pouk in zabavo. SO Mapibop, dne 16. decembra 1909. Teö«j XL1II, Izhaja vsak Četrtek in velja s poštnino vred in v Maribora s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za drage izvenavstriisfc« dežele 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 3 K. Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Maribora. - List se dopošilia do odpovedi - Udio Katol tiskovnega draštva" dobivajo Ust brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 10 vin. - Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. - Bokopisi se ne vračajo. - Upravništvo- Koroška* cesta štev. 5, vsprejeina naročnino, inserate in reklamacije. Za inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 15 vin., za dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Z;i večkratne oglase primeren popust. InseraU so sprejemaj- do srede zjutraj — Ne- zaprte reklamacije so poštnine proste. List ljudstvu v Občni zbor S. K. S. Z. S. K. S. Z., te začetne črke za Slovansko krščansko socialno zvezo so znane danes v vsaki kmečki in delavski liiši, v kateri je J.e količkaj smisla za izobrazbo in za gospodarsko delo. Te črke zaznamujejo največjo nepolitično 'organizacijo na Spodnjem Štajerskem, pod koje okriljem stoji 120 bralnih društev, okoli 30 mladeniških odsekov, ki imajo med seboj zopet svoje središče v Zvezi slovenskih mladeni-čev, in okoli 10 telovadnih odsekov, ki so si osnovali svoje središče v Orlu. .Nobena druga stranka se na more ponašati s tako velikim številom nepolitičnih izobraževalnih organizacij, nobena s tako obsežnim delom na izobraževalnem polju. Vedno več časnikov se razširja med našim ljudstvom, vsaka slovenska knjiga najde pot mjed naže ljudstvo, poučna predavanja se vrstijo nedeljo za nedeljo. splošna, omika se krepko dviga med slovenskim narodom. Nairoc^ia zarast ra.s((e, zatnijmanjD za gospodarski razvoj je vedno večje, in krščanski duh v vsem javnem delovanju ima vedno krepke j ši u^liv. Ko izstopi mladina iz šole, sprejme jo naša organizacija v svoje mladeniške in telovadne odseke, jili pripravlja za resno delo, nadaljuje izobrazbo, ki se jim jo začela dajati v ljudski šoli, utrjai se jim dobrega duha, ki so ga sprejeli že doma pri materi in očetu. Tudi liberalna stranka je ustanovila svojo nepolitično organizacijo. ¡Toda za njih izobraževalna društva ve samo tajnik osrednje zvejze, in njihovo najnovejše delovanje med mladino stoji vi znamenju odločnega nasprotstva proti krščanskemu svetovnemu naziraoijuv Krščanstvo iim je sitrup iz Judeje, in s tem je povedano za naše vedno verno slovensko ljudstvo dovolj. Liberalna stranka je tudi na nepolitičnem polju pokdzaja svojo organizatorično nezmožnost in tudi tja zanesla duh, ki je nasproten slovenskemu narodu. Celo drugačno je delovanje S. K. S. Z. Naša S. K. S. Z. ima v nedeljo, dne 19. dec. svoj občni zbor v Šmarju pri Jelšah. Tam bo položila svojim članom račun o svojem zadnieletnem delovanju ter si začrtala pot za prihodnje leto. Z lahko vestjo bo položila račune, kajti njeno delo je bilo vestno in za naš narod blagonosno. Da pa se najdejo, zopet novi^ pota za bodoče delovanje, v to vabimo vse prijatelje kršČansko-socialnega gibanja na občni zbor. Skupno si ustvarimo načrt in potem zopet skupno na delo! Državni zbor. Poslanci Slovenske kmečke zveze vlagajo dan za dnevom nove peticije proti nameravanemu novemu davku na vino. Občine, društva in zadruge so večinoma storile svojo dolžnost. V poslanski zbornici se je zadnji teden vršdo prvo čitanje začasnega proračuna. V imenu Slovanske Jednote je govoril predsednik Slovenskega kluba dr. Susteršič ter povedal, da Slovani sedanji vladi ne bodo dovolili nobenega vinarja davka za prihodnje leto. Vlada je Slovanom nasprotna, in zaradi tega ne more od njih zahtevati ljubezni. O prvem čitanju proračuna se ne glasuje, ampak se kratkomalo od-kaže proračunskemu odseku. V odseku se je začela razprava v torek, dne 14, decembra. V zbornici pa so med tem zalčeli Rusini z ob-strukcijo. Pritožujejo se, da jim Poljaki v Galiciji niso pravični. Vlada in poljski klub sta začela ž njimi pogajanja. Med tem je vložila vlada predlog, da se ji dovoli pooblastilni zakon za sklepanje trgovinskih pogodb s tujimi državami. Vršilo se bo najprej prvo Čitanje, o katerem tudi ne bo glasovanja. Kmečki poslanci se branijo z vsemi Štirimi proti pooblastilnemu zakonu. Sploh so v državnem zboru razmere skrajno napete. Slovanske stranke so nezadovoljne, kmečki poslanci so nezadovoljni, nemški poslanci pa so za vsako pravično razvozljanje razmer nesprejemljivi, in vlada noče ničesar storiti, kar bi pomirilo slovanske in kmečke poslance. Mnogi dvomijo, da bi sedanji državni zbor še dolgo skupaj ostal. Pripravljeni moramo biti na vse, tudi na nove volitve! političniošledT — Položaj. Vlada ijn Nemci nočejo privoliti v to, da bi se dala Slovanom polovica ministrov, vsled tega je gotovo, da ne bo 6e tak» kmalu prišlo do jasnih razmer. K temu je še pristopila nova težava. Vlada hoče imeti pooblastilni zakon, da bi Lahko ž njim sklenila trgovinske pogodbe z drugimi državami. Kmečki poslanci, med njimi tudi naši kmečki poslanci, pa nočejo iti vladi na ta lim, ker potem lahko spu- j sti v našo državo tuje živine, kolikor hoče. Zato se I pa ne ve, kakšna bo usoda državnega zbora. Vlada ! PODLISTEK. Kako je Čelnstnik zobe pipaL Dandanes živimo v času strojev. Za vsako reč so že iznašli stroj. Tako imamo stroje za Šivanje, stroje za mlačenje, stroje za tiskanje, stroje za spanje itd. V Berolinu je menda iznašel nekdo stroj za klobase, kjer gonijo zgoraj živo živino v stroj, spodaj pa že povojene klobase letijio iz njega. V Ameriki so pa napredovali Še bolj. Pravijo namreč, da imajo tam stroj, kjer zgoraj mečejo jzrelo grozdje v stroj, spodaj pa že krčmar meče pijance iz sobe. Cisto poseben stroj pa je iznašel Celustnik iz Borovec. Izumil je namreč stroj za pipanje bolnih zo-bov. Celustnik je bil namreč ihlaptec pri kmetu Nema-niču v Borovcih. Bil je dolg kakor rajca, pri tem pa prebrisane glave in močen kakor medved. -Poleg svojih opravkov kot hlapec je opravljal šie marsikaj drugega. Znal ¡e briti in striči bolje kakor brivec kitajskega cesarja; pred vsem pa Je bil znan daleč okrog kot zobozdravnik, ki je znal spretno pdpati zobe. Hitro in krepko je pipal vsakemu zobe, bolne in zdrave, čvrste in Črvive. Za vsak izpipan zob je računal en, groš. Celustnik je delal izučenim zobozdravnikom veliko Škodo, kajti kmečki ljudje so vreli le k njemu, Kadar so jih boleli zobje» Celustnik je bil pač poceni, vedel pa je tudi izdreti koj na prvi mah tudi najbolj trdovratne zobe, če bi jim bile korenine segale tudi doli do pete. Ni ga pač bilo zoba, ki bi se mogel} n-stavljati našemu Celustniku. Zobozdravnikom seveda ni bil prijatelj. Pravil je navadno: „To so sami trinogi — nobenega zoba ti ne dobijo čisto iz čelusti! Tiste male koreninice še vedno puščajo notri, nato ti ta vrag zopet zraste in zopet segnije — in potem imaš priliko, da,zopet plačaš drage denarce, da ti ga izpiplje!" Celustnik pa je znal ljudi tudi navduševati in jim je tako dolgo govoril na srce, da so skoraj popolnoma pozabili na bolečine. Kedar je dobil kak zob z vso močjo iz čelusti in je njegov bolnik s strašnim rjovenjem in vpišem daleč na okrog oznanjal, da ga je pač precej zabolelo, potem je naš Celustnik visoko vzdignil izdrti zob in zmagonosno kričal: „Glej ga, tu ga imaš, tega falota! — Kaj ne, i da te ni nič bolelo, čisto nič. Zdaj pač si moraš vriskati od samega veselja!" Dokler so bili bolniki pri Celustniku, so mu1 vsi ! pritrjevali, da ni nič bolelo. Doma pa so bili vendar i le drugega mnenja. Pravili so: „Bolelo je že saper-mentsko hudo, res pa je tudi, da je zob kar frčal iz ! Čelusti, kakor bi ga izstrelil. Celustnik ima pač le dobre klešče, zato mu gre pipanje tako od rok." Od rok mu je cela reč res šla, pa klešče ravno niso bile nič posebnega. — Večkrat so se Celu.-t-j nikove klešče tudi zmotile in iztrgale so poleg bolne- i ga zoba marsikaterikrat tudi čisto zdravega.. Pa Ce-' lustnik je ve'Vl ljudi pomiriti. Rekel je: »,Glei ga, glej! Zdaj sem ti pa izdrl kar dva. Se bolje za tebe; ti ne bo treba drugokrat sem hoditi. Plačal boš pa samo za enega," Ker je Celustnik izdrl večkrat poleg bolnih zo-bov tudi zdrave, so ljudje izgubili sčasoma zaupanje M njegove zrnmenite klešče. Zato je bil naš zobozdravnik prisiljen, misliti na drugo, boljše orodje za izdi- bo menda državni zbor zaključila ter poslala poslance, ki nočejo izdati svojih volilcev, domov na počitnice. Kmečko ljudstvo jih bo sprejelo z veseljem, ker vidi, da odločno zastopajo njegove koristi. — Za kmeta. V državnem zboru se je osnovai draginjski odsek, ki naj bi preiskoval, kdo je kriv draginje in kako se ji odpomoči. Socialdemokrati in mestni poslanci pravijo, da je draginje krivo kmečko ljudstvo in njih politika. Ker je dobil Plojev klub pravico, da imenuje za ta odsek predsednika, zato bi bilo pričakovati, d,a se bo vsaj Ploj, kot zastopnik klmeč-kega volilnega okraja dal voliti za predsednika. Toda ne! Zastopnik ljubljanskega mesta, Hribar, bo baje predsednik draginjskejga odseka, ki gotovo ne bo šel na roko kmečkim zastopnikom, ampak svojim tovarišem in socialdemokratom, Ce zasledujemo našega uskoka korak za korakom, vidimo vedno jasneje, kako prav so imeli volilci, da so ga vrgli pri zadnjih deželnozjborskiih volitvaih. — Deželni zbori bodo sklicani na kratko zasedanje v času med božičem in novim letom. Predložen jim bO začasni proračun. Sele po novem letu bodo razpravljali o rednem proračunu. Štajerska dežela, kojo vladajo Nemci, ima veliko dolgov. Gotovo bodo hoteli Nemci novih davkov, da plačajo dolgove. Ker so nasprotniki kmetov, skušali bodo njim naložiti nova bremena. .Toda prepričani smo, da se; jim bodo naši poslanci postavili po robu. — Ogrska še vedno nima novega ministrstva. Ta teden je sklican ogrski državni zbor, da dovoli začasni proračun, toda slišati je, da vladi nasprotni poslanci (opozicija) ne bo pripustila razpravljati, ampak zabela obstrukcijoj Tostran in onstran torej ne bo za nekoliko časa ustavnega življenja. Zato ni čudo, da se marsikje govori, da se bo ta trenotek u-porabil za ustvaritev Velike Avstrije, ki bi imela le en državni zbor in tri pokrajinske, na Dunaju, v Buda,pešti. in Zagrebu. Jugoslovanske dežele bi se združile potem v eno upravno celoto Velike Avstrije. Saj tudi Bosna in Hercegovina še vedno( ne dobita svojo ustave, kakor da bi se res Čakalo na ustvaritev Velike Avstrije z enim skupnim državnim zborom in tremi upravnimi celotami (trializem). Mala pomična naznanila. D ne 10. decembra: V Belgradu so se vršile velike demonstracije zaradi smrtnih obsodb v Črnogorskem zaroiniškem procesu. — Proti angleški go- ranje zobov, da si ohrani vsaj Še nekaj zaupanja. Njegova brihtna glavica ga v tem najvažnejšem tre-notku ni pustila na cedilu. Kmalu je iznašel novi stroj za izdiranje zobov. jTo je pa prišlo tako-le: Nekega dne pride kmet Zlodnik k Celustniku. Lice mu je debelo, kakor da bi bil požrl kanonsko krogljo. Zlodnik je bil jako občutljiv, pole© tega pa bogrt in premožen. Pameten ravno ni bil posebno, in smodnik bi bil varen pred njim, Ce bi ga ne bili poprej že iznašli, Zlodnik bi ga gotovo ne bil. S kla-vernim glasom toži Celustniku, da ga muči vražji zob' noč in dan na najhujše načine. Bil je še edini kotnik na des Iz Belgrada se poroča, da je izdelalo vojno ministrstvo načrt za preosno-yo srbske vojske. Sedanja, iz petih divizij obstoječa vojska se pomnoži za tri divizije, in bo na ta način imela srbska armada osem divizij, — V Turčiji se je ustanovila nova stranka, ki šteje 32 Članov. Naziva se „zmerno liberalno", — V četrtek se snide ogrska zbornica. Bivši njen predsednik} Justh grozi z obstruk-cijo. Dne 12. decembra: Istrski deželni zbor bo sklican najbrže že pred Božičem, da reši več postav finančnega značaja. — Cesar bo imenoval 15 novih gosposkozborničnih Članov* med njimi tudi štajerskega pisatelja Roseggerja. v- V Italiji se je na novo ustanovilo železniško in trgovinsko ministrstvo. Dne 13, decembra: Srbski vojni minister Marinovič odstopi, ker noče opustiti svojih kreditnih zahtev za armado. — Turški veliki vezir je naznanil odstop vlade» — Kitajska prepusti Port Artur in Daljni definitivno Japonski, — V baudanskem ozemlju v Afriki so se domačini uprli Francozom. Razne novice. * Iz davčne službe. Davčni oskrbnik; g. Dolin-šek v Mariboru je prestavljen v Feldbach. * Grof Jan Harrach umrl. Na Dunaju je vi nedeljo, dne 12. t. m. umrl grof Jan Harrach, član gosposke zbornice, v 82, letu starosti.) Grof Harrach je bil velik pospeševatelj slovanskega gibanja v Avstriji' in tudi nam Slovencem zelo naklonjen. Lahka mu žemljica! * lOOIetnica Stanka Vraza. Dne 30. junija 1910 se bo obhajal lOOletni spomin odličnega ilirskega pisatelja in pesnika, Stanka Vraza. V dostojno proslavo tega jubileja se je osnoval pripravljalni odbor, ki bo takoj po novem letu začel delovati. * V Mariboru se je ustanovila osrednja zadruga za vjiovčenje živine in pfcsjielše^ainje živinoreje, katera ima namen: 1. Skrbeti za vnovčenje živine svojih udov, 2. delati za vpeljavo novih, ali zboljšanje že obstoječih sejmov, 3. zvišati izvoz živine, 4. skrbeti za zavarovanje živine svojih Članov, 5, preskrbeti z mesom večje kraje in industrijska središča, 6. pospeševati živinorejo, 7, skrbeti za zboljšanje travnikov in plašnikov, 8. preskrbovati svojim članom krmila, 9. ustanavljati krajevne zadruge za vnovčenje živine in pospeševanje živinoreje. — Zajdruga je ustanovljena za celo Sp>. Štajersko, načelnik iste je g. Franc PiŠek, državni in deželni poslanec v Hoti-njivasi; v načelstvu pa so nadalje sledeči (gg.: Mihael BrenČiČ, veleposestnik v Spuihlji, Anton Lobnik, veleposestnik v Oirehovivasi, Jožef Lorber, župan v Sv. Petru pri Mariboru, Gabrijel Majcen, posestnik in profesor v Karčovini, Jožef Gselpian, posestnik, Hoče, Jožef Kolman, posestnik v Slivnici. V nadzorstvu pa so najuglednejši posestniki in kmečki prijatelji iz celega Sp. Štajerskega. O namenu in delovanju zadruge bodemo v kratkem obširno poročali. Železnica Rogatec-Brežice-Rudolfovo. Prošnja ožjega odbora za predkoncesijo še w rešena. Mnenja strokovnjakov o že gotovem generalnem na|črtn inž. Daubachyja niyso ugodna; zato bo moral odl^or v, prihodnji seji sklepati o tem, (kako dobit,i sredstva za nov načrt. *Seja bi se že sklicaja, a med tem Časom se je položaj nekoliko spremenf. Gospod deželni glavar kranjski je namreč stopil ha Čelo sekcije, kateri se pridružijo nekateri slovenski poslanci in upliVni intjeresenlje, in ki meri na to, mero-dajne činitalje prepričati o veliki narodno-goSpoclar- ski in strategični važnosti tretje železniške zveze središča države s Primoriem, ki naj (bi £la ob ogrsko- hrvaški meji do Save, potem pa presekala celo Dolenjsko in se pri Herp|eljah zKinižila s pomorskim omrežjem držajvnih železnic. Nova zvezia bi bila povsem neodvisna od južne železnice, ^idati bi se morala kot glavna železnica 2j vrste in vsled njenega .celokupnega državnega pomenp, na/ 'državne stroške. Vojni minister je prav vnet za ta načrt. Da se vzbudi zanimanje širše javnosti za ta načrt;, bo gospod deželni glavar kna^njski v kratkem v Ljubljano sklical velik sestanek interesentov, priprave so že v .teku. Kako očitno skliclanje seje novega železniškega odbora za železnico Rogatec^Rudolfovo pred tem shodom v Ljubljani ni na mestu. * Narodna stranka, pravzaprav liberalna stranka, je imela dne 8. decembra občni zbor v Celju, Zbor je izpadel skrajno žalostno. Malo število udeležencev in nobenega navdušenja. Tudi udrihanje po Kmečki zvezi in duhovnikih ni moglo oživeti potrtega razpoloženja» Umirajoči se ne navdušujejo več! * Vinski davek. Naša Kmečka zveza je upelja-la mogočno agitacijo proti novemu davku. Shod za shodom se je vršil, in na državno zbornico, na poljedelsko ministrstvo ter finančno ministrstvo se je poslalo izredno veliko število ugovorov proti nameravanemu novemu davku. Liberalna stran k a je pač tudi obetala, da bo preskrbela tiskane peticije za agitacijo, a do danes nismo še videli nobene. Njih kasa bo menda tako prazna, da niti danih obljub v tako važnih zadevah ne more več izpolnjevati. Tudi Plo-jeva stranka je naznanjala hud odpor. iToda do danes še nismo slišali, da bi njen načelnik Ploj, ki je tudi v predsedstvu splošnega vinogradniškega društva za Avstrijo, v tej lastnosti kaj storil, čeprav, gaje društvo v to naprosilo. Kadar je ljudstvo potrebno podpore, takrat ga ti prijatelji gotovo puste na cedilu. * Molčijo. Na shodu v Mestinju je dr. Karlov-šek kot govornik liberalne stranke naznanil, da bi liberalci pač bili za splošni vinski davek, kakor hitro bi imelo vino nekoliko višjo ceno. Iz tega se razvidi vsa velika ljubezen liberalnih kolovodij do kmečkega ljudstva, Ce imajo kmečki pridelki nekoliko boljše cene, pa jim privoščijo davke. Vkljub temu pa so liberalni listi tako nesramni, da molčijo o svojem pro-tikmečkem stališču in še Kmečko zvezo zaradi njene krepke agitacije proti davku osumljajo in ji podtikajo neodkritosrčne namene. Kako malo smisla je med liberalci za gospodarske želje našega ljudstva, dokazuje tudi dejstvo, da so ponekod trgali naše lepake za shode. Hoteli so zabraniti, da bi se ljudstvo ne udeleževalo v velikem številu, naših shpdov, na katerih se je govorilo in šklepalol proti nameravanemu davku. 'Tako kažejo ob vsaki priliki, da so mlačni, kadar se gre za ljudske koristi, a kadar se gre za njih glavne pristaše, za plače liberalnega učiteljstva, takrat so vsi pokoncu in v ognju. * Liberalce je sram. Z umetno gonjb so hoteli slovenski liberalci vzeli ugled ljubljanskemu knezo-škofu. Hinavsko so se pohujševali nad knezoškofom, blatili ga v svojih listih in shodih, obenem pa sami izdali slaboglasno zeleno brošuro ter jo Širili med mladino in jo v tisočih izvodih prodali me(d Hrvate, Slovensko ljudstvo jim je dalo pošten odgovor. Mnogoštevilni shodi so pokazali, da verno slovensko ljudstvo neomajano zaupa svojemu vitemu duhovnemu pastirju in ogorčeno protestira piroti liberalci lopovščini. Liberalci s svojo zeleno brošuro niso dosegli drugega kakor nekaj judeževih grošev in se razkrinkali sami. Dr. Tavčar pere stranko, Češ, da je bilo to delo posameznih, ne pa liberalne stranke. Isti Tavčar, ki je preje pričel na shodih gonjo zoper škofa, uvideva blamažo in je izjavil na shodu v Ljubljani, da o škofovi brošuri ne bo več govoril. Za nas Je pač malo pomemhno, ali bo dr, Tavčar govoril o škofu ali ne; pač pa je nekaj drugega, kako bo ljudstvo geh vorilo — in to ne bode molčalo, dokler sleherni ne spozna liberalne hinavščine. * Kako dela z nami vlada, Od dne do dne ¡e bolj jasno, da sedanja vlada zasleduje izrečuo germanske cilje. Dogodki na Koroškem so dovolj jasen dokaz, da stoji vse uradništvo v službi germanizaci-je, prav kričeč pa je slučaj, da se je ustavila disciplinarna preiskava zoper uradnika, ki je vodil razbojniški napad nemško-nacionajbie tolpe zoper društveni dom v Brnci. Zdaj pa izvemo, da se namerava v, Gradcu ustanoviti „Deutsche Heimstättenbank", ki je pravkar izdala oklic na Nemca vj )rajhu, v katerem pojasnjuje svoje namene, ki obstojajo v izrečni geri-manizaciji zlasti v Spodnjem Stajerju, V oklicu je re-. čeno, da treba delo „Südmarke" po posebni banki izpopolniti, in sicer se je treba pečati izključno z naseljevanjem Nemcev iz južne Nemčije na slovensko-nam. ško mejo v avstrijskih alpskih deželah. Naseljevalo se bo same protestante, ker ti ostanejo vedno „reichs-deutsoh". Na Nemško se je zdaj odpeljal pastor Al-bani iz Lipnice, da pridobi vse ondotne kroge za u-stanovo. Denar za to „Heimstättenbank"'bodo dajale:-. „Allgemeine deutsche Kreditanstalt1', „Bayerische Handelsbank", „Bankhaus Stahl et Federer) in Stuttgart", „Wurzener Bank" — vse banke iz Rajha! — Tako se snujejo pocl sedanjo vlado x Avstriji očito veleiz-dajajlska in protestantovska podjetja z izpečtiim namenom, izpodriniti svojemu Bogu in cesarju zvesto slovensko ljudstvo iz defdne zemlje! Mi prav odkrito rečemo, da rešitve ne vidimo v prav notyeni «drugi stvari, kakor V skrajnem narodnem radikalizmu, in vsak" pravi kristjan, ki vidi, kako je germanizacija obefnem protiverska. mora 6?Bzobizirno postaviti/ narodne ideale z verskimi vred na prvo mesto, kajti zadnji Čas je, da pokažemo, 3a kdor Je proti nam, ne sme na nas v nobenem ozira več računati! iz Bero-lina gre In preko Dunaja 3oli do nas piha in nam hoče vzeti viero, jezik in zemljo, ampak tiste napačne obzirnosti Slovencev je danes za vselej konec, to si naj zapomni vlada in vsi, ki so v; njeni službi! Sedanji rod ne bo več, kjer ni treba, krivil hrbta! * Za pravice slovenščine v Šolah so v tržaškem občinskem svetu slovenski poslanci energično na-stopilL Radikalni narodni duh se na Tržaškem vedno bolj učvrstuje, kar mora vsakega Slovenca, naj bo tega ali onega strankarskega prepričanja, ie veseliti. Le na ta način si moremo Slovenci zasigurati bodočnost, če pravice svojega jezika, svoje kulture in svojih tradicij odločno varujemo na vseh poljih brez izjeme in proti vsakomur. * Ljudsko štetje in slovenska krajevna imena. Bliža se zopet Čas ljudskega štetja,, za katero so se pričele predpriprave. Okrajna glavarstva so dobila nalog, naj skupno z Županstvi sestavijo pravilni Jtrar jevni imenik. Pri zadnji ljudski štetvi leta 1900 se Je vrinila v ta imenik cela vrsta za slovenski jezik naravnosti sramotečih napak, jin vsega tegja je kriva malomarnost. Dolžnost vseh slovenskih županov je, da ne zanemarijo tega velepomembnega. dela. Obrnejo naj se v dvomljivih slučajih do župnih uradov ali šolskih vodstev za informacije. Le na ta način bo o-mogočeno, da dobimo zanaprej res pravilna slovenska imena vasi, trgov in mest. * H katoličanstvu je prestopil zgodovinar protestant dr, v. Ruville, profesor na vseučilišču v Halle na Nemškem. V nekoliko dneh izide njegova knjiga „Zurück zur heiligen Kirche" (nazaj k sv. cerkvi), v kateri bo opisal, kako je spoznal resniČriSost ka-toličanstva. Gnjile veje, odpadajo, zato pa poganjajo nove, zdrave mladike. 1 Brezplačno iz Amerike nazaj. Osrpdnje društvo sv. Rafaela na Dunaju, ki se peča z varstvom katoliških izseljencev, razglaša: Oni Avstrijci, ki so v Ameriki v veliki revščini in brez vsakega zaslužka, naj se predstavijo avstrijskemu konzulatu v do- Celu.stnik nekoliko premišljuje, potemi sa nasmehne in pravi: „Ali ste že kaj slišali o mlojem novem stroju za izdiranje zobov „Ka|j, stroj za izdiranje zobov ?" se smeji Zlodnik. „Le nič se ne smejite, Zlodnik," opominja Celustnik resno, „to je stroj, kakor ga ni blizu; ma pa tudi stane suhih. 50 goldinarjev. V eni sekundi je zob zunaj; Še toliko ne boste čutili, kakor če Vas bolha vgrizne. Mislili boste, da je zob še v Čelusti, pa če se bodete potipali, ga ni več. Pri tem stroju pade zob sam od sebe iz čelusti. Ljudem je izdiranje s strojem navadno predrago, kajti pod 20 Krajcarjev ga ne morem izdreti." „Goldinar ti plačam, če nič ne boli! „Ce le samo čutite, da je zob zunaj, ne stane krajcarja," reče Celustnik. „Kaj pa, odlomil zoba. ja ne boš?" vpraša boječe Zlodnik. „Se dotaknil se ga ne bom — to napravi stroj vse sam," zatrjuje naš zobozdravnik. „Kje pa imate stroj?" „Zunaj na škednju. r- Le pojdita z menoj." Zlodnik je zadovoljen. Najprej vzame nekaj iz sobe seboj, potem pokliče kravjega pastirja in mul 8e-peče nekaj na uho. Nato gredo vsi trije v spodnji gkefdenj. „Stroj", pravi Celustnik, je M zgornjem Šked- nju. Cisto k stroju se ne sme iti, ker Je nevarno, pač pa se mora zob zvezati s strojem."' Nato gre Celustnik sam na gornji škedenj, ro-ploče tam nekoliko, in zasuče pa/rkrat neki Mopotec. Potem spusti iz gornjega v spodnji škedenj tenko vrv in pride kmalu tudi sam dol. Na vrv priveže črevno struno, porine Zlodnika ob rob škednja, odkoder se je voldelo v parno, ki je bila napolnjena s slamo. Nato hoče struno zadrgniti na bolni Zlodnikov zob. Zlodnik sa brani na vse kriplje in Celustnik mora porabiti vso svojo zgovornost, da pregovori občutljivega kmeta, „Zlob mora biti v zvezi s strojem," p,ravi premeteno, „in pipanje se fldaj še (tako ne začne." Končno se da kmet) pregovoriti in privoli, da se priveže strunia na zob. Celustnik gre nato zopet na gornji škedenj in začne ropotati s klopotcem. Cez nekajj časa vpraša Zlodnika, Če ima zob še v čelusti« fTa seže v usta in potrdi, da ima Še zob, Celustnik zdaj Še bolj divje Igoni klopotec. Med tem se priplazi kravji pastir počasi od zadej k Zlodniku ter ga močno sune. ZJod-nik zleti iz skednja in pade med groznim klrikom na slamo v parni. — Bolni zob pa je veselo binglja! na vrvi semintje. „Ali je zob že zunaj?" vpraša ¡Celustnik zgo- raj. „Mislim, da je,K vzdihuje Zlodnik. ,JAli si pri tem kaj videl?" ,.0, seveda sem videl!" „Kaj pa?" zbada Celustnik dalje. „Vse polno zvezd na nebu," odgovori Zlodnik. „Ali je kaj bolelo?" „Ne vem, ali je ali ne," odvrne ZJo(dnik. „Kaj? Nič ni bolelo, čisto nič," sa smeji Celustnik. Zlodnik se nato izkoibaca počasi iz parne, ter se tudi sam smeji, dasiravno ne posebno, rad. Vesel je bil sicer, da se je iznebil sitnega zoba, vendar ga je pa cela reč le malo jezila. Vkljub temu je plačal Celustniku dve kroni in pastirju eno, pa samo pod tem pogojem, da nobeden» nikjer ne zine besedice o tem, kako je Celustnik njemu jzdiral zob- Celustnik in pastir mu to obljubita in tudi držita besedo, Zajlibog je Zlodnik sam pozneje povedal vso reč. Ker se je stroj prvokrai tajco izborno obnesel, ga je rabil Celustnik pozneje Še enkrat. Drugokrat ga je poskusil na desetletnem županovem sinu. Pa ker je bila na skednju tema, se je zgodila našemu zobopipu nesreča. Z bolnim zobom je zvezal namreč skupaj tudi zdravega. Ko pastir nato sune fanta iz škednja v parno, zob noče iz čelusti, in fant se ziblje po zraku semintje, kakor, jabolko na niti ter kriči, kar le more. Celustnik odreže vrv, deček pa zbeži ¡¡okajje k očeHu. Oče natzrtani CaTnsflnikfafsod/tiiji', in 1 Celustnik dobi štiri tedne Časa, dal natančno premiŠ-■» ljuje o svojem izbornem stroju za pipanje zobov, ter ga. nko bi se mu zdelo primerno, Izpopolni. 18» decembra HOQBu ■rarawHirf noBPona.Bj Stran S. tičnem kraju. Tam naj izkažejo svojo popolno ubož-nost, is dotični konzul bb preskrbel, da se prepeljejo brezplačno na stroške avstrijskega notranjega ministrstva zopet nazaj v domovino. — Ce ima kdo tako uboge sorodnike v Ameriki, ki so brez vsakega dela in bi se vrnili radi nazaj v domovino, naj jim sporoči to ugodnost. ' Vinogradnike opozarjamo, da je Štajerski, deželni odbor že dne 18, novembra vse svoje trte razprodal Kdor Še rabi trte, naj pazno prebere naš« inserate. * „Slovenski klub- v državnem zboru. O govoru predsedjnika „Slovenskega kluba" dr. Susteršiča pišejo vsi večji inozemski listi, nemški avstrijski in slovanski listi ga pa stavljajo na prvo mesto in poročajo o njem tako obširno, kakor dozdaj še o nobenem. Vsi naglašajo njega odločilno pomembnost. Cuj-mo, kaj pišejo „L i do ve Noviny": „V teku opozicijske „Slovanske Unije" je dr. Susteršič od due do dne bolj rastel na veljavi, tak», da ja danes nad -vsemi. Ni se pa samo povečal njegov ugled, ampakl tuai u-gledi „Slovenskega kluba", zastopstva katoliških Slovencev* majhnega kluba, ki ga je preje v parlamentu komaj kdo opazil, a je postal danes prvi politični faktor v avstrijskem parlamentu. Nje\gov voditelj je mož izredne inteligence, politične previdnosti, skrajno vstrajen in energičen. S svojim bojem zoper bosansko banko se je dvignil v zbornici do prvega mesta, in ž njim ves njegov klub, ki se po volilni reformi ni samo okrepil po Številu, marveč je v parla-ment postavil inteligentne in patriotiške može» obenem," * „Straža" na Dunaju. Poslušajte, dragi rojaki, kako klrasno so dunajski Slovenci obhajali v nedeljo, dne 12. t. m. Miklavžev večer. Sicer je bilo letos že malo pozno, ker so se baje pri)gpdile Miklavžu med potom mnoge nezgode; posebno je bil zadržan, ko je šel mimo vic in pekla. Izpraševal je vse otroke do 61 let ter pridne obdaroval, poredne pa dal tulečemu parkeljnu v oblast. Cas nam je vse prehit.ro potekel, ker nikdo se rad ne loči od prijetne družbe rojakov. Počastila sta nas tudi gg. državna poslanca dr. Korošec in dr. Krek, kar si štejemo posebno v čast, ter se jima najtopleje zahvaljujemo. Vsem bralcem „¡Slovenskega Gospodairia" želijo dunajski Slovenci in Slovenke prav vesele božične praznike. * Za božič in novo leto se pokupi navadno največ vsakovrstnih koledarjev. Skoro vsak st m ima dandanes že svoj koledar, ki ga pa ne dobiš lahko za par vinarjev, ker založnik zbog malega natisa s tako nizko ceno ne more pokriti nabavnih stroškov. ■ Edino pri tako imenovanem ljudskem koledarju, pri naši „Družinski Pratiki", ki jo dobi vsak, dokler je Še kaj zaloge, za borih 24 vin., je to mogoče, ker se tiska v mnogo tisočih izvodih. Dobite jo pri vsakem trgovcu v mestu ali na deželi, kjer pa je ni. naj se naroči naravnost pri založništvu „Družinske Pratike" v Ljubljani. Za tako mal denar ne dobite nikjer tako vsestransko ustrezajočega koledarja. * Našim znamkarjem. V zadnjem času so zopet poslali večje število starih znamk: pismonoša na Mu-ti, g. Anton Kos, gospod Franc Hohnjec, čevljar Janez Kapun, Orel Zvonimir Zorko. Mladeniči, mladenke, nabirajte stare znamke ter jih pošiljajte S. K. S. Z. v Maribor. * Razglas radi vročitve napovedi a) k osebni dohodnini, b) k rentnini za davčno leto 1910. C. kr. finančno ravnateljstvo za Štajersko določuje, da se imajo oddati napovedi k osebni dohodnini za davčno ^eto 1910 pri pristojnih davčnih oblastih I. stopinje (okrajnih glavarstvih), v katerih okrožju imajo davkovei svoje redno domovaliŠČe. D-Šanjih. V petek, dne 14. januarja ob 8. uri zvečer se vrši na čast udeležencem zabavni večer. Zadružna zveza v Ljubljani. Oddelek za Štajersko v Mariboru. Vlad. Pušenjak. Dr. Jos. Hohnjec. Mariborski okraj. m Izpred porote. Radi umora svoje ljubice Je stal dne V. t. m. pred porotnim sodiščem v; Maribora 201etni posestnikov sin Anton Kmeteo iz Gornjih Jablan blizu Pragerskega. Vsled predloga njegovegazar govornika se je obravnava preložila na prihodnje porotno zasedanje, da se nabavi v tem času še več do-kazov obtoženčeve nedolžnosti, — Dne 9, t. m. se je moral zagovarjati radi uboja obtoženi 221etni Simon Bezjak od Sv, Marka pri Ptuju. Dne 2a septembra so se namreč zbrali ljudje pri posestniku Janezu Prologu v Gajovcih, da smučejo koruzo. O polnoči sta se oi.stranila Vincenc Belšak in Franc ForŠaierič ter Sla proti domu. Nasproti so jim prišli fantje od Svj. Marjete, med katerimi sta bila tudi Bezjak in Zagor-Sek. Med fanti je prišlo do prerekanja, med katerim je Belšak udaril Zagoršeka in ga podrl na Ua. Za-goršek je v strašilo dvakrat ustrelil. Franc Prelog je Cul strele in priletel iz hiše, a komaj je prišel do vrtne ograje, ga je že zadela krogla v glavo in se je zgrudil smrtno ranjen na tla. Padlo je Še nekaj strelov od strani se umikajočih, fantov, ki pa niso na-pravili nobene škode. Ranjenega Preloga so prenesli v hišto, kjer je pa kmalu izdahnil svojo duša Sodnij-ska komisija je dognala, da je usodepolni strel oddal Bezjak, ker se je strinjala širokost krogle s širino cevi njegovega sumo resa. 01 toženec je del ma priznal svoj Čin, a se zagovarja b tem, da je bil t pilo-branu, ker so fantje od Prelogove h,še metan xaaien-je nanje in jih potem še zasledovali. Porotno sodišče ga je obsodilo radi zločina uboja na 4 leta težkega zapora s postom vsako Četrtletje. — Dne 10. t. m. sta stala pred porotniki dva brata 171etni Franc in 241etni Anton Neubauer, viničarska sinova iz Zagorc. Obtožena sta bila, da sta dne 1, oktobra t. 1. ubila in oropala raznašalca kruha, Ploja, Obtoženca sta pri obravnavi brez vsakega kesanja priznala storjen zločin. Porotniki so potrdili enoglasno z.avratni roparski umor, nakar je bil Anton Neubauer obsojen na smrt na vislice, njegov brat Franc pa, ker še ni 20 let star, na 201etno težko ječo, — Ko je bil meseca julija t. 1. kompanijski tambur 5. poljske kompanije v Pulju, Franc Mir, doma v Krabonošu, na dopustu, se Je zaljubil v posestnikovo hčer Rozalijo Pelcel iz Ivanjcev na Štajerskem. Tudi Rozaliji je Mir ugajal tako, da je zapustila svojega prejšnjega izvoljenca 211etnega Alojz ja Mlina,riča ter se raje oklenila Mira. V noči 14. julija je MlinariČ čakal zaljubljencev, ker Je vedel, da se morata vrniti od soseda domov. Ko ju je okrog 11. ure zapazil, je skočil na Mira ter ga tako sunil s škarjami v oko, da mu je izteklo. Radi tega je bil dne 11. t. m. Mlinarič obso'en pred mariborskim porotnim godiščem na 13 mesecev težke jere, v plačilo stroškov za zdravljenje, 100 kron bolestnine in 1000 kron za izgubljeno oko. m Maribor. Ponesrečil se je v tukjajšnji mlekarni v soboto popoldne uslužbenec pri parnem stroju. Odpeljali so ga v bolnišnico. Ljudfie božji, previdnost pri vsem in z vsem! m Dramatično društvo v Mariboru uprizori v nedeljo, dne 19. t. m. igrokaz iz rumunskega življenja „Valenska svatba". Ta igra se je z najlepšim u-spehom igrala že po vseh velikih odrih, ter se v Ljubljani v enem ietu devetkrat ponovila. Upati je tedaj, da bode tudi našemu občinstvu ugajala,. m Sv. Loyrcnc nad Mariborom. Neki kmet pripoveduje sledeči dogodek, za katerega resničnost j^m-Či: Pošljem k nekemu tukajšnjemu mesarju po 1 kg teletine. Mesar sprva niti dati noče, nazadnje gre ne-voljen v mesnico, navaga 1 kg teletine in računi K 2.40, kar dobi na mestu plačano. — Tz tega je razvidno, kdo je kriv draginji živil. Kmet sme živino samo rediti, prodati pa za slepo ceno, mesar vtakne v žep lep dobiček, krivdo draginje pa vali na rame ubogega kmeta. m Tfoče. Po Hočah se hvalijo nemškutarji, da sso bili hočki župan in ključar Paul Vernik in raz-vanjski Martin Pukl pri Njega ekscelenci knezoško-fu, da naj prestavijo č. g. kaplana Krajnca »z Hoč. Ce so toliko neresnice govorili, kakor p še ta „Mar-bur^er Zeitung'" in „Stajerc" in 'jim j(ri škofijstvu1 verjamejo, bi ne bilo nič čudnega, če se njihova želja izpolnj. Sicer pa; tako cela fara ve, da je bilo vse to le natolcevanje in obrekovanje. m Dogoše. Dne 9. decembra £e vrnel maivbor-Ski SoherHaum velik lov v bohov|skih, dogodkih in šmiiklavjških Ieseh. Kot gOnjačii ¡so bili poleg raznih odrašenih možev Šolski otroci iz Šefe v Brezju, pri Smiklavžu, Hoča-h. pri Sv., JMafedajlenji', čerp[\|'io je bita ta dan na vseh krajih, ra^un v Brezju, «Vila. Opozarjamo c. kr. okrajno ^faviarstvo, olpatfni šolski svet in krajne šolske svete na to neposta.vno v:,o-rabo otrok-Marjev. Opozarjamo tudi šolske oblasti, da so otroci dobili za otroke škodljive ipijače in nekateri po eno ali več drama-cigaret. Najzadlnje, že v trdni temi, gofše otroci Šli sami v krčmo in fei tam naročili — šnops in cigarete. Leitersherg. V nedeljo, dne 19. t. m. se zopet orično predavanja v našem izobraževalnem društvu. Prvo predavanje bo imel g. potovalni učitelj Pirstin-ger. Začetek ob y210. uri predpoldne. m Peticije od občine Morje-Cigonca zoner nov vinski davek je vložil 10. t. m. poslanec PiŠek. m Ln^nric. (Nnpla smrU Stpfan Serbelj, mizar iz poljčanske župnije, še mlad mož in od nekdaj že zelo udan pijači, je v, soboto zvečer popival v go- j stilni Pliberšek .v Razgorju. Pri mizi je zaspal. Proti deseti uri zvečer pride žena ponj in ga hoče vzbuditi, a je bil že mrtev — zaspal je za vedno. Koliko Jih je že neziuernost spravila nepripravljenih iz, sveta, a vendar jih čedalje več (da se človeku srce trga . od žalosti), kakor bi bili s slepoto udarjeni, drvi naprej v isto nesrečo! Žalostno! Mladina, spregledaj ysaj ti in spoznaj, kaj ti je v pogubo! m Laporje. Nepričakovano lepo se je vršil mi-nolo nedeljo gospodarski shod, ki ga je sklical g. dež. in drž. poslanec Pišek. Nad 100 zborovalcev, po večini možje in mladeniči, a tudi nekaj žen in deklet, se je zbralo vkljub izredno slabemu vremenu. Za predsednika so si izbrali posestnika P. Pivca, Poslanec Pišek izrazi svoje veselje nad v takem vremenu nepričakovanem velikem obisku ter govori najprej o nameravanem novem davku na vino, ter jasno razloži, kako hud, da, poguben udarec bi bil to za vinogradnike, ki so itak v slabem gospodarskem stanju. Kupci in pridelovatelji bi bili na slabšem, vino bi se manj pilo, cena bi še bolj padala,, žganje bi se še bolj razširilo; velike bi bile sitnosti s linancarji; če bi bil enkrat vpeljan ta davek, bi ga vlada lahko s par. 14 povišala, ogrsko vino bi šlo še bolj čez mejo v naše kraje itd. Na razna vprašanja posestnikov da g. poslanec točna pojasnila. Po pravici je en po-sestnik opomnil, da bi se naj vinska postava strogo izvrševala in se zabranilo, da ne bi iz vode venski trgovci delali vina. Zalibog je vinska postava res samo na papirju; kletarski nadzorniki so dobili celo navodila, da naj ne bodo prestrogi. Zakaj se pa šmenta potem postave sklepajo, Če še naj ne izvršu-jelo?! Seveda potem marsikateri bogati mestni vinski fabrikant ne bi mogel tolikp „vina,"1 prodati! Nato preide g. poslanec k poročilu oi novi postavi glede živalskih bolezni, kuge itd., ki je ravnokar stopila v j veljavo. Navaja določila, kako je treba ravnati, po- j sestniku, kadar mu kaka Žival zboli, opozarja na u- I godnosti, ki jih nudi postava poseistni|kom, omenja prizadevanja poslancev S. K,. Z., da se nekatere stroge določbe n, pr. glede kazni, zaprtja okuženih krajev omilijo, spremenijo na korist; kmetpm. Ker zelo manjkla živinpzrlravnikov, so (izposlovaji kmečki poslanci 20 Štipendij za dijake, ki bi se poprijeli živi-nozdravništva, Ti bi lahko doma cepili svinje, ker je živinozdravnikov premalo. Končno g. poslanec pojasni, zakaj da so slov. poslanci nastopili zoper sedanjo vlado; ker je ta vlada skrajno sovražna slov. kmetu, je ne more noben slov, poslanec podpirati. Ne zahtevamo drugega, ko pravico, nam se mora dati v vsakem oziru, kari nam gre; dolžnosti moramo spolno-vati kakor Nemci, grejo nam torej tudi iste pravice! Zboroval« so živahno odobravali njegova izvlajanja. Na vprašanje glede podpore v krmi odgovori g. poslanec, da je poljedelsko ministrstvo najprej podporo odklonilo, a g. poslanec je posredoval pri namestni-ji, da je ta uplivala na ministrstvo, kjer se je tudi o-sebno zavzel za podporo, in razložil nje neizogibno potrebo, da se je slednjič vendar dovolila. Bog ve, kje se je naša vlada navzela te grde navade, da, (nam le po velikem in pogostem prosjačenju in dreganju da to, kar bi nam morala po pravici samsa od sebe dati, kakor je njena preklicana dolžnost. Menda je to od tod, ker so judje že od nekdaj Učitelji in vzgojitelji avstrijskih vlad, ter ji zatrli ves čut poštenosti in pravičnosti. Poslušalci so nadalje še sprožili razgovor o gospodarskem pouku pri vojakih, o šolskih phv čilih, o slovenskem vseučilišču v Ljubljani, o nastiv-Ijanju uradnikov na Slovenskem itd. G. S. utemeljuje in predlaga sledeče resolucije, ki so bilo enoglasno z navdušenjem sprejete: 1. Vinogradniki, zbrani na shodu vi Laporju dne 12. decembra, ugo-viarjajo odločno zoper vsak novi davek na vino, ker bi vsak hudo škodoval vinogradnikom in jih spravil na, rob propada. 2. Izrekajo svoje popolno zaupanje in prisrčno zahvalo svojemu državnemu poslancu g. Pišeku in Slov. klubu ter prosijo, da vstrajajo v boju zoper sedanjo, vlado za naše kmečke in narodnei pravico do zmage. 3. Zborovalci zahtevajo, da se meja živini iz tujih držav nikakor ne sme odpreti, ker bi bil to zelo hud udarec za našo živinorejo. 4. Zahtevajo, da stroške za šolo prevzame država. 5. Zahtevajo, da se čim prej ustanovi slovensko vseučilišče v Ljubljani. C. Odločno zahtevamo, da se gospodarski tečaji na mariborski sadjarski in vinorejskti Šoli vršijo v slovenskem jeziku, da se jih slovenski mladeniči, za katero so vendar vršijo, lahko udeležujejo. Od te zahteve odstopimo, ako imajo Nemci kje na Gornjem Štajerskem za nemške mladeniče slovenske gospodarske tečaje! 7. Za/htevamo, da se vpelje pri vojakih za kmečike sinove gospodarski pouk, in sicer v materinem jeziku. 8. Odločno zahtevamo od vlade, da se na Slovenskem povsod nastavljajo le slovenski ter slovenščine popolnoma zmožni uradniki, ter vpelje slovensko uradovanje v vseh uradih, kakor zahteva to zdrava pamet, pa tudi državni zakon. Ali imajo kje na Gornjem Štajerskem uradnike, ki ne bi razumeli in ne bi hoteli govoriti nemški, in ki tamkaj slovensko u radu jejo?! Torej! Ptujski okraj. P Iz ormoškega okraja. Cujemo, da se na Hu-mu snuje veteransko društvo z nemškim poveljnim jezikom. Miklavževski veteranski „ferajn" je baje tako očaral humskega nadučiifcija, da je rekel.' na Humu mora ttudi ,lcaj takega biti. Pravijo, da je že več ormoških Nemcev pristopilo k društvu, ter daje krojač naročen celo iz Dunaja. Liberalci so sicer zmožni kakoršnjekoli kozlarije, a takega narodnega izdajstva vendar-le ne pripisujemo gospodu Porekar-ju! Ampak, gostpod Porekar, sedaj govorite vi! p Sv. Miklavž pri Ormožu. ,V zadnji šttevilki „Slovenskega Gospodarja" je naš občinski predstojnik dobil preveč narodno suknjo, ker je bil napisan kot „Rajh." On so namreč kot pristefn narodnjak podpisuje izključno le kot Alois Reich. r- Liberalna večina naših občifnskih odbornikov je zopet eno po-gruntala, Pobirajo se podpisi na proteste proti novemu vinskemu davku. Druge občine so ¿najele v to svrho posebnega človeka, ki je Šel od hiše do !#©. Pri nas so se morali vinogradniki ponižati in potruditi k vsemogočnemu očetu. Salamonu. TakO se dobi največ podpisov. Zrnat se mora! In čujte! Očka Salomon, ta vzorni narodnjak, so vinogradnikom predložili poleg slovenskih tudi nemške protestne pole v podpis. Narodni Miklavženčani so se kar zgražali! V potoiažlenje se jim je rekflo, da tako hočejo Križniki ki ormoška graščina. Heij.! — Miklavženčani ! Združimo se ter pri prvi priliki vrzimo i»zi občinskega odbora bojazljivce, ki strepetajo pred vsakimi nemškjimi hlačicami ter se pri volitvah (vežejo Z najzagrizenejšimi nemškutarji in Nemci proti do-mačflnom-narodnjakom! p Sv. Miklavž. Oho, kaj pa to jf>meni? Naši Narodni strankarji so dobili nezaupnico na tretjjem glavnem zboru Narodne strajnkje y CeJ|j,u dne 8. t. m.! ? V vseh sosednih župnijah so našli može, da so jih volili v odbore; a naše marodno-napredne trobentače so Čisto prezrli. Kakšna nehvaležnost! Najbrž pač niso nobenega spozjnali za sposobnega, da bi mogel držati podirajoče se stebre gnjile stranke, ali pa so Celjanom naši liberalčki ve/ndar-le preveč nemškutarski. In šment, če ne bodio na časti razžaljeni naši naprednjaki pri prihodnjih volitvah šli v ogenj za — .Orniga! p Sv. JS^arbara v Halozah.. Izreidna cerkvena slovesnost vršila se je dne 5. decembra pri nas. 1-meli smo običajno Barbarino, razun, tega pa se je vršila tudi slovesna blagoslovitev po č. (g. dekanu iz Zavrča nove krasne slikarije, izvršene po g. Francu Horvat, slikarju v Mariboru, in drugih novih cerkvenih reči. Naša farna cerkev je dobila tekom zadnjega polletja čisto drugo lice. Po neumorni gorečnosti in požrtvovalnosti našega g. župnika J. Vogrin, se je cela jako okusno na presno preslikala, tako da nima v okolici para, nadalje so se prenovili vsi oltarji, posrebrili vsi svečniki, omislila se je nova svetilka za večno luč, bogato pozlačen lestenc z 24 svečami sredi cerkve pod sliko sv. Barbare vsakega o-Čara — lepo delo g. K* Tratnik v Mariboru — dalje kinča cerkev nova obhajilna miza, opremljena s čednim prtom, nov križev pot, ki |ga je preslikal g. Fr. Horvat in blagoslovil pater Benedikt Cirič, kapu-cin iz Lipnice, dalje se je napravil nov tlak v zakristiji, Jožefovi kapeli, na koru in zvonici in nove stopnice pred zvonikom, klopi in spovednice so se na novo pobarvale, a kar nas najbolj veseli, je to, da ima-; mo novo stolpno uro z lepim kazalnikom. Vrhu tega se je tudi cerkev od zunaj ter zvonik pobarvala, in novo žlebovje je v korist in kras naši farni cerkvi. Kakor slišimo, stane vse popravilo in nove reči nad 10.000 kron; darežljivi farani pa so letos in lani v ta namen darovali okoli 50 polovnja,kov vinskega mošta. Sploh se je začelo pri nas novo cerkveno življenje, naj samo omenim duhovno veselje, ki smo ga imeli dne 8. t. m. ob priliki, ko se je Marijina dekliška družba v tako ogromnem Številu udeležila skupnega sv. obhajila — bilo jih je nad 200 Marijinih drnžbe-nic pri mizi Gospodovi. To je za nas starejše ljudi nekaj novega in obenem spodbudnega. Pa tudi naši mladeniči, ki imajo v nedeljo skupno sv. obhajilo, ne bodo zaostali za dekleti. Ljutomerski okraj. 1 Ljutomer. Veseli praznik smo obhajali zadnjo nedeljo. Nebo je sicer rosilo. Vreme je bilo skrajno neugodno. A vojak se ne boji dežja, snega, blata. In ker je obhajalo svoj praznik: „Veteransko društvo za Ljutomer in ljutomersko okolico", je bil ta praznik vesel kljub neugodnemu vremenu, — V nedeljo, dne 12. grudna 1909 se je namreč slovesno vršilo blagoslav-ljanje in razvitje nove, prekrasne društvene zastave. Pač je lahko ponosno veteransko društvo na svojo zastavo! Pa še bolj ponosno je lahko na to, da ima Njih ekscelenco, premilostljivega kneza in škofa za svojega pokrovitelja. Eksteelenca! Ko ste izvolil v-teprejeti pokroviteljstvo, ste nam pisali med) drugim: „V trdni nadi, da bodo društveniki kot značajni, katoliški možje ostali vselej zvesti svoljemu geslu, rad u-strežem Vaši prošnji; ter prevzamem pokroviteljstvo nad novim društvom, ki naj pod Kristusovim in cesarjevim praporom združuje vrlo doslužene, hrabre vojščake, da bodo v lepi edinosti vsej lari vzgled neustrašenega verskega prepričanja in spoštljive vdanosti do svete Cerkve, pa tudi vzgled pravega krščanskega domoljubja in neomahljive zvestobe do ljube Avstrije ter do njenega ljubljenega vladarja! V tem smislu prosim Gospoda vojnih čet, naj s svojim' vsemogočnim blagoslovom spremlja vsak Čas veteransko društvo v Ljutomeru!" — Da! Značajni, katoliški, neustrašeni možje hočemo vedno biti, zvesti geslu j na novi zastavi: Vse za vero, dom, cesarja! Na to trojno bojno polje nas bo vedno vodil naš novi pra- por. Za cesarja kri, za dom srce, zai vero vse. — Ko so nam velečastiti gospod dekan, vitez Frano Jo» zetovega reda, blagoslovili novo zastavo, so v vznesenih besedali opisovali naporno in trudapolno vojaško življenje, Na vse te prestale tožav6 nas bo vedno spominjal novi prapor s svojim cesarskim orlom in napisom gesla na eni in s podobo sv. Martina, zaščitnika vojakov na drugi strani. Spominjal nas bo vedno pa tudi na prihodnjost! Spominjal nas bo vedno zlasti na našo poslednjo bitko na zemlji. Ako bomo vse svoje živjljenje krščanski veteranci, se ne bo treba bati, ko bo sodnji dan najvišji poveljnik Jezus Kristus prišel nadzorovat svoje zveste veterane. Po pridigi in tudi ob koncu službe božje so se med pomenljivimi izreki zabijali žreblji. Vse opravilo se je vršilo ob asistenci več čč, gg. duhovnikov. Po izvršenem cerkvenem opravilu smo se v dolgi vrsti društveniki in gostje s kumico nove zastave, velečislano gospo Marijo Postružnikovo, v sredini in z godbo na čelu podaii k skupnemu obedu v gostilno g, Aleks./Vavpoti-ča, kjer se je dostojno in dnevu primerno končala zarea redka, lepa ter izredna slovesnost. Iskrena zahvala vsem sotrudnikom in podpornikom! Ljui»i Bog milostno usliši vse želje, Častitke, napitnipe, ki so bile ob tej priliki izražene! — ■ Veteran. 1 Na Podgradju pri Ljutomeru) je umrla po dolgi mučni bolezni Mimika Mohoričeva, sestra c. kr. sodnega tajnika dr. Fr, Mohoriča v Ljubljani. Iz te hiše je bil to tretji mrlič v enem letu. N. vi mi p ! 1 Stanetinci pri Sv. Juriju ob Sčavnici. Slučajno mi je pmšlia v roke številka ptujskega .„(Štajerca", v kateri dobro znani dopisnik opisuje, da je videl ob ¡trgatvi, kako je neki voanilk, ki je peljal dva polovinjaka mošta po blatni cesti iz Rožičkega vrha proti Kapeli, neusmiljeno pretepal svoja konja, ker je obtičal v blatu, ter .pristavi, da je dotičua cesta zato tako slaba, ker imajo vioclstyo občine v rokah klerikalci, katerim bi on prisodil /batine, ki sc padale po hrbtih konj. >Z bzirom na to neosnovani napad si usodam pripomniti1, da je bil voznik, ki je tako kruto postopal s 'sfvojo živino, gotovo „Štajercev" pristaš, dotijčne batine pa bi najbolj pristojaJe „Sta^erčevemu" (dopisniku, in sicer zato, ker ni prišel nudziorovat naših cest takrat, ko še ni gospodaril v oblini sedanji, Če žjb ravjno hoče „klerikalni" odbor, in so vozniki s praznimi vozovi večkrat obtičali v blatu. Da naše ceste niso primerne sedanjemu prometu v občini, izprevidel je tudi občinski tea-stop. Zato pa je tudi storil, kolikor je bilo mogoče v dobi petih let, kar županuje mnogoaasluženi predstojnik gospod Jaikiob Breznik. ¡Razširile so se nekatere ceste, potlakali najhujši klanci in nabavilo se je več betonskih mostov, tleč pa občijna doslej (ni mogla stpriti. Res bi bilo dobro, če bi se naši klanci razširili ter naredili odvodni jarki, toda kako, to pa se vsak "brani prepustiti v to svrho tudi le ped zemlje. Potrebovali bi dokaj šodra na naše ceste, ali kje ga dobiti, ker je v obči/ni le (malo vprežne živine in vozov ? Doslej so se cesite popravljale z rabo-to, sedaj pa se občaini tudi temu že zoperstavljajo. Večina tistih, ki si najbolj jezike brusijo črez, slabe ceste, v raboto sploh ne gre, ostali pa poš.jejo k večjemu kakega pastirja ali sploh neporabnega delavca 5n s temi naj se ceste v dober stan spravijo? In te ceste, katere so se zanemarjale več kakor sto let, in klanci, katere je voda yeč metrov globoko iz>-dolibla, moral bi sedanji občinski zastop kar Črez noč izpremenit/ v gladke ceste, po katerih bi sie „Stajerčevi" dopisniki lahko v kočijah vozili! Največja ovira pri popjravf.iPMjfi na^ih cest pa je slab denarni položaj občine. Od 'prejšnjega, neklerik,al{-nega občinskega odbora prevzel je sedanji Še precej dolgov. Pretežna večina prebivalstva pa se peča-izključno z vinorejo in 'ta je v zadnjih leti i celo opešala ter ljudstvo ubožalo, občina pa je izgubila edini vir dohodkov, ker so po davki vinorejcem, odpisali. Kako torej ceste popravljati? Dopisnik se Čudi, zakaj okrajni zastop občine ne prisili, da bi ceste popravila. Jaz pa se temu čudim, da prejšnji Šta-jerčijanski okrajni zastop ni imel za našo občino niti počenega groša, kljub temu, da je ta desetletja vedno redno plačevala okrajne doklade, s katerimi so se gradile lepe ceste v Orehovcih, Policah itd. Zato pa se obračam v 'imenu občine do sedanjega okrajnega zastopa s prošnjo, dia poplavi to krivico ter nakloni naši občini primerno podporo za popravljanje naših cest. Ob enem pa poživljam naše deželne in dlržavne poslamce, 'da se zavzamejo na pristojnih mestiih za našo gospiodarskfn-napredno vino-rejsko občino, katera ima edina (v okolici že vse vinograde skoraj prenovljene, ki pa je od ostalega sveta zares prometno pojiolnoma ločena. F. St. 1 Mala nedelja. V predzadnji Številki lažilibe-raln,ega celjskega glasila, „Narodnega Lista", očita že dobro znani dopisun župniku, da je ves popoldanski nauk posvetil „toliko prepofrebnemu" mladinskemu shodu. Vi, mlečnozobnik, ki se ne pustite tikati, niste toliko poučeni, da je to župnika sveta dolžnost, da. svari, mladino pred takimi nevarnimi pogubljivimi shodi, kjer liberalni hujskači smešijo vse, kar je verskega in svetega. Pravo je pogodil na vašem toliko pohvaljenem shodu mladenič Stuheic, ko je celjskemu agitatorju Kuneju kot glavnemu govorniku le pod» tem pogojem dal besedo, da ne sme govoriti o naših poslancih, ne o Kmečki zvezi, ne o veri in o duhovnikih. Kar se pa tiče predbacivlanih nezakonskih otrok, naj naprednjaki pometajo le pred svoim pragom, ir^ajo dovolj smeti. Zapomnite si vi tako zvani na- prednjaki itd., da oskrbujte raje svoje gosli, tambure in klobuke „frajlic", nas pa pustite lepo \j miru, Ako pa že nalašč želite boj, kakor je razvidno iz vaših raznih dopisov, ker napadate zdaj tega zdaj drugega v zadnji Številki vašega glasila, smo pa tudi mi pripravljeni na odpor. Vi pišete, da je bilo na shodu do 30 najboljših fantov in deklet. To število morate na polovico skrčiti. Vam je pač alkohol pogled otem-nil, da ste iz enega kar dva videli. Vas, gospod u-rednik, pa prosim večkrat za kak prostorček. Prihodnjič pride nekaj o tistih 30 najboljših na vrsto. 1 Ljut mer. Heblagi rudna gospa M. P. »tiuzuuova, veieposest-nica v Ljutomeru podarila je ob pr liki zadnje serenade „81. v. pevskemu diuštvu" 20 K, zafci>r izreka odbor vel.kcdušni dsro^alki naj-iekrenejš» zaLvalo. Bog plati! i St. Krit na Murskem polju. Čebelarska podružnica za Sv. Krž in okolico ima v nedeljo dne 19. grudna po rani sv maši v šoli S'. Križa svoj o^ čui zbor. Pridite torej vsi iebelarj in pr jateljt čebelarstva, posebej pa se vab jo čebelarji iz sotedne ljutomerske in ver-ženske župnije. Na svidenje «abi odbor. 1 St. Križ pri L)Qtomeru. Za dobrotvorno društvo varstva in 03krbe revn h otrok lju omeiskeg* < krtja u&bra!o se je 38 K tO vin. Vsem cenjenim darovaleem: Bog plati! Konjiški okraj. k Konjice. /Prestavljena ista od c. kr. okrajnega glavarstva dr. Lajnišič v Marib(or, Ferk v Slovenjgradec. Mesto dr. Lajnšiča pride blaje — žalostna nam majka — Schajtlemrat iz Brežic. 2ivno, Hochenburger! k Konjiška okolica. Mi kmetje smo zelo ne-voljni, da gospod nadučitelj Pinch {seveda pasSi-nemeo!) v slovenski šoli tako samooblastno nastopa. Svetujemo mu za sedaj, naj bo k^r lepo miren, in naj voljo krasnega šolskega sveta ved|no upošteva, sioer se znaj Jkaj zgjociiti! Svaka; s£lla do vremena, pravijo tako lepo gospod Cebulj v „Štajercu." k Ziče. Proti našim občinskim volitvam so nasprotniki viožili pritožbo. jZe prav, bomo pa drugo-krat — če bodo ovržene — še tistega Stajercijanca rven brcnili, ki je za sedaj bpl izvoljen. k Oplotnica. Vkljub slabemu vremenu smo imeli zadnjo nedeljo dobro dobro obiskan shod. Pforočal je g. deželni poslanec Novak, o dež, zboru, nameravanem novem vinskem davku, proti kateremu so vsi navzoči ogorčeno protestirali, o šolskem vprašanju, podpori vsled škode po toči in suši itd. k Vitanje. (Nova kmečka hranilnica in posojilnica.) Srčna želja po kmečki organizaciji se nam je vendar enkrat izpolnila. Dne 17. oktobra t. 1. je tukaj Velei^kušeni strokovnjaki g» Vladim&i Pušenjak ustanovil kmečko hranilnico in posojilnico. V načel-stvo in nadzorništvo se je izvolilo 13 najboljših kato-liško-zavednih mož. Pravila so se sprejela, potrdila in poslala na pristojna mesta. Zadružna zveza v Ma^ riboru je vse potrebno ukrenila za poslovanje nove kmečke hranilnice in posojilnice.. Dne 11. decembra pa je požrtvovalni g. Pušenjak zopet sem dospel, ter je prav marljivo v triurnem pouku odbornike in nadzornike navajal, kako se mora uradovati. Dne 12. decembra pa je imel g. Pušenjak poučno zborovanje. Govoril je o novih davkih, ki se nameravajo upeljati, posebno o davku na vino, opozarjal na nevarnost, ki preti živinorejcem, ako se odprejo meje v Rnmunijo in Srbijo, kar se zgodi skoro gotovo, in pozival kmete k organizaciji po Zadružni zvezi. Po poučnem zborovanju pa je bil prvi uradni dan. Kmetje so kar hitro vlagali svoje prihranke, in se je tudi kar novlo posojilo dovolilo neki strankfi. Ena stranka se je morala odkloniti, ker ne biva /v zadružnem o-kolišču. Uradni dnevi nove kmečke hrajnilnice in posojilnice so ob nedeljah in četrtkih in sejmovih dneh od 9-—12. ure predpoldne. Vsi odborniki delajo brezplačno. Stroški pri posojilih so prav mali. Pri inta-bulaciji se plača od 1000 kron le kolek za 80 vin., vse drugo dela Zadružna zveza v Mariboru zastonj. To so ugodnosti za kmeta, ki jih ne najde pri drugih posojilnicah. Torej kmetje, vsi k novi kmečki hranilnici in posojilnici v Vitanji, katdro osbrbu'jejo vaši kmetje, ki imajo z vami enake težnje, so vaši prijatelji in so z vami enakega katoliškega prepričanja in mišljenja. Bog in sreča junaška! k Vitanje. Stari posojilnici, ki pa ni kmečka, ni prav, da se je ustanovila tukaj nova kmečka hranilnica in posojilnica. Zadnji „Narodni List" se je Že obregnil ob novo kmečko posojilnico. Pravi, kako je načelnik Drvar svet in pobožen mož in pododbornik Kmečke zveze. Čudno, čudno se to Čuje. Kak zvon pa je to? Tedaj se naj poje hvala svetim mo?em. Pa znano nam je, da je .„Narodni List" najzagrizenejši liberalni lisf Spodnjega Stajerja. Zdaj pa že vemo, po čem smrdi. Hinavci, s takimi bonboni hočete vabiti in mamiti slovensko vitanjskb ljudstvo. Na ta lim Že davno več ne gremo. Dopisnik je pa pozabil povedati, kam gre on na božjo pot, kolikokrat prejema on sveto zakramente? Da, pri čaši vinca rujnega znaš kričati Bog in narod, da postaneš hripav in ne moreš govoriti tamkaj, kjer bi moral govoriti. Celjski okra). c V Celju se je vršil minoli ponedeljek shod S. K. Z., ki je bil kljub slabemu vremenu prav dobro obiskan. Predsedoval je ^hodu č, g. ZdolŠek iz Sv. Jurija ob Taboru. Poslanec dr. Benkovič je poročal o političnem položaju. Ožigosal je protislovansko Bie-nerthove vlado in označil stališče poslancev S. K. Z. Ostre levite je bral liberalnim poslancem zaradi nji- hove neodkritosti in tudi primerna osvetlil gtrdo pisavo liberailnili listov. Poslanec Pišek je govoril o nameravanem davku na vino in o drugih davčuih načrtih finančnega ministra. Razložil j^tudi novo poštar vo o živinskih kužnih boleznih in cepljenju svinj, Deželni poslanec Terglav je poročal o zadnjem deželno-zborskeni zasedanju in posebno o gospodarskih predlogih poslancev S. K. Z, ter obrazložil zakonski na-čri glede spremembe lovskega zakona. Poslanec dr. Korošec, ki jo bil tudi naznanjen, da pride poročat na ta shod, ni mogel priti, ker so ga zadržali na Duh naju zelo nujni opravki in se je torej opravičil. Predsednik Zldolšek se je nato v imeni^ zborovakev zahvalil poslancem za njih poročilo in predlagal sledečo resolucijo: Shod S. K. Z. v Celju dne 13. decembra 1909 1. izreka svojim paslajncem popolno zaupa-nje i|n odobravja njin nastop ,v deželnem in državnem zboru ter jih poziva, da vstrajajo v boju zoper vlado in sistem vkljub vsem grožnjam s par. 14. ali st'anjem ex-lex ali razpustom državnega zbora; 2. ogorčeno protestira zoper nameravano upeljavo davka na vino; 3. zahteva, da se v bodočo vladno predlogo o lokalnih železnicah vzame tudi proga Polze-lar-Ksanunik kot glavna želejznica 2. vtnstie 'edino na državne strojške; 4. zaihteva slovjensko deželno meščansko šolo v Celju. Protestiramo, da se sejdanja nemška deželna meščanska šola v Celju izpremeni v mestno na škodo Slovencev; 5. zahteva takojšnjo rešitev rekurza glede slovenske okoliške Šole v Celju. Resolucija je bila z velikanskim navdušenjem enogl is-no sprejeta, nakar jo zaključil predsednik to krasno zborovanje. c Marija Reka. Dne 5. decembra je umrl vrl mož, šele 2G let star Peter Laznik. Vreme je ta mesec skrajno neugodno. Zlasti veter nas nadleguje in hoče vse podreti. Kljub temu se ljudje v zelo obilnem številu udeležujejo svitano. Dne 13, smo imeli ol finske volitve. Izvoljeni so v 3. razredu Anton Zakon-štek, Jakob PozniČ, Rudolf Podbregar, Jane?, Dolar. V 2. razredu Breznikar Franc, Zmerzlak Janez, Zmerzlak Matevž, Miklavc Karol. V 1. razredu Martin Laznik, Mihael Pišek, Alojzij GriČnik, Janez Lob-nikar. o Sv. Peter v S. d. Vsa spodnještajerska dežela, kjer se prideluje največ vina, je na nogah proti nameravanemu novemu vinskemu davku. Tudi pri nns se je vršil dne 28. novembra t. 1. dobro obiskan shod. Zbralo se je v gostilni g. Žgank obilno u-deležencev iz Sv. Petra, PoJzele, Gotjovelj, Petrovč in drugod. Deželni poslanec g. Terglav razložil nam je v izbranih besedah nameravani novi vinski zakon. Sklenila se je soglasno ostra resolucija proti uveljav-ljenju novega zakona in za naše vinogradnike novega davka. c Mozirje. Volitve za občinski odbor ise bližajo, oziroma bi že imele biti., a vsled prenaporne agitacije so ee volitve zavlekle. V tei hudi borbi pa je g. župan pozabil menda na par. 62 občinskega reda, da se ima proračun dohodikjov in stroškov /najkasneje majsec dni pred nastopom upravnega leta sestaiviti, da .ga občinski odbor pregleda in popravi, če je treba. Gospod župan, ali imate za občino trg Mozirje izjemni občinski tredi? c Gornjigrad. „Narodni List", ki je tako neumen, da sliši travo rasti in planke žvižgati, je pisal, da je nekdo Marijinemu kipu v Gornjem gradu pokradel štiri zlate prstane in zlato verižico. O tatu bojda ni sluha ne duha. Seveda ne! Odkar stoji kip Marijin v cerkvi v Gornjem gradu, še nikdar ni imel ne zlatih prstanov ne vierižic., ¡Torej jih tudi nikdo ni mogel poknasti, torej tudi ne more biti o tatu ne duha ne sluha. A tisti „Narodni List", ki vse to vidi, česar ni, pa ne piše o nekaterih sinovih liberalnih gospodov, o katerih je veliko sluha, Še več pa duha, žalibog, silno slabega. Sijajnec, pouči no Narodni List". Bočna pri Gornjemgradu. Odkrito rečeno, mislili smo, da je Še vendar Več JibjeraJcev v Bočni in Gornjemgradu. A takozvani shodek n&predine mladine nas je poučil, da smo se motili. Liberalizem ae je vlegel umirat. Sijanec sam je vskliknil v Bočni: „Kje pa je napredna bočka mladina,?"' Eno obmizjo pivcev v stranski Sekovi sobfi, kjer prezidira aflqe-rikanski mladenič Presečk/i Matevž, govori Lešni-čar, Sijanec obžlaluje, da ni v$eč pilaMeni|č, to je slika napredne mladine v Bočni. Lešmičjar jim je namazal bunke, ki ;so jih dobili pri deželnozborskih in (Občrnskfti vofltvah, Sijaneo pte, je snubiž Bočno, ker bi sala rad postal naslednik \pedičjev, (pa iz te moke ne bo kruha. Bočani potrebujemo učitelja, pa ne liberalnega agitatorja, t, Bočna. liberalizma pravO ime je laž in nesramnost. Pred par tedni so na najostudnejši način blatili čdau|ice Mafrijine/ tlružbe V „!Nar. Lisfu*1, a sedaj so ravno .tistim dekletom pošajjali vabjila Za liberalni shod v Bočni. Seveda so dekfeta taka vabila vrgla tja, kamor spadajo. (To je značajnost ¡Narodne stranke, [h kateri se prištevata tudi I^oobiek in Sijaneo. Bočna. Sijanec naj bi raflši organiziral v kakem društvu sinove Kocbjekta, Kelca /in NiudHerj|R, nas kmečke fante pa naj pusti pri miru, mi njegovega vezanja ptrobov me bomo mikali ppsl,uš|ali. Ljubno. Tu smo se čudili, ko smo videli glospo Kocbek par dni potem, ko so njenega fcina obsodili na 18 mesecev, javno in ostentativno po našem trgu kaditi .cigarete. Cemu leki to? c Sv. Peter na Medvedovem selu. \V soboto dne 11. deoembra smo sjpremili k zadnjemu počitku kmeta Jožefa Kostajnšeka iz G^lič. Rajni! je bil vsak čas zvest in odločen katoličan, skrben oče svoji družini in vrl pristaš Slovenske kmečke zveze. Bil je tudi Člam načelništva lepo napredujoče naše hranilnice in posojilnice. Dočakal je 65 let starosti.Vzgled-nega moža ne bomo pozabili. Naj v mi/Tu počiva! St. Vid nad Vaidekom. Tukajšnji šolski vodja gospod M. Judnič se je moral dne 10. t. m. preseliti k Sv. Primožu na Pohorju.; Na njegovo )mesto pride od tam gospod A. Belina in ž nJim vred, kakor za trdno upamo, zastopnost in ljubi mir. c Gorn igrad. 1« brože a mi d ustvo prir d. i*a Sttfanovo po »e-černieah dve le ii predstavi: „Večna mladost in večna lepota" in „Rdeči n sovi" Na obilno udeležbo vabi od»or. c Nisva cerkev pil Vi jnfkn. Pudporo za čebelarsko podružnico pri Novi cerkvi si> darovali posojilnica v Vojniku 10 K, pos. v Frankolovem 10 K, pos. v Vtanji 6 K. Dobrodelnim denarnim zavodom prisrčna »ah ala. c St. Jedert četrto adventno nedeljo bo imela šolska mladina popoldan v šoli bož'čnico Pre¡stava „Kadar je največja sil» — je boža pomoč najbolj ml.*; petje božičnih pe-mi, deklamiranje, živa podob» jaslic pri t ei galični razsvetljavi s spremljanjem na klavir „Sveta noč", bi žično drevesce in dešje je larov. c Kat. sliv. iz braževklno društvo pri Sv. Petru na Medvedovem selu priredi na Št-ft novo po večernicah ob pol 8. uri v fupniščn zelo pi učen »hod z govorom s petjem in dekla macijo, nato pa željno pričakovani šaljivi srečolov s premnogimi lepimi dobitki. Kartica bo stala 10 vinarj. v. Udje m prijatelji društva na svidenje v velikem številu na Štefanovo! Ra-no rstui dubitici se hvaležno vsprejemajo. Brežiški okraj. Breški nemškutarji v škripcih. Okrog 25 članov železniškega odbora v Brežicah toži broške člane starega odbora, ker jim je v nekem letjaku bčdr tal, da novi ¡odbor vodi pri njegovemu delu le politična hujskarija. |Upeljana je obšiirna preišjkava. Obtoženci že sedaj hočejo na vse mogoče načine dobiti naklonjenost novomeških porotnikov. Breški nem-Škutarji razširjajo po Dolenjskem razne laži, n. pr. da se jte novi odfcjar že odločil z(a( tra^o ob levem bregu Krke med Kostanjevico in Rudolfovem, da hoče oškodovati interese Cerkelj, Kos^a(njev(ice itid. — Sredi tega meseca hočejo oelo na svojo pest brez vladnih zastopnikov napraviti malo revizijo trase, katero bo vodil breški župan, da lahkovernim ljudem nasilje jo malo peska v očij. Opozorimo n)a te spletke, ki so prozorne kot beli dian. Zfaiv,edni Dolenjci naj zaupajo novemu odboru, ki delia smptireno, in vstrajno in bo važne zadeve o trasi j*aVno obravnaval. b Kapele pri Brežicah. Kolikorkrat pošlje na§ dopisnik „Nar. Lista" v Celju kak dopis iz Kapel ali Dobove, tol kokrat gotovo blekne kako neumnost. Pa tudi ni bolj smešnega, če hoče mlad fante brez vsake prave omike druge učiti. Prihod dveh poštenih deklet na sestanek 20—30 liberalno-naprednih fantov ga je tako zmešal, da je moral to velikansko novost dati takoj v časopis. Ali ste tako malo vajeni poštene družbe? S takimi dopisi dobro znani dopisnik le potrjuje innenjje, da je. plačan dopisnik' „¡Narodnega Lista® in mu je torej dopisovanje koristno rokodelstvo. — Za svojo radovednost pa ste bili tisti dve dekleti itak' žo preveč kaznovani, ker ste morali tiste dolgočasne, suhoparne in vodene govorance poslušati. Kar je govornik iz Celja povedal, to Že vsak boljši 141etni Šolar ve; da naš junaški g. Pečnik, vzgojitelj Šolske mladine, silno rad jaše liberalnega šimelna, to talco vsi, vejno in ,to je tudi piri tem shodu storil; klaba-sarij ostalih govornikov pa niti ne omenjamo. — Iz usmiljenja nočemo dalje danes govoriti o kakovosti voiditeljev naših naprednjakov, in kaj se je tisti večer še po shodu godilo, pride Še vse prav, kadar bo zopet dopisunček izzival. Strinjamo se pa popolnoma z dopisnikom, ko svari dekleta, naj ne hodijo v družbo naprednih fantov, da se ne okužijo. b Rajhenburg. Dne 13.. decembra jw bila volitev občinskega zastopa v trški občini» Vsled sporazuma je bila ta volitev mirna. b Kozje. Na Veterniku nad Koz-em se je obesila dne 30. list|opada okrog 70 let stara vžitbarica Ana Klako^er. Kaj jo je privedllo do tako grozne smrti, se ne ve. Edinega sina ima na Nemškem, ki jo je zapustil pred dvema letoma samo doma*, zemljišče pa drugemu prodali. Pregjledna komisija pri raztelesovanju je izjavila, tla je bila pri pra,vi ppr meti. Bog ji naj bode milostljiv sodniki! Na Zdo-lah pri Kozjem je v sredini minolega meseca pogorel hram in okrog 30 ved^ov vina, gospodu Kram-pergarju iz Kozjegja. Goreti je iejo zvečer in taito so bile Zdole v veliki nevarnosti, ker je moCfto ve-! ter pihal in gorečo slamo nosil sem in tje. — Go-i spodarsikemu bralnemu društvu- je daroval pjreč. g. predsednik dekan Marko iTomažič, 15 K. !Ljubi Bog nakloni društvu Še mnogo posnemovalcev. Preč. go-spodiu predsedniku pa se tem potom i£rgka fekrena zahvala. Kozje. Dne 10. grudna je bila seja okrajnega šolskiega sveta kozjanskega. Pri tej sieji je v imenu vseh izvoljenih udov okrajnega Šolskega sveta protestiral dr. Fr. Jankovič proti ukazu deželnega Šolskega sveta, da se naj pri kompetencah ozira v prvi vrsti le na one prošnjike, ki so svoje študije končali na kajkem Štajerskem učiteljišču, ker tak ukaz ni u-temeljen niti v državno-osnovnih niti v Šolskih poštar vah, in ker je le prikrit korak za vspešnejše ponem-čevanje slovenske mladine. — Dne 30. novembra se je na Veterniku, hiš. štev. 36» obesila v fiipni zme- denosti 681etna Ana) Klakočer, ker je kot prevžatkari-ca morala veliko pretrpeti. Koliko tožb se sliši iz ust prevžitkarjev 1 Četudi je včasih, re^ da so prevžit-karji sami krivi svoje nesreče, bi bilo vendar umestno, da bi se v varstvo teh prevžitkarjev postavno kaj storilo, premnogokrat morajo ti ubogi, stari ljudje nečuvene stvari pretrpeti. b Sv. Peter pod Sv. gorami. Dne 7. decembra se je vršila tukaj dopolnilna .volitev treli udov v kraj ni šolski svet. Izvoljeni so z veliko večino 11 proti 4 glasom gg.: Drolenik Jlanez,, Jazbec Jožef, Novak Jožef, vsi trije odtočni pristaši „Kmečke zveze". b Bohova. Letošnjo jesen smo dobili novega u-čitelja v osebi nekega Vadnola. Zdi se, da je temu gospodu razširjevanje slabih časopisov naprednega mišljen;a med mladino in dopisovanje v celjske, Slovence razdirajoče liste glavna, Šola pa postranska reč. TaKo vidiš čuono prikazen, da od časa prihoda tega kultu.rouosca vedno strašijo dopisi iz Dobo-ve v oeljskih listih. 5n da je kakšna izprememba, jih datira tuintam tudi iz Kapel. Iz teh dopisov se zrcali vsa vrtoglavost dopisnikova, in Se ima kdo pri rokah „Narodni List" Štev. 49 od 11» nov., naj prebere njegov dopis iz Kapel, potem naj se pa vpra^- -ša, ali jo ta človek sploh še zmožen, podučevati na- i Še katoliške otroka. Za napredni shod v Župelev-cu je skupaj izbobnal nekaj fantov, katerih mu pač nihče ne zavida, škoda, da se je ž njimi zopet vrnil. G. Vadnol, ako hočete pri nas dalje časa ostati kot ste v Št. Petru in v Kapelah, pustite politiko in naše fante v miru, oba skujte ob nedeljah službo božjo — to zahtevamo — ter se brigajte le za svoj poklic. DobovČani bomo znali svojo mladino braniti! Vestoik mladinske organizacije. Mladeniči, pozor! V nedeljo vsi na občni zbor S. K. S. Z. To nedeljo bo namreč ob enem tudi občni zbor „Zveze slov. niladeničeV. Liberalna mladina. V nedeljo, dne 5. decembra se ]e vršil v Bočni shod Zveze liberalne mladine. Prišli so g. Lesničar iz Celja, čakali poslušalcev, a ni jih bilo. Sedaj se izgovarjajo v „Narodnem Listu": „Vreme nam ni bilo naklonjeno." Mi pa pravimo liberalnim mladinskim mešetarjem, da za njihove shode pri nas Še dolgo ne bo ugodnega vremena. — Drugi shod se je vršil v Podlogu v_ Sav, dolini, ki se je vkljub „silnemu hujskanju duhovščine" dobro obnesel", kakor pravi „Narodni Dnevnik". Novega se na tem shodu ni nič povedalo, razun tega, da žive duhovniki od milosti — liberalcev. Kaj si ne bodo naši podjetni liberalci še vse izmislili.1 — — Na občnem zboru „Narodne Stranke" dne 8. t. m. se( je govorilo tudi o organizaciji „Zveze liberalne mladine". Prej so pa zatrjevali, da nima „Zveza liberalne mladine" z „Narodno stranko" nobenega stika. Kakor kažejo vsi dosedanji shodi liberalne Zveze in tudi poročila o njih, že liberalci sami priznavajo, da je grozdje prekislo. Naša mladina je toliko zavedna in organizirana, da se Še,ne ozre na te novopečene pridigarje. Zato se pa isti izgovarjajo: „Vreme nam ni bilo naklonjeno". Gotovi je. Shod zveze slojvenske napredne mladine v Gotovljah, katerega so naši liberalci zbob-nali, je bil silno klavern. Dasi ravno je naš Brinar tako vabil in klifoai fante tudi iz sosednimi far, je bilo udeležencev ¡vseh skupaj nekaj črez 50. Domačih fantov jedilo komaj 8X4 ¡12, beri dvanajst! Poleg drugih govornikov, ki niso znali drugega kot mlatiti, seveda po stari napadi, po kler;ikailcih, črni pijavki in starih devicah, se je ogilasil tudi naš pobožni Brinar. Naš Brinar pač ne more pozabiti, da je uropadel pri dežtelnozborskih volitvah.. Polagal je naprednim mladeničem na srce čitanje dobrih, naprednih časopisov, na primer „Narodni List" in „Narodni Dnevnik." Izvajal je, da je „Narodni List" najboljši, zlata vreden časnik nia svetu, brez katerega bi me sfrnela biti nobena hiša, ter se ob enem bahal in hvalil, kako on priporoča čitanje „Slovenskega Gospodarja", češ, le poglejte ga, k|a.ko laže. Nadalje je zabavljal črez duhovnike, CeŠ, kako oni sedejo prepir in sovraštvo mled ljiudsljvom, ter nam orisal in razloži,!, kdo je liberalec, ¡kdo pu farški porlrepnik, seveda bil je z obema inogama ob tla iai se tolkel po prsih. Povedali bi lahko še mnogo o njegovem govoru, toda - pulstimo našemu Brijnarju veselje, nikakor pa si ne pustimo dopasti, datapri-vandran Brinar sramoti čč. gospode duhovnike in se norčuje iiz tega, kar ni liberalnegja mišljenja. Brinar, Brinar. potrkajte se na svoja prjsa Jer so spomnite, da še ni minulo mnogo let; ko ste jedli svoj vsakdanji kruh iz duhovniških rok; duhovniški darovi so Vam pomagali v najbednejSih Gasili. jSerVij, ko se Vam dobro godi, je Vaša zahteva, d» govorite proti dubovništvu i'n -ponosno izjavljate: prepir in sovraštvo sejejo med ljudstvom . ^ . Sploh še pa govori, via bodo liberalci z mladinskimi shodi enn blamažo več doživeli, kot so 5o že. Navdušenje 'za Slovensko kmečko zvezo in njen program je, vedno večje v naša I ari. Zato pa Še naSjaljp krepko na deltr! Sv. Miklavž. Mladinsko gibanje. Dne 84 t. m, je bil v prostorih g. Golenka ustanovni sho, ksr se bo daio porabiti, na vrsto. p > «p. t b a ... — 6 '4 8 |40 8 — Fižola...... _ _ 28 Grah . _ 60 — — Leča ... — — — 60 — — — Krompir . . , g — 0. 8ir . . , F ** — — 41. — — Surovo maslo . . 2 fO - — — Maslo..... ii 1 84 - i 80 — Zelje, kislo .... 2 Rfeps, kisli .... 16 — Mleko..... trn _ '2 ■ _ _ Smetana, sladks . . — 8* — — — „ IukIr . . - 1 04 Zfllje, 100 sflav . _ 3 H Jajce, 1 kom. . . . —' -1 H - Našim rodb inam priporoča m o cHolitiskfl cikorijo. «MMBMMBBBHMi Serravallovo železnato kina-vino« Hg'en r«z*t»va Dunaj 19 6: Diia»nk od-:: lika in čaaUi dipii.rn k zlati kolajn . Krepilno sredUtv o za slab. tne. nifdo-krvne ii rekonvilescente. P izroča voljo do jedi, ntrjnje živce iD p<> rav1 kri. Izboren okus. Nad 6(100 zdrav tiiških spričeval. I. Ser»ravalk<, c. it. clvorai dobavitelj >t ti Trieste-Barcola Kupt Be t lekarno T ^tekl«ocah p* pol l 4 K 2 61 'o po ^446 1 1 & K 4-80. . tf H i lojosnila o inseratili daje opravniStvo samo tistim, ki priložijo vprašanju znamko 10 vinarjev. Cotortfcke itevilke. Dm 11. decembra 1009 Gradec . 1 12 48 44 54 Dtraaj . 34 87 43 15 3 Hala hlia s sadnim vrtom in eno njivo v lepi vasi Libeliče na Koroškem tik farne cerkve, dve sobi, knh'nja, kleti, svinjskim in kravjim hlevom na prodaj. Posebno primerno za kakega rokodelca. Cena 2600 K; več se itve pri lastnika Peter Ring, Libeliče, Koroško. 917 Trsj« na prodaj, mosler, mnška-teler, gntedel, sylvaner, bargander, beli riesling, traminer, portugi er, ranfal, vbc na portalis cepljeno; cepljen k e stanejo 100 komadov 11 K in 100 1 00 korenjskov portalis 100 komadov korenjakov stane 3 K. Janez Verbojak, posest-nik-trtoar, Breg, Ptuj. 916 Vsak dan 10-20 K zasluži vsak brez truda in brez predznanja. Pošljite takoj svoj naslov na: Schaechter, Dunaj 104, Posti»ch 46. 936 Ha prodaj je malo posestvo, obstoječe z lepo zidane hiše, kozolec in nekaj čez dva orala, njiv in travnika, na zelo prijaznem kraju, ter 2 minuti od župne cerkve, zunaj vasi novocerkovške, pripravno za vsakega gospoda (pemijo-nista) obrtnika ali rokodelca. Ctna je 7000 K. Naslov lastnika je: Karol Masti ak, posestnik na Straži občina Novacerkev pri Celju. 944 Pridna deklica, izurjena v kuharstvu, od poštenih stariš- v, želi takoj nastopiti t iupnišče za kuharico. Naslov se ave v npravništvu. 946 Lep travnik, pet oralov velik, tik ob državni cesti blizu Frama proda pod ugodnimi pogoji i. R. Pipuš, Maribor. 962 Priden, pošten krojaški nionoo se takoj sprejme pri gosp. Franc Korensky, Tegetthoff-ora ulica št 24 v Mariboru. 950 V Novi vasi pri Mariboru na Sp. Badvanski cesti št. 21 je poaeat-TO, ki obsega 1 oral njive, vrt, hiša s tremi sobami, 2 kuhinjami, 1 kletjo, se proda. Natančneje pove hišni gospodar. 961 Mlad misirski pomočnik iz dežel« se sprejme pri Jos. Vogrinec v Zgor. Hajdini št. 35 pri Ptuju. 962 Trgovci pozor I V najem se da dobro idoča trgovina ne daleč od Maribora n» veselem kraju biku cerkve. Konkurenta se ni bati. se lehko prevzame nekaj obrti špe eerijske kakor galanterijske reči vse po najnižji ceni. Odda se zaradi družbinskih razmer. Kje, se izve v upravništvu. 956 Andrej Hamer v Zg. Kungoti pri Mariboru, proda svoje posestvo, vsega skupaj 14 oralov, obstoječe iz travnike v okoli 5 oralov, drugo gozd, nj ve in sadonosnik. vse v L razredu. Prodajo se tudi posebej samo trs' n ki. Celo pr sestvo s poslopjem vred za 11000 K. 965 Proda ali tudi v najem se da hiša (vila) pri Ljubljani, v isti nahaja se dobro idoča trgovina, ter jako ugoden kraj sa prodajd vina na debelo. Odda so le spretnemu trgovcu. Pojasnila da J. Bevc, gostilničar r Ljubljani. 961 Posestvo se proda blizu državne ceste z novim trsj r m, s hišnim in kmetijskim poslopjem v dobrem stanju, 7 oralov zemljišča, za 6200 kron. Poste restante št 250, F. P. Prankolovo, Vojnik. 960 Ponk za krojaške pomočnike. Krojači, kateri se želijo prirezovati učiti, imajo pri m«ni najboljšo priložnost za učenje. Natančnejša pojasnila pismeno Andrej Pra-protnik, krojič v Cirkotcab, po i ta: Pragersko. 963 Iščem Akušenega kurjača za mali parni štrj; prednost imajo trezni, služba stalna, prosi se za priložbo spričeval M. D. 130 postrestante Idrija, Kranjsko. 986 Fot(gr»fičnl aparat v dobrem Btanju format 18X24, tudi 12X16 z objektivom iz inozemske tvrdke v Mit ve di na Saškem aparat extra rapid Nr 3, ki je sam veljal 64 kron, se vse skopaj tudi &tativ, z dvema dvostranskima kasetama samo zavoljo premembe stanu po ceni proda. Kje, pove upravništvo. 970 Zaradi selitve v večje mesto se proda dobro idoča pekarija, 22 l/j orala zemljišča, vse moderno urejeno io brtz konkurence. Razpeča se na dan ia 100- 140 K. Proda se vse stoječe in ležeče za 22 tisoč K. Potrebno plačilo znaša 7000 do 8000 K Vpraša naj se pii g. Simonu Berghaus, pekarski mojster v Gornji Polskavi pri Pra-gerskem (otajtrsko). 975 Kateri ima 20 K, lahko zasluži na dan 5 do 6 K in to brez VBa-kega velikega truda in znanosti. Pošlje naj hitro naslov na I. An-derluh, trg Lemberg, Šmarje pri Jelšah. 973 Lopa hiša se takoj odda v Wilden-rainergasse štv. 14 v Mariboru. Okna na sodnijsko ulico. Parterre, separat. Vpraša se pri hišni številki štv. 2. 979 Snhe brezdimno hruške kilogram po 28 vin. — Sladek lavantlnskl hrnšo ee liter po 12 vin razpošilja Schmelzofen, pošta Wolfsberg Koroško. 972 V Ormožu prodata Jožef in Marija Lašič posestvo, obstoječe ia poelopja, dobro obdelanih njiv, sadovnjaka in gozda. 977 Amerikansklh trt ključa (podla go) za cepljenje ieli kupiti več tisoč I. štajerska trsničarska zadruga, pošta Juršinci pri Ptuj u, kateri se naj pismeno ponudbe takoj dopožljejo. 988 Malo posestvo, ki je primerno za [ kakega rokodelca, blizu farne oer-kve, šole in meBta Ptuj, se takoj proda. PoBestvo meri 2 orala Cena je 2800 kron. Vpraša se ust-meno ali pismeno pri Andrfju Imenšek na Gornjem bregu pri Ptuju štv. 19. 982 Žnpnijski urad v Spodnji Polskavi n»znan]a, da se bo v nadarbin-skem gozdu, ob okrajni cesti Pragersko- Slovenska Bistrica ležečem, dne 2S decembra t. 1. ob 10. uri predpoldaa vršila na javni dražbi predaja borovega, smrekovega in nekaj hrastovega lesa v skupni vrednosti 14 300 kron. Pogoji so na oglel v žopnijski pisarni v Spodnji Polskavi. Prodaja se vrši ob imenovanem času na mestu. 976 Razpis. mm\\ Štefan Kaufmann trgovec s lotosom v Radgoni, priporoča svojo veliko zalogo lepo pozlačenih nagrobnih križe v po jako nizki ceni. oooooooooo XX X X X X X X X X X X z vsemi okraski se dobijo y trgovini Tiskarne sy. Cirila in sicer {t 3 krone vse sledeče reči: 1 papirnate jaslice, mali svečniki, zlate in srebrne niti, zlate pene in šumeče zlato, angeljci in pastiroi z ovcami. Plačate lahko v poštnih znamkah. Na naročila brez plačila se ne ozira. XX X X X X X X X Razpisuje se služba občinskega tajnika obenem redarja pri občini trg Sv. Jurij ob juž. žel. z mesečno plačo 50 K, s prostim stanovanjem, obleko, kurjavo in svečavo. Prosilec mora biti neoženjen, trezen ter vešč slovenskega in nemškega jezika. Prošnjiki morajo svoje prošnje vložiti do 28. decembra t. 1. in se morajo do tega časa tudi osebno predstaviti. Prošnje je nasloviti na naslov Franc Pisanec, posestnik, Št. Jurij ob juž. žel. 986 Naznanilo. Vinogradnikom naznanjam, da imam 50.000 trt na prodaj, kakor najimenitnejše sorte muškateler, sylvaner, bur-gunder, beli mosler, žlahtnina rndeča in bela, purtugiser, traminer, vse na Rip portalis cepljeno; trte so dobro zaraščene in vkoreninjene in 40.000 korenjakov Rip. portalis. Cepljenke stanejo 100 komadov 11 K, korenjaki 100 komadov 3 K. Tudi drevesa se dobijo. Knpci se naj blagovolijo oglasiti, dokler je kaj zaloge. Anton Zimerleit, posestnik in trtnar Kaniža, _______ PtUJ. _ __933 Stolpne ure! za cerkve, šole, graščine, rotovže itd. najnovejše, najboljše strokovne konstrukcije in solidne izvršitve izdeluje: Ig. Berthold» od obrtne oblasti pooblaščen izdelovalec stolpnih ar, Ehren- hansen pri Maribora, Štajersko. Dolgoletno šolano osebje s sinom. Gotovo jamstvo; brez-konkurenčne cene. Na obroke, proračuni zastonj. Najboljša priporočila. Poprave po ceni in strokovno in se svari pred neopravičenemi neizkušenci, ker se zneaek za to navadao brez koristi zavrže. Pred kratkim so se poslale sledeče nove stolpne ure: Za župnijsko cerkev Arvež, mestno župnijo Oberwolz, Sv. Bolfenk pri Obdaehu, Kallvang, Fohnsdorf, Hans, Kleinfeistrilz, Grobming, Negau, Oblam, Sv. Ana na Krembergu, Strassengel, Krieglach, Pernegg, župnijska in Marijina cerkev, Leifling, Ossiach ob jezeru, Horzendorf, Sv. Jurij in Andersdorf na Koroškem, Sv. Tomaž pri Ormožu, Sv. Barbara v Halozah, itd. itd. 929 1 J Prva štajerska trsničarska zadruga pošta (Juršinci pri Ptuju) ima na prodaj cepljene trte najboljše kakovosti in gicer vse priporočljive vrste na običajnih podlagah, kakor tudi na različnih križankah. a*r Letos so znižane cene. -mz Ceniki so brezplačno na razpolago. 85J Sotrudnik! se išče, kateri bi imel veselje do nakupa lepih jake dobič-kanosnih smrekovih gozdov. K temu podjetju bi moral imeti približno 40.000 do 50 000 kron. — Naslov se izve v uredništvu Slov. Gospodaija. 937 Kapljice za želodčni krč: ®£°re-e°vna 8teklenioa samo 50 Žganje proti trganja: : Zima ünss je tukaj, toraj glasno kličem, pridite vsi nakupit za zimo mnogovrstnega manufakturnega blaga, trpežno in po ceni, kakor malokje, se dobi samo pri Valentinu Gorenšek, trgovec na FRA.NKOLOVEM, p.: VOJNIK. 819 Ceno posteljno perje. g sivega, puljenega K S —, pol belega K »"80, belega K *•—, prima ie mehkega kakor pnh K 6'—, veleprima oglajenega najboljše vrata i'—, mehkega perja (puha) sivega K 6-—, belega K 10'—, pranega onha K li*—. od S kg naprej poitninr pronto Narejene postelje ti goatonltega, rdečega, modrega, rumenega ali belega lnieta (nanklnga) pernica, velikost 170X116 cm z dvema zglavnicama, te dve 80X58 o» zadosti napolnjeno, z novim, sivim očiščenim, koiatlm In stanovitni» perjem K 16'—, napol maha K »O —, maha K M'- pernica sama lili'—, 16'—. zglavnlcg H 3'—. 8'50. «•- pernice 180 cm x 1*0 om velike K 15'—. 18—, *>•--, zglavnloe 90X70 ali 80x8« om, K 4-69, 6'—, 5'50, hlastne lz gradla 180-f-lie om K 18'—, K 16'— razpošilja po povzetju, ia-M7 vulBlt » zastonj, od K 10.- naprej poihninf prosK, Ml Berger V Dešenicu štev. 1015, Suvava. Karne ugaja, se zameni ali polije denar nazaj. Oeniki o blazinah, odejah, prevlekah In dragem posteljnem blagn zastonj In pajtnlne prosto MIlan Hočevar-Celje Glavni trg štev. 10. Priporoča za napravo domače pijače posebno dobro pripravo ali tvarino, tudi sa vse vrat žganja Olja, Švicarskega sira, ogrske salame, kave 1 kg od 2 K naprej, rogatsko in radajnsko kislo vodo, galioo, žveplo in raijje. ■ 180 Mis za dobro in solidno postrežbo. v Zveplenokisli amoniak XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX mestna lekarna pri o. kr. orlu MARIBOR, Glavni trg štev. 15 (amonijev sulfat) vsebuje 20 6 do 21 odstotkov dušika in ga je uporabljati kot gnojilo k vsaki rastlini. K ozimini je gnojiti že jeseni četrtino do tretjine vse množine, ostalo pa v zgodnji spomladi, ali pa je porabiti vso množino za počesno gnojenje v zgodnji spomladi. 75 kg amonijevega sulfata učinkuje ravno toliko, kakor 100 kg čilskega so-litra. Amonijev sulfat ne sprijemlje prsti, zabranjuje razne rastlinske bolezni, kakor n. pr. rja itd. in prepreči poleganje žita. Dnšik je v amonijevem sulfatu ceneji, kakor v čilskem solitru, in vporabljenje sulfata pomenja torej velika prihranitev za kmetovalca. Žveplenokisli amonijak, kakor vse vrste zajamčenih gnojil prodaja P. Majdič, ,Merkur' trgovina z želernlno In skiml stroji. poljedelj- 833 Steckenpferd-milo z lilijinim mlekom Najmehkejše milo za kožo kakor proti pegam! Dobiva se povtodi. 128 Zahtevajte v gostilnah katoliško, narodne liste: Straža, Slov. Gospodarr Nas Dom, Slovenec! regisírovana zadruga z neomejeno zavezo SišSgr Stolna ulica st. ¡3 (med glavnim trgom in stolno cerkvijo). Jlraniine vfoge so sprejemajo od vsakega in se~obrestojejo: navadne po 4"/o, proti 3 mesečni odpovedi po 41/»-Obrtisti se pripisujejo h kapitala 1. jsnu&rja in 1 julija vsakega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov dsnar. ne da bi se njih obrestovale kaj prekinilo Za nalaganje po pošti so poStno hr«ni'ne položnice na razpolag« (šak konto 97 078) Rentoi davek plača posojilnic* sama. posojila se dajejo le članom in sicer: na vknjižbo proti papilarni varnosti po 4,/4°/0, na vknjižbo sploh po 5%, na vknjižbo in poroštvo po 5 /f% in na osebni kredit po 6%• Nadalje izposojuje na zastavo v»e-dnostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo !a-t proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. — Prošnje za vknjižbo dela jrjoojiluicu brezplačno, stranka plača ie kvleke. Uradne ure so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. d.ipoldae in vsako soboto od 8 do 12 dopoldne, zvstmii praznika — V uradnih urah se sprejema ia izplačuje denar. pojasnim se dajeja in prošnje sprejemajo \sak deS*vmk »d 8.—18. ¿opoldne ia od 2.-6 dopoldne. • 6 Pa»oJtliile