LISTEK. Prijateljici. (Povest, Spisala Marica Topolnikova.) ,,Ah, starši tega ne dovolijo na noben na8in, ker potem ostaneta o8e i.a mati popoliioma saina. Domača dela bosta že o{3ravljala, a veBja, poljska opravila skupno z delavci. Eden drugemu bomo si pomagali, delali z združenimi moBmi iu Bog bo blagoslo,v!l naš trud." Olga je bila vsa sreBna in kcnnaj je zakrivala veselje, Poznala je Franceta kotpridnega, pametnega, treznega mladoniča in laliko si je na tak naein slikala veselo življenje pri njem. Ampak starši, kaj porečejo starši, to ji je bila uganka. Ne doljro potem je govoril France s sv.ojimi in Olginimi starši o tej zadevi in povsod je dobro opravll. Samo poroko so doloBili vsled Olgine mladosti na priliodnjo pomlad. Zopet si je želela prijateljske duše, kateri bi razkrila svoje misli in lepe nade tako lepo slikane sre6e bodoBih dni. A ni je imela, prijateljica je bila daleB, nje ni zanimalo njeno življenje. V, ,,'O'lga, ali boš sedaj vesela, ko prido Karolina domov? Pomisli, dobili smo po dolgetn 8as j pismo od n,je, v katerem nani naznanja, da pride du.nes z veBernim vla.kom, Piše med drugim, da lahko o tem obvestimo tudi tebe, naj ji pride kdo naproti, ker bo morala težko jiesti", prisopiha nekega jutra France k Olfji ter kdmaj izgovarja nepriBakovano novico v naglici, dobro vedofi, kako je bo slednja vesela. ,,Hvala ti, France, da si nam prišel tega prav.t. Ampak vsedi se, da se ne preliladiš, ker si tako razgret. — Ako pa piše Karolina tudi o meni, pripravljena sem ji vse odpustiti in pozabiti. Sla ji bom jaz neproti, ce dovoliš. Tako rada bi že ž njo govorila, komaj čakara svidenja." ,,Dobro, Ie pojdi ti sama k vlaku. Ce bo pa imela res težko nesti, je najboljše, da pustita na kolodvoru 8ez noe, grem Jaz jutri zjutraj in odnesem", svetuje France ter odide. Ah, kako dolg se je zdel Olgi, ta dan, Ure so ji tekle tako poSasi, zdele so se ji cela veBnost. Daties, oh danes se ji povrne tako dolgo težko pogrešana prijateljica! Danes jo bo lahko objela, še danes, in razkrila neštevilno lepih nad, koje je goji]a v globini srca samo za njo, svojo prijateljico. Popoldne že ni mogla ve8 strpeti doma, ampak Šl.a pocasnih korakov proti kolodvoru. Po dolgem, nestrpnem Sakanju pripiska vendar zaželjeni vlak. Potniki vstopajo m izstopajo, a Karoline nikjer. Olga je že mislila, da je 8akala zastonj m ravno hotela oditi, ko pristopi k nji elegantna mestna gospodiBna, ,,Olga, ali si sama, ali pi nikogar mojih domaBih tukaj?" vpraša s ponosnim glasom Karolina. ,,To si ti, Karolina! ? Nisem te spoznala in že sem mislila oditi. Moj Bog, kako izgledaš in kfrko strašno si se izpremenila v teh letih, kar se nisva videli", pravi Olga ter jo misli poljubiti. ,,No, ne bodi vendar tako neotesana^ Se klobuk mi zbiješ z glave, Be me tako Ioviš," ,,Saj ti nisem mislila hudega. Poglej, tako sem se te veselila, mislila sem te samo poljubiti in objeti, v dokaz, da Še pri meni stara ljubezen ni ugasnila," ,,Ti pa8 ni8 ne razumeš, pozna se ti, da še nisi bila izven kmetskih bajt. Kako bom pa že proti domu izgledala, 8e me boš tukaj objemala in poljubovala. pomisli, klobuk mi potisneš Jia stran, zmeŠaš mi frizuro , . .'* ,,Ker me tako oštevaš zavoljo niSesar, ti povem, da že sedaj 8udno izgledaŠ v tej smešni frizurt in 8ndnem klobuku ..." ,,'O'h. saj sem vedela, da tukaj ljudje ne razumejo, kaj je olika in mestna moda. Moj Milan se je tako trud:l, da mi je vse preskrbel, da sem se lahko peljala moderno obleBena domov, a tu se bodo neumni ljudje smejali vsej tej lepoti." ,,Pustiva take pikre pogovore, ki niso umestni pri svidenju tako dolgo razloSepih prijateljskih oseb, Poslušaj me rajši, kaj ti imam najprej pove'dati, V kratkem namreS porocim tvojega brata Franceta. Ti boš mi pa družica pri poroki, kaj ne, Karolina?" ,,Jaz ti pa moram najprej povedati, da se pripelje za dva dni moj Milan in ostane nekaj 8asa pri nas. Za par tednov se poroSiva, je bogatega trgovca sm in jako Iep človek, Prosim te torej, bodi vsaj ti toliko pametna, 8e že drugi ,ne bodo, ter me kliči za ,,Linico" i.n ne Karolino, Tam me vsi tako klKejo, to je mestno, moderno ime." ,,Linica, kaj pa je to, Li.nica? Jaz sem te pa že od mladosti navajena klicati za Karolino," ,,lii še nekaj! Reci mi vsakokrat ,,gospodicna Linica", 'drugače bom se sramovala pred njlm . . ." ,,Nikdar, veš Karolina, nikoli ne boš slišala iz moiih ust tega imena. Pri spominu na najiiio prijateljstvo ti recera, nikdar in nikoli ne,a ,,'Oli, tako hlinjeno prijateljstvo, da mi jiiti te majlme usluge ne moreš storiti, Koliko sem se trudila, da sem se naucila ollke in raznih vednosti, koje so potrebne za moderno življenje, a sedaj nimam zato nobenega spoštovanja," ,,Spoštujem in ljubim svojo staro prijateljico Karolino, a tako prevzetne ,,Linice", pravzaprav ,,gospodične Linice" v strašanski frizuri, 6udno smešnem klobuku in obleki, kakor jih nosijo ciganke, no8em poznati, ue spoštovati." ,,Kaj, za ciganko je moja obleka? In vendar je stala toliko denarja, Ti si grozno neumna, tako Tmdo me žališ." ,,Z najlepšimi mislimi, z nepopisljivim veseljem, sem šla nasprot; sv.oji Karolinl, a prlpeljala se je tako domišljava gosplca. Kje so leta, katera sva preživeli tako sreSni, v kfaterih je naju vezala vez ljubezjii! ? Da, pretekla so in ne povrnejo se nikdar ve8, l;er tudi prijateljice nimam veB. . ." ,,Na take otrocarije jaz ne mislim. Sioer pa, na razpotju sva, lahko noč! Ako me ne misliš klicati za ,,gospodicno Linioo", je boljše, da ne prideš k nam, ko bo Milan pri nas, preveč bi se sramovala pred n]im." ,,Ni sb ti treba bati, nikoli ve6 ne storim enega koraka za teboj, ker sem morala doživeti tako bridko razoSaranje. Lahko no6!" VI. D'om, kjer sta gospodarila France in Olga, se je v resnici laliko imenoval dom sreče. Tako veselo in zadovoljno jima je teklo življenje, leto za letom se je izgubljalo, da se niti zavedala nista, kedaj je pretoklo toliko 6asa. In vendar je minilo že 7 let, odkar sta porocena. Lahko imenujemo to ^družino, kajti to ime sta izpppol.nila mali Francek in Lojzika. Bila sta kaj ljubka otroka, katera je mati lepo vzgajala. Bil je vro8 poleten popolcJan, Olga je mislila iti z otrokoma na polje po travo za živino, pa France ji je odsvetoval, 8eš, naj zavoljo velike vroBine hudo pnpekajo8ega solnca gre proti ve8eru, a sedaj si lahko malo odpo8ijeta. In res, prav dobro jima je storila senca rn južena pri mizi pod košato jablano. ,,Bog zna, kako gre Karolijii in Milanu, odkar sta poroBena. Dostikrat s:. mislim, da mogoBe ne živita niti tako zadovoljno in sreBno kot raidva, Beravno p'ta bogata in imenitna", pravi'01ga proti svojemu možu, ,,Meni se pa dozdeva, da je tisto veliko bogastvo združeno z velikimi dolgovi, ki pa še sedaj v zakonu bolj n>araŠ8afo, ker je Milan zapravljivec, kakor &em pred kratkim izvedel." ,,Bojim se, da bi ne bila Karolina zraven svoje lope dote, katero je dobila od doma, Še prav uboga." ,,To te naj ne mu8i, draga CWga. Kriva si je sama, popolnoma sama. 'Meni ta Blovek ni ni8 ugajal, svaril sem jo pred n]im, a vse ni ni'8 pomagalo. Ti in mi vsi smo ji bili preneumiii, samo on je bil pameten. Niti k poroki nas ni hotela povabiti, ker se je sramovala priprostega stanu." ,,Bog blagoslovi", zdi se mi, iia ste pri južini", pretrga pogovor dospevši poštni sel ter izroBi Olgi pismo, ,,Hvala! Tiukaj izpijte tudi Vi kupico domaBega jabolBjiika, ker vina še sedaj nlmamo, Kaj ste mi pa prlnesli novegti? Sicer pa mislim, da je; pismo Francetovo", pravi Olga ter niti ne pogleda naslova. ,,Zalivalim, vroBina je, bil sem žejen, Pismo pa je Vaše, želim, da bi bila vesela poroBila v njem. Z Bogom!" ,,Bal Bog! Z Bogom!" Med tem pretrga Olga zavitek i.n jiatajaCneje pogleda. ,,Moj Bog, Karolina piše. Poslušaj France! Draga mi, ljubljena Olga! Vidini te, v duhu te vidim, kako se Budiš, ko zaBneš brati vrstice, pisane od nekdanje tvoje prijateljice, a pozneje ponosne mešBanke, A potrpi, 6udi se in beri! Spominjam se onega dne., ko so starši odloBili niojo usodo ter me dali v mesto, Preklinjam tisto uro, oli, ko bi tega nikoli ne bili storili! Kako lepi spomini se mi vraBajo na tisti dan, ko sem z bolestjo v srcu zapustila rojstno hišo in šla na vlakj ki me je odpeljal v svet, kateri me je pogubil. Zopet si mi bila ob strani ti, draga mi prijateljica mladosti, Nisesn pozabila pogovora, ki sva ga imeli med potom na kolodvor. V spomin so mi prišle tudi tvoje slutnje, ki so se, žal, ures.nlčile. A glavni namen mojega današnjega pisma je obljuba, pa katero si ti v svoji sreči že gotovo pozabila, a jaz jo izpolnjuiem, obljuba, dana ti pred desetimi leti, ob slovesu . . . Z bolnim srcem in potrto dušo sva se poslavIjali ter obljubili ena drugl poroBati o svoji usodi, o življenju, kakoršno bo pa6 katera živela za deset let- 0 tebi jaz ne rabim poroBila, vem, da si zadovolj.na in sreBna, kar ti tudi iz srca želim, Bog naj blagoslovi vsak tvoj korak, vsak gibljaj tvoje roke! A jaz ti lioBem poroBati i.n si olajšati srce proti tebi, kajti vedi, danes je rav.no desetletnica prvega dneva, s katerim se je zaBela moja nesreBa. Kako sem živela prvo leto v mestu, ti je itak znano in kako pokvarjena in neumna sem prišla prvikrat na dopust, si okusila, Prosim te sedaj, ko me je sreBala pannet, proslm, odpusti, da sem te tako strašno razžalila v svoji zaslepljenosti, Domafii so me vsi sv.arili, naj ne jemljem tega Bloveka, ker jim ni ugajal, a proti njihovi volji sem ga vendar-le vzela in sedaj sem nesreSna. Že poprej zadolženo trgovino., cesar pa seveda takrat nisem vedela, je sedaj on še bolj zadolžil, ker popiva in igra cele noci. Iz dozdevajoBega se bogastva postala je v teku tega Basa prava beraBija, Bez par dni nama bo vse prodano, ., Iz tako ponosne mestne gospe postala sem navadna dekla, kajti v par dnevili odidem iz tega krar ja nekam daleB v službo, da se preživim in odtegnem domaSim Ijudem, pred katerimi se sramujem. rO"n pa naj stori kar hoBe, naj gre, ka:mor se mu zljubi. Tako, draga mi Olga, obljuba je izpolnjena, znana ti moja usoda po preteku desetili lei. Drugib deset že ne bom veB uBakala, da bi ti zopet poroBala o takratnem stanju, kajti teža življenja me bo pritisnila pod zemljo. A tebi jih želi še dostikrat deset tvoja nesreBna Karolina, * * * Oba sta jokala, ko je prebrala Olga pismo, obljubljeno pismo pred desetimi leti. Tudi ona se je sedaj domislila oblju.be, hitro odpisala Karolini, da je sre8na, popobroma sreBna i.n zadovoljna v domaBem kraju, na domaBi zemlji, ter da blagoslavlja starše, ki je niso pustili v tujino. Povabila jo je, naj pride k pjima, da bodo vsi skupaj sreBno živeli. A ni je bilo. Obljubo je Izpolnila, potem pa ni slišala o njej Olga niBesar veB . .,