St. 60. V (ioriei, v soboto dne 29. julija 1905. Letnik VII. Izhaja vsa' torek in *ol>oto ob 11. ui i predpoldne za mt'slo tor oL 8. uri pop. za dežnlo. Ako paile na ta iliic\a praznik izide dan prejob 6. aveiW. Stan« popostiprejema.ii a!i v .Gorici na doin pošiljan celoletno 8 'v/polletno 4 Kin četrtletiio 2 K. Prodaja«e v Gorici v to- bakarnan Schwarz v Šolskih ulicah, Jell ersitz v Nunskih Ulicah in Le- b a n na Verdijevern tekališču po 8 vin. GORICA (Vefcerno izdanje.) Urcihiištvi) in upravništvo se nahajata v «Narodui tiskarni>, ulica Vetturini h. St. 9. Dopise je nasloviti na uredništvo, oglase in iiaročiiino pa na upravništvo >Gorice«. Oglasi se ručunijo po petit- vrstah in sicer ako se tiskajo 1-krat po 12 viri., 2-krat po 10 vin., 3-krat po 8 vin. Ako se večkrat tiskajo, raÖu- nijo se po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič). Obrtni red. Usposobljenost za pomočnika. V torek je permanentni obrtni odsek dovršil sploäno razpravo o § 104. b), c) in d), ki določa obligatno ali pri- silno izknšnjo za obrtniäke vajence. Ako hoöejo obrtniki povzdigniti svoj stan, je v prvi vrsti potrebno, da so sami spretni in izvežbani delavci. — Kot vajenci že se morajo izuriti v svoji stroki in tudi seznaniti s tehničnimi pri- pomočki, ki olajšajo delo. Obrtniški stan mora skrbeti za izvežban naraščaj. Rdor pa hoče izvežbati vajence, mora biti sam veščak v svoji stroki. Dandanes more biti marsikdo samostojen mojster, ako dobi od politične oblasti obrtni list, če- tudi ni veščak v svoji stroki. Tak obrtnik pa ne more izvežbati vajencev, da bi bili dobri pomočniki ali mojstri-veščaki, Torej naj vsak vajenec po nčni dobi napravi izkuänjo, da do- kaže, kaj se je n&učil in če je njegov mojster veščak ali le skaza. 2e vajenec si mora pridobiti ročno spretnost v do- tični stroki, da se more kot pomočnik še bolje izariti in nsposobiti za mojstra. Ako je vajenec lenuh ali nesposoben za delo, nikdar ne bode imel pravega ve- selja do dela ali do svojega poklica. In take osebe škodijo le sebi in svojim to- varišem. Zato vlada v „§ 104. b), c) in d)H nasvetaje določbo : Zadruge morajo skr- beti, da vsak učenec po nčni dobi na- pravi izkuänjo za pomočnika. lsto velja za vajence pri tovarniških podjetjih ali pri takih obrtih, ki niso člani kake za- druge. Kak.o bodi sestavljena izpraäevalna komisija? Vlada je predlagala, naj so v ko- misiji najmanj trije Člani, in sicer: pred- eednik, ki ga imennje politična oblast, zaslišavši (!) trgovsko in obrtniško zbornico ; dalje vsaj dva prisednika, in sicer polovico naj jib določi zadruga iz Brede mojstrov, drugo polovico odbor pomočnikov iz svoje vrste. — To je vsebina L 104, b) v vladnem načrtu. 0 teh določbah je bilo mnogo go- vora in prepira. Razprave so se udeležili skoraj vsi člani in razun dveh so se iz- rekli za prisilno izkuänjo. Proti obligatni ali prisilni izkuänji sta govorila le soc. demokrat Eldersch in zastopnik danajskih indnstrijcev Kit- schelt. Vendar se je ta zadnji končno odal. Posl. Žitnik je omenil : Vse pod- pore in vse lepe besede, a tndi obrtni red ne bodo pomagali obrtnikom, ako niso dobro izučeni v svoji stroki. Začetek se mora storiti že pri vajencn, da si more kot pomočnik izpopolniti svoje znanje ter si pošteno služiti vsakdanji krnh. Res, da bodo iz početka po deželi velike težave, tndi stroški za izkušnje. Take izpraševalne komisije se ne morejo nstanoviti v vsaki občini, tndi ne v vsakem sodnem okraju za posamezne stroke. A če vajenec dobro dovräi svojo triletno učno dobo, je zanj poseben praznik, ako se mora morda peljati na sedež okr. glavarstva, kjer pa se bodo povsod iz- vzemši morda Istro, Dalmacijo in po- eamezne okraje v Galiciji — dobili iz- vežbani mojstri za izpraševalno komisijo. Sicer pa se ta izkušnja vrši enkrat v življenjn. Saj mora dandanes vsakteri delati po več izkuäenj, če hoče priti do kruha, in kmet dela izkušnjo vsak dan — pred raznimi komisijami. Torej te težave in ovire tndi na deželi niso ne- premagljive, v mestih in trgih pa so iz- kušnje itak stara navada. Ear pa se tiče izpraševalne komi- sije, pravi Žitnik. zahtevajo obrtniki dvoje : Prvič, da obrtniki sami določijo na tri leta tndi predsednika. Zakaj bi se politična oblast vtikala tadi v to stvar in zakaj bi vlada zaslišala za mnenje samo trgovinsko in obrtniäko zbornico, zadrnge pa kar nič. Če že hoče vlada na vsak način imenovati predsednika komisije, naj ga imennje na predlog za- drnge, dokler nimamo posebnih obrtni- äkih in rokodelskih zbornic, kakor to predlaga tadi poslanec Doboszynski. Dalje se mi zdi odveč, kakor za- hteva referent Hneber, da bi moralo biti v komisiji pet članov. Na deželi n. pr. so posamezni obrti redko sejani, kje naj torej dobe v obližju dovolj članov za komisijo ? Recimo torej : V komisiji morata biti poleg predsednika najmanj dva člana. Predsednika naj že določi politična oblast, toda na predlog dotiöne zadruge, in naj zasliäi äe trgovsko zbor- nico. Enega člana ali več, ako politična obrtna oblaat določi morda štiri člane, naj določi načelništvo zadrnge, enega člana naj vlada imennje iz liste pomoč- nikov, ki jo ti sami predlože vladi. To je nekak kompromis med rnojstri in pomočniki, da se zbližajo za sknpne koristi. Smisel te določbe je, da imajo mojstri večino v komisiji. Proti temu predlogu je najodloö- neje govoril socialni demokrat Eldersch. V prvi vrsti se je protivil prisilni izkuš- nji, češ, da je le udarec v vodo. Dalje je zahteval, naj je v komisiji polovica pomočnikov. Tej zahtevi pa so odgovar- jali vsi ostali člani in konöuo tndi sekcij8ki načelnik dr. Hasenöhrl. Po dolgi in mučni razpravi so obveljali prvi štirje odstavki paragrafa z vsemi proti glasn posl. Elderscha. § 104c pravi, da deželna vlada za posamezne zadrnge določa načrt in obseg tvarine za izkušnjo, kakor tndi takso v posebnih določbah, in sicer v dogovorn z zadrngami in zaslišavši mnenje trgovskih zbornic. Troške za iz- kušnjo pa plača zadrnga, ki pa dobiva takse. Ako pa je vajenec pri industrij- skem obrtn ali ni clan nobene zadruge, plača troäke trgovska zbornica. Tudi o tej točki je bilo mnogo prepira. Poslanec Eldersch je zahteval, naj se takse opuste, ker bi jih mnogi va- jenci ne mogli plačati. Odgovarjali so mu člani Haeber, Böheim, Kratochvil in Hauck, ki so sami mojstri, da taksa na- vadno znaša 3 krone, ki jih vajenec že dobi od staršev, sorodnikov ali pa tadi od svojega mojstra. Mnogi dobivajo tudi darila, ki naj jih hranijo, ne pa izdajo za cigarete itd. Raj pa nastane, ako vajenec ne naredi izpita ? To vprašanje pa rešnje § 99. b, ki pa ni še v razpravi. Ta pa- ragraf določa, da se mora vajenec učiti še šest mesecev. Ako tudi potem ne na- redi izkušnje, je le pomočni delavec (Gehilfe), ne pa pomočnik (Geselle.) Kot pomočni delavec ne more postati samo- stojen mojster, dokler ne naredi izknänje pred komisijo; za to izkuänjo pa se more vsak čas oglasiti pri svoji zadrugi. Pomočnik (Geselle) bode imel torej po novem zakonu večjo veljavo pa tudi pravico, nego pomočni delavec (Ge- hilfe). Vzemimo primero: Ako osmoäolec napravi maturo, more na visoko Solo. Ako je ne napravi, more si izvoliti poklic, koder ne zahtevajo mature. In morda se mu pozneje bolje godi, nego součencu maturantu. Ako obrlniäki vajenec ne na- naredi izkušnje, more biti oproäöen po- močni delavec, a ne pomoönik s pravico, da postane mojster. Ta določba je na prvi pogled trda, a je umestna. Vajenec se potrudi, da se v istini izuči v svoji stroki, ako hoče biti pravi pomočnik. Kaj pa naj se zgodi, ako se izpra- ševalna komisija prepriča, da je največ mojster sam kriv, da vajenec še orodja ne zna vzeti v roke, ako je moral morda opravljati le hišna dela ? 0 tern o priliki. Politiöni pregled. Nov slovanski shod. ČeSki list „Obrana zemedelcu" se poteguje za sklicanje novega slovanskega shoda, zakaj 113 milijonov evropskih Slovancv nima dozdaj vezi, ki bi bila naperjena zoper skupnega sovražnika. Omenjeni list med drugim piäe : Minilo je že 57 let od zadnjega slovanskega shoda in mi moramo priznati, da enaki vzroki kakor takrat tudi danes zahte- vajo enakega shoda ; treba je samo po- noviti takratnega shoda in ž njim klicati: Reäimo, kar se da rešiti, da ne razpademo v same male dele, katerih se tujci lahko polastijo. Najbolj gotova pomoč za na§ same, kakor tudi najbolj močna vez za celo državo je vzajemnost in prijateljstvo slovanskih rodov v Avstriji. In kakor takrat, sedaj morda še bolj pomembne bo besede, s katerimi je Šafarik pozdravil takratni slavnostni shod v Pragi : „Ko se drugi narodi posvetujejo o nas in naäo bodočnost določujejo, posvetujmo se sami o sebi in o svoji bodočnoeti. Mi sami sebe boljše poznamo, nego nas poznajo drugi, naše potrebe in težnje so nam samim najbolj znane. Bodimo taktni, da bi s pravim ponosom mogli reči pred drugimi narodi: Jaz sem Slovan — ali pa nehajmo biti Slovani ! — Zakaj moralna smrt...." Boj za slovanske vsporednlce. „Politik" pravi z ozirom na to, da vlada hoče slovanske vßporednice uči- teljišča premestiti iz Opave, da Čehi ni- kakor ne morejo pritrditi taki reäitvi, ki bi samo Nemcera dajala pravice v glavnem mestu Šlezije. Če bo baron Gautsch res na tak način reäil to vpra- šanje, tedaj bodo češki poslanci zavzeli svoje prejšnje bojno stahšče. Saškl princ Ivan Jurlj v Išlu. Saški princ Ivan Jurij je v sredo popoludne ob 2. uri 20 minut dospel v lšl. Na kolodvoru je princa vsprejel Lizika: V enomer klepetaš, in jaz ti moram odgovarjati, če ne pa me zatožiš materi, da sem trmasta. A n i c a : Torej grem brez tebe. Lizika: To jegrdo, povedala bom očetu, da me nočeš čakati. A n i C a : (Sede na stolico pri vralih.) Sedaj ne rečem niti besedice več! Lizika: Katero krilo naj oblečem, Anica, belo ali rdeče ? Povej mi vendar, katero naj oblečem! Nočeš odgovoriti? Prav ! Povedala bom materi. Ti si sta- rejša, torej mi moraš povedati, katero krilo naj oblečem. Torej belo ali rdeče? Odgovori vendar, Anica ! Anica: (Za-se.) Vendar ji moram odgovoriti! (Giasno.) Belo! Lizika: Zakaj pa belo? Saj ves, da se hitro pomaže; in tudi „fodre" nima, mene pa tako strašno zebe. O, ubogi moji prstki! Kako so premrzli, trdi, brez življenja, oh; moji prstki in moja UŠesca! cDiha v prste in si drgne ušesa.) Anica: Potrpežljivost mi je že pošlal Lizika: O, saj je nimaš dosti! LISTEK Poboljšana trmoglavka. Nemskl spisal W. Pailler. (Osebe: Lizika, Anica, sestri; M a r i č k a, dekla.) Prvi prizor. (Priprosta soba, dve stolici, umivalnik, v kotu obešalo za obleko, na njem dve krili, belo in rdeče. Anica Čodno opravljena; Lizika si privezuje pred- pasnik, pri tem zavozla vrvice; ni še počesana.) Lizika: (Vleče za vrvice predpasnika.) Anica: Hitro, hitro Lizika! Pri- veži si predpasnik, da greva k zajuterku ; glej, jaz sem že pripravljena. Lizika: (Jezno.) Jaz pa ne! Jaz ne morem vsega tako hitro napraviti — in sedaj — sedaj še ta nesrecni vozel! Anica: Oče se bode jezil! Čakaj, hočem ti pomagati. Lizika: Ne potrebujem te. Anica: Kako si vendar čudna! Vzemi vendar drugo obleko, ta ni več Čista. Lizika: (Si ogrne veliko volneno ruto.) Ne! Oj, kako je tukaj mrzlo! Kako me zebe, kako me zebe, huuum! (škiopota z zobmi.) Povej očetu, da ne pridem k za- juterku. Anica: In kaj poreče oče na to! Lizika: Kaj poreče? Smilila se mu bom! Kaj sem jaz kriva, da se mi je naredil ta vozel, kaj sem jaz kriva, da me tako strašno zebe? Prsti so mi odreveneli, niti ne čutim vozla. Anica: Kako si trmasta! Saj sem se ti ponudila. da ti razvežem vozel. Lizika: Seveda, da bi me še bolj zeblo, ko bi se me dotaknila s svojimi mrzlimi rokami. Hvala lepa za takšno prijaznost. Kje so škarje, Anica? Anica: Kaj hočeš ž njimi? Lizika: Da odrežem ta neumni vozel. Anica: Le poskusi ! Povem materi! Lizika: (Udari z nogo.) Tako ? To poveš materi? Dobro, ti me ne pustiš k zajutreku, to povem očetu! Anica: Jaz? Kako neki? Kaj je to hudega, če ti ne pustim vrvic odre- zati? Oj, Lizika, kako je nama težko v miru živeti, in mati, saj veš, Lizika, kako zelo želi to naša dobra mati. Lizika: (Gre k Anici prijazno.) Saj je res, Anica! Pozabila sem že na to; no- čem več žaliti naše dobre matere, saj ima že tako dosti drugega trpljenja! Oj, kako sem hudobna! Prosim te, Anica, razveži mi ta vozel, prav lepo te prosim. Anica: (Veseio.) Oj, kako rada! Če količkaj pohitiš, bova prišle o pra- vem času. Lizika: Moje roke so vse pre- mrzle, rute ne morem odložiti. Anica: Saj veš, Lizika, da oče ne dovoli, da bi prišla z ruto k zajuterku. Lizika: To je zelo čudno! No- bena mojih prijateljic ne odloži rute, dokler se ni segrela pri čašici kave. Anica: Lahko je tako! Toda pri nas je drugače. Medve pa moravi ubo- gati stariše. Lizika: To je smešno! Oj, kako me strašno zebe! Anica: Torej hiti, če ne bo kava pomrznila. Lizika: Vedno me motiš in za- držuješ? Anica: Jaz? Kako neki? cesar. Princ je bil pri ceaarju na obedn, na kar je cesar s svojim gostom sei na sprehod tor ga potem zopet spremil na kolodvor. Princ se je ob 4. uri 50 min. vrnil v Gmunden. Bylandt Rheidt v Islu. Minister za notranje stvari je dospel v torek v Išl. Cesar je ministra vsprejel v avdijenci ob 11. ori dopoladne, ki je bil povabljen k cesarja na obed. Gros Bylandt Rheidt odpotoval je včeraj zjutraj na Dnnaj. Dvornl svetnlk pi. Müller. V Solunu je umrl civilni agent Avstro- Ogrske v Macedoniji dvorni svetnik pi. Müller katerega je avstrijska vlada po- slala tja, ko se je pricelo reformno gibanje za Macedonijo. Dogodki na Ogrskem. Predsednik poslanske zbornice Josth je tsklenil, da ne odpoälje običajnih če- stitk povodom cesarjevega rojstnega dne potom ministerstva. ampak naravnost na kraljevo pisarno. Justh hoče tadi na ta način pokazati, da smatra vlado za pro- tinstanovno in nezakonito. Sestanek med carjem Nlkolajem In cesarjem Vlljemom. „Renterjev biro" poroča iz Petro- grada, glasom iniormacij iz najboljäega vira, da je inicijativa za ta sestanek priäla od cesarja Viljema. Ta je izrazil carju Bvojo željo, da bi imel rad ž njim pogovor, a da ma je vse jedno, kje da naj se ta sestanek vrši. Pripravljen da je priti tudi na rusko ozemlje. Isto tako poroča tadi „Neue Fr. Presse" iz Pariza. Cesar Viljem je carja Nikolaja nujno prosil, da bi se Ž njim osebno sestal in car da ma ni mogel odreči, ne da bi se cesarju zameril. „N. Wr. Tagblatt" prioböaje raz- govor s tnjim aktivnim diplomatom o sestanka ruskega in nemäkega cesarja. Diplomat je dejal, da se je, kolikor je on informiran, pri sestanku na predlog carice-matere razpravljalo tadi o novih razmerab, ki so nastale, ko se je Nor- veška ločila od Švedske. V Rasiji se splošno boje, da se ne bi sklenila zveza med tremi severnimi državami, Švedsko, Norveško in Dansko, valed cesar bi bila Kasija v Baltiškem raorja ravno tako zaprta, kakor je v Črnem morja. Kakor so sporočili iz Petrograda parižkema „Journala", so na raskem mi- nisterstvu za vnanje stvari izjavili, da ni ameti, zakaj da se sestanka cesarjev pri- pisnje tako velika važnost. Sestanek je bil le akt uljudnosti. Car je hotel po- zdraviti nemäkega cesarja, ki se je na- hajal v ruskih vodah. Toda v Petrograda pripisajejo se- stanka vendar-le velik pomen radi dej- stva, da je car takoj po svojem' povratka poklical v Peterhof ministra za vnanje stvari, grofa Lamsdortt'a ter se žjim raz- govarjal dlje časa. Predzgodovina sestanka cesarjev. 0 predzgodovini sestanka cesarjev poroča petrograjski dopisnik „Hamburger Nachrichten" nastopno: Grot Lamsdorll je prejel äe le v soboto popoladne vest, da se car sestane z nemäkim cesarjem Viljemcm. Raska zastopstva v inozemstva so bila *potem o tern obveačena v ne- deljo predpoludne. Rako da je prišlo do sestanka, o tern so na kompetentnem mesta izjavili, da ne morejo dati po- jasnila. Prve korake za sestanek sta sto- rila oba cesarja. OJ sestanka v Wies- badena sem, ki se je vršil leta 1903, obstoja med obema cesarjema ožje pri- ce bi mi bila rekla, naj oblečem rdeče krilo, koj bi te bila ubogala. Anica: Saj tudi rdeče krilo tiima „fodre". L i z i k a : O, to ne de nič ; pa blago je bolj debelo. Anica: Ni bolj debelo! Ampak ii je hočeš, ker ti je soseda rekla, da ti zelo lepo stoji. Lizika: Ne! Ampak zato, ker je bolj gorko in ker . . . (Slišt seklicanje: Ani- ca, Lizika.) Anica, Anica, mati nas že kliče! (išče svoje stvari.) Moj predpasnik, moj robec! Oh, nisem še počesana; kar je, je, jaz sem izgubljena! In vsega tega si ti kriva, Anica, da, sarno ti! Anica: Še vedno jaz! Kaj naj naredim ? Jaz grem. Lizika: O, ti si grozovita, ti si trdosrčna! Tedaj me zapustiš, ko niti ne vem, kje mi glava stoji. In ubogi moji prsti, le poglej, vsi črni so od mraza ! (Spet se sltši klicanje za odrom: Anica, Lizika.) : A n i c a : Jaz grem ! Z Bogom, Li- ika ! (Ore.) (Dalje pride.) jateljstvo. Popolnoma je izkljačeno, da bi bil cesar Viljem iz lastne inicijative dal carja kake nasvete glede notranjih stvari Rusije. Sultanov dar cesarju Franu Joslpu. Veliki konjar sultana, Faik paäa, je dospel v četrtek zjatraj ob 6. uri 20 mia. na Dunaj ter se je podal v cesarsko pa- lačo, kjer bo bival kakor gost cesarjev. Faik-paäa ima seboj lastnoročno pismo saltana ter izroči cesarja arabskega konja, dar saltana Abdul Hamida. Po atentatu na sultana. „Agence de Constantinople" je priobčila nastopno poročilo o atentatu : Po selamliku je v cesarski moäeji eksplo- dirala bomba. Sultan ni bil k sreči zadet ter je uäel atentata kakor po ču- deža v blagor vsem njegovim narodom. Njegovo veličanstvo je pokazalo veli- kansko hladnokrvnost in pogum. Sultan je sam vodil kočijo v palačo, zahvaljajoč se občinstvu za ovacije. Vse prebivalstvo prestolnice je ogorčeno radi atentata. Povodom atentata je bilo nekoliko oseb abitih in ranjenih. Volltve v Srbljl. Volitev v narodno skupščino se je izvršila v najlepäem redo. Desinitivni izid volitve je naslednji: Izvoljenih je 78 samostojnih radikalcev, 50 zmernih radikalcev, 14 nacijonalistov in liberalcev, 4 naprednjaki, 3 socijalni dernokrati in 1 pristaä kmeteke stranke. Zmerni radi- kalci so izgabili 25 mandatov, liberalci 3. Rer se opira vlada na samostojne ra- dikalce, je toraj dosegla pri volitvi zmago. Angležka eskadra v Baltlškem morju. „Reuterjev biro" je izvedel, da je resnično poročilo, da bo angležka eska- dra kanala La Manche v mesecih avguatu in septembru križarila v Bultiäkem morja. Glasom dosedanjih odredeb, odpotuje es- kadra baje okolo 20 avgusta. 0 kakem ceremonijelnem poaeta ni govora. Kska- dra bo v Baltiäkem morja manevrirala. Bodoci predsednik francoske republlke. Na Francoskem že pretresujejo vprašanje, kdo da postane bodoči pred- sednik repablike. Dosedaj prihajajo v poätev trojica resnih kandidatov in sicer predsednik senata Fallieres, biväi mini- sterski in zbornični predsednik Bour- geois in sedanji predsednik zbornice. —- \ Predsednik senata uživa popolno za- upanje velike večine senata. V politiki igra te trideset let veliko alogo. Fallieres je bil že sedemkrat minister in enkrat tudi ministerski predsednik. Po svojem političnem položaju pripada odločnim radikalcem. Star je 65 iet. Macedonia. V sofijskih macedonskih krogih je opaziti živahno nevoljo proti Avstro- Ogrski in posebno proti avstrijskim orož- niskim častnikom. Doäla so namreč po- ročila iz skopljskega okrožja, ki poročajo, da je avstrijski in reformni orož. častnik Urban v svojem rajona v bolgarskih vaseh delal za prestop k uniatstva ter prebivalstva priporočal, naj zahteva oka- pacije po Avstro-Ogrski, da doseže Ma- cedonija svojo avtonomijo. Rusko-japunska vojska. Iz Pariza poročajo od 26. t. m.: Danes zjntraj je Witte s posebnim vla- kom Severnonemškega Lloyda zapastil Pariz ter se podal v Cherbourg, kjer se danes zvečer ukrca za Ameriko, kamor dospe v ponedeljek ali v torek. Witteja so spremili na kolodvor Saint-Lazaire le njegovi najintimneji prijatelji in členi njegove rodbine. Witte je bil videti zelo resen. Osebe, ki so z WUtejem občevale pčavijo, da se popolnoma zaveda velikih težav svoje naloge. Witte je bil tukaj v avojih govorih zelo reserviran. Zagotavlja se, da se ni izjavil ni v pesimističnem, ni optimiatičnem smisla o šansah svoje misije. * * Admiral Roždestvenski je bil v aredo operiran. Operacija se je posrečila. Rano na čela so odprli ter odstranili košček kosti. Njegovo stanje je po- voljno. * Rakor poročajo poljskim lisiom iz VarŠave, so raska poaianiätva in kon- zalati prejeli navodila, naj skličejo re- serviate šeatega in sedmega mobilizacij- skega okraja, ki bivajo v inozemstva. Mobilizaciju se ima, kakor govore, raz- tegniti tadi na Varäavo. ¦ * * „Standard" poroča iz Peierbarg»: V Petrov dvorec je takoj po carjevem povratka dospela brzqjavka Lineviča, ki v razbarljivem tona protestira proti sklepa mira ter izraža prepričanje, da bo raska armada v prihodnji bitki zma- gala. Brzojavka je sestavljena ˇ imenu armade in nosi poleg Linevičevega pod- pisa tadi podpise : Karopatkin, Batjanov, Ranlbaurs in Rennenkampi. „Daily Telegraph" poroča iz Tokija od 26. t. m.: Glasom brzojavke iz Oseka se tamkaj govori, da je mnogo tisoč bro- ječa japonska vojska napadla ruske po- zicije ob reki Turnen. ¦ Iz japonskega glavnega stana po- ročajo, da se je sahalinska armada dne 24. t. m. ob 9. uri dopoludne pričela iz- krcevati pri Alcovi, ne da bi bila zadeta na odpor. Admiral Ratavka, ki je po- veljeval eskadri, odposlani na sever, po- roča, da je eskadra zapustila operacijsko bazo, ter kakor je bilo prej določeno, spremila transporte čet. Eskadra, ki je bila pod admiralom Devo prej odposlana je rekognoscirala obalo blizu Aleksan- drovska, kjer naj bi se izkrcale čete. Ro je ista izvräila svojo nalogo, so se tran- sportne ladije bližale kopnemu. Čete vojne mornarice so se izkrcale, ne da bi zadele na upor, ter so zasedle točke, določene za izkrcevanje čet. Po- zneje so se izkrcali tudi vojaki armade, nakar so se pomor čaki podali zopet na avoje ladije. Sovražnik je zažgal Namioo in tadi Alcovo. Aleksandrovsk niso Rusi zapazili. Japonske zastave vihrajo sedaj pred palačo guvernerja v Aleksandrovska in raz hiä v raestu. Ladije japonske 69- kadre niso trpele nobene škode, tako tudi ne moätvo. Domače in razne novice. Za ,.Šolski Dom" je prejelo naäe apravništvo: N. N. za brezplačno vožnjo 3 R. Predsedništvn so plačali: Josip Abram, karat v Novakih 4 R; Ivan Selak, vikar v Stržiščih 5 R; dražba „Slov. beseda" v Gorici 1 R; žapanstvo Rojeko kot prispevek 26 R; Štefa Rin- derčev v Gorici 20 R; Janez Lapanja, deželni poslanec 10 R; Blazij Grča, dež. poslanec 10 R; Fran Franke, oseäki 10 R; dr. A. Gregorčič v Gorici 20 R. j Srena hvala! Odlikovanje. — Cesar je podelil dr. Antonu Perisiču, deželnega sodišča svetovalcu in voditelja okrajnega sodišča v Volovskem, vitežki križ Fran Josipovega reda. Umrl je v Sv. Rrižu 28. jalija Matija Medvešček, 78-letni oče tamk. nadačitelja. Rojen je bil v Rrestenici pri Ranala. Pogreb bo jutri ob 7. ari zjatraj. — N. p. v m.! Izvolitev goriškega župaua ~ po- trjena. — V sredo dopoladne dospela je v Gorico brzojavka, s katero se naznanja, da je cesar potrdil dr. Maranija goriškim županom. Danes o poludne obdržavala se bode v mestni dvorani seja, pri kateri priliki se bode astolil žapan dr. Marani. Te seje se bode adeležil tudi tržaški na- mestnik knez Hohenlohe. Vojaška vest. — V torek dne 1. avgusta pripelje se v Gorico 3. bataljon pešpolka št. 47., ki je nastanjen v Ma- riboro, pod poveljstvom podpolkovnika Habačeka. Nastani se v topničarski vo- jašnici. Na goriški kolodvor dospe vlak ob 5. uri 29 m. popoludne. V politlčno §lu/bo je sprejet kot c. kr. namestniätveni konceptni vajenec absolvirani jurist g. Josip /nidarčič iz Renč. Nadinžeuir Karol Oberst priäel je v četrtek v Gorico, da preiäce več atudencev v svrho popravljanja kron- beräkega vodovoda. Na Mrzleku je začela tvrdka Rarz i. dr. te dni s svojim delom. Brezplačno ostajanje blaga v skladiäclh kolodvora južne železnice v Gorici. — Rakor srao svdječasno ob- javili, določilo je prometno ravnateljstvo južne železnice na Danaju, da ostane blago v skladiäcih goriškega kolodvora jutne železnice brezplačno kvečjemu 6 dni. Zdaj pa nam poroča isto ravnatelj- stvo, da se je ta določba razveljavila z änem 26. jalija t. 1. Aretlrali so v Gorici t sredo ne- kega Jakoba Saksido, ker je tvrdko Ivan Zorn v Rronberga pri Gorici večkrat okradel. Razstava cerkvene oblcke bo odprta od 29. t. m. do 4. avgasta v dru- ätvenih prostorih v Barzellini-jevi alici ätev. 2. • Nesreča. — Preteklo nedeljo peljal se je neki Andrej Vidrič doma iz Ranala z lastnim vozom, v katerega je bil vprežen mlad in zelo mahast konj, po cesti, ki pelje v Bodrež. Rar se je splašil konj ter iztrgal vajeti Vidriča iz rok, ki je pri ti priliki tako nearečno padel pod voz, da mu je žla glava pod kolo. Vidrič ostal je na mesta mrtev. Prijatolj ga je okradel. — 26- letni Andrej Prelc, doma s Rranjskega, a stanujoč v Trstu, prišel je te dni v Gorico, kjer je hotel ostati nekaj dni. Ro se je te dni sprehajal po Gosposkt alici, srečal je nekega Andreja, s katerim se je seznanil v Trstu in ki je služil v Gorici kot natakar. Ro sta se kratko pozdravila, prosil je Prelc Andreja, naj ga privede v kako krčmo, kjer bi nekaj dni stanoval Andrej je Prelca takoj po- slažil, in äla sta oba v neko drago krčmo, da se tarn okrepčata. Ro sta pa nekaj časa sedela v krčmi in äe precej vina spila, začelo je Prelca prihajati slabo. Zato prosil je Andreja, naj ma za nekaj časa shrani listnico, v kateri se je nahajalo nekaj papirjev, dve sliki, dva bankovca po 10 krön in 2 kroni v srebra. Ro je Andrej. prevzel listnico Prelcevo, je Prelc omahnil. Ro je pa priäel zopet k sebi, idkal je zamanj pri- jatelja Andreja. Prelc podal se je hitro k gospodinji one krčme, kjer se je na- stanil in ta dala ma je 5 krön, katere je pastil Andrej pri gospodinji z na- menom, da jih da Prelcu, da bi ne ostal brez vinarja v žepu. Prelc je na- znanil vso stvar policiji. Razpisana služba. — Na goriäkem okrožnim sodišča razpisana je služba pisarniäkega asistenta v XI. plač. raz- redu. Ner*odeu biclkllst. — V četrtek predpoludne prevrnil je neki biciklist dva otroka na tekaliäca Verdi. Otroka sta bila lahko ranjena na komolcih. Odprtl lekarni. — Jutri popoladne bosta odprti v Gorici lekarni Cristofo- letti-Gliubich. ^ Isti dve lekarni bodeta imeli v času od 30. t. m. do 6. avgasta tadi ponočno slažbo. Iz Rihemberga nam piäejo: Pri delu na vijadakta je neki 16-letni Rala- brež izgobil ravnotežje ter se preko- picnil kakih 17 metrov globoko na tla, posteljana s kamenjem. Razbil si je gla- vo, zlomil tilnik ter se na več mestih pokvaril. Bil je takoj mrtev. Kdo ve zanj ? — Že dve leti se pogreäa od doma ubegli, 17 let stari Va- lentin Fabjan, od Hamarjev ät. 123 ob- čina Bate. Rdor bi vedel zanj, ali bi bil o njem kaj slišal, se najprisrčnejše prosi, da bi to sporočil na gorenjo adreso očeta iskanega, Joäefa Fabjan. V Devinu se oddas 1. septembrom t. I. mesto nadačitelja na slovenski dvo- razrednici. Proänje na c. kr. okrajni äol- ski svet v Gradiäcu. Iz Kozane. — Umrla je na Laznah marljiva in skrbna gospodinja Marija Feri, rojena leta 1838, torej v 67. leta Bvoje dobe. Od mrtvouda zadete je po petdnevnem močnem trpljenju v Gospoda zaspala dne 21. julija. Pogreb se je vršil ob ogromni udeležbi prijateljev in znan- cev. Žalujoča družina se tem potom iskreno zahvaljnje vsem spremljevalcem na zadnji poti, pokojnici pa prosi od Boga milostne sodbe in večni mir. A. F. Vstopiiino h koncertu za učitelj- ski konvikt so preplačali: (Ronec) Gospa Poniž Avgasta, nadučiteljeva soproga, Kihenberk, 40 R; Čibej Franc, c. kr. viäji pisarniäki naöelnik, Gorica 10 R; Pečenko Anton, vinotržec, Gorica, 5 R; Zorn Ant, c. k. viäji komisar, Trst, 1 R. Lagiä Andrej, äolski nadzornik v Tolminu nabral 87 R, koje so darovali: Podjedniätvo Redlich & Berger 25 R, po 10 R gg.: Prinzig, c. kr. okr. glavar, baron Hohenbüachel, Marek, nadinžinir, Laaič Andrej, äolskt nadzornik; Büringer stavb. mojster, 5 R, dr. Qaarantotto, c. k. notar 4 R; Perpar, davčni nadzornik, 3 R; dr. Maier, zdravnik, in Schrödl, stavb. blagnjnik in Jandl po 2 R; Rastner, lekarnar, Paäma, inžener, Ballif inzener in Velikonja po 1 R. Dalje so darovali v Tolminu: gg. Fazan, geo- meter 10 R; Primoziö, sodni svetnik in dr. Gruntar, odvetnik, po 5 R; Cazzafara Ladvik, trgovec, Peternelj, uöitelj, monsig. Rragelj, dekan, Vrtovec Josipina, Jag A., učiteljica, Skert, ačiteljica, Raäca, ačitelj, in Renda M., naoačitelj, po 2 R. Po 1 R gg.: ErŽen, učiteljica, Rantih, vrtaarica, Rramar, cestni nadzorovateij, Marovec J., Podmelec, ükovic, kontrolor, Ravciö, davkar, Golja, Sirca, uöitelj, Gatej, arar, Leban, kaplau, Batiö, kaplan, Poje, po- ätarica, Voice, N. N., Voice, Berlot, sod. oticijal, Zarli, sodni kancelist, Dietz, sod. pristav in Martelanc, živinozdravnik, Zarli, žapnik, Voice, 1*60 R, Barbič R., mesar 0 40 R. Prstau se je našel. — üräala Mo- zetič, bivajoča v ulici Rossini ät. 17, je naäla prstan. Rdor ga je izgabil, naj se oglasi pri gori imenovani. Vabllo na III. redni občni zbor „hran. in pos. v Stjaka", reg. zad. z ne- omejeno zavezo, ki se vräi dne 7. av- i gusta 1905 ob 3. ari popoladne v po- aojilničnem nradu. Dnevni red : 1. Po- ročilo načelstva in nadzorstva za leto 1904; 2. Prečitanje in potrjenje račun- skega zaključka za III. npravno leto 1904; 3. Revizijsko poročilo ; 4. Volitev načel- stva in nadzorstva ; ö. Slačajnosti. 0 d b o r. Grozna nevihta. — Dne 24. t m. razsajala je v Červinjanja grozna ne- vihta, katero je spremljala strela in močno grmenje. Okolo 7. are razsajala je nevihta najmočneje. Poäkodovanih ni bilo samo mnogo hiä, ampak strela imela je tudi svoje žrtve. Tako je n. pr. zelo močno poškodovala komaj dozidano hišo, ki je posest gos. Lovisonija. Pri ti priliki nbila je strela 6-ietnega dečka Bidnta ter požgala po hrbta nekega Ivana Tol- loja, ki je iskal zavetišča v omenjeni hiši. Vrhn tega nbila je strela jedno kravo in tele. Tadi poslopje tamkajšnje postaje je strela zelo močno poškodo- vala. Sodne zadeve. — Iz prospekta. katerega je izdalo jastično miniiterstvo glede osobja na sodiščih in državnih pravdništvih, posnemarao sledeöe podatke, kar se tiče omenjenih urador na Pri- morskem : Na prizivnem sodišču: 1 predsed- nik, 8 nadsodnijskih svetnikov, 2 tajnika, 2 pristava, 41 avsknltantov, 1 viäji dr- žavni pravdnik. Dalje 1 pisarniški vodja, 1 viöji pisarniški oiicijal, 3 pisarniški 'uradniki v X. in XI. plačilnem raz- redu, l računarski svetnik, 2 pregled- nika računov, 2 račanarska oficijala, 1 račanaraki azistent, 2 račnnarska prakti- kanta in 7 uradnih slug. V okrožja prizivnega sodišča v Tr- stn: 1 predsednik deželnega sodišča, 3 predsedniki okrožnih sodiäö, 1 podpred- sednik, 2 nadsodnijska svetnika, 50swet- nikov deželnega sodišča, 28 tajnikov, 12 okrajnih sodnikov, 61 pristavov, 3 dr- žavni pravdniki, 5 namestnikov držav- nega pravdnika, 1 pisarniški vodja, 5 pisarniäkih oredstojnikov, 1 izvrševalni aradnik v X. plačilnem razreda, 118 pi- sarniäkih uradnikov v X. in XI. plaöil- nem razreda, 3 pisarniäki azistenti, 6 viäjih oficijalov, 1 zemljeknjižni ravna- telj, 5 knjigovodij zemljeknjižnega arada, 97 aradnih slag in 40 jetniških stra- žarjev. Za železniški promet. — V aredi meseca jalija t. 1. obdržavala se je v ze- lezniškem miniaterstvu konferenca, pri kateri se je razpravljalo o fizičnem stanja železniških aslažbencev. Pri ti konferenci se je določilo, da se sprejme v železniško slnžbo le take pro3ilce, kateri so po- polnoma zdravi na užesih in na očeh. Nadalje se je pri ti konferenci določilo da se bode od slej naprej manj oziralo pri skušnjah, katere bodo položevali oni aslužbenci, kateri se že v službi nahajajo. S prvo omenjenih določb se pač mnogo pripomore, da se bode od sedaj naprej •železniški promet točno in gotovo iz- vrševal. Ti določbi stopiti v veljavo naj- brže že v teka tega leta. Tatovi v Trstu. — V Trsta se še vedno ponavljajo predrzne tatvine, in noče jih biti ne konca ne kraja. Tako so n. pr. v četrtek pri belem dneva in 8icer ob 12. uri neznani tatovi pokradli v alici Chiozza tvrdko S. Paalinovie in ji odnesli iz miznic: jeden bankovec za 100 kron, jednajst po 50 kron, dva po 20 kron, pet po 10 kron, jedno vrečo, v kateri se je nahajalo okolo 50 kron v srebro, škatljico, v kateri je bilo shran- jenih pet kron v nikelja, samokres za Šest strelov in Iistnico, v kateri se je nahajalo več važnih papirjev in nekaj menjic. Jeden tatov se je hotel prepričati, ako samokres delaje in pritisnil je pe- telinčka, pri kateri priliki je počil strel in se je dotičnik ranil na prstu. Strel so sicer ljudje slišali in neka gospa je celo videla tata, ko si je pral prst ali pri vsem tern ni mogla priti policija ta- tovom na sled. Otvoritev železnice €elovec— Jesenice bo, kakor javlja „Eisenbahn- blatr, še le sredi leta 1906, morda tadi še le poxneje na jesen. lznajdba. — Tržaški tehnih Mihael JMichelazzi je iznasel aparat, s katerim se prepreči, da ne trčita ob megli dve ladiji druga ob drago. Delniška družba John Cocherill v Brasla ma bo dala 4 milijone frankov, da ji od9topi iznajdeni patent. j Bombardiran brzovlak. — Ko I je v soboto zvečer vozil reški brzovlak proti Kilovčam, je pričelo v vozove leteti pest debelo kamenje. V prvem razreda je bilo več šip zdrobljenih, v III. razreda je bil neki potnik na roki rahlo adarjen. Orožništvo zasleduje zločince. Strelne vaje topničarjev na stre- Iišču pri Krškem bodo letos dne 31. jalija, dalje 1., 2., 4., 5., 7., 8., 9., 10., 12. in 14. avgusta. Streljanje se priöne vsakokrat ob 7. ari zjatraj. Prvi strelja divizijski polk št. 8, potem 10, nato 7 in končno kofni topniäki polk 3 posa- mezno pri vajah v ločenih oddelkih in nato skupno eel polk. V Ljubljani na- meščeni divizijski topniški polk at. 7 prične s streljanjem 12. avgasta in konča skupno z 8. divizijskim in 3. kornim polkom. Cesarske vaje na Tridciitinskem. — Iz Mendole poročajo, da je v Vair di Noni polno tajcev, ki si bodo ogledali ve- like cesarske vojaške vaje, ki se imajo v kratkem vršiti. Po celi ravnini po- pravljajo ceste in oprenMjajo stanovanja. Najbolj živahno gibanje je v Romenu, kamor je doäel dvorni stavbinski nad- zornik Schebek, ki opremlja stanovanja za cesarja, njegovo spremstvo, nadvojvoda Franca Ferdinanda, Rainerja in oapo- slanca italijanskega kralja. Glavni stan bo v Cavarenu, kjer bo vaje vodil nad- vojvoda Kvgen. Odpravljena naslova. — Fmančno ministerstvo je odredilo, da se v bodoöe opustita naslova: „davčni nadzornik" in „viši finančni svetovalec". Abiturijentl hrvatske gimna- zije v Zadru so darovali za istrsko C-ril in Metodovo. družbo 800 kron ! To so vrli mladeniči: Vsa cast jim ! Cisti dobiček Prešeruove ve- selice v Ljabljani. Glasom računskega zaključka o dohodkih in stroäkih Preäer- nove veselice je bilo dohodkov 26.121 K 71 stot., stroškov pa 13 492 K 78 stot. Ker se pa pri stroskih doseže še najmanj 500 R popasta, ostane za Preäernov spomenik čistega 13.128 kron 93 stot. Strela ubila Sest dečkov. — Graški listi poročajo : V Fladnitzu pri Passaila je v nedeljo strela ndarila v drevo, na katerem je bilo 10 dečkov. Strela je šest dečkov takoj abila, ostali štirje so v smrtni nevarnosti. Nagrade za učenje slovenskega jczika. — V celjskem nemškeui „Sta- dentenheimua so imeli z gojenci skašnje o znanju slovenskega jezika, med pet dijakov, ki so najbolje znali, so razdelili celo nagrade. Tako Nemci hočejo pri- pravljati, da bodo njihovi gojenci za službe na Slovenskem aspešneje tekmo- vali s Slovenci. Na mariborskem žcnskem uči- teljlt»6u (v zavoda šolskih sester) se je od 17. do 21. jalija vršil zrelostni izpit. üdelezevalo se ga je vseh 30 učenk četrtega leta, izmed teh jih je napravilo zrelostni izpit z odliko pet, vse druge pa s povoljnim aspehom. Z in as? a slovenske pesml. — Pri velikem mednarodnem pevskem tekmo- vanju v Verviersa v Belgiji je dobil 23. t. m. prvo nagrado „Pevecky spolek Smetana" iz Plzna. Soglasno in z veli- kanskim odobravaajem je bila sprejeta slovanska pesem kot kraljica tega tek- movanja. Nos svoje žene je pogoltnil. — Iz Kase poročajo : Kmet J. Barany iz Tehana je živel s svojo ženo v vednem prepira. Predvčerajšnjim sta se zato na- potila v Kasi, da vložita tožbi. Med potom sta se zopet skregala. V prepira je odgriznil mož svoji ženi dos in ga pogoltnil. Težko ranjeno ženo so pre- peljali v bolniänico. Parnlk „Szapary* zadel na frau- cosko ladijo. — Farnik „Szapary" ogrske parobrodne dražbe „Adria" je na svoji vožnji iz Alžirja v noßi od po- nedeljka na torek o polunoči, med Te- nesom in Cherchelom, zadel na francosko ladijo „Schiassino". „Szapary4, ki je bil poäkodovan, je vzel na krov dva potnika in 7 mož posadke francoske ladije, ki se je pogreznila. Nezgoda se je dogodila vsled megle. Solska mladlna in alkohol. — V čaBopisa: „Gesunde Jugend*4 dokazaje neki berlinski realčni profesor, da vživa 60% njegovih ačencev zvečer pivo, 43% tadi opoladne. 03 tod prihaja, izvaja on, da so le-ti učenci zaspani v popola- danskih urah, in vzroka vedno bolj se množeče živčne bolezni in iskati samo v novih učnih razmerah, ampak še bolj v nepravilnem in naravi neprimernem življenju, zlasti pa v prezgodnjem vži- vanja alkohola. Vživanje alkohola v zgodnji mladosti, — tadi v obliki vina in piva — povzroči razbarjenje in za- spanost, nagnjenje k jezi in trmoglavosti, in pospešnje prezgodnjo in presilno vzbajenje spolnosti ; tadi kava in čaj delajeta prev2nemirljivo na otroäke živce. Dasiravno so to sploäno znane resnice, vendar se stariäem ne morejp dosti po- vdarjati. Koliko se o tern stariši pregreäe in kolikokrat polože uže v zgodnjih letih svojim otrokom kal poznejäih bolezni. Človeška uezaupljivost. — V Washingtona je neki mož stavil, da ne bo mogel prodati v enem dnevu 100 dolarjev po 25 cent. In res je hodil ves dan po živahnih alicah ter klical : „Kdo kapi pristne srebrne dolarje za četrtinko vrednost!" Zbirali so se sicer okoli njega najrazliönejäi sloji, tadi bančni aradniki, preiskovali so dolarje, jih me- tali ob tlak, končno pa nezaupno po- gledali prodajalca ter odäli. Ves dan se ma je posrečilo prodati le tri dolarje. Premetenl Ainerikauec. — V voza prvega razreda si je nažgal Ame- rikanec sraodko, dasi je bil v voza vidni napis „za nekadilce". Takoj se je oglasil nasproti sedeči Anglež, toda zaman. Na prvi postaji je poklical AngleŽ sprevodnika, da bi vrgel pušečega Amerikanca iz voza. Amerikanec pa je leno nagovoril sprevodnika: „Oglejte si vendar vozni listek tega gospoda, njegov list je za tretji razred14. In tako je tudi bilo, in Anglež je moral iz voza. Tretji potnik je po odhodu sprevodnika vpraäal zmagovalnega Amerikanca, kako je vedel za nameravano sleparijo Angleževo. — „Kajlahko", odgovori Amerikanec, „listek ma je kakal iz telovnikovega žepa ter imel isto barvo kot moj". (udmi dogodba. — V neko trgo- vino v Hamburgu je prižel mlad mož, ter si velel dati par čevljev na poskašnjo. Ko je čevlje obal, äel je parkrat po prodajalni, da se prepriča, ali so ma prav. Hipoma pa je odprl vrata in zbežal. Trgovec in njegov pomočnik sta tekla za njim. Tat pa äe ni daleč pribežal, ko mu odpade podplat z novega čevlja. Komaj je trgovec to zapazil, poklical je pomočnika in oba Bta se naglo vrnila v trgovino. Tat pa je vkljub tema imel nesrečo, da je pritekel ravno policaja v odprte roke. Policija si prizadeva, da bi našla trgovca, toda noben čevljar se ne mara oglasiti za öevlje. Toda tat čuti za prodajalca toliko hvaležaosti, da noče povedati svojega imena. Vročlna in njene poslcdice v Parlzu. — V Pariza vlada zopet velika vročina. Te dni umrlo je pet oseb na 8olnčarici. Dan za dnevom prepeljavajo v bolnišnice mnogo oseb, katere so bile zadete od solnčarice. Sedeni mož v 17 letih. — Po- gamna žena je v Novemjorka 35 letna Mary Crowther; j-avnokar se je dala ločiti od pvojega sedmega moža. Trije možje so ji umrli, od ostalih treh pa je že ločena. Dan po šesti ločitvi se je poročila s hotelirjem GrowLherjem, 60- letnim staicem, in ta zakon ni trajal niti ätiri leta. Možila se je Crowfher s 14, 18., 21., 23, 24., 27. in 31. letom. Dete v trebuhu morskega psa. — V Neapolja se je kopal v morju osemletni dečko, ki je izginil v vodi. Mishli so, da se je dete atopilo. 13 t. m. zjatraj so pa mornarji neke torpedovke dvajset milj od neapoljskega obrežja ajeli morskega psa. Bil je dolg pet metrov. Ko so ga prerezali, so našli v njegovcm dtobu otro^je traplo. Mornarji so pri- nesli mrtvo dete v Neapolj, kjer se je dognalo, da je to oni deček, ki se je nekaj dni preje utopii. Streljanje proti toči. — Po no- vejših izkušnjah v kraja Csstellfranco- Veneto na Laäkem se streljanje proti toči ne sponaša tako, kakor bi bilo že- leti. Laško ministerstvo je mnogo žrtvo- valo za te poskuse, toda kakor vse kažo — brez pravega vspeha. Na Francoskern delajo sedaj poskaänje z raketami, katere spuäcajo proti toči. Največji bogatasi na svetu. — Pariški „Figarou je objavil natančno listo najvešjih bogatašev na sveta. I. Beit v južni Alriki ima 2 milijarde mark, kitajski državnik Li-Hang-Čang tadi 2 milijardi, I. B. Robinson v južni Afriki 1 in pol milijarde, I. D. Rockefeller I milijardo, Waltorf Astor 800 milijonov mark, knez Demidov na Ruskem 800 miljonov, Vanderbild 400 milijonov, W. • Rockefeller 400, Jakob Astor 300, Jord Rotschisd na Angleškem 300, vojvoda Westminsterski 300, Whitney v Nt'w Yorka 300, Pierpoat Morgan' 300, lord Sveagh na Angleškem 275, gospa Izidora Consiuho v Cili v južni Ameriki 275, Heine v Pariza 275, Rotschilid na Danaja 275, Rotschild v Pariza 275, nadvojvoda Friderik na Dunaju 275, Jurij Gould I 275, Maarelsshon v Berolina 250, gospa Hetty Green v New Yorka 225, A. Dreher v Av8triji 200, vojvoda devonäirski na Angleškem 200, John Smith v Meksiki 180, knez Pless 180, grof Henckel-Done- rers-mark 180, H. G. Vanderbilt 180, E. Rolschild v Pariza 150, Klaas Spreckels v S. Franciska 160, nadäkof Kohn 160, knez Schwarzenberg v Avstriji 160, W. A. Clark v Montoni 160, Havermoyer v New Yorka 160, John. W. Mackay 160,. Armour v Cikagi 160, A. Rotschild v Londona 140, James Maggi v Gaautemali 140, vojvoda arenburäki v Belgiji 120, vojvoda nortumberlanški na Angleäkem 120 milijonov mark. Novo slovensko cerkev v Ame- riki so pričeli graditi v Vallay Wasch. Posvečena bo sv. Jožefa. Prostor za cerkev je daroval gospod Andrej Pr?- ternel. Aretirani anarhist. — V Badim- peäti so aretirali v Kodanj pristojnega anarhista Petra Weils Jerrensena, k ite- rega dolže, da je sokriv atentata na španskega kralja. Zenska župan. — V Rofosu na Ogrskem so žensko izvolili na meito žapanovo, ker so od ondot vsi možje v Ameriki. Jan Kubelik bo igral v Ame- riki. — Jan Knbelik, znameniti čejlci virtaoz, je podpisal kontr»kt za 100 koa- certov po raznih večjih mestih v Zdra- ženih državah. Sezona se bo pričeU a 1. dec. t. 1. Naroduo gospodarstvo. Vinogradniki! Vsled preobilega dežja pretekle^a meseca razvijajo se trtne bolezni tato nenavadno hado, da natn prete ntše lepe, zelene vinske gorice tekom krat- kega časa spremeniti v rajave pašče, V prvi vrsti je to bolezen, ki jo imenajetno peronospora ali strupena rosa, katera je letos zelo rano nastopila. Škropili ste gicer pravilno in zgodaj, a vedni dež je galico kmala spral in kdor ni porabil prvega lepega doe za drugo Skropljenje, ta najde povsod to bolezen v svojem vi- nogradu ne samo na listja, ampak tudi že na grozdja. List postane na zgornji strani rujav, na spodnji strani se poka- ždjo bele lisa, to so trosi ali seme te bolezni. Grozd postane rajav, ali asnjat, ali dobi plave lise od peclja doli, v obeh slučajih se ta kmala posaši. Ker se ko- renina glivice, ki povzroča opisano bo- lezen, nahaja v notranjih delih lista, ozi- „Krojaška zadruga" j Gosposka ulica Postrežba strogo poštena!! Priporoca svojo bogato zalo^o krojnega blaga za Vzorci se pošiljajo na zahtevanje brezplačno. Cene so stalne. roma grozda, kamor ne moremo galice i epraviti, obvaraje ista le zdrav list ali ' grozd pred razvojem bolezni, napadenega Jista pa ne more več rešiti. Da pa ob- varojemo vsaj še sedaj zdravo listje in ürozdje, ali pa še se razvijajoče listje pred boleznijo, treba nam je takoj škro- uiti. Pastiie torej vsako drugo delo v ^ospodarstvu in poškropite najprvo trte, ker ni mopoče, da bi v gospodarsUu t=ri kakem drugem pridelku v teku nekaj ur trpeli toliko škodo, kakor v vinograda vsled peronospore Za škropljenje vzemite 1 do 1 in pol kg modre galice na 100 fitrov vode in primesite približno za pol kg več ogaäenega apna, kakor ste vzeli malice v to raztoplino. Ne Škropite v rosi, pa tndi ne v hodi vročini. Glejte pa, da