L-«» ^iHochldbl. k. kTiofbibliothek,, gt. 14. Wien V Groriei, 2. aprila 1880. TedajX „SoCa" izhaja vsak petek s in velja s po&to prejemana aliv Gorici na dom poSiljana: Vse Ieto.....f. 4.50 Pol leta.....„ 2.30 Cetvrt leta . . , . ,,1.20 Pri oznanilib. in pra? tako pri „po-$lanicah" se placuje za navadno tristop- no trato: 8 kr. fie ue tiska 1 krat 7 „ „ n n | n ZaveSe crke po prostoru, SOČA Posamezne Sterilke se dobWajo po 10 soWot t Gorici r tobakarnici t ge-Bposki ulici blizo „treb kron". i* na itenm trgu.—V Trstu t tobakarnici „Via della casenna 3". Dopisi naj se WagOToljno pofittjaj* tnredniitvu „So5e" v Gorici t Hflaiijaniki ¦iik«TOirharoiSmna pa opfivniSi;vu.,So5f,r aa Ktrtnji T Stioia-Yl hiii it. 218 II, naditr. Eokopisi *• ne vrafiajo; dopisi naj se blagOToljno frankujejo. — Dilalcem in orugim iiepremoinim se naiocniiu mm, akoit oglait pri undailtvu, Na Dunaji in doma. V Gorici 2. aprila. Nifi stalnega, niC zanesljivega ni v nasem seda-Djem politicuem polo2aji; zato pa nau tudi posaraezna znamenja necega prevrata k boljemu ne morcjo po-Bebno razveseliti ter ogreti za sedanjo vlado. Itadi priznavamo grofu TaaftVju dobre nameneintudi res-no voljo pravifinemu biti vsem narodem Siveeim v zavetji avstrijske krone,—a vedno se nam vsiluje bo-jazen, da tie bo imel in o 6 i—tucli ce bi imel vstraj-nosti zadosta—izvesti svoj program in skoro se nam zdi tudi neinogofc, da bo to mogel, dokler bo laviral mcj avtononiisti in uslavoverci bote vladati nad strati-kama. Avtonomistifina ve&na v poslanski zbornici, katera izrazuje tern bolj pravo javno menenje v naSi drzavni poloviei, ker so sineli volilci pri zadnjih vo-litvah svobodno voliti, kakor jim je vest velevala in ne pod vladniin pritiskom, je vsled krivicuega volilne-ga reda vendar se presibka, da bi mogla prav uspeSno delovati in nstavoverna vecina gosposke zbornice jo mocno parnli/.uje. Potem pa ja viduti iz mnogih pri-kazni, da iniujo uiuzje bivse vlade i^e mnogo upliia pri kroni in da ga tudi neprestauo rabijo tno&io za-viraje Taaffejevo dclovanje. Via seatava sedanjega ministerstva ne daje nobunega poroStva gotovi in stal-ni notra.iji tiravuavi nase drzavc na podlagi narodne enakopravnosti; — kajti dokler je pravosodje v rokah odlicurga privrzcDca ustavoverne stranke, kateri si je nabral v popivjSnji dobi uajvece zasluge za ponemCe-vanje nasih Sol, in dokler sede zraven njega Se drugi mozje iste barve in istega misljenja, ki ga gotovo iz-datuo podpirajo—ne morenio si obetati nobene stal-ne, zanesljive spremembe v notranji politiki.Toda ozrimo se tudi po dezelab, zastopanih v na§em dr^avnem zboru—in poglejmo, kedo zastopa tu vlado ter pomaga izvajati njeniu program? VeCiuoma izvo-Ijenei poprejSnje ustavoverne vlade. Na odlicno mesto v Trst, kot politicen nafielnik avstrijsko-iliiskega Pri-morja—kder biva veCina Slovanov—postavljen je cel6 eden najustavoverni§ih udov bivSe ustavoverne vlade, ex-minister baron Pretis.—Mo^, kateri sev dr^avnem zboru VBtrajno dtii levice, tudi mej nami ne more prijatelj biti privr^encem desniee—in kakor je v prin-cipu nasprotnik na§im teinjam, tako jih gotovo tudi v dejanji ne more podpirati. Maii ni to uezaslisana anomalija, da vodi deielno vlado naPiimorskem moz, kateri se ne vjema niti z naCcli in nameiami vodite- Ija notranje dr^avne politike, niti s tezujami ogromne j vefiine slovausko-italijanskega prebivalstva te de^ele? In ta moz je mogooen iu kaLe po vsem svojem vede-nji, da ga je rcsna volja skoro vrnitl se na svoje ita« I ro mesto.— Ali se mu to posrefii, je drugo vpraSanje, koje nam resi bodo6nost; gotovo je pa, da iniamo tudi na GoriSkem merodajne, na osodo nuSe de^ele mofino u- plivajote mo2e, kateri 2iv6 v euakej veri — iu dasl vselej vladni, suCejo zdaj svoj politi^ni plaj§6 bolj po migljajih ti*2a§ke, nego po volji duuajske vlade, Splolt zapazujemo v vseh onih krogib, kateri so od nekdaj vajeni hoditi z vlado „durch dick und dttnn", da so zdaj uenavadno omabljivi, in ker ne vedo" prav, kam bi se obrnili, uklanjnjo se Pretisu, pa ne tako, da bi popolnoma hrbet obracali Taafle-ju. Se ve, da jim je ta polozaj nekoliko nadleien, pa kaj Impute, taka go- spoda je gladka in se u/ie ziia tako sukari, da se ne zameri ni na eno ni na drugo stran—vsaj pruhudo ne.— Da je imenovan „objektivniu Kallina za Morav- sko in narodni Winkler za Kraujsko, to jo u2« nu- kaj,—a vendar ne morenio tega viSe eeniti, nego kot ni'ko dobrohotuo koucesijo, b kateroje 'i'uaffejeva via- j da hotela vstre^i desniei deloma za to, da poka2u svo- j jo pravicoljubnost, deloma pa6 tudi iz livale^nosti za | izdatno podporo, katero je do zdaj naSla na tej stra- i ni.—Pri vsem tern pa je sedanji polozaj tako nejasen I in negotov, da vzbuja v nas opiaviGeuo bojazeu — da nismo Le prav bluu doloeue bieCno-Uspe^ne re&itve ! naSe uie toliko let trajajoco uotranje krize.—Jako bi ; »e j menljive dogodbe v ustavnem 2ivljeuji. Naloga poli-ti§kih druStev pa je, da svetu javijo mnenje in ob-Cutke ljudstva. V tej zavesti je odbor katoli§ko-politi§ke fiital-nicc v Cepovanu danes sklenil in odposlal novemu c. k. dczehiemu predsedniku g. A. Winklerju sledeco testitko: „Veseli glas, da je presvitli na§ cesar Vas, vi* oko zagleda na drugi strani v podolgasti kotlini malo jezero, kojega valovi se ti prijazno nasproti smeh-Ijajo. — Pa idimo dalje 1 Pot nas pelje po^asi navzgor in sami ne vemo, kedaj da pridemo na obSirno pla-noto. Tu se ti odpre najzalostnejsa in najcutinejsa kamnita pu§Cava, ki je se bolj gola in samotna, kakor one v ju2nih apnenih Alpah. Nikjer ne poganja bujna rastlina, nikjer ne okrepca bistra studencnica ^ejnega popotnika, nikjer ne nahaja velika Leda obilue page. Tudi tu se verste bre2§tevilne ponikve, kotlu in lijcu podobne. V njih zapazi§ tu pa tarn male njivice z redkim 2itom, edino siromaSno polje bliznje vasi. Neusmiljeno brije in tali burja Cez to sivo puscavo in ne pusti rasti ne drevu, ne germu. Z veliko silo odnasa suho zemljo proti morju in za seboj pu§f;a ie gru§6 in „gri2o,a ki je sedaj y velike kupe nagomi-Jjena, sedaj pa kakor seme po planjavi razsejaaa. Berzim korakom hitinio c>z to puSCavo dopri-hodujega berda, Inorda zagledamo kaj lepSega. In res, komai smo dospeli na rob,,evo ti prekrasnega pogle-da. Siroka sinja planjava ti zablisCiz obzorja nasproti. Iz pocetka misliS, da je to le velik oblak, dokler ne prides' toliko naprej, da vidi§ v zno2ije kragfeega pobocija. Tu nehuje hipoma tvoj dosedanji svet. Vse ti je uovo in clsto drugatino, kakor kedar gledas iz visoke gore v dolino. Dalec v moije segajoCi nasipi, dolgi erti in nosovi ter na njih sezidaue teiilnjavice zdijo se ti kakor mamljive podobe, ki visijo v sinjem ozrafiiji, Po temuosioji gladini pa, ua kojo greS ka- sokorodni gospod dvorni svetovalec! poklical za pred-sednika kranjske delete, uzbadil je radost in ponos po vsej goriSkej deieli. Iraenovanje VaSe Visokorodnosti za dezelnega predsednik* v I.jubjjano je veselo iznenadito tadi uda-110 jodpisano druStvo. Nemore si toraj odreti. Yam, ˇisokorodni gospod deielni predsednik! Cestitati k tenia tako castnemu, kakor zaslazenemn poklicu. 2alost nas sicer maCi, da se loclte od lias, in nehate biti na§ zastopnik v goriSkem deielnem zbora; in to Zalovanje je toliko vece, ko se spominjamo Va-Segapreblagega, neumornega in uspeSne-g a uelovanja v blagor i celej deieli i posameznikom. Tolaii nas le zavest,da se preselite med naSe sloven-ake brate,v srediSie naSega naroda, kjer bo Vase blago delovanje na nzviSenem mestn ogrevalo tudi nas, Vase rojake, ki Vam v svojih sercih, kakor v iivej knjigi, branimo najiskrenejSo hvaleznost.* IZ AJI» 22. marc. (Uv. dop.) Pri nas tatamo It par raeacev velifc veter, bojim se, da nam Ajbico powit ^e bodo pottm JWJt prali, kje iebtaJi? Ne-areca bi venda? ne bila posebno velika, ker Ajbicase 8teka po kratkem pota v Sodo. Veca nesreca pa je ta, da je leteSaji veter posulil btagajnico ajbske ob-cine; v dokaz vam navajam uasledujo dogodbo. Ko-nee January* t l j* bilo ajbakeron lapanstvn nroce-nih 97 gl. 50 kr, milosCine aa lacne siromake ime-novaue oMine, Nifi ne oatane skritega na sveta; tudi naSi revcki so zvedeli za lepo pomoL. Cakajo in cakajo, pa se sedaj niso docakali. PraSajo g. zapana todi ocetje stareSine, kedaj misli denar med uboge razdeliti; zupan je v zadregi, pa zvita buc* si zna vaelej potnagati in pomagal ai je tudi on rekofi: „de-nar sera potr)sii v droge siljone potrebe. Nekdaj se je rekalo, da je naj huj§i sovrainik lakota, naS ofie zupan ve Se za druge hujSe sovraznike. Istina je, da po dveh meaecih sta vdobila dva reveza iz Kostanje-vice po pol goldinarja in en uboiec na Srednjein en goldinar, ce ne Stejem unih deset, katere je lupan stisnil svoji nekdaj bogati, sedaj paubogi ilabti. Kam je priSla ostala miloSclna, ne morem izvedeti. Hudob-ni jeziki bi rekli, da se je placala z njo aluzba ob-cinskega stroja, to je tajnik, denaroicar in obSinski sluga; denarnica je bila pvazna in v silitudi lev mu* be Iovi. StaraSine modre glave, stopljo skupaj v slavno sejo in nastejejo sicer 27ubogih droiin,pa iupanase vender ne podstopi nobeden za nbo prijeti, ker iu-panstvu sluzi ena zmet, ne smet, 2upanu 7 zlahti, ktera vodi iupana in staraSine za nos. Zalostne bese-de, vender resnicne; da sem jib zapi sal, k terau so me prisilile solze in zdibovanja lacoib ubozih. PoSteni 2upan netaji milostine; toraj reve^i ca* kajte, da trava zrase; za velikonocne praznike si do-bro s pasom trebuii stisnite; kedar kaj v denarnico pride, boste ze prijeli, saj inpana in starasmov to niC ne boli, za vnebovpijofi greh pa ne porajtajo. S Cerkljanskega 22. marc. (izv. dop.) Edor je pazljivo Cital dopis s Tolminskega v 11. St. „Soeea, pa ne pozna dobro razmer v uaSem glavar.stvenem 0-kraji, mislil bi lehko, da je pri nas vse tako lepo u-redjeno, da ne more biti bolje. Zares sreCna deielica. Kor je bvale vredno, naj se dostojno hvali, kar pa ne okrstuje, tega se todi hvaliti ne more. V dol-iuost si tedaj Stejem ria ovi dopis iz naSega kraja resnico objaviti. Koliko in kako je nova cesta proti Idriji izdelana in koliko je to delo stalo, sporoCil je vestno dopisnik s Orkljanskega v I. §t. BSoce8 t. 1. Od tiste dobe je na tej certi Se vse pri starem. He delo. ampak le denar gre nasema okraju, zali Bog! za ekiadovno cesto iz rok. Za svoto 1400 for. bi se iraelo kaj bolj mojsterskega izdelati, ker so se teh nifiua dela na drazbi podvzetuikom Se precej po niski ceni oddala in ta so tadi podvzetniki v pogojenera casu dobro dodelali. Nie bolje se nc godi gfrde obemakih cest. Tako se dela ze ved let cesta skozi Zakrii, da bi tudi ob- Line Bavne, Orebek in Bukovo svoje poitene poti inte- le. Na verb Kriza se cesta cepi proti Bavnera in Oreheku. Bavnjanom j«v bila cesta od zakriike uifje do vasi razdHjena, pa kakor smo slisali, ne po redu biSnih Stevilk, temufc le po osebni prija/nosti oMm- skega zastopnika. Za tebniina dela in od^kodovanje zemlji^ na tej Certi je n iS cestni odbor dovolil po predlogu zastopnika 150 f. Na cell certi pa ne naj- . del ninetneg* dela, grant!, kateri so se ze pred le- ! torn za cesto porabili, niso ne cenjent, ne plecani. \ Tako se z vbogim ljudstvom dela; vse za obCni bla- ! gor, pravijo naii ecetje. Vestnih nadzornikov je po- trebno. I . Iz verb Kriza ho^e naS cestui odbor drugo ier- I to v Orebek izpeljati. Da je to delo zaradi moftvir- ' jev, vsipov in drugib uzrokov nemogoCe, prica tudi .reknrz" samih Orehovcev, kateri ze!6 imeti ravno, terdno in z veliko manjSimt sttoski izdelano cesto po grapi na Keko. Na§ cestui odbor je moral vsled „re- kurza" to certo po grapi na Reko prt'gledati in vi§i oblastniji spotociti, pa zmeril joje ponaj lepSibzem- ljiSLih zanaS.ije se: dotiCni posestniki nc bodo v to dovolili, in tako se bo stvar zavlekia. In kaj se zgo- di? Graparji delajo cesto na svojo rokoin se ne bri- gajo za odborovo priyoljenje in podpore. Za diuge ; ceste doklade placevati all robotiti, lastne pa na svo- jo roko izdelavati, je tudi ob<5ni blagor! 1 Take so . pri nas ceMne razmere. Bazun tolminskega dopisnika ; bo moral javaljn? kateri tenliti, da gredo ceste do- I bro od rok. V enakem stann je zidanje solskih po- ' slopij, kar se bo tudi 0 avojem Casu pojasnilo. __________ ^,l posestnik. Z Dunaja 23. marcija 1880. (Izv. dop.) — Na§ dezelni poslauec Andrej Winkler ie imcuovan dezel- nim predsednikom kranjske dezele. Vsaki narodno misled za5uje to novico z velikim zadostenjem in mi ! Goricani verh tega s ponosom, da bode posedaj eden j najodlicniSib Slovencev goriSkih sedel na pervem me- | stn prestolice slovenske. Gospod dezelni predsednik ! je paL obce znana oseba in ni potreba veliko pripo- j vedovati 0 njegovem dosedanjem delovanji. (Zato in ker smo uze zadnjic v uvodnem dlanku v glavnib po- tezah narisali W. ^ivotopis, preCrtali smo tukaj ueko- liko vrst. Op. ured.) Ha Goriikem je upeljal slovenko uradovanje in priprosta in lehko umevna, vse eno pa Iicna pisava, ki odlikuje Winklerjeve okroznice in dopise, smela bi biti za vednouzer vsem uradnilcom, ki sluzbujejom,d Slovenci. Geste, ki so se izdelale pod Winklerjevini gla- \ varstvom in po njegovem truda na Tolminskem, ga- | rantujejo mu trajen aporain v dezeli. Skoda, dajebil ' za Tolmiace le prehitro imenovan za namestni§tvene- kor v globoid prepad, zapazii ta pa tam bele pike. Se celo onega, ki je morju navajen, osupuje ta . pogled s kraikega roba v nizino. Redko kje najdei 1 nasprotija tako blizu vkup: ta gore najveca suhota, | pomanjkanje vode, tiha samota in puSdava, a zdole I neizmema mnoLina vode in na tej vodeni paScavi zi- ; vo gibanje sem ter tija kretajo&h iadij. Z vsakim ko- ! rakoni, katerega narediS od zgore dol proti morju, ! zapaziS, da se polagoma pribliiajeS jugu, bolj nego • bi si bii po dosedanjih prikaznih mislil. Mimo stermo odlomljenih plastij kraikega sveta pomikaS se med lepSim, ce tudi nmetno obdelanim poljem z jo^nimi [ sadezi, mimo prijaznib leti§6 (vil), dokler ne dospeS I v veliKO, pisano in Snmno svetovno mesto. In kedar I prideS na morsko obalo, vidiS pred seboj velikanske : brodove, kako jib siini valovi tja pa sem zibljejo. in < krepke, uterjeee mornarje, ki se morajo ie preveCkrat ! se straSnimi nevibtami bojevati. Zdaj se potone na ¦ daljnem zapada ognjena krogla solnceva v slane va- i love, kakor bi se hotela izkopati, da dragi dan ftstej- ; Se in prijazniSe posije trndapolnemn QoveStvn. Cerni oblaki se prikaiejo na nebn intemna no6 zagerne po-Casi k.-ss_i prizor. (Scbanbach, Die deutscben Alpen I 366—73.) Ljndstvo je iznmilo lepo pripoved 0 postanku Krasa. Ko je bii Bog svet ustvaril in vselepO nredil, ostal mu je §e kup kamenja, s katerim ni vedel kaj poceti. Mislil si je torej, najbolje da ga zaluCim v bliinje morje. Nabral ga je v velikansko vrefio iu za-hitej proti morju. Ali nevoSfiijivi hudiS je to ridel in prevertal skrivsi vreco, ravno predno je imela prile-f J v morje. Vse kamenje se je naenkrat izsuio na f P-bo ia tf&o je oastal Kra»r Geologi pa nam drugaCe pripovedujo postanek Krasa. Ob Casu, ko so se Alpe iz zemlje uzdigale, pritiskala je velikanska mod od podolzne alpinske Obi proti jugu in jugozabodu in tako je usporedila posa-mezna gorstva nalik velikanskim gubam. Bolj mehke snovine so se stisnile, zgaetile in pomeSale, apnenske plasti so se pa zvile in pregnile, kakor lok. Tako so nastale podzemeljske jatne, obokani prostori in bo-diSca na vse strani. Scasom je deioica izprala mebko zemljo nad takimi jawami. Strop je zaCel pokati in udirati se. ITderto kamenje je zasulo rokam njib pod-zemeljski tok in zajezena voda si je morala iskati uo-vih potov, novib jam ob strani, nize ali pa tudi vise. Tako so se razmnozili podzemeljski rovi pod Krasom, da so vcasi prav labirintu podobni. Tudi ta preobrazovanja spremlja ljudstvo se svojimi pripovedimi. Nekdaj se je uderla njiva pod oracem, da so on, plug in voli pod zemljo zginili. Ali cez ma-lo casa so priplavali zopet na dan pri izviru Beke ali Timave. V podzemeljskih jamab biva Skrat in je ajdo-ve Igance iz lesene sklede. Ce kdo kamen v jamo verze in ravno vskledo zadene, prileti Skrat ponj, ga popade za lase in odnese v svoj podzemeljski hram. Nekdaj so bill pastirji vergli kamen ravno v Skratovo skledo. Koj je stal podzemeljski duh pred njimi in praSal, kdo je to ucinil. Pastirji se zafino^govarjati, da sta se dva ovnapred jamo terkala in'^ftmen zder-la. Skrat popade ovna inja odnese pod zeipgo. (Prim* Vernaleken, Mytben nad Brftuche des ,Volkes in O3-; sterreieb pg. 240). > Tudi zakaj nemajo KraSevci vode, razlaga ko- roiCaa legenda 0 potovtoji Krista in sv. Petrg po gasvetqvalca in priSel vsled tega knamestniji v Terst in od tarn v prav kratkem Casu kot dvorni svetovalec na Dunaj. Winkler je bii vedno zvest sin slovenskoga na-roda. On ni raolcafi, kakor sp mu Cesto ofiita; ve in zna povdarjati potrebe na§ega ljudstva, dasi mu je v pervej versti skerb za njegovo gmotno stanje, i,» dasi ne rije z glavo skoz zid. Kadar bo ugodiia prilo2nost, se sme od Winklerja vsak Cas nadejati krepke in iz-datne podpore glede naiili gospodarstvenih in gledt; narodnih te^enj. Se ve, tistim narodnjakom, ki mi-slijo da je. .rokoplpsk" in „2ivijoklictt naj.va2.MiSa na-loga zavedenega Slovenca, bo Winkler tezlco ustrezal; pad pa onim po§tenjakom, katerim je svet jnzik na-Sih odetov, ki 2ele manj§ati revnost naSega ljudstva. — Potrebovali bi takega dez"ejnega predsednika go-riSki Slovenci sami iu zainenjali bi Kranjcem prav ra-di na§ega Depretisa. Toda privoScimo ga tudi njim iz serca, ko ga u2e za se ne tnoremo reklamo* vati. Pervi inoz narodne kervi in narodnega miSIjenja, ki zna va§ jezik v besedi in pismu bolj kot initio ke-d<>, bodi vam, biatje Kranjci, kot dezelni predsednik iz serca privoSecn t Politidni pregled. Z DUNAJA. 0 notranji politiki govori naS danaSnji dopis iz Gorice. Sicer pa ni 0 njej nid znamenitega porocati. Dne 6. t. in. bo prva seja drLavncga zbora po velikonofinih praznikih. Na razpravo drzav-nega proraCuna, katera pride najprej na vrsto, pripravljati se marljivo obc stranki, Vsaka stavi v njo svoje posebne nadeje: ustavoverna, da prekucne Taaffe-jo vlado, avtonomistiCna, da jo izkoristi. Cchi, kateri so do zdaj u2e marsikaj dosegli, bodo tudi pri tej priliki naglaSali svoje posebne zahteve in rafiunajo pri tern na pod-poro Poljakov. Na§i poslanci bodo gotovo tudi skrbeii, da kaj pridobe* svojemu dolgo zanumar-jenemu narodu. Da se le mej vsemi zastopniki avtonomistifine stranke ohrani in okrepi prava slo^nost in solidarnost v delovanji, pa bo uze kaj vspcha. V LJUBUANt je postavila narodna stranka za prihodnje mestne volitve, katere se bodo vr-Sile dne 5. 6. in 8. t. in., svoje kandidate za vse tri volilne skupscine. Ce zmagajo vsi, v kar Bog pomozi, potem bode v sredisCi Sloveuije, za vselej konec ptujCevem nenaravnemu gospo-darstvu. BULGAI^SKO ministerstvo je objavilo te dni svoj program, kojega predlozi narodni skup-§Lini, ki se snide due 4. t. m. Ta program 0-beta mnogo lepega in dobrega; morda za mlado drzavo Se preved. Ministerstvo obljubuje, da mu bode sveta dezelna ustava, da ho6e natanCno Krasa. Iz gore navedenega je 2e razvidno, zakaj se vsa mokrota v zemljo odceja. Vendar nekdaj ni bilo suSe na Krasu. Iz vseh okoluosti in zanesljivib poro-Cii sklepamo, da je bii Kras v starem veku dobro obrasen in z gozdi pokrit. Imel je tore zadosti vlaz-nosti in svet je moral zelo rodoviten biti. Toda njegova lega blizu morja storila je, da so zaeeli kraSke gozde Iq zgoda trebiti. Les se je po uiorji lahko razvozil tudi v dalnejSe kraje. Veliko mesto Oglej potrebovalo je nekdaj mnogo levsa in derv in kraSki gozdi so mu bili kar pri roki. Se bolj pa se priSli kraSki gozdi v veljavo, ko so zafiele Benetke narasati. Tu so morali zabijati velika debla v tla, da so zavarovali lagunske otoke pred morskira spodjeda-njem. Zlasti ko je bii pozar unicil velik del mesta, potrebovali so mnogo lesa s Krasa. Tudi za kupeljske in bojne ladije rabili so BeneSani le isterske in kraSke gozde ter Stedili svoje doin^Ce. Benetke soposnemala tudi druga primorska mesta. Cesar Karol V. je dovolil 22. septembra 1522 Terzaeanom, da smejo sekati potrebui les v gosposkah Devin, Eiheuberg in Scbwarzenegg. Ferdiuand I. jim je poterdii to pravico. Pozneje je bilo zaukazano, da se kra§ki hrasti ne smejo prodajati drugam, kakor za potrebe avstrijskega pomorstva. Leta 1824. so pa od-pravili to prepoved in tedaj so pokupili angleSki in francoski kupci zadnje visoke hraste po Krasu. Tako y ostal Kras goii, suhi in sivi spomenik za pozneje rodove, kako daleS pripelje brezsmiselno sekanji gozdov I spolnovati postave, ki jih skupScina sklene in knez potrdi, Sodnije bodo popolnoma neodvisne od uprave. Upravne oblastnije bodo skrbele za javni red, za varnost osobne svohode, da se bodo odvracale javne in pnvatne nesrece, da se ob-&ne vzgoje za samoupravo, ki jim bode postav-no podeljena. Ministerstvu bode skrb, da se za-varuje vsem driavljanom brez fazloSka vere, narodnosti in stanu zivljenje, Last in last, enako tudi nzivanje yseh drzayljanskih in politifinih pravic in da nebonobene razlike pred postavo. Uradniki ne bodo pripu§6eni samovoljnosti pred-stojnikov in nikdo — 6e ni ofcividno nezmozen ali len — ne bo mogel odstavljen biti brez sod-mjske obsodbe. Sodnije se uravnajo in dopolnijo po mirovnih sodnijab. Pravice in predpravice knezeve in oblasfc postavodajavnega zbora osta-r nejo svetiice, katero hoCe ministerstvo visoko v dislxh inieti. SkupScini se bo umogoeJlo, da sklene potrebne olajsave zastran pobiranja dav-kov. Glede zvunanje politikc ostane ministerstvo zvcsto mejnarodnim pogodbam in si hofie pri-zadovati, da si piidobi in ohrani prijateljstvo velevlasti in sosednjih vlad. Bog daj, da spolni ministerstvo H polovico teh obljub, pa bo sreena inlada Bulgarija! Pri Plevni so na§li 10 tisuS pu§ek in 16 kanonov, katere je zagrebel v zemlji general Osman paLa. NA ANGLESKEM se vr§e zdaj volitve za parlanicnt. Do zdaj je izvoljenih, kolikor je znano, 90 liberalcev in 61 konservativcev; li-beralci so pridobili 16 sedezev. 1TALIJANSKA vlada se pogaja z% posojilo 1200 milijonov lir, da izvede s tern denarom kakor Intro mogo6e zeloznifino postavo, katero je iiedavno sprejel parlament. V ta namcn je pri§lo v Rim ve6 tujih bankirjov, rnej njimi tudi Rotschild z Dunaja. FUANCOSKA vlada je izdala dekrete zoper nepooblaSeene duhovenske redove; s temi dekreti se razpuSca jezuvitski red na Francoskem, svoje redo vn ice in samostane mora v treh meseeih, svoje sole pa zapreti do due 31. avgusta me-seca t. 1. Tujih redovnih bratov franeoska vlada ni izgnala; domaee kongregacije pa morajo vladi predloziti svoja pravila in prositi za poobla§ee-nje; z onimi kongregacijami, ki tega ne store, bode se ravnalo tako, kakor z jezuviti. Bled NEMClJO in papezem so se priceli zopet razgovori glede pomirjenja o eerkveno-dr-2avnili vprasanjih. Govori se, da poslje nemska vlada zopet svojega zastopnika na papezev dvor, v Berolin pa da se vrne papezev nuncij. V KABULU se je zopet priSel boj; Afga-nistanci so dne 29. t. m. i«apadli Angleze, 13 jih umoriii, 19 pa ranili. V Turkestanu so se afganistanski vojaki pridruzili znanemu Abdu-rahmanu, sovrazniku Anglezev; turkestanski gn-verner, vdan Anglezem, je ubezal. G. Jurdid, urednik „Slov. Naroda," se je te dm vmil z Benetek in se bo Se nekoliko fiasa mudil V Gorici. NaSe milo podnebje upliva prav. vgodno na njegovo izdiavje. Vreme imamo te dni juzno, pa ne premokro, drevje seje jelo pravlepo razcvitati, pom-lad probuja v vseh rastlinah mlado zivljenje; naj je zopet okrepi tudi v na§em verlem pisatelji, da bo mogel Se dolgo let dvrsto in vspeSno delovati v ko-rist in slavo svojim rojakoml « Nova obrtiijjsjra. Sola v Marijauu (v gradi-Skem okraji) sesloyesno odpre v prihodrijo nedeljo v navzofinosti e. k, vladnega svetovalca Viljema Ex-ner-ja, kateri pride v ta namen z Dunaja, potem Nj. E. gosp, ces. namestnika, barona Pretis-a, drzavnih poslancev in drngib veljakov, Marijan bo imel prvo obrtnijsko Solo na GoriSkera, a ugajala bi Se marsi-kateremu drugemu kraju, npr. Ajdov&cini, Podgori, Mirni itd. Zopet je zgorela v sredo predpoludne pet-letna deklica in sicer v zidovski uliei (Getu) v Gorici, Neskrbna mati je hfievko zaprla ter §la po svojem o-pravilu; otrok se priplazi k ognji^i, ogenj mu vname obleko in v malera 6mn bib je po njem. Ko odpre mati kuhinjo, najde svojega otroka popolnoma frnega — sezganega. Ali ni vrcdna taka mati outre UazniV Bridki pirhi so bill za onega solkanskega fanta, kateri je Bplezal po lestvi do okna svoje Iju-bice, a od tarn nesredno padel, da so ga roorali Se tisti vecer v goriSko bolniSnieo prenesti. Fantje! po-noLevanje ima mnogokrat ^alostne nasledke. Pretep je bil velikonofini pondeljek na BanjSi-cah mej fanti, kjer so nekda enega tako oklestill, da so ga moralt druzega dne v Gorico peljati k milo-srfinim bratom, kateri ga zdaj lecijo. Da bi le tudi na pamett okreval! Pobalinsko. Nedeljo zveCer je bila v ncki kr^mi v gospodski ulici zbrana prava mestiia winteli-gent;ija (?)" ter prepevalo, kakor navadno Bfurlanske opere". Bil je tarn tudi neki Oastnik, kateremu je ono petje morda turn manj ugajalo, ker se ni prav Btriujalo z njegovimi patrijotienimi fiuti. Zato je glasno hvazW svoje menenje. Drulml pa, kateri niso bile po volji opazke e. kr. eastnika, zazene se na-nj ter ga razorozi. Pravijo, da tiCita vsled tega dva goriSka furlancka tarn, kjer ni nmh. Za izmodirenje doline med Kobaridom in Staroselom, tako zvanega wblataa, dovolilo je ! vis. kniet. ministerstvo zopot 6000 gld. predplaCt^ da se s lorn denarom do^ene po dotiinein nadrtu 18. pre-dov. Ker hrani c. k. okrajno glavarstvo v Tolmintt od onih 12.000 gld., katere je v. vlada v poprej§njih ietih predplacno dovolila, §e 1439 gl. 891/2 k|(- iuker se ima tudi §e potegniti 2000 gl. dezelne podpore odloCene za isti namen, izrazilo je ministerstvo trdno nado, da se vsa dela v letu 1880 popolnoma koneajo. Dr^avno predplaCo bodo morali po tern dtdezniki na podlagt dotiSne dezelne postave povra6ati. Kakor sli-§imo pa, zaprefiila se je konkurenfina obravnava , zastran skladanja stro§kov za izmofiirenje iraenovane doline tako hudo, da jo bo zeld te2ko razmotati. Domafie stvari. Gorica skrbi za svoje nesrecneze. Po ulidiiib oglih so prilepljeni racuni raznih dobrotnih ustanov na§ega mesta. Posneti se da iz njih, da Gorica veliko dela za uboge. „Dek!i§ko sirotiSCe* (Con-tavalle) ima premo^enja «ez 38.000 gld., stro§kov je imelo v preteklem letu 4000 gld. — „Zavod zanemar-jenih defkov* ima fiistega premo2enja 26.000 gld.; lani se je mWo 8679 gld. — Mestna „ubo2nicaB in i njo druzena n2enska bolni§nica" je imrla 6ez 38.000 gld. stroskov, v katerih je pa zapopadeuo tudi to, kar so potrosiii za raz§irjanje bolnisnice. Vesuboftii zalog aaSega mesta znaSa okoli sto tisufi gold. — Da skrbi o ziuiskem casu za mestne stradovce zraven mestncga zastopa tudi posebno gospinsko druStvo, o tern smo uze o svojem Casu poroiali. Vstajenje Gospodovo so obhajale v saboto veSer naSe mestne cerkve pri vgodnem vremenu z navadno slovesnostjo. Na Travniku in na Placuti je bilo §e eez navado to, da je spremljala meSeanska banda procesiji. Povsod je bilo muogo ljudi, a najved jih je vendar privabila krasno ra'jsvitljena Placuta, kder je bila zares prava gnjeca—morda ne toliko pobozmh, kolikor radovednih ali zijalastih. — V nedeljo jutio pa je bila proeesija na.Kostanjeviei in ob^enem v.Pod* |«rntt (predmesyi sv, Roka), Podporni odbor goriSki razkazuje slede6emi-lodare v korist stradajofiim na GoriSkem: (VI. razkaz) ^Slovenska citalnica" seianska je nabrala pri besedi dne 14. febr. t. 1. in poslala odboru 200 gl.—Daro-vali so gg: vitez pi. ScaramangS f. 25. rodbina Ko* zler f. 20. vitez pi. Motta f. 10.druStvoCitalnicaf.5. vitez Bosizio f. 5. It. Mahorcie f. 5. Valentinschitz f. 5. A. Beinelt f. 5. Josip Delena f. 5. S. D. Paxi-madi f. 5. Borghi f. 3. Koman f. 3. Dr. Zencovich f. 3. Dr. Bozza f. 3. Finger f. 3. Dr. Ostertag i. 2. Oskar Pulley f. 2. Gulic f, 2. Fr. Zecha f. 2. Ivancic f. 2. Eufemija Mahorcifi f. 2. Alojzija Mairet f. 2. Fr. Pittamitz f. 2. Ida Polley f. 2. Anton Polley f. 2, M. Ternovec f. 2. GabersCik f. 2. Fabianif. 2. D. Duma f. 2. Matej Mauer f. 2. Anton Pahorf.1.50. Fr.Gre-gorin f. 1. Valentin Stolfa f. 1. Grignaschi f. 1. Ant. Leban f. 1. Ivan Berne f. 1. Dr. Perco f. 1. Goljev-SCik f. .1. France Leban I 1. StaniC f. 1. I. Dettoni f. 1. Andrej Kocjan f. 1. Semelikerf. 1. Wohlgemuth f. 1. Ivan Rekar f. 1. Andrej Mislej f. 1. goupa Fin-ger f. 1. Scholz f. 1. Schuh f. 1. Legat t*. Katobel s. 50. Peter Malalan s. 50. Musina f. 2. Broch f. 1. Dohodek veselice f. 36.68, dodatek citaluice f. 3.92. Dalje so poslali Cast, gg.: Stef. KerkoC, vikarij v Lo-kavcu f. 6.50. Citalnica goriska f. 2. C. k. voj. ko-mando v Gorici f. 5. Gustav grof Wimpffcn iz Mera-na f. 5. Mons. Josip Grusovin f. 5. Ferdinand grot Forestier iz Gradca f. 10. gospa Baronica Korb-Wei-denheimjz Wansdorf na CeSkem f. 5. gosp. baron Imhoff, c, k. major f. 10. vitez Karol Princig pi..Hermit c. k. glav. konzul v Odesi f. 30. Skupaj f. 278.50. Vss?ga skupaj je nabral do zdaj podporni odbor 8935 gl. 34 kr. NesrecV vsled strerjauja. Ko so v saboto vefier v Rojariu nad Trstom za Laba procesije streljali, raztre§eil se je en topic" (mo2nar) tako nesreftno, da je hudo ranil na levem stegnu kmctico Teiezyp Mo- i zeWevo iz Bojana, mater 5 otrok,. W je araven tega v drugem; stanu, potem enega moza, kateremu jq po-Skodovalp dva prsta na levi nogi in enega defika na kolenu. — Nekaterim osebam je nesrecni; strel raztr-gal obleko.— leno so prenesli v bolni^nico. — Po-velifievati enake slovesnosti se streljanjem je pa^lepo — a treba vefie previdnosti. Tako blizo Ijudske, mno-2ice streljati — kaj tacega bi morali strogo prepove-dati orgaui, kbjim je v.skrb izrocena lokalna polieija. Zeno saklal je minoli teden v tr^aSkej okolici pri sv. Jakobu neki kotlar; vzrok jo bila zakonska bojezen liubbsumnost; govori se; da jepriSel mo2 zveCer donu, ker pa ni nasel doraa uiti svoje %ene niti veCerje pripravljene, gel je v krcrao vecerjat, kder inu je njegov prijatelj povedal, da njegova iena z ne-kim drugim moSkim v nokoj krCmi pije. Kotlar. uze tako razjarjen, vstane in gre pred naznanjcno mu krctno in veli svojo zeno ven poklicati. Ko ona iz krLme pride, zalozl jej par zauSnic. Ko mu pa ona zacne odgovarjati, potcgnc no?, iz 2cpa in ga jej v vrat zabpdo; ona ranjeua be^i v vrt bl!2nj« krcmc. i tarn se ?grudi na tla. Prenesli so jo v bli^njo le-karno, kder je umrla. Morilca je policija zasacila i zaprla, NcsrcCne^a sta bila Se le en mesec porocena. Lep izgled zakonske ljubcznil nEd,M Poiar. Iz Podgrada v Istri se poro&a „S1, N.u, da so v Cetrtek due 25. t m. v PodbeZah pogorela trinajstim gospodarjem gtanovalisca in gospodarska poslopja. Vsi pogorelci so bili zavarovani in sicer stirje pri banki nSlavijia, a devet pri „pefitanskej za-varovalnej dru2bitf. Mestne volitve v Ljubljani, Po narodnom meiSanskem volilnem odboru so ptiporoCcni elododi kandidatjO; za III. tazred g. dr. Josip DorC zdrav-nik in g. Josip Rogali hiirii poseatnik; m II. raz-red gg. France H a v n i h a r, dd. blagajntk, Peter Graselli, hiini posestnik, dr. Alfonz Mole, odvot-nik, dr. Jo^e Stare, koncipist pri fiiianCiii prokura-turi; m I. razsred gg. dr, Karol Ahacli, odvetnlk in hiStti posestnik, Karol Tavcar, hlfinl poseitnik, Miha PukiC, trgovec in filiiti poaustnik, dr. Franco P a p e z\ odvetnik. Nemfiurska itianka je, seveda, tudi pustavila svoje Candidate in agituje na vse kripljo za uje; kajti svesta si je, da fie odklenka lotos njo-nemu gospodarstvu, odklenka za vaelej. Matica SlovenBka je svojim udom razposlala vabilo k sestnajstemu obgnemu zboru, kateri bode dne 14 apr. t. 1. ob 4. uri popdludne v lju-bljanske Citalnice dvovani. Vrsta razgovorov: I. Pred-sednikov ogovor. 2. Tajnikovo poro5ilo o delovanji odborovcm od dn6 1. jauuarja do konca decembra 1879. 1. 3. KaCun od dne lf jauuarja do konca decembra 1879. 1. 4. Piora<5un od 1. jauuarja do konca decembra 1880. I. 5. Volitev trehudo*, da pregleda-jo, presodijo; in potrdijo. odborov raftuno novdnem gospodarstvu po §.9. MatiSinih pravil. 6. Naavetje po-sameznih udov. 7. VoliteV devetih novih odbornikov in sicer namesto onih, ki po § 12. Maticiuih pravil izstopijo iz odbora, in so gg^: Mara Josip, Praprot-uik Andr., Grabrijan Jury, Solar Janez, dr.Sust Ja-nez, in na mesto umrsih: Kozier Peter in Barbo Josip, grof. (Opomnja: a. Pri volitvah odbornikov -0k* tice Siovcnske" ustevajo se tudi volilni listi takih druzabnikov, ki sicer nijso megli sami k zboru priti, a so vendar volilne liste se svojerofinim podpisom odboru poslali, tako da nij suma zarad kake prevare (§ U Mat. pr.) b. Racuu za minoio, proracun za pri-bodnje leto in volilni listi se razdele navzocnim gg. dru^abnikom.) Matidine knjige za ldto 1879. Knjige, katere so prejeli udje n Ma tice sloyenske0 za lansko druStveno leto, so: 1. „LetopisB, liredil dr. J. Blei-weis. 2. „Znanstvena termioologija", spisal M. Cigale. 3. sGrmapstvo ianjega upliv cna ^iovanstvo j sved-njem veku,* spisal J. V. 4. BRazoim delom pesniSkim in igrokaznim J. Koseskega dodatek0. Ustaaovnikom BMaticniaia dodala se je vrhu navedenih Stirih knj'g Se aSlovnica hrvatska," spisal prof. Mara * Zagrebu. Kmetijstvo. PoroSilo o delovanji c. k. kmetijskega drustva goriSkega v letu 1879 in posebno o porabi drSavnih podpor. Z ttljudno pomoCjokmetijskedrUzbeobvaldenske nakupilo je na§e druStvosestbikov untervalden-skega plemena, o'dmenjene za Kras, goriSko okolico razun Berd, Ajdov§. (Saljiv prizor.) — Uskok. (V. 1.).— Vdova in vdovec. (V. 1.) — Visoki C.(V. 1.).— Gorenjski slavcek. (0. 2.) — Pozigalceva hfii. (R. 5.)„-~ Umetnost in narava. (V. 4.) — Zapravlji-Tec. (Carobna igra. 3.) — Pokojni moj. (V. 1.) — Lornjon. (B. 1.) — Gospa, ki je bila v Parizu. (V. 3.) — Na kosilu bom pri svoji materi. (V. 1.) — Brati ne zna. (B. 1.) —Gospoda Eodelja pridigeizza gardin. (V. l.) — Y spanji. (V. 1.) — Kovarstvo in ljubezen. tZ. 5.) — Donna Diana. (V. 3.) — William Ratfliff. (Z. 1.) — Gluh mora biti. (B. 1.) — Zenska borba. (V. 3.) — Ogenj nij igraCa. (V. 3.) — Ena se joce, druga se smeje. (R, 4.) — Garibaldi. (B. 1.) — Marija Magdalena. (Z. 3.) — Tri Vile. (V. 2.) — Srce j* cJV>ila. (V. I.) — Pes in mafka. (V. 1.) — Cvrdek. (K. 5.) — Lowoodska sirota. (R. 4. — Trnje in kvor. (R. 2.) — Djktor Robin, (V. 1.) — Pesek v oct. (V. 2.) — Kozarec wde. (V. 5.) — Igralka. (V% U)-¦<— Dva gospoda pa jeden sluga, (B. 1.)—_ Star samee. (R. 2.) — Stara mesto mlade. (V. l.)~ Gringoire. (It I.) Ena se mora ouioziti. (V. 1.) — Berite RNovice" ! (V. 1.) — D?a zeta. (V. 1.) — Nemiki ne znajo. (B. 1.) — 2enski jok. (V. I.) — Moja zirezda. (V. 1.) SLOVENSKA TALIJA je na prodaj po knjigar-nab v Ljubljani, pa se lebko tudi narofr naravnost od Dramatitoega druStva v Ljubljani. KUor si naravnost f>«l droStva naroSi v s e prej navedene knjige, kateriiw je ˇ knjigotrztvu cena 18 gold. 55 kr., jib dobo za znizano ceno 14 goldi-n a r j pv. Ge se od druStva vsaj za 4 gld. kujig naroci ob jednem, dru§t?o popusti 20%na?adne cene, ki je ustanovljena posameznemu vezkn in na zavitkii tiskana. Narodnim druStvom, katera provajajo gledaliSke igre, je priporo6ati, da si od vsake igre, ki jo bote igrati, omislijo celo garnitnro, t j., toliko knji^ic. kolikor jih je igralcem Ireba o pravajanji; cele tiska-ne igre ucecim se igralcem mnogo bolje iistrezajo, kakor same izpisane naloge, vrhu tega pa so §e ce-nejSe. Dunajska borza. Rnotui drL. clolg v baukovcih . . . ¦ Enotni dric. dolg ? srebro . . . . • 1860 dr2. posojilo ...*.... Kredftne jtkcije......... 2 itprila. " "T:rgr 2(TTrT" 73 „ 85 „ 88 „ 50 ,, 130 „ 20 „ 8:»y „ — „ 208 „ yn „ i\H „ lit „ Srebro........... . Napol............. 9 " 48 J', C. kr. cckiiii . . , ,...... Driavne marke......... 5 „ 58 „ 58 „ 45 , IZVRSTNO DQLERJSEO USD SO?Q IS STARO, kako? sliwka ter pra?o trcpinsko ipje, PI701Z STE1NFELDSKE PIYABSE bratov Reiniiighaus, se dobiva vedno ter po najnizji ceni pri Kaviic & Ferffla na Korenji pri vodnjaku. (Jujtc, glejte in endite se! Od neke konkurzne mase nedavno falirane relike tovame britanija-srebernih izdelkov, prevzeto blago, ka-tero ima torarnigko znamenje: pravo Britanija, od-daja se po vsaki csni, ali bolje receno zastonj. Edor poilje ali tudi proti povzeijjTi samih 6 gl. 70 kr., dobi sledeCe strari za Cetrtino prave vrednosti in aicer: 6 posebno dobrih namiznih nozev z rodera iz britanija-srebra in pravo-angMko ostrino; 6 najfinejih tilic britanija-srebro iz enega sa- mega kosa; 6 najfinejih britanija-zlic, masivnih; 6 „ „ zliCik za kavo; 6 „ „ noznih podstavkor; 1 „ ,r zajemaln. za juho, masivenj 1 », „ „ zamleko „ 6 anglezkib Viktorija tas; najfineje ciziliranih; 2 okusna nalonska srednika; 1 britanija-srebern zvonfiek 8e srebro-gla9ont; 1_____». „ ploSfiek za kruh, masiven; Vseh 42 kemadoT je izdelanih iz najfinejega, prarega britanija-srebra, ki je edina korina, koja oatane vedno bela ter se tudi 25 let rabljena, ne razloduje od pra-Tega srebra; zatd se garantuje. Vdokaz, da moje o-znanilo ne sloni na nobeni slepax»iji zarezujem se javno, da brez ugovora nazaj vzamem blago, fie bi konm ne. bilo po volji. Jaz zavradam na mnoga zahvalna pisma, ki so mi dosla in koja bom za-poredoma objavil. Kdor Loce tedaj dobiti dobro in zanesljiyo blago zasvoj denar in nekako slepar-sko Saro, naj se obrne samo do. A. FRAISS, Rotbenthurmstrasso 9 nasproti knezoSkofijske palace na Diinaji. II Podpisani po6astuje se naznaniti si. I obCinstvu, da je svojo lekarnico v Gorici k I zamorcema \_ v Ka§telu na voglu nunske ulice, katero i je imel do zd.ij gosp. lekarnidar Anton I Franzoni v zakupu, dne 1. aprila t. L zopet v svoje gospodarstvo vzel ter jej I postavil za provizorja gospoda pharmacije i magistra Ivana Fenneglia. I Ob enem se prav uljudno priporofia i p. n. gospodom obiskovalcem zagotov-I Ijaje, da Iiode vedno skrbeti za togno in vestno postrezbo. , Ivan Krst Pontoni lekarnifiar. I Temu oznanilu oprostuje se vdano i podpisani dostaviti, da si bo skrbno pri- I zadeval, zadostiti v vsakcm oziru zabte-v.'srn slav. oMinstva glede vestnega pre- l skrbovanja dobrih zdravil in vseh v to stroko spadajoelh stvari. 1 Ivan Fermeglia lukarniLni provizoi*. drvi za kurjavo v Gorici. V erarskem mbgacinu drvi v Gorici se bodo od 26. t. m. naprej dobivala drva za kurjavo po sledecih cenah na prodaj: I Mini milt hhii)i poles debre sorts po g], 2;S0 „ „ „ grcasi dm „ „ 2:60 n „ jelovih poles, „ „ 2>5Q Kdor bi hotel vzeti 1000 ali vec metrov drvi prvoimenovane sorte, temu i je pripravljeno c. k. vodstvo kaj na do-lodeni ceni odbiti. Ponudbe za nakup drvi po olajsani ceni naj se podajejo podpisanemu vod-stvu, prodajo na drobno pa oskrbnje tu-1 kajsuja c. k. gozdnarska deuarnica. C. K. G0Z0N0 IN DOMENSKO VODSTVO v Gorici 25. tnarcija 1880. v Gorici. ZALOOA MANUFAKTUE ZA M02KE IN J^ENSKE S KKOJACNICO ZA M02KE. MIZARSKA IN TAPECIRSKA DELAVNICA se zalogo mobilij, sreal, podob, okvirjev in pozlaCenili list, ur z niajalcem, postelj na zmeteh, volneniJi in zimnatih Stramacev, stolov razne sorte. SlVALM STROJI BAZNE BA^E. Vse zgorej navedene stvari se prodajejo po ceni, da se koj denar posteje ali pa v mesecSnih alt tedcuskih odpla5i!ih. fe0ft?atel| to odgororni wedni^; JQZEF ZEI. — Tiska; ftHilarijanska tiskarna« t Gorici,