vezi med ljudmi ne moremo kupiti. Življenje nam nenehno dokazuje, da pretirano hlapčevanje gmotnim potrebam ovira pravilen otrokov razvoj, ker duši njegovo aktivnost. Ižanka piše V svojem zadnjem dopisu sem v Rodni grudi opisala, kako je u New Ynrku. Medtem pa sem bila spet na obisku v Sloveniji dva meseca in pol. Videla sem. da se je v zadnjih šestih letih življenje v Jugoslaviji zelo izboljšalo. Bila sem na dveh piknikih, ki so bili prirejeni za nas izseljence: v Škofji Loki in v Kamniški Bistrici. Oba sta bila zelo dobro obiskana in sta lepo uspela. Vsepovsod vidiš živo razgibanost in napredek. Ljudje so prijazni in veseli, kar dokazuje, da je danes njihovo življenje lažje, kakor pa je bilo naše pred desetletji, ko smo morali zapustiti lepo Slovenijo in it« v druge kraje za boljši kruh. Med svojim obiskom v Jugoslaviji sem prejela 1. avgusta hudo žalostno brzojavko s sporočilom, da sta se 31. julija mojemu sinu Jožetu smrtno ponesrečila oba sinova. Sla sta obiskat sorodnike v Kirkland Lake v Kanadi. Tri dni sf« bila tam, dobro razpoložena in nista slutila, da ju čaka smrt. Zdaj oba moja zlata vnuka v cvetu mladosti počivata v črni zemlji. Naše rane se ne bodo zacelile do groba. Mary Tursich Terrace. New York Fižolova juha iz vrečke Rezanci s suhim mesom Zelena, korenje in hren v solati Jabolka v vinu Rezanci s suhim mesom Domače ali kupljene široke rezance skuhamo, odcedimo in malo ohladimo. V skledi penasto umešamo 8 dkg surovega masla ali margarine, 2 vzžvrkljani I jajci, nekaj žlic kisle smetane ter dodamo drobno sesekljano prekajeno svini-no. Vse dobro premešamo ter zmešamo z rezanci. Te zatem stresemo v pomaščeno ponev, polijemo zgoraj z raztopljeno maščobo (maslo, margarina ali mast) ter pečemo v pečici pol ure. Solata iz zelene, korenja in hrena To je prav okusna, izdatna solata, ki nam prinese zlasti pri zimskih jedilnikih prijetno spremembo. Naredimo pa jo takole: Nekaj rdečih korenčkov (količino določi gospodinja po številu članov družine), olupljeno zelenino korenino in olupljen hren nastrgamo, ter v skledi premešamo, solimo, dodamo ščepec sladkorja, okisamo z limoninim sokom ter okus dopolnimo še z nekaj žlicami dobre kisle smetane. Solato premešamo in ponudimo. Jabolka v vinu Vzamemo srednjevelika jabolka, jih olupimo, odstranimo peščišče, zatem pa jih zložimo v kozico z vrelim belim vinom. ki naj sega do polovice jabolk. JaboLka osladkamo in odišavimo s cimetom. Ko so jabolka mehka, jih v sredi napolnimo z dobro marmelado ali vloženimi brusnicami. Jabolka ponudimo v steklenih skledicah (za vsakega člana po dve jabolki). OTROCI BERITB OTROCI BERITE Ljubi otroci! Spet je prišlo novo leto in ker je novo, bo prav gotovo lepše, boljše in imenitnejše. V starem letu smo pustili vse, kar je bilo slabega, grdega in nerabnega. S seboj pa bomo odnesli vse vesele spomine in mnogo, mnogo toplih želja: da bi bili vse dni v novem letu srečni in zadovoljni, predvsem pa. da bi se zmerom imeli radi — mi vas in vi nas! Srečno! Črtomir Šinkovec UGANKA Beli metulji so sedli v poljane, na njih — ste čuli — krakajo vrane. (6aus) Prežihov Voranc Levi devžej (Odlomek) Sosedovi otroci so često prihajali k nam čez polje. Pri nas tudi ni bila bogatija doma, ker smo bili le najemniki. toda taka trdoba kakor pri sosedovih pri nas ni bila. Naša mati je bila dobrega srca, sosedove sirote so se ji smilile in je zmerom našla zanje kaj ostankov, kakega sadja ali kos kruha ... Zato so otroci našo mater silno vzljubili in so ji rekli: »Teta«. Mi, domači otroci, smo sčasoma postali ljubosumni, ker jih je imela skoraj rajši kot nas. Nekoč smo ji to tudi vrgli v lice. Takrat se je razžalostila, čez nekaj časa pa je rekla: »Sosedovi otroci so siroteji, ker nimajo matere.« To je bilo opravičilo za njeno veliko ljubezen. Pred odhodom je mati otroke zmerom obdarovala, če ni bilo drugega, je bil dober domač kruh, navadno pa je prišlo na vrsto še kako sadje, suho ali presno ali pa še kaj boljšega. Kadar so sosedovi prihajali k nam goli ali bosi, jih je tudi nekako oblekla v primerne stare cape, zakaj tudi pri nas za obleko ni bilo predobro. Včasih je potem, ko je že vsak otrok držal v rokah kos kruha, odrezala še en kos, ga izročila Naniki in ji rekla: »Na, to je pa za vašo babico, ki nima zob.* Pri sosedu so namreč imeli tudi babico, ki je bila še veliko starejša kakor naša in je vedno ležala v dimnici na kupu slame. Pri teh delitvah, posebno, kadar so bili na vrsti orehi in drugo suho sadje, je natlačila otrokom vse žepe, kolikor so jih imeli. Starejši otroci so se takrat navadno mnogo bolje odrezali, ker so imeli večje žepe v svojih oblekah. Včasih pa so nosili tudi jopiče svojega očeta, v katerih so bili žepi skoraj brez dna. Nekoč je bil mali Nacej v jopiču, ki mu je bil mnogo prevelik. Mati mu je napolnila desni žep do vrha z orehi in s suhimi češpljami. Levega žepa pa ni takoj zagledala, ker je bil pod veliko zaplato. Tedaj je Nacej pokazal na levi žep in zaklical s kislim obrazom in glasom, ki je šel na jok: »Teta, tu je še en devžej!« Materin obraz je prekril smehljaj, nato je Nacoju napolnila še ta žep s suhim sadjem. Sonce se od daleč skriva, vrana leta okrog hiše, tanek veter zunaj piše, tla pa debel sneg pokriva. Simon Jenko Oton Župančič Ciciban posluša očetovo uro Očka, kaj pa je v tej zlati igrački? Kaj to nabija nalahno ves čas? — Ciciban, veš, to so drobni kovački, božji kovački, da kujejo čas. Kujejo dneve in tedne in leta, s kladivci naglimi kujemo čas, vsemu, karkoli pod soncem se kreta, k rojstvu in k smrti zvonkljajo ves čas. Tik-tak! na delo, v skrbi nas budijo, pota nam merijo, spremljajo nas, vsakemu svojo pojo melodijo, srcem človeškim skrivnosten ukaz. — Očka, povej mi: ti božji kovački... ali bi slišal njih pesem i jaz? — Sinko, le kloni uho k tej igrački, čul boš, kako se ti kuje tvoj čas.— čudo prečudo! Res pojejo meni! »Ciciban, Ciciban!« slišim ves čas, drobno kot ptičke na veji zeleni: »Ciciban, tebi zlat kujemo čas!« Kristina Brenkova Zimsko jutro V bajtici na koncu vasi sta živela dedek In babica. Cisto sama. Vsako leto sem jima nesla koline. Jutro, ko neseš koline, je jutro prvega snega. Po sneženem kolovozu greš izgubljen, kot da bi šel v daljno deželo snežne kraljice. Tiho. tiho, tiho... Noben pes ne zalaja za mojim hrbtom. Nobena zimska ptica ne zacvrkoče v mrzlo tišino. Le sneg neslišno zdrsi z dehteče veje in se nežno spusti na košarico s kolinami. Ob leseni bajtici so drva naložena prav do nizke strehe. Polence se stiska k polencu tako varno in skrbno, kot bi jih zložili Sneguljčini palčki. Iz dimnika se suklja plavkast dim pod nebo. »Doma sta.« si pravim, kot bi se bala da sta mi starčka ušla v prečudno lepo jutro, pokrito s prvim snegom. Potrkam Poslušam. Drsajoči koraki in počasi se odpro vrata. V temni veži stojita oba belolasa. sklonjena, s sklenjenimi rokami. Ženička je okrogla, debelušasta, njeno široko krilo je posuto z velikimi uvelo rdečimi rožami. On stoji za njo drobcen in suhljat. Ker je naglušen, si skoraj ne upa govoriti, le tihotno odpira usta. Ženička jemlje iz košarice: hlebček belega kruha, krvavice, pečenici, košček pečenke, jetrca in ledvičke, v pergamentni papir zavito Ocvirkovo mast. »Poglej,« si pravim, »pa je bilo vendarle prav, da smo zaklali prašiča. Ženička v rožnatem krilu se je tako razveselila kolin.« ... S prazno košarico tečem domov po zasneženem kolovozu. KOLINE Vse leto smo pridno pitali prašiča. Ko je prišel čas. smo zjutraj zgodaj vstali in se pripravili na koline. Oče je nabrusil nož in prašiča zaklal. Nato smo ga dali na stojalo. Pri odiranju je očetu pomagal tudi stric Miha. Ko smo dali prašiča iz kože, je že bila pripravljena malica: pečena kri. Nato sta oče in stric prašiča razkosala in začela kose soliti. Mati je medtem kuhala slanino, stara mama pa prala čreva. Nato smo začeli delati klobase, najprej kašnate, nato pa še mesene. Medtem se je že zvečerilo in mati je pogrnila mizo. Z velikim tekom smo se nato lotili kompota, suhih sliv, juho in seveda mesa ter kolin, ki smo jih čez dan naredili. Veselili smo se pozno v noč. Franjo Vakaj, 4. razred osnovne šole iz Zgornje Ščavnice SMEJMO SE! Učiteljica razlaga o uporabi volne. Na koncu vpraša nepazljivo Metko: »Iz česa je tvoja jopica?« Metka: »Iz mamine!« Ilustriral Ladislav Pengov r Fran Roš Štiridesetletnica mature Zbirali so se v hotelski sobi ob dolgi, belo pregrnjeni mizi, ki so na njej stale vaze s cvetnimi šopki. V živahnem pogovoru so se tu gnetle glave: plešaste, osivele, nekaj pa tudi takšnih, ki jim čas še ni mogel močneje seči do živega. Prešteli so po, šestnajst se jih je bilo zbralo. Prav toliko pa jih je tudi manjkalo in od teh je bilo devet že mrtvih. Resda ta ali oni koga izmed svojih nekdanjih sošolcev ni spoznal že v prvem hipu in je bilo komu treba povedati celo ime. Toda takšnemu srečanju je vselej sledil vzklik radostnega presenečenja. Bik) je vmes pač že štirideset let, kar eo se ob maturi poslovili od tesnih šolskih klopi in stopili vsak zase v široko življenje, ki jih je zanašalo sem in tja, jih božalo in toplo. Tedaj je rahlo vstopila omahujoča postava profesorja Stržena, pripeljali so ga z avtom — osemdesetletnega starčka. Bil je njihov edini še živi učitelj, zdaj suhljat in sključen, ki pa so mu izpod očal še vedno ostro zrle oči, nekoč neizprosne. Bil jim je profesor zgodovine in razrednik- Obkrožili so ga in ga posadili k sredini mize. Smehljal se je, napenjal spomin, ugibal imena in kimal: »Da, da, seveda se spominjam, moji dragi otroci.. .« Sledila je pojedina, zvenele so čaše, zvrstilo se je več govorov in tudi stari profesor se je oglasil. Nekoč ognjevitemu govorniku še ni bila docela usahnila živa beseda, le da je bila zdaj tišja in mu je samemu izvabljala solze, ki si jih je nastrezal v širok robec: »Da, tudi sam sem bil tedaj mlad, na sredini svojega življenja. Ljubil sem mladino in jo seznanjal z dogajanji iz zgodovine, ki je učiteljica človeštva slej kakor prej. Moji dragi dijaki! Menim, da sem vam bil strog, pri tem pa pravičen učitelj, pa da sem vam prav zato ostal v blagem spominu. Saj dejstvo, da ste me povabili medse, mi služi kot dokaz, da je v resnici tako, in tega sem vesel...« »Tako je!« so zahrumeli nekdanji dijaki in svečano jc zadonela stara pesem »Gaudeamus igitur!« Potem so še pili in peli in še pili pa vse glasnejši so postajali. »Ljubi moji dijaki!« je znova spregovoril profesor. »Morda vas bo zanimalo: s seboj sem prinesel svojo beležnico z redi iz zgodovine v šolskem letu, ko ste obiskovali osmi razred. Tukaj so vaše ocene!« Vsi so se spominjali tega drobnega, mehko vezanega črnega zvežčiča, ki ga je profesor nekoč ob začetku vsake svoje ure potegnil iz notranjega žepa suknjiča in zalistal po njem, V.__________________________________________________________J da pokliče... Da, prav tale beležnica jih je pred štiridesetimi leti vznemirjala. »Vi, dragi Zimič, ste bili moj najboljši dijak! Poglejte, tu imate kar štiri odlične ocene! Le enkrat pa ste prejeli ■ komaj zadostni red, bilo je to 13. aprila 1913, pa je to 1 seveda neugodno vplivalo na vašo končno očesno. Kako da ste tedaj odrekli, kaj?« »Ne vem več,« se je nasmehnil Zimič, upokojeni finančni svetnik, ki je imel le še za ušesi nekaj redkih las in v obeh čeljustih bleščeče beli zobni protezi. »Da, spomnil sem se,« je dostavil, »prav tisto pomlad som bil prvikrat zaljubljen.« »Aha, vidite, pa ste zanemarjali svoje šolske dolžnosti! Niste me torej ubogali, ko sem vam vsem večkrat zabičeval: 1 vino, Venere, tabacoo abstineat studens! Koliko dijakom je bila prezgodnja zaljubljenost v pogubo! Danes, ko ste 1 starejši, gotovo uvidevate ...« »Prav nič mi ni žal! Tista pomlad z Elico je bila najlepša doba moje mladosti. Celo pesmi sem pisal tedaj.« »Tako, tako! In šele danes to zvem! Zanimivo! Pa ste se z imenovano deklico pozneje iporočili?« »Ne. Sledila je piva svetovna vojna, ki je marsikatero srčno vez neusmiljeno pretrgala.« »No, tako! Sicer pa vam ne nameravam ničesar očitati, j Zimič...« Množica okoli starega profesorja se je zasmejala, nekdo pa je zaokrožil pesem »Mi pa ostanemo...«, ki jo je povzel zbor. Tedaj se je s stola težko dvignil debeli upravnik Trpotec, še črnih las in kratkoviden, ki se je ves ta čas najbolj neutrudno nalival z vinom. Strmo se je zagledal v svojega nekdanjega učitelja: »Ali ne bi poiskali še moje ime: Trpotec? Spominjam se, da ste mi nekoč zapisali najslabši red.« »2e mogoče!« In Stržen jo zalistal po beležnici. Z zadovoljstvom je ugotovil: »Da, vidite, tu! Dne 8. marca 1913 ste prejeli red nezadostno.« »Po krivici!« je zavpil Trpotec. »To ni mogoče,« se je branil profesor. »Se danes živo pomnim, kako se je zgodilo. Pripovedoval sem vam še nekako gladko, samo pri letnici bitke pri Sol-ferinu sem se zmotil, ko sem trdil, da je bila leta 1849. »Napačno! Bila je šele deset let pozneje!« »Vem. Tale Kravarič, ki je sedel za mano. mi je tedaj napačno prišepnil. Ta je bil kriv!« Cernu pa ste ga poslušali! Leta 1849 je bila vendar bitka pri Novari, kjer je Radetzki obračunal s Pijemontezi. •.« »Kravarič. ti si bil kriv!« je zakričal Trpotec, zgrabil tovariša za roko in ga pritiral pred profesorja. »Ali priznaš?« »No morem se več spomniti takšne malenkosti izpred štiridesetih let,« se je branil osiveli živinozdravnik. »Kar priznajte, če je bilo tako!« ga je bodril Stržen. »Morda je bilo tako, ne vem,« je odvrnil Kravarič. »Sramuj se!« je vzbesnel Trpotec, ki so ga tovariši zaman mirili. »Danes seveda tajiš. Toda že tedaj si bil malopridnež!« In dvignil je pest. »Mir. Trpotec!« so posegli vmes drugi. »Ne boste me ukrotili!« je zavpil Trpotec. »Vsi skupaj niste nič boljši od Kravariča! Sram me je takšnih sošolcev ...« »Nepremišljena, nesrečna mladina, oh!« je zastokal profesor Stržen, si obraz zakril z rokami in se nagnil s stola. »Ti, Trpotec, boš kriv, če nam bo pokvarjeno današnje snidenje! Kaj se ti nič ne smili naš dobri profesor?« je posegel vmes Zimič. ki je bil Stržena prestregel v roke. V,____________________________________________________________J Foto: Marian Zaplatil \\W/ y K - ra W A' v l I* . 'mi ,': KV- < --------------------------------------------------------N -Naj se smili tebi, ki ti je poklanjal odlične ocene! In sploh, kaj vendar vi vsi hočete od mene?« ••Pojdi domov, nesnaga pijana!« se je razgrajaču približal bančni ravnatelj Bezljaj. krepak človek, ga zgrabil za rame in tiral k vratom, -Nisem pijan,« se je otepal Trpotec, -samo hudo žalosten sem. ko vas gledam, svoje nekdanje sošolce. Kako ničvredni ste v svoji namišljeni mogočnosti! Največja nesreča v življenju mi je bila, da sem bil vrstnik takšnih razbojnikov!« Za Trpotcem so se sunkoma zaprla vrata. Stari profesor, naslonjen na Zimiča, je odprl začudene oči in se razgledal kakor v nekem neznanem svetu, končno pa je zašepetal: -Dijaki moji! Truden sem. No, hvala vam! Bilo je lepo. Toda zgodovina je bila in ostane učiteljica človeštva. Vi pa, moji dragi otroci, v življenju ne boste delali sramote našemu zavodu! Na delo tedaj, ker resnobni so dnevi! Tako je velel pesnik. Narod pričakuje od vas • j Odprla so se vrata. Z namrgodenim čelom in besnimi očmi jo omahovaje vstopil Trpotec in hrešče zarjul: -Vrnil sem se, ker vam moram še nekaj povedati. Zapomnite si: nikdar več me ne bo med vas! Izbrišite me iz spiska sošolcev, iz te svoje pokvarjene družbe! Ne bo me več zraven, četudi avtomobil pošljete pome! In čez deset let sami. brez mene obhajajte svojo prekleto petdesetletnico! Vse naj vas vzame vrag!« Okrenil se je k vratom in jih zaloputnil za seboj. -Nesrečna mladina!« je šepetaje potožil starec in se tuje ozrl okrog sebe. -Zdaj pa bi že res rad legel k počitku...« ^_____________________________________________________________y V slovo so hoteli trčiti s profesorjem, ki pa se je s trepetajočo roko samo dotaknil svoje čaše: -Ne zamerite mi, otroci! Pil ne bom. Vi pa se še malo poveselite. seveda v mejah dostojnosti in ne predolgo. Saj veste, ugled našega zavoda...« Iz knjige Frana Roša -Korporal Huš In druge zgodbe«, ki jo je pred kratkim izdala Državna založba Slovenije. Fran Roš Štiridesetletnica mature RodrtA gruda 41 — Saj sem za mini modo, ampak zaradi nje tudi ne morem vsega pokazati ... — Gospa, časopisi že napovedujejo bitko z influenco. — L inflacijo, ste hoteli reči. — Saj ni razlike: pri influenci teče iz nosa, pri inflaciji pa iz žepa. — La kako Je mogel zapeljati s cestel Ali je šofer nov? — Ne, ne, šofer je star, le vino je novo. — Vi točite alkoholne pijače mladoletnikom? — Kakšni mladoletniki, saj vidite, da so še otroci! — Vidim, da si bila z možem na lovu. Si kaj ustrelila? Iz »Pavlihe* Rojaki, ki potujete v Jugoslavija in Evropo, zaupajte se nam! Iranslurisl vam nudi vse vrste turističnih uslug — prevoze in izlete z lastnimi najmodernejšimi avtobusi, hotelske rezervacije v lastnih in tujih hotelih, vse vrste vozovnic, karte za prireditve, lov in ribolov In druge. CENTRALA: LJUBLJANA, Šubičeva ulica 1, telefon 20 188, telex 31 144 YU TRANLJ POSLOVALNICE: Ljubljana. Bled, Bohinj. Radovljica. Škofja Loka, Domžalo, Piran. Zahtevajte prospekte! Narodna banka Jugoslavije centrala v Ljubljani želi vsem bralcem Rodne grude srečno novo leto 1972! Srečno novo leto 1972 želi gostinsko podjetje TRGOVSKO PODJETJE Izbira LJUBLJANA nudi v svojih poslovalnicah: — ROKAVIC AR, Titova 17. — PIONIR, Titova 17, — NOGAVIČAR, Nazorjeva 3, — JELKA. Miklošičeva 34, — MAJA. Miklošičeva 10, žensko perilo, pletonine. rokavice, nogavice ter oblačila za otroke. Ljubljana in se toplo priporoča za obisk MALI OGLASI MALI OGLASI MALI OGLASI KUPIM ENODRU2INSKO HIŠO. novo ali dobro ohranjeno s 3 do 4 sobami, kuhinjo, podkleteno, po možnosti s centralno kurjavo, urejeno kanalizacijo, vodovodom in kopalnico. Hiša naj bo v bližini Ljubljane, pritlična In s sadnim vrtom ter garažo. Cena naj bo okrog 12.000.000 starih dinarjev. Pišite na naslov: Josef Kastelic, 7232 SchrambergSulgon, Holligenbronnerstr. 34, Deutschland PRODAMO ENONADSTROPNO STANOVANJSKO HIŠO z veliko garažo In vrtom ca. 1860 m2 v Celju. Primerno za obrtnika, vseljivo po dogovoru. Interesente prosimo, da nam zaradi službene odsotnosti sporoča datum ogleda. Cater, Teharska 34. Celje tovarna baterij in baterijskih naprav zmaj Ljubljana, šmirtmika c. 28 Strokovnjaki uvrščajo tovarno Zmaj iz Ljubljano med najbolj tehnično razvite tovarne baterij v Evropi. Se pred šestimi leti pa je taista tovarna po mnenju poznavalcev zaostajala v razvoju za svetovno proizvodnjo za 10 let. Zmaju je uspelo pobrati se s tal, ker je kolektiv sprejel novo čvrsto poslovno in kadrovsko politiko ter uvedel sodobno organizacijo dela ter poslovanja. Raziskave tržišča so pokazale, da so naprave na baterijski pogon (in s tem baterije) zaradi hitrega razvoja rekreacijskega in poslovnega turizma zelo obetajoč proizvod. Da bi dohiteli svetovne proizvajalce, so se pri Zmaju povezali z najboljšimi svetovnimi proizvajalci baterij. Od svetovno znane angleške firme Vidor so odkupili razširjene licence, novo tehnologijo in avtomate za izdelovanje baterij po Leclanchejevem sistemu, Kakovost novih baterij je še enkrat večja, kot starih Zmajevih, dodali pa so jim tudi novo, privlačnejšo »obleko-. Pred dvema letoma je Zmaj dobil za industrijsko oblikovanje baterij in embalaže drugo jugoslovansko nagrado, lani pa jugoslovanskega oskarja za embalažo. Spričo hitrega razvoja tehnologije v tej panogi v svetu Zmaj seveda ni mogel ostati pri proizvodnji klasičnih tipov baterij. Zaradi tega se je povezal tudi s sovjetsko institucijo Licencintorg. od katere je odkupil razširjeno licenco za nov elektrokemijski zračno depolariza-cijski sistem. Rezultat tega: pravkar so v Zmaju začeli izdelovati 9—V baterije po tem sistemu. Kakovost le-teh je triinpolkrat večja od baterij, kakršne poznajo sedaj v svetu (razen francoskih, ker je tudi Francija odkupila sovjetsko licenco). Tovarna Zmaj je pred leti dala na tržišče tudi alkalne in živosrebme baterije. Kakovost alkalnih baterij je okrog trikrat, živosrebrnih pa celo štiri-inpolkrat večja kot baterije tipa Lec-lanche. Te baterije so patentirane in jih izdeluje samo ameriška tovarna Mallory, s katero ima Zmaj pogodbo kot generalni zastopnik za Jugoslavijo, Obe firmi pa se že pripravljata za dolgoročno poslovno tehnično sodelovanje. Podjetje Zmaj je pred kratkim postalo tudi zastopnik za prodajo baterijskih strojev in naprav firme Crompton Parkinson iz skupine Hawker Siddeley iz Velike Britanije. Da bi lahko izkoristila vse prednosti nove tehnologije in avtomatizacije ter znižala uvoz surovin je tovarna Zmaj osvojila proizvodnjo negativnih elektrod — cinkovih čaš, manganovega dioksida in elektrolitskega papirja. Zmaj pa sodeluje tudi z domačimi strokovnimi in znanstvenimi inštitucijami, med njimi z raziskovalnim centrom Ekonomske fakultete in Naravoslovne fakultete iz Ljubljane, z Metalurškim inštitutom, Zav