L. TROHA I-7-44 122 SBATON ST., TORONTO, ONT.
EDINOST
206 Adelaide St. W. Toronto, Ont.
Entered as second class matter at the Post Office Dept. OtJ*wa.
Boj proti fašizma; je boj vsakega poštenega rodoljuba; vsakega delavca in delavke — pač vsakega brez izjeme na politično, narodno ali pa versko pripadnost!
CENA NAROČNINI:
Za Kanado in USA.
Za eno leto ........................ $3.00
Za pol leta.............................1.75
V . .
NEODVISNO GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV
Vol. 2. No. 2. 55.
Priče 5c.
TORONTO, ONTARIO FRIDAY, APRIL 7 1944
Priče 5 c.
Let. 2. štev. 55
Slovenski oddelki vnicili 98 letal pri Gorici
Izjava komisarja vnajnih zadev Molotova
SOVJETSKIH ČET NI NAMEN ZAVOJEVANJE, MARVEČ ZMAGA NAD FAŠIZMOM
London, 3 aprila — Londonsko časopisje in državni krogi so izrazili .posebno zadovoljstvo na izjavo komisarja za vnajne zadeve Sovjetske Unije, Vjačeslav Molotova ob priložnosti, ko so sovjetske čete prekoračile reko Brut, kot državno mejo med Sovjetsko Unijo in Ru-munijo. Njegova izjava se smatra posebej značilna v-sled dejstva, da se je potom raznih krogov ustvarjalo bojazen v evropskih državah in tudi na zunaj o "boljševi-zaciji" Evrope, ko bo enkrat Rdeča Armada prekoračila državne meje v svojem zmagovitem pogonu nacističnih sil iz sovjetskega ozemlja in ozemlja drugih sosednjih držav. Tako bojazen so ustvarjali zlasti oni krogi, ki trpe strah pred zmago lastnega naroda in z tem seveda ustvarjali zaeno ovire med: ljudstvom in raznimi krogi proti bolj uspešnim akcijam za čim prejšno zmago nad Hitlerjevo Nemčijo.
Izjava Molotova v t em oziru podira megleno ozračje domišlij in praznovernih napovedi o "boljševizaciji" Evrope, ali pa zaposedenja ozemlja izven sovjetskih meja: Njegova izjava je enkrat in za vselej pobila poslednji argument raznih kvizlingov, narodnih izdajalcev in prodancev, kakor tudi nemškemu fašističnemu propagandnemu ustroju, katerega je glavni namen vrči zagozdo med zavezniški sporazum in z tem povzročiti notrajni razkol. Molotova izjava je pa oster meč, ki enako energično seka sovražne spletkarije proti zavezniškega sporazuma za čim prejšno zmago nad fa-
Pojasnilo Združenega Odbora
Povodom polemike, ki je nastala v enem delu naše štampe o vestih katere je radio postaja "Svobodna Jugoslavija" objavila, da so gotovi reakcionarni člani vodstva Hrvaške seljačke stranke vodili razgovore z okupator jim smatramo za potrebno izjaviti sledeče:
Radio postaja "Svobodna Jugoslavija" je edini direktni vir vesti o dogodkih v Jugoslaviji in akciji Osvobodilne vojske pod maršalom Titom. Odbor za publiciteto, po zaključku Združenega odbora dostavlja integralen tekst vseh važnejših vesti vsem demokratskim jugoslovanskim časopisom za njihovo svobodno upotrebo in to izključljivo tako kakor jih prejema. Opominjamo, da je odbor z a publicitet poslal omenjeno vest našim časopisom brez vsakega komentarja.
To pojasnilo se daje, da se umaknemo napačnemu tolmačenju, ki je škodljivo borbi narodne osvobodilne vojske in harmoniji med resnično demokratskim elemen-timi v Ameriki.
šizmom, kakor je Rdeča Ai*-mada prekoračila reko Bug in Prut, preko tisočev trupel nacističnih zavojevalcev. Izjava se glasi;
"V svojem zmagoslavnem nastopanju Rdeča Armada je danes prekoračila reko Prut, kot državno mejo med Sovjetsko Unijo in Rumuni-jo. Z tom akcijom so znova vzpostavljene državne meje Sovjetske Unije, ki so bile določene v sporazumu med Sovjetsko Unijo in Rumuni-jo leta 1940. Slednji pa je bil prekršen v letu 1941, ko je rumunska vlada se priključila Hitlerjevi Nemčiji.
Rdeča Armada izganja sovražne trupe iz sovjetskega ozemlja in ni daleč čas, ko bo celotna državna sovjet-sko-rumunska imeja znova vzpostavljena. Sovjetska vlada naznanja, dia so nastopajoči oddelki Rdeče Armade izganjajoč nemško armado in rumunske oddelke, ki se nahajajo z njo, prekoračili na nekoliko krajih reko Prut in so stopili na rumun-sko ozemlje. Vrhovna komanda Rdečt Armade, je izdala ukaz nastopajočim oddelkom nadaljevati s izgonom sovražnika dokler se ne poda ali ne bo popolnoma vničen.
Sovjetska vlada nadalje izjavlja, da ni cilj izganjanja sovražnika, zavzeti ru-munsko ozemlje. Sovjetske vlade ni namen dotakniti se notrajnega integriteta obstoječega družabnega reda v Rumuniji. Vpad Rdeče Armade na rumunsko ozemlje, je izključno iz vojaških potreb vsled neprestanega odpora sovražnih sil."
Premijer Churchill, je na podlagi izjave Molotova dejal : "Sovjetska vlada je bila toliko blagohotna, da nam je vnaprej poslala vsebino deklaracije Molotova. Mi izražamo naše zadovoljstvo in smo uvereni, da bo v veliko pomoč naših enotnih vojnih naporov. Vsekakor deklaracija Molotova je, trdno okrepčilo in primer naše enotnosti."
AMERIŠKA ARMADA ZAVZELA 10 OTOKOV
......Pearl Harbor — Glavni
stan ameriške armade na Pacifiku je naznanil zadnje dni, da so bili Japonci izgnani in nadaljnih 10 otokov v področju Marshalske-ga otočja. Na nekih krajih se vodi še notrajna borba na teh otočjih, toda glavni spoj japonskih sil je vsekakor presekan in brez moči za močnejši odpor.
UKREPI GESTAPOVCEV V MADŽARSKI
Stockholm — Takoj po odslovitvi premijerja Horty, kateri je kakor pove vest bil aretiran in vržen v zapor, nova oblast bolj tesno sodelujoča z nemškim gestapom in po volji Hitlerja, je raz-pusstila socijal-demokratsko stranko katera šteje okrog 3 milijona članov.

VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE SLOVENCEM IN SLOVENKAM VSEPOSVOD, ŽELI UREDNIŠTO IN UPRAVNIŠTVO EDINOSTI.
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ČLANOM IN ČLANICAM ZVEZE, KAKOR TUDI SLOVENCEM IN SLOVENKAM POSVOD, ŽELI —
GLAVNI ODBOR ZVEZE KANADSKIH SLOVENCEV.
Pregled bojevmli črt proti fašizmu
Oddelki Rdeče Armade zavzeli Tarnopol in postavili v past nad 200 tisoč nacističnih sil pri Odesi in Krimeji ter prodirajo proti važnemu spoju Jasi
V	teku zadnjega tedna so oddelki sovjetskih čet pod vodstvom maršala žukov na severozapadni, maršala Konev južno zapadni in generala Rodin Y. Malinovsky, napredovali z bliskovito naglico na celi bojni črti od Tarnopola do črnega morja.
Po zavzetju važne nacistične utrdbe Tarnopol, oddelki pod vodstvom maršala žukov prodirajo proti prelazu v Karpatih "Tatar" in južno od črnovic, dočim so popolnoma očistili preostanke nacistične sile pri Skali, kjer je bilo v pasti 15 divizij okrog 260 tisoč mož. Oddelki sovjetkih čet pod vodstvom maršala Konev, se pri-bližuju važnemu železniškemu spoju Jasi in so presekali poslednji železniški izhod Razdelnaja-Odesa železniško progo. Ob črnem morju proti Odesi pritiskajo pa oddelki generala Rodin in so komajnekih 25 milj od Odese, poslednja nacistična baza ob Črnem morju.
V	teku borb zadnjega te-
Največji poraz nacističnih sil v Sloveniji
Moskva — Najnovejša vest ki je prišla potom pu-blikacijskega oddelka Vse-slovanskega odbora v članku Semeon Belinkov pravi:
"Slovenski oddelki Narodne Osvobodilne armade so pobili nacistično kolono pri Gorici in nato zavzeli bližnjo eno največjih nacističnih letalskih baz in pri tem so vničili 98 zrakoplovov od 108, kateri so bili na letališču."
"Že dalj času so bile krvave bitke v teku zlasti v Idriji, pri Ljubljani in Rakeku. Slovenski oddelki Narodne Osvobodilne armade, so ne samo vzdržali nacistične napade, marveč na teh krajih potisnili sovražnika iz njegovih postojank in mu prizadeli teške izgube v moštvu in vojni opremi."
Omenjeni članek zaključuje to vest: "Slovenski oddelki Narodne Osvobodilne armade so znova pribili pečat slavnega junaštva v povest osvobodilne borbe združenih Slovencev, Hrvatov in Srbov, za narodno osvobojenje."
dna sovjetske čete so poleg tega zaplenile ogromno količino vojne opreme, topov, tankov, vozil in drugega o-rožja. Zadostovali nam bodo podatki, da je za zadnjih 28 dni sovražnik pretrpel 183. 310 pobitih vojakov in 24. 950 vjetih. Zatem, 2.137 tankov, 3.602 topa, 2.676 mož-narjev, 8.429 strojnic, 53. 987 trokov in traktorjev ter ogromno število pušk in nabojev in raznega drugega o-rodja. Celotno število sovražne sile znaša okrog 400. 0.00 pobito, ranjeno in pa vjetih vojakov in častnikov za to dobo.
Zunajni opazovalci in pa komentatorji napovedujejo v svojih izjavah marsikaj. V svojih napovedovanjih načr-tujo nadaljne uspehe Rdeče Armade in dozdevajo ali bodo njeni oddelki udarili proti Ploesti; oljnatih vrelcev v Rumuniji in drugi pa, ali bodo šli skozi karpatiski prelaz "Tartar" imz tem prodirali ha Balkan. Toda, če smo tesno zasledovali marsikatero napoved bomo nedvomno opazili, da so bile napačne in da edino vrhovno poveljstvo Rdeče Armade bi bilo zmožno dati odgovor.
Dozdevanja torej niso važna, kolikor je važno napo-
vedati kdaj udari naša armada čez kanal in postavi nacistične sile med dva mogočna ognja. Samo navdušenje o slikovitih zmagah Rdeče Armade, ne zadostuje. Ravno tako ne zadostuje zračno bombardiranje za dokončni poraz nacističnih sil. Mesto vsega tega potrebna je ustanovitev druge fronte in z armadom invadi-ratievropski kontinent s zapada.
Rdeča Armada nadaljuje s zmagovito slavno misijo v-prid narodov in človeštva. Tisoči in milijoni sovražne moči je dobilo zasluge za svojo "nadčloveško" drznost in druge pa čaka najbrž enaka usoda. To potrjujo izjave sovjetskih vodij ki pravijo : "Berlin je zdaj naš cilj"! Ne blato, ne dež, ne sneg, ne reka in tudi ne nek-dajni nacistični "superman" ni zaustavilo napredovanja Rdeči Armadi in nedvomno da bo v tej svoji slavni misiji dosegla največje, priznanje in podporo narodov zasužnjene Evrope.
Josip Vidmar, predsednik Osvobodilne Fronte.
IZ URED. EDINOSTI
Vsled važnega materijala v današnji izdaji, oziroma zgodovinskega govora voditelja Osvobodilne Fronte slovenskega naroda, Josip Vidmar, je izostalo več dopisov. Vse to pride v poštev v prihodnjih izdajah lista.
Zavezniki nadaljuju s bombardiranjem
London — Večje število zavezniških bombnikov je bombardiralo Budimpešto, prestolico Madžarske, oziroma tovarniška področja, železniške postaje itd. Vest, ki prinaša o tem podrobnosti pravi, de je navodno bombardiranje v vezi napredovanja Rdeče Armade zdaj na rumunskih tleh v zaledju koncetracije in prometa nacističnih sil.
Med nacističnimi in ru-munskimi generali je nastala taka panika vsled napredovanja Rdeče Armade, da so zbrali iz raznih držav svoje elitne sile z namenom, da zaustavijo njeno napredovanje. Toda na več krajih rumunski vojaki so odpovedali svojo poslušnost gestapovskim načelnikom. Najbrž da bi lahko prišlo do notrajne revolte med rumunskim vojaštvom in z tem seveda povzročilo prejšni poraz nacističnih sil v Rumuniji.
Tedenski pregled bojev v Jugoslaviji
Vroče bitke so bUe v teku na raznih točkah v Jugoslaviji kjer je sovražnik pretrpel ogromne izgube vojaštva in vojne opreme.
Moskva — Publikacijski oddelek Vse-slovanskega odbora vam pošilja članek, po Semeon Belinkov, ki se gla-
si :
"Odločna borba se nadaljuje na raznih krajih in posebno za komunikacijske točke. Nemci si prizadevajo vzdržati glavne prometne vezi in pota. Do tega zaključka pridemo vsled dejstva, da napadajo zdaj na enem in zdaj na drugem kraju. Kljub temu ta najnovejši način je doživel enak poraz kakor so doživele prejšne ofenzive. Poražena je ofenziva y Sremu. Hitlerjevci so izgnani iz svojih položajev, ki so jih do pred nedavnim imeli v svojih rokah. Ogorčeni vsled poraza pri odstopanju si stresajo jezo s požiganjem vasi in s izganjanjem civilnega prebivalstva, posebno v okrajih Basut. Zgleda da se še niso odrekli svojih "domislij", da bi ne najdli kje manj zavarovano točko bojne črte in tako izvedli prodor na Osvobojeno ozemlje v Bosni. Dve nacistični diviziji ste bili vrženi v boj ob Tuzli in Brcko. Tako so fašistične skupine še enkrat skušale prebiti bojno črto. Boji so trajali nekoliko dni in na obeh straneh so bile velike izgube. Kljub sovražni nadmoči po številu in orožju, oddelki 16 in 37 divizije Osvobodilne armade, so junaško odbili nacistične napade, ter vstavili njihove sile in jim zadali ogromne izgube. Bojno polje in pot sta bila prekrita z nacističnimi trupli v borbi za čelič in Koraj. Nemci so izgubili okrog 800 mož in častnikov.
V Sloveniji oddelki Narodne Osvobodilne vojske, uspešno nadaljujo borbo proti fašističnih zavojavalcev in so skoraj na vseh krajih v preteklem tednu napredovali. V teku krvavih bitk v zadnji nacistični orenzivi, so Nemci izgubili 1900 mož in častnikov. Borbe so bile v teku pri Novem Mestu, Trstu, Reki in na drugih krajih v Sloveniji. Nad 300 sovražnih vojakov je padlo v bitki na posameznih krajih potem ko
so oddelki Osvobodilne armade podvzeli akcijo za očiščenje tu in tam sovražnih posadk.
Slovenski patrioti so razstrelili dva rudnika in presekali električni pogon nedaleč Trsta, kar je povzročilo popolni zastoj obrata v ta-mošnjih tovarnah. Partizani so pa izvedli napad na železniško postajo v Reki, razstrelili železniško progo in pobili nemško posadko. Pri Novem Mestu oddelki Osvobodilne armade podprti z topniškimi skupinami, so razbili veliko nacistično tan-kovsko kolono in pri tem 540 vojakov in častnikov.
Oddelki Narodne Osvobodilne armade so napredovali tudi na drugih krajih v Jugoslaviji, posebno v borbah ob reki nedaleč Prijepolje in Sandžak. Divizija maršala Tita, je razbila sovražne sile Nemce, Nedičevce in Mihaj-lovičeve četnike. Te sile so vztrajale v boju dokler niso naposled odstopile in zapustile na bojišču 7.300 mrtvih.
Drugj partizanski oddelek je uspešno dospel na srbsko ozemlje nedaleč Dobrun in prišel v spopad 'na tem kraju z skupinami četnikov in Bolgarov. Večje vojne akcije so podvzete v okraju Uži-ce z namenom izgnati sovražne sile iz črne gore in Bosne. Nemci in četniki so izgnani iz Bogatič, obkoljeni pa pri Grahovo. Okopatorske sile so pretrpele vevje izgube v Macedoniji. Brigada pod vodstvom Petra Rajevič, je izvedla iznenaden napad pri Bogomilu in pri tem pobila nad 300 Bolgarskih vojakov in častnikov nad 400 pa ranjenih. Macedonski oddelki so zavzeli nekoliko utrjenih položajev sovražnika in Vasi, Južna Moravska brigada se je odlikovala v pos-lednih bitkah proti nacističnih okupatorjev za svoje na-cijonalno osvobojenje.
Enotnost v borbi Slovencev, Hrvatov in Srbov, ni samo važen faktor na Balkanskem polotoku, ampak končno zagotovilo narodnega os-vobojenja.
Poveljniki sovjetske zračne sile na	delu. Z leve na desno: Kapetan Koritnikov,
Polkovnik šapošnikov, poveljnik bobnih	eskadronov in polkovnik kapetan Tihonov,
odrejujo nove naloge sovjetskih letalcev,	kateri igrajo zelo važno vlogo v vojnih operacijah na celi bojni črti.
Tedenski delovnik na raspravi
Toronto — V provincijal-ni zbornici je na raspravi 48 urnj delovni tednik in bi bilo sklepati da pride v veljavo na podlagi dosedajnih debat v zbornici o tem vprašanju.
Unijski pokret delavcev v splošnem zahteva 48 urni delovni tednik, znano pa je, da vsaj v nekaterih tovarnah delavci delajo 72 ur na teden, toda s ozirom na vojno proizvodnjo je izjema so pripomnili unijski voditelji. Dočim 48 urni delovni tednik se smatra načrtno potreben za povojno dobo in unijsko gibanja v spolšnem predvideva potrebo takega vza-konjenja.
So slučaji kakor je ome-nje no kjer se dela 72 ur na teden, toda poleg tega so tudi, da se ponekod ne dela niti 48 ur. Na primeir v okolici Toronta in Windsor-ja 535 tovarn povprečno ob-
ratuje, 48 do 72 ur na teden,, dokler pa v 772 tovarn obrat je omejen na 48 in tudi manj uir dela na teden. Vsled tega je potrebna izenačitev urnega delovnika na 48 ur na teden in z tem omogočiti onim delavcem ki delajo dolge ure, na večji odih in odmor.
Kakor je omenjeno v načrtu tega zakona predvidena je izjema v važni vojni proizvodnji, toda razen tega naj bi veljal 48 urni tedenski delovnik.
Minister za delo Mr. Da-ley je potrdil dopolnitev nove federalne zakonodaje o kolektivnih pregovorih, oziroma dopolnitev provincio-nalne zakonodaje, da se na naša obvezno za vso industrijo in ne samo za vojno. Ta zakon nastopi veljaven v kratkem času, je naznail minister za delo.
5J
EDINOST"
Published weekly at 206 Adelaide St. W., Toronto, Ontario, by Edinost Publishing proprietor in Slovenian Language
Registered in the Registry Office for the Oity of Toronto on the 25th day of June, 1942, as No. 47939 C. P.
EDINOST
Izhaja vsak petek v slovenskem jeziku. Naslov lista: 206 Adelaide St. W. Toronto, Ontario.
Dva zgodovinska dejstva
V zadnji izdaji smo priobčili na enem mestu pregledni komentar o govoru Josipa Vidmarja in pa izjavo slovenskega izvrženca Rupnika ob priložnosti umestitve za "predsednika" Ljubljanske pokrajine z pomočjo nemško-ges-tapovskih bajonetov in pa z pomočjo "bele garde", kateri načeljujeta izdajalca Rupnik in Novak.
V tej izdaji smo priobčili prvi in dobesedni govor Josipa Vidmar, predsednika izvršnega odbora Slovenske Osvobodilne Fronte, ter nadaljno izjavo prej omenjenih izdajalcev.
Čitateljj bodo imeli na ta način najboljšo priložnost v podrobnosti seznaniti se s borbom in položajem v Jugoslaviji, kakor tudi voditeljih dveh ideološko, besedno in dejansko različno nasprotnih si skupin.
Iz Vidmarjevega govora žari kot kristal jasno in čisto ne samo zbirka vsenarodne zavesti, volja in vdanost osvobodilnemu gibanju v borbi zoper fašistične okupatorje in njihove domače privržence, ampak jasno začrtana pot, katera v bratski slogi in vzajemnosti prvikrat v povesti slovenskega naroda zagotavlja na svojem imetju dejansko postati gospodar in vladar.
Vidmar na slikovit način razlaga težko breme slovenskega naroda v njegovi povesti in pravi: "Tisoč tristo let so tuji in domači kupčevalci barantali z usodo Slovenskega naroda"! Tisoč tristo let se je Slovenski narod moral pohlevno in poniževalno ponašati napram svojim gospodarjem, kateri niso skrbeli za njegovo bodočnost; niso upoštevali narodne želje, narodno samostojnost in pravico, razen da so skrbeli, da zasedejo oblastni položaj zopet njihovi nasledniki nad interesi naroda! Tisoč tristo let, sta se slovenski delavec in kmet zvijala pod težo socijalne in gospodarske krivice. Tisoč tristo let so razni pridigarji pripovedali miroljubnemu in vsevrednemu ljudstvu, tla ostane poslušno svojim predpostavljenim, kajti !e ti so resnični "patrioti", "narodnjaki" in' "zavestni" ljudje, ki vedo kaj delajo. Tisoč tristo let so nasičevali ljudstvo s neizrecivo ironijo ponižavanja, zasramovanja in hlapčestvom. In končno na podlagi grmad nakupičenih obljub po dolgih letih narodne kalvarije, ne samo da ni bil slovenski narod rešen suženjstva, zaničevanja narodno in politično, marveč dohitela ga je neljuba usoda in ostal je oropanih rok.
Vsi oni "visoki patrioti" ki so leta in leta nasičevali slovensko ljudstvo s poslušnostjo in pohlevnostjo, ki so skrbno varovali svoje sedeže ne glede če je bil gospodar tujec ali domačin, ne glede pod kakim bremenom trpi in kakšna krivica se godi Slovenskemu narodu, so naposled v najtežjih in neizrecivo strašnih okolščinah za nadaljni obstoj, zbežali na varno ali se pa priključili smrtnim zavojevalcem proti slovenskega naroda.
Kakb se v tem oziru izraža delo ravno onih, ki so zasramovali Prešerna, obsodili Levstika in sežgali Cankarjevo prvo knjigo, zdaj ko so .izgubili vsak nadaljni up nasičevati Slovenski narod z pohlevnostjo, poniževalnost-jo in hlapčestvom za voljo takih samozvalnih "patriotov", zdaj so vzeli krvavi meč od nemških fašističnih morilcev v borbi piroti lastnih svojih bratov in sester, proti očeta in matere, proti slovenskega naroda. In da ima sramotna vloga še večjo začimbo, poveličojejo in klekajo na kolena pred največjim kriminalcem, načelnikom vseh zločinov m nasilstev — pred Hitlerjevim fašizmom.
Dokler Vidmar polaga največje zaupanje slogi in bratski vzajemnosti kot krvnemu sorodstvu z svojimi Slovanskimi sosedi za nadaljni obstoj naroda, za narodno osvobojenje in enakopravnost; dokler postavlja na najvišji razglednik junaških činov do včeraj nepoznanega naroda, nepoznanih "hlapcev Jerneja" in polaga teme-Ijito prisego slovenskega naroda nad vse drugo Osvobodilni Fronti, kot .dejanskj reševalki in zakoniti predstavnici narodnh želja, dobimo skupine okrog "bele garde" okrog nemških gestapovcev izrodke po vzorcu Rupnika m Novaka, katera v svoji najbolj nesramni vlogi imata se toliko obraza, da se proglašata za predsedništvo Ljubljanske pokrajine. Niti najmanj ju ne vznemirja zavest, da se je Slovenski narod odrekel nadaljne poslušnosti in nadaljnega hlapčestva na svojem narodnem gruntu in da si na. krvavih poljanah ustvarja novo Združeno z vsimi njenimi deli svobodno Slovenijo. Da je prvikrat po tristo letih suženjstva in zaničevanja se v svoji samozavesti ki jo je gojil v svojem srcu leta in leta, mesece in dneve povzpel kot pravi Vidmar, ne po številu temveč po duhu velikih narodov na prvo mesto v borbi za narodne in človeške pravice.
Da — to sta dva po svoji bistvenosti različna zgodovinska dejstva, ki bosta kot zgodovinski pečat pričala na-daljnim pokolenjim da dolgo dolgo bodo. Toda ne manj važno dejstvo za sedajnost in sedajni čas, da se jih pravočasno zavemo ne glede na politično ali pa versko pripadnost, da nas ne bodo v grobo vznemirjali očitki naših potomcev: "Kje ste bili bratje in sestre — kaj ste štorih vprid narodnega osvobojenja in narodnih pravic?"
Ta odgovornost leži pred nami! To je odgovornost pred vsakim pošteno mislečim Slovencem in Slovenkom, ne samo da se v znak narodne zavesti in narodne časti odreče izdajalskih izrodkov Rupnika, Novaka in do cela onega tabora ki ga slednja predstavljata, tembolj da izreče zvesto prisego pri svojem srcu, zavesti in sočutju, da ne bo odnehal podpirati narodno osvobodilno gibanje tako dolgo, dokler ne bo uničena fašistična zverina vred s narodnimi izdajalci!
i To prisego so izrekli naši trpeči bratje in sestre na Krvavih poljanah naše rojstne domovine. Izrekli jo so tisoči an tisoči partizanskih bojevnikov in izrekla jo je Na-Osvobodilna armada, kot prisego vdanosti in zvestobe Narodni Osvobodilni Fronti. Osvobodilna Fronta ni samo program, marveč živlenjska resničnost, živlenjska polnost, je čustvo in kri, je trplenje in navdušenje, je žrt-vovanje in umiranje, je ustvarjenje, je zgodovina, pravi Vidmar! To so velike in glasne besede, ki prihajajo od voditelja slovenskega naroda, so neumrljivi vir narodnih zelja m narodnih teženj, so največje zaupanje in največja stvarnost slovenskega naroda, za narodno osvobojenje in narodne pravice.
Naj živi narodni voditelj Vidmar in narodna Osvobodilna Fronta!
Prvi celoten govor iz Jugoslavije
BESEDA O OSVOBO DILNI FROTI
Nasprotniki Osvobodilne Fronte so zakoniti potomci onih ljudi ki so nekoč zasramovali Prešerna, ki so obsodili Levstika in sežgali Cankarjevo prvo knjigo — Vidmar
Dne 27 aprila 1943 ob dvoletnici ustanovitve Osvobodilne Fronte Slovenskega naroda, se je vršilo zborovanje aktivistov Osvobodilne fronte za Ljubljansko pokrajino. Josip Vidmar, predsednik izvršnega odbora Osvobodilne fronte slovenskega naroda, je na tem zgodovinskem sestanku podal zgodovinsko značilen govor, ki daje čitatelju ne samo početni pregled ustanovitve vsenarodnega osvobodilnega gibanja, njegovo veličino v mislenosti, besedi in dejanju, marveč njegovo stališče, ki je na slikovit način podano v govoru Vidmarja. «
Vidmarjev govor je v tem oziru najsvetejša skrinja zaveze slovenskega naroda ne glede kje se nahaja z čem peča in dela, kako je zaposlen in z čim začasno prevzet, je osnovni potokaz nam vsem! To je prvi in popolen govor iz Jugoslavije! Zato ga priporočamo našim čitateljem posebno organizacijam in društvenim odsekom, da ga trezno prečitajo na svojih rednih sejah in se na ta način seznanijo z ono globino misli in dejanja, ki osvetluje junaško pot slovenskega naroda v trenutku njegove najtežje dobe v borbi za resnično demokracijo in narodno samoodločbo in dokončno, svobodo, uredništvo Edinosti.
Tovariši in tovarišice!	'
Pri početku današnjega zborovanja ali posvetovanja aktivistov Osvobodilne fronte povdarjam, da je njegov namen in smisel utrditev in še tesnejša strnitev naše narodnoosvobodilne organizacije. Zaradi tega se mi zdi dobro in prav, Če za uvod k temu zborovanju vnovič in skupaj premislimo in si čimbolj osvetimo, kaj je Osvobodilna fronta, kaj pomeni in prinaša naše gibanje in snovanje, ki ga označujemo s tem imenom in ki mu vsi služimo z besedo in dejanjem. Z bojem in svojimi živlenji! Dobro in umestno pa je to naše skupno razmišlanje o osvobodilni fronti še tembolj zaržidi tega, ker praznuje ta po-kret prav te dni pomembno obletnico. Včeraj sta namreč minili prav dve leti, odkar je bila v Ljubljani na sestanku zastopnikov Komunistične Stranke, Sokolov, krščanskih Socijalistov in kulturnih delavcev, sklicanem po komunistični stranki, zasnovana in ustanovljena Osvobodilna fronta kot vsenarodna organizacija takojšnega upo-ra proti okupatorjem in boja za dokončno osvoboditev in združitev vseh Slovencev in vsega slovenskega ozemlja v Združeno Slovenijo, ki bi v bodoče imela vso pravico resnično demokratičnega samoodločanja o svoji nadaljni usodi.
V tej prvotni zamisli Osvobodilne fronte, ki je ostala do danes neizpremenjena, so važne predvsem tri stvari, ki jih
je treba zlasti v današnjem času prav posebno po-vdariti. To so: "njena vsenarodnost, njena narodno osvobodilna volja in njena zamisel o demokratični suverenosti slovenskega naroda. V sedajnih dneh, ko stojimo sredi dogodkov, ki bi jih skoraj že lahko označili z besedo državljanska vojna, je posebno važno, da se zavedamo vsenarodnega značaja Osvobodine fronte. Ne sme nas begati ali celo spravljati v dvom dejstvo, da imamo nasprotnike, organizirane in dovolj številne nasprotnike. Takoj po tem ustanovnem sestanku, je šlo začetno jedro Osvobodilne fronte na delo. Pričelo se je z razgovori in konferencami z najrazličnejšimi obstoječimi strankami in frakcijami, celo s posameznimi skupinami. Nobena skupina m bila preneznatna. Niti ena frakcija kake stranke ni bila izključena ali prezrta. Pogoja za sprejem v O. F., sta bila za vse samo dva: Pristanek na osnovni program in dostojna politična preteklost. Po tej poti je ustanovno vodstvo v teh dneh in mesecih pridobilo za vstop poleg prvotnih skupin, poleg komunistične stranke, krščanskih socijalistov, Sokola in kulturnih delavcev še dvanajst večjih političnih skupin, med njimi tudi socialistično stranko, celotno kmetsko stranko, samostojno demokratsko stranko. Zvezo kmetsklh fantov in deklet, frakcijo nekdajne Ljudske stranke itd. Če si predstavljamo vse te stranke, boste videli, da tvorijo ogromno, takorekoč gosto mrežo, razgrnjeno preko vsega slovenskega ozemlja v katero je bil doslovno zajet ves slovenski narod. Samo v Ljubljani je živo delovalo nič manj kot 400 krožkov Osvobodilne fronte. Za primer, kako skrbno je bilo vodstvo v svojem prizadevanju za mobilizacijo vseh vrednih sil v narodu, naj vam povem, da se je s številčno neznatno skupino mlade JNS (Jugoslovanske nacionalna stranka), pogajalo dolge mesece z vso strpnostjo in obzirnostjo in da prav gotovo ni krivda Osvobodilne fronte, ce se ta frakcija naposled le ni priključila v vrste Osvobodilne fronte.
Vodstvo pa ni vztrajalo in se ni trapilo s to skupino iz strahu nje ali pa iz brige za čimvečjo oblast, temveč v tem in v vsakem primeru stremelo samo za tem, da bi narodnemu osvobodilnemu gibanju ohranilo sleherni drobec zdrave in pozitivne energije, in da bi nobenemu častnemu m vrednemu Slovencu zapiralo poti do dela za naso veliko stvar. Osvobodilna fronta je torej prepregla vso Slovenijo in zajela vse naše ljudske množice. Jasno pa vam mora biti, da nikakor in pod nobenim pogojem ni marala in ni smela sprejeti v svoje vrste strank, ki so se v jugoslovanski preteklosti osramotile in omadeževale t Prodajanjem slovenskih narodnih interesov beograjski caršiji, ali ki so celo svoji čaršiji in svojim interesom na ljuoo podpirali peto kolono na naši zemlji ali celo sami bih peta kolona za naše okupatorje. V ti dve sramotno zaznamenovani skupini nesprejemljivih je Osvobodilna tronta utemeljeno štela vodstvi obeh do tedaj vodilni političnih strank, JRZ in JNS., ki sta bili iz Osvobodilne Ironte v naprej in nepreklicno izključeni, če danes pogledamo Belo gardo", bomo našli v njej prav te ljudi v vodstvu, ki jih je Osvobodilna fronta odklanjala, in sicer so ustanovitelji Bele garde ne zaradi tega, ker smo jih ma odklanjali, itfarveč zaradi tega, ker k Osvobodilni fronti nikdar pristopili ne bi bili, ker so ji po svojem bistvu nasprotni, kakor so že od nekdaj sovražni vsem resničnim interesom slovenskega naroda. Ti ljudje in njihovi hlapci in zaslepi j enci danes niso z nami, marveč proti nam. Ali
je zato Osvobodilna fronta, manj vsenarodna? Kdo so ti ljudje?
Prejeli so denar, podporo in orožje od okupatorja, se pravi od smrtnih sovražnikov našega naroda. Plačani izdajalci so! Ali je manj vsenarodno neko gibanje, ki v svojih vrstah nima in noče imeti narodnih izdajalecv?
Druga poglavitna stvar v osnovah Osvobodilne fronte, je njena narodno osvobodilna volja in njena rešitev slovenskega narodnega vprašanja.
Spomnite se ideoloških in političnih bojev v Jugoslaviji, bojev zaradi narodnega vprašanja. Spomnite se
nekdajnih Jugoslovenov, Samoslovencev, Slovenoborcev, avtonomistov in kar je še imen ki so nastala iz tistih dni. Zavedni in častni Slovenci, so se morali tedaj boriti za priznanje slovenske narodne individualnosti ne samo z Beogradom, temveč tudi z domačimi Jugošloveni, ki so nam narodno samobitnost, tembolj pa pravico do samoodločbe odrekali in prepovedali, ki so se povzpeli celo do tega, da so nam odrekli in prepovedali ime slovenski narod. "Bili smo zanje samo-rod." Potem je prišla vojna, namreč razpad Jugoslavije; sramotni nastanek "samostojne" Hrvatske in marsikomu je postalo jasno, da je jugoslovanski narod prepuščen sam sebi in da si mora pomagati sam. Samoodločba je nenadno postala nujna! Osvobodilna fronta, ki se je osnovala takoj po okupaciji, je pravilno in brez vsakega pristrastja za ta ali oni tabor .in povsem v skladu z resničnostjo opredelila stališče Slovenskega naroda, tako do narodne samobitnosti, kakor do^ jugoslovanstva in do Jugoslavije. V njenih osnovnih točkah stoji povsem jasno:
"Stoječ na stališču naravne in usodne skupnosti južnih slovanskih narodov, ne priznava Osvobodilna fronta razkosanje Jugoslavije in deluje z vsemi silami za slogo m enotnost svojih narodov . . . Po osvoboditvi bo o notrajni ureditvi Združene Slovenije in o svojih zunajnih odnosih odločeval slovenski narod sam."
V	teh kratkih geslih je izraženo tisto pravo slovenstvo in jugoslovanstvo, ki ga vsakdo izmed nas čuti v svojem srcu. Med nami na samo pravica slovenskega naroda do samoodločbe, ki je obenem pravica slehernega naroda, marveč vprašanje.
Jasno je, da čutimo krvno sorodstvo s svojimi južnimi brati, s Hrvati, Macedonci, Črnogorci, Srbi itd. Toda, mi se zavedamo svoje temeljne pravice do samoodločbe; kakor priznavamo pravico do samoodločbe vsakemu teh narodov tako zahtevamo enako priznanje od njh tudi samih zase.
V	tem je razlika med staro in novo Jugoslavijo! Jugoslavijo bihaškega Antifašističnega Sveta, narodnega osvobojenja Jugoslavije. Zaradi te razlike smo se z mirnim srcem vključili v bihaško Jugoslavijo, če jo smemo tako imenovati, kakor tudi naša vojska Narodno Osvobodilni vojski Jugoslavije. Kajti Jugoslavija in njena vojska stojita glede narodnega vprašanja na stališču, na katerem stojimo tudi mi, namreč: "Po osvoboditvi bo o svojih notrajnih in zunajnih odnašajih odločal vsak jugoslovanski narod sam."
Toda Osvobodilna Fronta je šla v svojem programu se dalje In se je dotaknila še "širšega slovenskega vprašanja ter izjavila, da stremi k povezanosti slovanskih narodov pod vodstvom velikega ruskega naroda na temelju pravice slehernega naroda do samoodločbe." S tem od-ločilom je opredeljena vsa narodna osvobodilna volja Osvobodilne fronte. Ta volja je nova, revolucionarna in ustreza vseim, tudi najglobljim zahtevam in pravicam slovenskega naroda, ne da bi hotela ali bila pripravljena omejevati nas same.
Ko prehajam k tretji osnovi Osvobodilne Fronte, k njeni tezi o demokratični suverenosti slovenskega naroda, moram spregovoriti o nekem dejstvu, ki je za zgradbo Osvobodilne fronte izredne važnosti. To dejstvo pojasnjuje marsikaj v njeni zgodovini in je bistveno vplivalo tako na njeno vsenarodnost kakor na njeno miselnost. In zaradi njega je tudimisel o demokratični suverenosti našega naroda povsem jasna in verodostojna. Značilnost ki jo imam v zamislih, bi lahko na kratko označili z besedami: "Vloga Komunistične Stranke v Osvobodilni fronti."
Že prvi, ustanovni sestanek je bil sklican na pobudo Komunistične stranke. Ravno tako se je komunistična stranka po svojem zastopniku ne le udeleževala vseh sestankov in pogajanj, marveč je večji del teh sestankov tudi vodila. Dala je osvobodilnemu boju na razpolago vso svojo organizacijsko izkušenost, vso svojo organizacijo samo; vso svojo tehniko in vse svoje znanje glede j j iga in- konsPirativnega političnega delovanja. Toda dala mu je, še mnogo več. Osvobodilna fronta, kakor je nastala, je bila zamisleno in nazorsko zelo pisana družba, dasi jo je vso prešinjala osvobodilna volja. V ta ideološko tako pisani sestav je mogla samo komunistična stranka s svojo ostro začrtano na sociološki znanosti temelječo, napredno politično miselnostjo vnesti jasno enotnost. Njena miselnost je v tem narodnostnem pogledu najbolj svobodoljubna in revolucionarna. Primer Sovjetske Zveze, o kateri je ameriški državnik Harriman dejal, da je vzorno rešila vprašanje sožitja tolikih narodov, nam je to nazorno dokazal. Sovjetsko dejstvo je meščanstvu in izobrazenstvu odprlo oči, proletarijat pa je ravno tako pridobilo za narodno osvobodilni boj, ga zaposlilo z narodnostnimi težnjami ter zbudilo v njem zaupan ie do našega narodnega nacijonalizma, čeprav je bil nacijona-lizem vse dotlej samo eno izmed sredstev vladajočih v razrednem boju zoper delovne množice.
A, vloga komunistične stranke med nami ni bila notranje Politična, temveč je imela tudi zunanje politični pomen. Komunistična stranka Slovenije, je stranka z enakim programom kakor ga ima vladajoča stranka v Sovjetski Zvezi. Naravno je, da je njeno delo med nami vzbudilo v vladajoči stranki SSSR in s tem tudi v državnem vodstvu Sovjetske Zveze, posebno pozornost. In kaj pomeni za nas naklonjenost in celo zanimanje največje vojaške velesile, ki skoraj že dve leti skoraj sama nosi vse^ breme velikega spopada med osjo in zavezniki, čutimo ze danes po zanimanju in priznanju vsega sveta, a se vse drugače bomo t"o naklonjenost čutili, o tem smo trdno prepričani, pri mirovnih pogajanjih, pri katerih se bo nasa narodna usoda urejevala za dolgo, dolgo bodočnost.
• • P°leS sedainosti pa je treba navsezadnje pri presojanju deleža komunistične stranke v našem osvobodilnem boju upoštevati tudi bodočnost. Predsednik čehoslovaške republike dr. Beneš, je lansko leto dejal po Londonskem radiju, da bodo Evropo po tej vojni pretresale socijalne revolucije v primeru, s katerimi so bale revolucije po prvi svetovni vojni prave malenkosti. Kdor gleda malo dalje bo sprevidel, da morajo tako strahoviti dogodki, kakor je sedajna vojna, mogočen vpliv na vso socijalno zgradbo evropske družbe. Kdo naj slovenski narod v tej'bodoči nevihti privede do zaželjenega cilja? Zakaj slovenski narod bo moral svojo svobodo uveljevati in graditi sredi evropskega pretresa, kar bo mogel storiti le, če bo mogel tuda za bodoče čase ohraniti skupnost, ki je pod vodstvom komunistične stranke nastala v naši sedajni Osvobodilni tronti. Jaz, ki sam nisem partijec, to lahko mirno izrečem, ne da bi se bil kedaj odrekel samostojni politični presoji. I oda ravno ta mi za slovensko bodočnost zmeraj znova kaze samo tisti pot, ki jo svetuje'in kaže komunistična stranka. Nasa prednja straža je, naša udarna četa v boju za svobodo. Z njeno ljudsko miselnostjo pa nam je dokončno zajamčena tudi resnično demokratska suverenost slovenskega naroda.
( Nadaljevanje na 4 strani )	j
NE ČAKAJMO ZADNJEGA TRENOTKA
Bratje in sestre:
Izkušenje nas uče, da čakanje in ugibanje je ne samo škodljiva in porazna zamisel, ampak postane v marsikaterih ozirih celo usodna. Najsibo pri kakšni koli ustanovi ali pokretu, vedno in povsod moramo imeti pred odčmi, da je uspeh dela zasnovan na dobrem in zdravem načrtu in s predhodnim posvetovanjem v splošnem za predvidene potrebe bodisi v načelnih ali pa organizacijskih v p r a š a nj i h Načrt je torej skupna kažipot ter jedro našega sporazuma, ki smo ga dosegli v zato pripravnih posvetovanjih. Iz tega črpamo nadlj-ne potrebe, uspeha in nedo-statke! Poučujemo se na podlagi neuspeha in čislamo uspeh v zavesti nadaljevanja potrebnega dela.
Kaj rado se pa zgodi, da odlagamo sicer važne stvari v organizacijskem smislu do zadnjega trenotka, namreč ko je nastala potreba za nove in zdrave načrte, za poročila o uspehu in nedo-statkih, da šele tedaj začnemo zbirati potrebne podatke za vse to. In kar je še bolj nepravilno posebno na zunaj je to, da navadno ko je ena ali pa druga zadeva že rešena, namreč sprejet sklep, bodisi na konvenčnih zborovanjih ali pa drugače organizacijskem posvetovanju, tedaj imamo prav dosti pritožb, dosti razglabanj o ravno istem predmetu, za katerega smo bili vnaprej opozorjeni, da damo svoje mišlenje.
čas pa je, da prvič spoznamo pravilnost v tem oziru za organizacijska vprašanja in drugič pa, da zberemo vse kar se nam zdi potrebno za razpravo in da doseže naznanje, pred konvencijo, konferenco ali pa kakoršno koli drugače sejo. Da — za vse take stvari bomo našli mesto in tudi čas, da jih kot razsodni ljudje rešimo in se pobotamo v dobrem sporazumu ne glede na prijateljstvo in ne glede na osebnost. Kajti drugače škodujemo ne samo svojem vzgledu, .ampak škodujemo sami stvari, za katero delujemo in se zalagamo.
Še danes dobimo tu in tam človeka, ki navadno pravi: "Kdaj pa je bila konvencija Zv. Kanadskih Slovencev? Kakšna pa je to organizacija? Kdo je glavni tajnik, blagajnik predsednik itd.? Kam gre denar od članarine? Kdo ga prejema in kaj se je ukrenilo z njim? Mar bi bil za glavnega predsednika ta in oni? Glavnega tajnika, blagajnika, urednika Edinosti idt. itd. Iz tega je sklepati, da se posamezniki zanimajo bolj za osebnost, kakor pa organizacijo, njena načela in potrebo dela v tekoči dobi. Mesto da podajo kritičen pregled o ne-dostatkih osebe na odgovornem mestu, da ukažejo na napake in pomanjkljivost, se oprijemljejo bolj obsodbe ! Nelogično in tudi nedosledno.
Za človeka je največja napaka ta, če se sam ne zanima za gotove stvari na prvem mestu, ki se tičejo bodisi narodnih, delavskih, društvenih ali pa organizacijskih stvari.
Kakor vstanovitvena tako tudi prva konvencija Zveze Kanadskih Slovenev se je vršila javno in ne tajno. Vsak tisti, ki se je zanimal za organizacijske stvari, je bil obveščen, kdaj in kje se bodo vršila konvečna zborovanja. Toda da se izbije poslednji argument v tem oziru, je potrebno že zdaj pripravljati se za prihodnjo konvencijo Zveze, že zdaj je potrebno pregledati delovanje organizacije, njena pravila in vse kar v to delo spada, prinesti na konvencijo in na konvenciji raspravljati. Kakor o delu organizacije, na enak način o delu glavnega predsednika, tajnika, blagajnika in odbora v celoti.
Zveza Kanadskih Slovencev ni vstanovljena da zakriva svoje delo, ,ampak da kot narodna in protifašistič-( Nadaljevanje na 3 str. )
Iz urada
Slovenskega Narodnega Ameriškega Sveta
ŠE O KVIZLINGIH
Zadnji teden smo objavili v tej koloni odlomke izjav in govore, izrečene ob priliki umeščenja prvega slovenskega kvizlinga Leona Rupnika za predsednika ljubljanske pokrajinske uprave v službi "zaščitnika slovenskega naroda" Adolfa Hitlerja. SANS je imel te informacije že idelj časa, toda jih ni objavil dokler ni bil izvan. Iz Pastirskega lista škofa Rož-mana je razvidno, da se je poglavar slovenske hierarhije izjavil proti slovenskemu osvobodilnemu gibanju in iz govora kvizlinga Rupnika je dokazano, da podpira izdajalsko hlapčevstv slovenskih petokoloncev. P. Amb-rožič, ki pod firmo Zveze slovenskih župnij pobira med katoličani prispevke za reveže v stari domovini in dostavlja denar škofu Rožmanu, je hotel te ljudi preslepiti. Hotel je dokazati, da tisto prgišče fašističnih pustolovcev podpira zaveznike, da se bori proti "komunistom" (Osvobodili fronti!) in oku-patorjem(J). Dokazana pa je resnica, da se dotični neslovenski element pajdaši in kolaborira z Nemci ter se bori proti "anglo-ameriški plutokraciji", to je proti Ameriki in Angliji, k,i podpirata Osvobodilno fronto. Ker razen omenjenih dveh in Rusiji večjih zaveznikov ni, tedaj so potrebni pač boljši dokazi, da se ugonobi dejstvo o dejanski kolabora-ciji Ambrožičevih pristašev s Hitlerjevim Dolfom.
Ameriški Slovenci, katerih sinovi in hčere se borijo za Ameriko proti nacifašizmu in sedaj prelivajo svojo kri v Italiji, da se za vselej zat-re in iztrebi velenemški imperializem, ki je zapisal smrtno obsodbo slovenski narodnosti, naj ta dejstva dobro premislijo. Premislijo naj karakter propagande, ki prihaja od ljudi, v katere so položili svoje globoko zaupanje kakor tudi njen namen. Vprašajo naj se: Kako to, da vodijo ti ljudje iste vrste razdruževalno kampanjo, takozvani "jugoslovanski" poslanik v Washingtonu, dasijim je znano, koliko je srbskim šovinistom za bodoč-, nost Slovenije? SANS jim je prekrižal glavne račune in ker ga ne morejo izkorišče-vati v svoje posebne namene, so ga hoteli uničiti. Toda narod ni slep in je SANS še z večjim navdušenjem podprl. - V dokaz Rupnikovega izdajalskega dela za "interese" slovenskega naroda navajamo nadaljnje citate in ljubljanskega JUTRA.
Izredna izdaja 23. septembra 1943:
Proglas predsednika generala Rupnika, najprej v nemščini, potem v slovenščini in končno v italijanščini. (Jutro je po umeščenju Rupnika postalo trojejezično.)
"Slovenci in Slovenke!
Po ukazu vodje velikone-mške države (Hitlerja!) je okrožni vodja in državni na-mesnik Koroške, kot vrhovni komisar operacijske zone "Jadransko Primorje", postavil lastno deželno upravo z,a ljubljansko pokrajino ter je nam Slovencem s tem dana možnost, da svojo usodo še med to vojno sami vzamemo v svoje roke ter si z razumom, z marljivim delom, s strogo disciplino, s smislom za socialno požrtvovalnost in lojalnostjo ustvarimo one pogoje, ki naj slovenskemu narodu v družini narodov nove Evrope zago-tove obstoj in srečno bodočnost.
Po neznanskem trpljenju, ki so nam ga prizadeli s sovražniki Evrope tajno zvezani, izdajalski in stranopetni Badoglijevci in njihovi pris-ledniki ter domači boljše-viški razbojniki in požigalci (Osvobodilna fronta!), bo pač sleherni pošteni Slovenec uvidel, da nas bodo k miru, redu in konstruktivnemu delu in vsakdanjemu kruhu spet privedle samo strpnost z vsemi sosednjimi narodi, trdna bratska vzajemnost v naši lastni narodni skupnosti in pa tudi zaupljivo sodelovanje z nemško vojno silo. ki smo sedaj pod njeno zaščito. Če bomo vse svoje moči na.
peli v tem smislu, lahko zanesljivo upamo, da gre slovenski narod srečni bodočnosti nasproti v vsej svoji celoti. Te naše naloge ogražata samo dva sovražnika: boljševizem (Partizani!) ki nas z judovsko vlado sveta hoče potlačiti do topih robotov brez duše in Boga, z njim pa plutokracija, ki bi nam za judovsko blagajno rada ukradla še to bore malo, kar imamo. Proti tema dvema in plutokracija, to je Rusija in Amerika in Anglija!), ki se z njima bojuje nemška vojna sila na evropskih frontah, se moramo mi z vsemi sredstvi boriti v ozkih mejah naše domovine, da si po vzpostavitvi varnosti ustvarimo tak mir, red in delavnost, da nam bo zagotovljena obnova in življenje v naši lepi domovini.
Jamstvo za uspeh tega boja in bodočnosti našega na-dne stranke niso bili sprejem, klila, nam daje genijalni vodnik boja in sreče vseh mladih evropskih narodov, ki jim je za čast in obnovo, vodja velikonemške države— Adolf Hitler. Pokrajinskemu upravitelju je poverjena dolžnost, naj vodi prebivalstvo pokrajine tako, da predvsem z lastnimi silami doseže tako trdnost in tak ugled, kakršno si je slovenski narod sam v svojem skoro štirinaj-sttoletnem živlenju že pridobil s svojo delavnostjo, s svojo prizadevnostjo, s svojo nadarjenostjo in s svojo trdno vero v Boga.
Na vseh poljih življenja, zlasti pa pri pokončevanju boljševiških razbojnikov na lastni zemlji, pri preskrbi dela in kruha za vse delavo-ljne, pri uveljavljenju socialne pravičnosti in pri obnovi naše razdrte domovine bo pokrajinska uprava storila svojo dolžnost. Tako vse Slovence in Slovenke, še posebno pa slovensko mladino, poziva k sodelovanju. Samo tako bo v novi Evropi mogla uspevati in bo uspela naša slovenska narodna skupnost. Pustite tedaj vse malenkostne jalove razprtije, ki so nam škodovale tako strahotno, postavite skupno blaginjo pred sebičnost, vrnite se na svoje domove k svojemu delu in pomagajte si s a m i, da nam tudi Bog pomaga. Tiste pa, ki se ne bi ravnali niti po tem mojem oklicu, bodo neusmiljeno zadele vojne postave za ta del Evrope odgovorne nemške sile."
Presednik pokrajinske uprave,
div. general Leon Rupnik.
Očividno je, da se narod ni pokoril apelu za sodelovanje z nemško vojno silo ter da je ta proglas bil posvečen onim zavednim Slovencem, ki so zapustili svoje delo in domove in se pridružili "boljševikom". Narod ni hotel slediti vabilu, da "z lestnimi silami" doseže ugled "pod zaupljivim sodelovanjem z nemško vojno silo." Vsled tega grožnja, da jih "bodo neusmiljeno zadele vojne postave . . .odgovorne nemške sile".
SANS je mnenja, da naš narod v Ameriki ni toliko slep, da bi ne mogel razločevati med propagando p. Ambrožiča v korist "junaka" Rupnika in njegovih pristašev Jugoslovanske narodne stranke, ki so se iz "jugos-lovenstva" spreobrnili v slovenske nacifašiste. Ni čuda, da skupaj z vodstvom Slovenske ljudske stranke, ki je tvorila peto kolono nemškemu "Drang nach osten", tudi člani Jugoslovenske narodne stranke niso bili sprejem ljivi v slovensko Osvobodilno fronto. Oportunisti!
Shod pododbora Združenega odbora južnoslovanskih Amerikancev v Chicagu 19. marca, v katerem sodelujeta tudi podružnici štev. 2 in60 SANSa, je bil zelo uspešen. Shod podružnice štev. 48 v Collinwudu, na katerem je nastopil tudi izvršni tajnik SANSa Mirko G. Kuhel, in drugi prispevki, so doprinesli v SANSovo blagajno $850.00. Hvala vsem odbornikom te podružnice in drugim pridnim delavcem, zlasti tamiku Durnu, za ves trud in požrtvovalno delo.
Dr. Frank J. Kern, član eksekutive SANSa, ie svoje počitnice v Kaliforniji pora-
Pogled na Šmihel pri Novem Mestu.
ZA KAJ SE TITO BORI
pel delavcem Kirkland in Larder Lake okrožja
Izmed ameriških listov, kateri so se odlikovali s svojim objektivnim in poštenim pisanjem o dogodkih v Jugoslaviji, zavzema "New York Post" ono od prvih mest. Uredniki tega lista so pokazali s svojimi izvajanji v uvodnikih, da so dobri prijatelji jugoslovanskega ljudstva. Baš te dni je "New York Post" zaključil prenašanje ponatisa znane brošure Fas-ta o Titu.
V svoji izdaji dne 21 marca je ta list prinesel intervju ali razgovor z g. Savo Kosa-novichem. Poročevalka Nao-mi Jollen je spisala intervju, iz katerega povzemamo sledeče :
"Sava Kosanovič, minister prometa v jugoslovanski vladi, katera v marcu 1941, zrušila apizarski režim, kateri se je prodal Hitlerju, je prvi član vlade, ki je stopil na stran partizanov. Preteklo leto je podal ostavko in odslej se ni mogel več strinjati s politiko zamejne jugoslovanske vlade.
Govoreč o pogosto nagla-šenih nesoglasjih med Srbi, Hrvati in Slovenci, — pravi Miss Jolles v svojem uvodu razgovora, je Mr. Kosanovič poudaril, da so ta nesoglasja bila vedno podžigana po rea-kcijonairnih interesih; najprej po avstro-ogerskem cesarstvu, zatem po diktaturi kralja Aleksandra in končno po nacistih. Sedajna propaganda teh ireakcionarjev je, da Mihajlovič predstavlja Srbe, dočim so jim Hrvati, ki simpatizirajo s Titom, komunistični, ozir. dominirani po komunistih.
Ali ni dolgo tega, je dejal Kosanovič, "ko so bili Hrvatje obtoženi, kot fašisti, ki so ubili kralja Aleksandra".
"V članku je dalje rečeno : Kosanovič, ki mu je 49 let, izhaja iz stare rodbine pravoslavnih svečenikov, kateri so se dolgo borili na narod-
bil tudi za agitacijo v prid našega političnega gibanja. Aranžiral je sestanke v Los Angelesu in Fontani, kjer je naše rojake nagovoril in jim kazal slike iz starega kraja. Na prireditvi v Los Angelesu se je za SANS zbralo $83.65, v Fontani pa $75.00. Drju. Kernu najlepša zahvala za dobro delo.
V New Yorku prirejajo skupna slovenska društva in podružnice SANSa spominsko proslavo tretje obletnice upora Jugoslovanskih ljudstev proti nacizmu na Cvetno nedeljo, 2. aprila, v Slovenskem domu v Brooklynu. Govorila bosta med drugimi Louis Adamič in Mirko G. Kuhel, ki bo njdomestoval oboletega SANSovega predsednika Etbina Kristana. Bratu Kristanu želi SANS skorajšnje okrevanje in povrnitev v našo sredino.
SANSov urad je informiran, da so ameriške oblasti prenehale s treniranjem ameriških častnikov za jugo-slavanski oddelek AMG (Allied Militery Government). Iz tega bi se dalo soditi, da bo jugoslovanska vlada na teretu v glavnem sama vršila delo, ki je bilo namenjeno AMG. To je seveda ugi-banie. Jasno pa je. da se ura osvoboditve podjarmljenih slovenskih in jugoslovanskih kraiev čedaile hitreje približuje. Nihalo tiktaka od severa proti jucni in obratno.
Mirko G. Kuhel izvršni tajnik.
nem polju, šolal se je najprej na Reki, ki je bila tedaj pod vlado Budimpešte. Srb-sko-hrvaški jezik je bil zab-ranjen. V reških šolah se je učilo samo madžarski ali pa italijanski jezik, že takrat sem videl v tem krivico, je pripomnil Kosanovič.
"Ali o sebi ni hotel govoriti in je le nohote odkril, da je" bil interniran in bi bil tudi skoro ubit, a k temu je dodal: Govoriti o takih nede-mokratskih postopkih bi moglo napraviti vtis, kot da je bila Jugoslavija osnovno fašistična dežela. Potem bi se ljudje vprašali: Kakšna razlika je, če izgubi Jugoslavija borbo proti Hitlerju ali proti njenim oblastnim rea-kcionarjem?
V ostalem je moja oseba majhne važnosti — je dejal, ter se hitro povrnil k predmetu, kateri mu je najbolj pri srcu:
"Partizani je dejal, so v resnici pričeli obstajati že pred več leti, ko sta Hrvatska Seljačka Stranka in Samostojna demokratska Stranka, poslednja pretežno srbska, formirali Seljaško-de-mokratsko koalicijo, da delujete skupno proti diktak-turi. Važno pri tem je to, da so složno tedaj delovali Hrvati in Srbi.
Leta 1935, letc^dni po smr' ti kralja Aleksandra, so bile razpisane druge volitve, z javnim glasovanjem, "je dodal pomenljivo." Kdor je hotel glasovati proti vladi, je moral iti pred policijsko komisijo in potem si lahko mislite, da to ni bilo lahko. Pa je kljub temu dobila opozicija skoro toliko glasov kot vlada, medtem, ko so dobivale vlade v Avstriji, Nemčiji in Italiji 99 odst. večine.
"Jaz smatram to za znak velike politične zrelosti se-ljaštva. Vedeti je treba, da večina naših seljakov ali kmetov nima posebne formalne naobrazbe. V onih predeljih, koder so bili ljudje dolgo pod Turki, je večina žen nepismenih.
Kaj pa jim potem daje to zrelost?
Mi živimo v jako zanimivem kraju sveta, je odgovoril Kosanovič. Na torišču zgodovine! Mi imamo tradicionalno ljubezen do svobode in za nami je dolga borba za narodni obstanek.
Baš pred nacijskim napadom sem se vozil z železnico iz Zagreba v Beograd. In povsot so ljudje spontano peli, pesem o Hitlerju, kateri bo izgubil glavo na Balkanu in pa ono, ki pravi, da je boljša vojna nego pakt s Hitlerjem in boljši grob nego robstvo.
Najboljše orožje proti Hit. lerju, je rekal, "je biti pripravljen umreti za svojo stvar. Zato je bilo partizanom mogoče brez tankov in brez letal zlomiti sedam ali osem nemški ofenziv."
Ali kako je Kosanovič vnet pobornik Tita, nima kljub temu nič izrednega reči proti Mihajloviču, kot človeku.
"Mihajlovič" je 'dejal, je v položaju, kot je bil vaš general Lee, ki se je v civilni vojni boril proti osvobojenju sužnjev in proti uniji — medtem, ko je Tito nekakšen Linkoln, ki se bori, da reši edinstvo, ker vidite, partizani se bore tako proti osišču, kot za uiedinieno demokratsko Jugoslavijo."
Kosanovič je prišel v Združene države v vladni ko-
misiji po nacistični okupaciji in je potoval preko Grčije, Palestine in Južne Afrike.
Ob tolmačenju kaj so nekdaj značili četniki, je dejal, da je bilo po zlomu jugoslovanske vojske na stotine gnezd odpora in absordno bi bilo misliti, da je bila od kraja ena sama organizacija.
"Mihajlovič, je rekel, je bil častnik. Jaz mislim da je bil iskren, toda je bil od po-četka obkoljen s slabo politično atmosfero. To je bilo katastrofalno, a vlada in diplomatje, ki so delovali v njegovem imenu, so bili pa še bolj katastrofalni."
Važno je danes to, da se ve, da člani današnje vlade ne predstavljajo nikogar v Jugoslaviji. To so v glavnem displomatje, kateri so bili postavljeni na svoja mesta v vladi po režimskem diktatu. Naravno oni nepredstavlja jo ideje 27 marca, katera je zrušila baš apizment.
Oni so podpirali Mihajloviča in izzivali stara trenja v nadi, da povrnejo nazaj diktatorski režim.
Vkljub takozvani srbski propagandi proti partizanom, je v vrstah partizanov 58 odstot. Srbov. To je vsekakor znak najjačje kooperacije. Deliti Balkan na sfere interesov se pravi ustvarjati pogoje za novo vojno.
V zaključnem govoru je Mr. Kosanovič naglasil: "Edina rešitev, ki jo vidim, je velika demokratska federacija vseh južnih Slovanov. Ta naj bi vključevala tudi Bolgare. Oni so isti narod kakor mi in med nami neob-stoja izrečno narodne meje. Veliki zavezniki bi morali podpirati Tita v polni meri. Ni potrebno da se dela preko vlade, postavljene v Kairo pred pet meseci, katera itak ne predstavlja nikogar.
Progresivnost je edini način borbe proti osišču. Ni potrebno imeti strahu pred so-cijalno revolucijo. Istočasno rečem, da narod, ki je zgubil v borbi za osvobojenje milijon živlenj, zasluži da ima bodočnost zagotovljeno.
Z. O. J. S. A.
Unijski lokal 240 naslavlja to pismo delavcem jugoslovanskega porekla vposle-nih v rudniških revirjih Kirkland in Lader Lake okrožja, posebno onim, kateri do sedaj niso člani Mine Mili and Smelter Workers Unije. To je naš apel in ga prepuščamo njihovemu pravosodju.
Lokal 240 je že nekajkrat dokazal da je izvoljen od večine rudarjev tega področja, ker pri pregovoru s kompanijami dejansko zastopa interese delavcev glede mezdne lestvice, urnega in akordnega dela ter delovnih pogojev. Kompanijske unije si so kajpak prizadevale iztisniti unijski lokal 240, kot resničnega posredovalca za delavske interese. Vidno dejstvo pa je, da niso vživale vdanosti delavcev v tem okrožju.
Poglavitni vzrok za nelojalnost delavcev ne leži v tem, da niso kompanije nudile razne organizacije in takozvane unijske odbore. Najboljši dokaz temu je prepredena poteza z strani vstanavljanja takozvane A-malgamated Unions of Ca-nada. Odgovor bomo dobili v osnovi njihovega programa, kateri neizraža želje večine in ne nudi varnostne pogoje delavcem.
Verjetno je, da so osebe, ki so pomagale Workmen's Councilu si prizadevale doseči boljše živlenjske pogoje, kakor tudi mi. Razlika ki jo opazimo pri tem je ta, članstvo unijskega lokala 240 vidi potrebo močne pr-ganizacije delavcev, ter potom njihove enotnosti doseči boljše varnostne in živlenjske pogoje. In vidi potrebo da člani Workmen's Council, kot taki postanejo del unijskega loka.la 240, kateri je že vkorenjen v Kirkland Lake ter ima podj poro večine delavcev, vedoč da si je prizadeval pomaga ti delavcem iz dneva v dan v preteklosti kakor tudi da nes.
Zavedajmo se, če hočemo nekaj doseči moramo biti najprej med seboj složni in enotni, čim močnejša je naša organizacija, temvečja je tudi možnost za dosego dostojne pogodbe, ki bo jamčila boljše živlenjske in delovne pogoje za vse nas. Enako zavedajmo se, da je število zmožnih in sposobnih ljudi izven naše organizacije, kateri bi lahko z svojo sposobbostjo in ugledom pomagali pri povečanju članstva in vodstvu organizacije. Potrebna nam je enotnost, potrebna nam je vzpodbuja k vsemu temu in pa ljudi z takimi lastnostmi v naših vrstah lokala 240.
Lokal 240 je odločno proti obsojevanja in zdabanja med članstvom unije in po-magačev Plant Council. Če Workmen's Council ni zmožen doseči boljše 'delovne in živlenjske pogoje, to ni krivda delavcev, ki so ga podpirali.
Lokal 240 smatra za po-
trebno da je mogoče obvarovati vrednostne zahteve delavcev za dostojno živlenje in pravične delovne pogoje, le z podporom vseh delavcev in z močnom de-lavskom unijom.
članarina ki jo vplačujejo unijski člani lokala 240, je en dolar na mesec. Oni plačajo to članarino vedoč, da gre za potrebe unijskega poslovanja in za pomoč delavcem tudi v drugih rudarskih revirjih. Pomislimo kako velika vsota denarja se je potrošila vsled podvržene tožbe z strani Lake Shore in Upper Canada, potom tkzv. "delavskega sodišča." članstvo lokala 240 prepričano je, da je denar ki ga so plačali v unijskih prispevkih skoraj neznatna vsota napram pravicam, katere zdaj vživa.
Je precejšno število delavcev, ki niso člani unijskega lokala 240 in se opravičujejo,^ da vidijo, napake pri izvrševanju dolžnosti naše organizacije. Mi tega ne zanikamo, marveč poživljamo delavce v splošnem, da svoja opažanja in kritiko ali pa sugestijo podajo z namenom, da se vse to izboljša. Vsaki človek ki dela — v rudniku, je dobrodošel v našo organizicijo in obenem upravičen podati svoje mnenje o organizaciji, kritizirati napake bodisi odbora ali pa celoto. Mi smatramo da je to dolžnost delavcev in zaeno naš skupen pouk k tesnejšemu delu in napredku organizacije.
Po preteku že nekaj let borbe da se organizira delavstvo tega okrožja v pravo delavsko unijsko organizacijo lokal 240, je končno opaziti plod. članstvo lokala 240 je danes bolj pogumno kot je bilo kdaj prej v svoji zahtevi, da je mogoče zagotoviti dostojnejše pogoje za živlenje in delo, potom svoje organizacije.
Mi apeliramo na Vas, kateri še niste člani lokala 240 da to storite čim prej. Pridite v unijsko dvorano in posvetuj mo se po točkah pravil in prepričali se boste, da je to dejansko demokratična organizacija prizadevajoč si vse v svoji moči z pomočjo članstva doseči boljše živlenjske in delovne pogoje ter srečnejšo bodočnost za delovno ljudstvo v splošnem.
Unijski Likal 240, CIO.
NEPRIJETNI PODATKI
ST. GATHARINES IN OKOLICA
že čutimo dihanje pomladi kar nas farmerje vzbuja k zopetnemu poljedelskemu opravku. Nastopil je čas za oranje, kopanje, gnojitev in rahlanje zemlje k novi setvi in saditvi. To pomeni, da nam ne bo preostajalo preveč času za drugo potrebno delo razen sem in kje ob nedeljah.
Da bi pa res nebil prevelik presledek dokler bo pripravno za piknike in zunajno razvedrilo v prijazni priro-di, je tukajšni odsek Zveze Kanadskih Slovencev zaključil na svoji zadnji seji, prirediti zabavo dne 15 aprila pri tukaj dobro znana rojaka, Plut in Kump, farmi.
Čisti dobiček od zabave je namenjen v prid pomoči našim trpečim bratom in sestram v stari domovini.
To je prva zabava te vrste v tukajšni okolici, zato se naprošajo rojaki in rojaki-nie kakor St. Catharines, Jo-rdan-a, enako tudi iz Beam-sville in okolice, da se v čim večjem številu udeleže zabave omenienetra večera.
Začetek zabave ie kot navadno ob 8 uri zvečer.
Nepozabite bratje in sest-
re, dne 15 aprila! Pridite v čim večjem številu, ker rodna gruda nas kliče! Pohiti-mo složno vsi v njeno pomoč!
Mladinski zbor na radio v Kirkland Lake
VREDNOSTNO NAZNANILO ZA KIRKLAND LAKE IN OKOLICO
Na dan 14 aprila, to je, prvi petek po veliki noči, tukajšni mladinski zbor Slov. Pev. Dram. Društva "Triglav", nastopi z 15 minut radio programa na tukajšni radio postaji, C. J. K. L.
Začetek vsporeda ob 5.15 min. popoldne.
Kdor želi izraziti svojo Željo, mnenje, ali utis radi programa, naj blagovoli sporočiti pismeno bodisi preko radio postaje C. J. K. L., ali pa direktno na naslov podnisanega.
Obenem pa želim vsem iskrenim Slovencem, Veselo Alelujo!
Matiia Otoničar 42 Main St.
Kirkland Lake, Ont.
Ottawa — Na zahtevo konservativnega poslanca, Church-a, je v poslanski zbornici podano poročilo o smrtnih slučajih v vojni in pa na domačem frontu. Ti podatki so posneti od septembra meseca leta 1939 do konca leta 1943.
Vsled avtomobilskih, železniških nesreč in nezgod drugače, je za to dobo bilo 3,739 smrtnih slučajev, 83. 297 pa manjše poškodovanih. Na bojni črti za isto dobo, 10.267 mrtvih ali srna-trano pogrešanih in 6,155 pa ranjenih.
NE ČAKAJMO ZAD-NJEGA TRENOTKA
(Iz 2 strani) na organizacija urgira in predvodi potrebo dela kanadskih Slovencev, ne glede na organizacijsko, društveno, politično ali pa versko prip-radnost. Enako ni vstanovlje-na, da trpi strah pred kritiko! Mi smatramo pošteno kritiko, ki ukaže na pomanjkljivost dela, povzročanju škodo narodnim ali pa katerim koli interesom v tekoči dobi, za pouk. Da — glavni odbor in nedvomno vsi drugi odseki Zveze, bodo hvaležni za tak opomin bodisi na posameznika, kot člana, glavnega odbornika ali pa organizaciji kot celoti.
Pred nami je konvencija. Kdaj se bo vršila in k.ie, bo odločil glavni odbor. T-oda, ne glede kdaj in kje se bo vršila, začnimo s zbiranjem vsega kar spada v nje^io delo zdaj, ker z tem bomo podali 'dovolj podlage, da na izkušnjah dosedajnega dela, položimo nove in zdrave načrte, za procvit in napredek Zveze Kanadskih Slovencev.
Ludvik Troha, gl. tajnik
BESEDA O OSVOBO DILNI FRONTI
( Iz 2 strani ) Tovarišji in tovarišice!
Vse, kar sem doslej govoril o Osvobodilni fronti, je njena logika, njena irazumnost. Toda logika in razumnost še zdaleka nista celotna Osvobodilna fronta. Zakaj, Osvobodilna fronta ni samo program, marveč živlenjska resničnost, živlenjska polnost, je čustvo in kri, je trplenje in navdušenje, je žrtvovanje in umiranje, je ustvarjanje, je zgodovina. Ko govorim te glasne besede, tovariši in tovarišice, bi rad, da bi se zdajle v tej skupnosti do kraja zavedali vse tiste velike resničnosti našega osvobodilnega boja, tega, kar delamo in živimo. Primerjamo svojo dobo in svojo nalogo z dobo in nalogami naše preteklosti. Tisoč tristo let živi ta narod nesvoboden in zatiran na tej čudoviti in nevarni zemlji. Tisoč tristo let živi pod pritiskom surove sile večjh narodov, razdrobljen in razdeljen na razne dežele pod raznimi gospodi. Pride svetovna vojna in z njo rahlo upanje na osvoboditev. Toda v tej vojni smo se Slovenci morali boriti na strani zatiralcev in za naše zatiralce in mir nam je kajpada prinesel razočaranje. Ostali smo razdeljeni na štiri države. Naposled izbruhne druga, sedajna svetovna vojna. Zasveti nam z novo možnostjo novo upanje. Toda država, v kateri živi veČina Slovencev in ki jo imamo za svojo narodno državo, se zruši pod prvimi udarci sovražne sile, razpade, sovražnik jo zasede in Slovenski narod ostane praznih rok, v šapah podivjanih fašističnih zveri. Obupneišega položaja si ni mogoče zamisliti. Tedaj se zgodi čudež. Mahoma se slovenski narod zave, da je sedajni vojni spopad nemara zadnja prilika za dosego svobode in združenosti. Zave se svojega dostojanstva in tega, da si mora pomagati sam. Narod, ki je tisoč let prelival kri za nasilne tujce, narod, ki se je zdel dirugim in celo sam sebi rojen skoraj za hlapčestvo, ta narod je v najslabših možnih okolnosti, praznih rok, zapuščen od svojega dotedajnega vodstva, raztrgan na tri do zob oborožene in načrtno podivjane fašizme, sklenil oborožen upor in boj zoper okupatorje. In da je čudež popolnejši, doseza v tem svojem uporu uspehe.
Italijanski časnikar je ta krasni podvig imenoval "blazno junaštvo." Mi pa vemo, da v našem osvobodilnem boju ni nič blaznosti, marveč samo tista neugonobljiva moč, ki se rodi v velikih zgodovinskih trenutkih in v narodih, ki so zreli, brebujeni in odločeni ne zamuditi poslednje prilike za dosego svobode. Tako smo torej stori i to blazno junaško dejanje in smo iz niča, dejansko iz niča, samo na zavesti ljudstva gradili, ustvarili svojo partizansko vojsko, prvič v zgodovini in to v najstrašnejšem tre-nutko našega narodnega živlenja. Prva slovenska vojska po trinajsto letih, naša vojska, ki se bori za nas, za našo usodo, za našo bodočo svobodo; razgledi, ki se samo zaradi tega dejstva odpirajo pred nami. so nadvse obetajoči. Osvobodili se bomo in dosegli, kar želimo, zakaj s svojo odločitvijo pred dvema letoma smo se od enega izmed najbezpravnejših in najmanj upoštevanja vrednih narodov mahoma povzpeli med tiste ne po številu, temveč po duhu velike narode, ki jih svet spoštuje in ki jih ob uri obračuna ne bo mogel ne upoštevati.
In zdaj preskočimo še nekaj desetletij ter poglejmo v bdočnist. O čem in o kom bo govoril bodoči slovenski politik, kadar bo navduševal Slovence za velika dejanja? O čem in o kom bo govoril slovenski romanopisec in dramatik? Prepričan sem, da o našem osvobodilnem boju kot največjem poglavju naše zgodovine, o nas, o vsem tem, kar mi ta leta, te mesece, te dni delamo kar zdajle živimo, kar smo trpeli, kar pri tem čutili in česa sma se v tej naši borbi zavedali. Posredovali bodo znancem duha, ki živi v nas, to junaško blaznost in jim jo kazali kot najsvetejši polet naše narodne volje, da bodo iz nje črpali moč za svoje svetlejše naloge. To in prav nič manjšega ne ustvarjamo in ne živimo danes. To je Osvobodilna fronta! Kdaj so Slovenci delali kaj večjega?
In še na to dejstvo bi vas pred zaključkom opozoril, tovariši in tovarišice. Vsak narod ima može, ki svetijo kakor zvezde stalnice na njegovem nebu, da mu kažejo pota in najvišje smotre. V svoji kulturni preteklosti imamo tri take može : Prešerna, Levstika in Cankarja. Imamo Prešerna z njegovim velikim in otožnim snom o bodočem slovenstvu, živečemu svobodno v svobodni in strpni družini narodov, o ponosnem slovenstvu, ki bo prežeto z ljubeznijo do domovine. Imamo Levstika, ki se je boril in bil za ljudsko in demokratično, pošteno in značajno politiko, dokler se ni zrušil pod udarci, ki so padali po njem od tako imenovanih ali bolje rečeno samozvanih političnih prvakov in prvoboriteljev. In imamo Cankarja, ki se je s krvavo bolečino v srcu smešil tradicionalno pohlevno-nost in hlapčestvo slovenskega naroda, pohlevnost in hlapčestvo, ki ju jo tako točno zadel v odgovoru svojega Schiwitza von Schiwitzhofna cesarici Mariji Teriziji na na vprašanje, kakšne narodnosti je: "Oprostite, veličanstvo, iz Kranjske sem"! Vse njegovo smešenje je imelo namen, obvestiti Slovence, dati jim samozavest ponos in pogum. Ali se vam ne zdi, da je'vpliv Osvobodilne fronte na Slovenskem uresničil, kar je Cankar skušal doseči s svojo ironijo ? Ali ni danes slovenski človek samozavesten, ponosen in pogumen ? Ali sploh more biti drugačen če se prav zaveda, kar se v tem narodu dogaja, če se zaveda veličine, ki jo je vtem zgodovinskem trenutku pokazal ? Ali ni Osvobodilna fronta resnično prerodila slovenskega Človeka, kakor si je to določila v eni izmed osnovnih točk svojega programa? Ali ni Osvobodilna fronta v slovensko politiko vnesla premočrtne, značajne in poštene, ljudske ter demokratične politike, za katero se je boril Levstik? In ali ni v slovenskih ljudskih množicah prebudila domovinske ljubezni, katero je tako vroče zahteval odsvojih rojakov Prešern? In naposled, ali ni že danes gotovo, da bo Osvobodilna fronta uresničila tudi njegov v sliki sen o svobodnem slovenstvu v družini svobodoljubnih in strpnih narodov ali vsaj v družini narodov, ki bodo morali slovenski narod spoštivati in mu priznati pravico do svobode? Ali ni Osvobodilna fronta tedaj izvrši-teljica oporoke in največjih narodnih zahtev teh velikih naših mož? Ali ni duh, ki preveva našo Osvobodilno fronto, njihov duh?
Kdor še količkaj dvomi o tem, naj pomisli še to, da so današnji nasprotniki Osvobodilne fronte zakoniti potomci in nasledniki prav tistih ljudi, ki so nekoč zasramo. vali Prešerna, ki so Levstika obsodili z znanim stavkom "Pogine naj pes", in ki so v prvih dneh tega stoletja se-žigali Cankarjevo prvo knjigo. Jasno je torej, da so naši geniji z nami in da smo mi z njimi. Tudi to je Osvobodilna fronta.
Tovariši in tovarišice! Osvobodilna fronta pa je tudi kri, je žrtev, trplenje in za marsikoga tudi smrt. Zdi se mi, da ne smem skleniti tega svojega nagovora, ne da bi se spomnili vseh tistih, ki so dali živlenje za našo sveto narodno osvobodilno stvar. V njih počastitev vas pozivam, d% vstante in se poklonite njihovemu spominuz eno minuto molkom.
Toda za tistega ki je samega sebe posvetil velikemu smotru, smrt ni strašna, temveč poveličanje. Maksim Gor-ki je nekje zapisal, da zmage na pribori tisti, ki ostanejo, temveč tisti, ki padejo. Njihov delež pri osvobojenju slovenskega naroda, je največji. Dali so živlenje za največjo nalogo, ki je bila kdaj dana kakemu slovenskemu po-
Društveno naznanilo odseka št. 3 "Krka"
Timmins — Mladinski odsek št. 3 V. P. Z. Bled, priredi KONCERT v nedeljo dne 16 aprila v Harmony Hali, na 4th Avenue, Timmins.
Pričetek vsporednega programa ob 8 uri zvečer.
Tem potom uljudno vabimo' rojake in rojakinje, kakor tudi druge Slovane Timminsa, Schumecher in South Porcupine, da se zagotovo udeleže koncerta.
Storimo to bratje in sestre zavestno, da z našo številno prisotnostjo dajemo tako ko-rajžo in voljo mladini, kakor tudi učitelju br. John Lavrič, za nadaljevanje vrednostnega in narodnega dela.
Na koncertu bomo zopet imeli priliko slišati slovenski tamburaški zbor, naših mladih fantov in deklet, pod vodstvom njihovega učitelja, Jože Glad.
Zatorej ne pozabite v nedeljo dne 16 aprila!
Vas uljudno vabi in kliče na veselo svitenje!
Odbor:
Tem potom se želim zahvaliti vsim prijateljem in znancem, ki so me za času bolezni obiskovali v bolnišnici in z tem olajšali bolečine ter dajajoč mi pogum k okrevanju. Zdaj se res nahajam že doma in primeroma boljše počutim. Upam pa na okrevanje za krajšo dobo.
Prisrčna zahvala, družini Anzin, Mrs. škrabec, Mr. in Mrs. Kozlevčer, Mrs. še-me, G. Matesič, L. Troha, Mr. Mrs. Matjašič. Mr. Mrs. Klemenčič, Mrs. Mr. Ogulin. Mrs. Zakrajšek in Angeli Zakrajšek za poslane pozdrave in cvetje, Mr. Mrs. Matič.
Torej še enkrat hvala vsem skupaj tako za obiske, kakor tudi pozdrave in cvet-je!
Vsem pa veselo Alelujo! Margareta KosmrIy.
ZA POMISLEK
Naznanilo za Norando
Naznanjam članstvu V. P. Z. Bled, odsek "Triglav" št. 4, da se prihodnja seja vrši v nedeljo dne 16 aprila v Moose Hali in to ob navadnem času ob drugi uri popoldne .
Zatorej prosim vse člane, da se zagotovo udeleže društvene seje. Vabljeni so tudi drugi rojaki in rojakinje, katerih je želja pristopiti v naše društvo edino te vrste v Kanadi.
člani — vabite svoje prijatelje in znance, na društveno sejo in jim pojasnujte vrednost društva v slučaju nesreče in drugih nezgod.
Obenem pa voščim vesele Velikonočne praznike vsem čitateljem Edinosti.
Jakob Modic, predsednik
ČLANSTVD ZVEZE V TORONTU
Tem pdtom naznanjamo članstvu odseka Zveze Kanadskih Slovencev da se vrši redna seje odseka v torek dne 11 aprila ob 8 zvečer v dvorani 386 Otario St.
Ker bo na dnevnem redu važna rasprava je potrebno da se vsak član in članica udeleži seje, kakor tudi nečlani so vabljeni, da skupno rešimo vprašanje, kako in
Vzlic temu da verski obredi niso ravno enaki pri katoliški in pravoslavni veri. Dobimo to razliko po stari in novi zavezi Sv. Pisma, se pa recimo ujemate pri eni ali pa drugi zapovedi.
Znano je, da je v postu prepovedana ženitev. Recimo duhovnik bi odklonil poročiti zaljubljeni par po verskih predpisih. In ta. doba traja pred Veliko nočjo 40 dni, štiridesetdnevni post!
, Kralj Peter, kakor razvidno se ni oziral na dobo posta, ampak se poročil pred nekaj dnevi v Londonu z grško kneginjo, ter si privoščil najbrž tudi "honeymoon."
Potem pa se naj kdo jezi, češ da so prekršene verske zapovedi!
VABILO NA VESELICO
Odseka "Edinost" št. 11 Vzajemne Podporne Zveze Bled, Toronto.
V počast novo pristopnim članom in članicam, da se bolj seznanimo in skupno zabavamo, priredi društveni odsek hišno "Veselico" v soboto zvečer dne 15 aprila pri br. Jožef Starešinič, 205 Sherborne St. E. Toronto.
Tem potom uljudno vabimo vse člane in članice, kakor tudi nečlane Slovence in Slovenke iz Toronta in okolice, ter druge Južne Slovane, da se udeleže zabave.
Ljubiteljem plesa bo igrala prav po domače harmonika, ki navadno vzbudi voljo poleg mlajših tudi srarejšim, da se zasukajo v veseli družbi. Za prigrizek in suha grla, seveda tudi ne bo manjkalo, za kar vam jamči veselični odbor.
Na svidenje torej, 15 aprila.
Vabi Odbor!
Zabava v Stony Creek
Hamilton — Ponovno vs-tanovljeni odsek št. 13 V. P. Z. Bled, priredi zabavni večer dne 22 aprila na farmi pri rojaku John Kralj, Sto-ney Creek, nedaleč. Hamilto-na.
Pričetek ob 8 uri zvečer.
Uljudno so vabljeni rojaki in rojakinje od blizu in da. daleč, da si rezervirajo ta večer in nas skupno obiščejo pri omenjenem rojaku.
Najbrž pa da vsakemu ni znan ta prostor, naj vam vsled tega pomagamo vsaj približno podati navodila onim iz Beasville in St. Catharines, kakor tudi mogoče katerim iz Toronta.
Iz St. Catharines in Beasville, drže dve glavni cesti, namreč Elizabeth in št. 8 Hi-gway. Če greste po Elizabeth cesti pridete do radio postaje C.K.O.C.,-še malo naprej zavije druga pot na levo, kake pol milje in ste na mestu. Hiša je na levi strani pota. Druga cesta je št. 8 in ko se pel jate proti Ha-miltonu, pridete do spomenika in še par sto metrov o njega prva pot ki zavije na desno, vas pripelje naravnost do omenjenega rojaka, oziroma njegove hiše na desni strani pota. Drugih hiš blizu ni.
Za rojake iz Toronta je pa najboljše da se oglasijo pri rojakih v Hamiltonu.
Vesele Velikonočne praznike vsem Slovencem in Slovenkam ! Jakob Bolha.
na kateri način bomo najbolj uspeli pomagati našim trpečim bratom in sestram v stari domovini.
Odbor:
kolenu. Mi moramo za to našo nalogo živeti in delati in biti pripravljeni sprejeti zanjo vsako žrtev.^ Prva naša dolžnost je, neprestano dramiti v naših srcih zavest o veličini naših dni in o veličini cilja, ki je pred nami. Zavedajmo se, da nas bodo najbolj velikodušni in najple-menitejši zanamci v svojih sanjah zavidali za to našo nalogo, če jo bomo dobro izpolnili, in da nas bodo bridko sodili, če jo bomo zanemarili. Utrujenost nam nesme biti opravičilo. Zakaj sodili nas ne dobo samo oni, sodili nas ne bodo s strašnimi obsodbami samo naši mrtvi tovariši, temveč soditi se bomo morali tudi sami. So trenutki v živlenju vsakega človeka, ko se nenadoma zave svoje vrednosti in nevrednosti in grenko je spoznati, da si bil nevreden pred najvišjo nalogo v zgodovini svojega naroda. Storimo tedaj vsi, da je bomo vredni, da bomo resnično osvobodilni borci, v katerih živi in snije genij naših velikih mož, genij naroda, ki se je po tisočtristo letih suženjstva v najtežjih okolnostih odločil, doseči svobodo in si tako ustvariti pogoje za izpolnitev poslanstva, ki sluti in čuti, da ga nosi v svojih človeških globinah.
Dne 28 aprila 1943 ob drugi obletnici ustanovitvi Osvobodilne Fronte.
Josip Vidmar,
Predsednik Izvršnega Odbora Osvobodilne Fronte, slovenskega naroda.
ZDRUŽENI ODBOR V GERALDTONU
Geraldton Ont. — Dne 26
marca se je tukaj vršilo zborovanje štirih bratskih organizacij, Slovencev in Hrvatov. Po obširnejši raspravi in posvetovanju smo prišli do zaključka za nadaljno delovanje, da se izvoli skupni odbor od organizacij in podpornih društev z namenom zbiranja pomoči za naš trpeči narod v starem kraju.
Delegati, ki so zastopali organizacije in društva, so po kratki debati izvolili naslednji odbor:
Prosvetni odbor:
George Cvitkovič M. A. Spoljarič J. Dolinšek Finančni odbor:
M. Čopp M. L. Spoljarič M. Trošelj J. Dolinšek Dopisni odbor: N. Plavetič M. L. Spoljarič J. Dolinšek
Nadalje je zaključeno, da se zbrani denar v gornji namen naloži v tukajšno hranilnico in sicer do času, dokler bi se ne mogel poslati dejansko resničnim narodnim predstavnikom v starem kraju, narmeč narodni vladi.
Zaključeno je tudi, da se v ta namen priredi zabavo dne 8 aprila. ( Kje se bo zabava vršila, ni nazananjeno, ured.)
Vsa poročila in naznanila naj bi bila objavljena v našem naprednem tisku. Dopisni odbor bo seveda skrbel zato, >da ne ostane nekaj kar je važnega neobjavljeno. Z tem se odpira priložnost do nadaljnega dela v duhu bratske sloge in vzajemnosti med nami tukaj, kakor tudi uspešno pomoč za naše trpeče brate in sestre v starem kraju. Celotni odbor bo vodil to delo v kampanji.
Dopisni odbor.
Koncert in zabava v Windsorju
Windsor — Kot naročnik lista, se tudi jaz enkrat oglasim z dopisom iz slovenske naselbine, Windsorja.
Kar se tiče delavskih razmer ne bom posebno opisoval, ker je tako, kot povsod. Dela se po 6 ali 7 dni v tednu in to menda zato, da bi se ta krvava vojna čimprej končala, saj. tega si gotovo vsak želi.
Zima je za nami, pomlad je tu! Narava se že prebuja iz zimskega spanja in se oživlja v novo živlenje. Tako je tudi slovensko pevsko društvo "Zvon", oživelo in priredi pomladni koncert, Belo nedeljo dne 16 aprila v Jug. Narod. Domu, 1351 Droui-Ilard Rd. Windsor, East.
Koncert se prične ob 2.30 popoldne. Program bode zelo različen in zanimiv. Poleg moškega in mešanega zbora, smo ustanovili tudi mladinski pevski zbor, kateri na tem koncertu nastopi prvič in pokaže svojo zmožnost s petjem, igranjem in dekla-, macijo.
Zatorej, ljubitelji mladine, temvečja je Vaša dolžnost, da pridete poslušat, ker z tem jim vlijete pogum in veselje. v njihna mlada srca, za pirocvet slovenske pesmi.
Saj ni lepšega in bolj luš-tnega na svetu kot, da se rojaki v tujini zberemo skup veselih obrazov, ter eden drugega vzpodbujamo k dobri volji. Zapojemo se skupno, smo vsi, kot ena sama pevska duša, čutimo se kar prerojeni, poživi j eni in tega nam je treba posebno še v sedajnem času.
Slovensko Pevsko Društvo "Zvon", Vas vabi in kliče od blizu in odaleč, vse Slovence in slovenke, kakor tudi ostale Jugoslovane, da se mu odzovete in napolnite .dvorano do zadnjega kotička.
Posebno so vabljeni naši sosedje iz Detroita, da se udeleže v obilnem številu.
Po koncertu bo ples in prosta zabava. Igral bode dob-roznani Orkester "Plavi Du-nav".
Za dobro postrežbo, bo skrbel prireditveni odbor.
širite črtajte in postanite naročnikom Edinosti
Junaška obramba Sevastopola
*
Spisal Podadmiral, F. Oktyabrsky ( Prevedel J. Smrke ) Posebna brigada mornarjev
G. GAIDOVSKI:
Aleksandrova baterija je bila enkrat prav v težavnem položaju. Sovražnik je osredotočil večje sile na različnih točkah, ter jih vrgel v boj. In res, posrečilo se jim je na enem mestu prebiti našo črto. Nemci so skušali obkoliti baterijo. Skupine fašistov s avtomatičnimi puškami, so začeli se premikati v bok da tako pridejo bateriji za hrbet, pri tem pa so seveda vedno držali izhod iz strelj-skih stolpov v neprestanem obstreljevanju. Ampak sovjetski vojaki so bili trdni v svoji dolžnosti do svoje domovine.
Vse moštvo katero ni bilo naravnost zaposleno pri topovih, je prišlo v obrambo baterije. Pod poveljništvom pročelnika Okuneva, je odgnalo sovražnika z strojnicami in ognjem iz pušk. Vporabljene so tudi ročne granate in bajoneti. Mladi rdeče armejc Bešiskov, je prebodel dva fašista v njegovem prvem spopadu. "Nož z nožem"! Zasmehujoč smrt, so topničarji branili svojo baterijo. Major vodnik, Jarigin, je pustil sovražnika priti na sto metrov razdalje, nato je odprl ogenj iz težkih strojnic. Vsi napadi sovražnika so bili odbiti.
Leščenkova baterija je tudi pogostila Nemce z vročim poprom. Medtem ko so mu možje javili da so topovi popravljeni, je on hitro preračunal daljavo in topovi so bili sproženi brez zamude.
Uspehi baterij katere so hrabro odbijale fašistične napade ter jim povzročile velike izgube, so se kupičili z vsakim dnevom.
Naslov "Gardni Oddelek", je bil podeljen skupini topničarjev, katerim je poveljeval major Radovski.
Uničujoče salve baterij od prvega topniškega gard-nega oddelka, so podvigale trden duh braniteljev Sevastopola. Kadar je bilo slišati močne eksplozije težkih topov, možje so vedno rekli S ponosom:
"To Aleksandrova baterija govori"!
"To Leščenkova . . . poznali so jih že po "glasu!"
.Okopni vlak "Železnjakov"
V zgodnjem jutru na nebo so že svetlikali prvi žarki nastopajočega dneva, ko se je poročnik Boris Zorin povrnil iz njegove poizvedovalne službe. Prinegel je važne informacije stotniku Gurgen Saskijanu, poveljniku oklop-nega vlaka, vključujoč natančno mesto ter okolico sovražnikovega zbirališča.
Oklopni vlak se je začel pripravljati na prvi pogon proti sovražniku. Strojevodja Nikolaj Poljakov, je zavzel njegovo mesto na lokomotivi. Bil je ponosen na oklopni vlak! Zgradili so ga Sevastopoljski delavci in ga zaupali v njegovo oskrbo v boju proti nemških vpadni^om, ter za obrambo domačega mesta.
"Nebo je postajalo rožnato, nad Krimskimi griči!"
"Oklopni vlak je odbrzel z hitrostjo po tračnicah!"
Strojevodja, vedel je za gotovo da je bila proga skrbno pregledana po poveljniku železniškega voda, poročniku drugega razreda Pavlu Andrejevu. Poročnik Zorin se je odpeljal naprej pred vlakom, za slučaj nevarnosti, da bi tako opozoril poveljnika vlaka in odvrnil katastrofo.
Kakor hitro je imel oklopni vlak za seboj sovjetsko obrambo črto je odprl ogenj na sovražnika. Topničarji so opazili skupino nemcev, na sosednjem hribu. častnik Zakhar Lučenko, je hitro vzel cilj ter odprl ogenj na fašiste. Pri tem sta ga podpirala topničarja Gregorij Bojko in Leonid Drozdov.
Topničarji so izstrelili sto in pedeset strelov v sredino skupine Nemcev, kateri so bili v okopih na planotah. Delili so strah in razdejanje med Hitlerjevimi razbojniki z natančnim ciljem.
Ta dan bližal se je proti zatonu. Poševni žarki zahajajočega solnca, so obsevali vrhove krimskih gora, katere so bile pokriti s tenko plastjo zapalega snega. _ ( Se nadaljuje prihodnjič )
Pozdrav in voščilo iz Toronta
Spomlad se bliža in vred z njo tudi Velika Noč. Zato izkoriščam to priložnost, pozdravljam in voščim vesele praznike mojemu bratu Louis Cesnik, njegovi družini in sestri Mariji Hotujec, njeni družini in ostali moji žlahti v USA. Enako vsem sobra-tom in sosestram V. P. Z. Bled, posebno članom in članicam društvenega odseka št. 11 "Edinost" v Toronto!
Moram reči da v Torontu, tako majhni slovenski naselbini, društvo V. P. Z. Bled, prav lepo napreduje. Ta napredek bi bil lahko tudi večji, kajti je še Slovencev in Slovenk, ki niso člani našega društva, posebno če bi bila prava sloga in sporazum med nami. Dolžnost nas skoraj vse enako veže v kolikor se tiče zavarovanja proti nezgodi in nesreči, zato bi ne smelo obstojati med nami kakega nasporotja itd. če ni recimo enemu všeč to društvo ali pa organizacija, pa naj pristopi tam, kamor ga je želja brez da bi drug dru. gemo zavidali ali pa ugovarjali. Z tem ne bo postal nihče ne bogatejši in ne revnejši. To je pač izbira človeku, da sam o svoji zadevi odloča kakor mu veleva um in njegova ali pa njena volja. Če bomo upoštevali te vrline demokratičnosti en drugemu in se tudi .po njih ravnali med seboj, bo to nam vsem skupaj v vzgled in narodno kulturni napredek.
Vsi smo prišli v to deželo skoraj z enakim namenom in enakimi željami. Neverja-
mem da je bilo takih ki so prišli kot na letovišče, marveč si kolikor pač mogoče izboljšati sam svoj in svojih dragih in ljubljenih v starem kraju živlenjski položaj. Leta so nam pa odhitela skoraj neverjetno hitro še v tej deželi, kjer smo se vdomačili in prilagodili temu načinu živlenja in dela. In to je deloma vzrok, da si ustvarjamo nekaj, kar nam je vsem potrebno v naši družabnosti proti bolezni in drugih nezgod. Da si ustanavljamo naše društvene odseke, kjer bomo v materni besedi se posvetovali in sklepali, kako vpeljati med nami lepši društven napredek in z tem zagotoviti, da bodo tudi naši potomci imeli temeljno podlago svoje društvene imovine za nadaljevanje društvenega dela kanadskih Slovencev.
Tukaj pri društvenem odseku smo imeli precej času, samo eno članico, zdaj jih pa imamo poleg Mery Anzin, še šest novih. Te so: Ivana Ansin, Ivana Škrabec, Pavlina Demšar, Toronto iz Oshawa pa: Ivana Čampa in Angela Bartol.
Ne čakajte rojaki in rojakinje zadnjega trenutka, ampak pristopite k našemu društvenemu odseku št. 11 "Edinost", V. P. Z. Bled. Naš odsek kot sem omenil lepo napreduje in ima poleg članic 14 moških članov.
Tem potom voščim vesele praznike našim sosedom v Oshawi, kakor tudi drugod Slovencem in Slovenkam.
Jospeh Cestnik