Paštnina f/L-ičana y gsi « Š . h čla-Dbčin-ru ? > o c . S" "i Člani organizacij po zanimanju OBČINSKA ORG. Število p nih glaso S3 ■OÄJI SS* "P o « d, > M Koliko naši nov je v i skem odbo iS 60 XJ o K/3 O U M b. Z a—i n . a a ca >« ÜO «rt s Poljedel. d £ O H« g .2 Trgov. _t TJ C9 i- D «ai 1 i » c/) Bodonci 744 528 18 224 1 214 8 1 1 Cankova 569 368 18 55 1 46 2 3 4 Gor. Lendava 920 268 21 100 3 58 7 20 2 10 3 Gor. Petrovcl 1168 739 24 284 6 231 24 20 3 6 Gor. Slaveča 897 473 24 226 2 218 2 1 3 2 Križevci 984 632 18 246 2 239 1 3 1 2 Kupšinci 495 221 16 52 2 50 1 1 Mačkovci 897 623 18 184 2 156 17 3 4 4 Martjanci 602 401 18 181 3 146 22 2 8 2 1 Mur. Sobota 977 770 24 312 1 109 96 43 38 26 M. Sobota okol. 976 753 24 105 1 100 4 1 Pertoča 919 621 24 156 2 146 6 3 1 Prosenjakovci 875 656 18 114 3 104 4 3 1 2 Puconci 940 610 24 241 3 227 6 5 3 Rogaševci 977 729 18 135 1 101 16 4 5 9 Strukovci 481 330 18 153 2 131 16 4 2 Šalovci 930 587 24 143 3 114 11 1 4 10 2 Tešanovci 691 811 18 136 2 130 1 3 2 Tišina 555 99 3 67 1 37 14 9 2 4 1 Vseh 15597 10219 370 3113 41 2557 258 107 89 90 12 Murska Sobota — Odlikovanje. Z redom Jugo slovenske Krone 5 stop. je bil odlikovan nekdanji sodnik pri tukajšnjem sodišču, g. dr. Fran Farkaš. K najvišjemu priznanju njegovemu delu naše iskrene čestitke I — Diplomiral je za gradbenega inženirja v Zurüchu v Švici domačin g. Valy Emerik, sin tukajšnjega odvetnika. Čestitamo. — Otvoritev bara bo na tradicionalnem športnem plesu, ki ga priredi SK Mura dne 1. II. 1934 v Sokolskem domu pod geslom „Ena noč brez skrbi." Pripravljalni odbor je upošte val splošno krizo in bo nudil za mal denar mnogo zabave. Plesni prostor bo svojevrstno urejen. V kavarni in buffetu bo na razpolago za vsakega dovolj okrepčila. Sokolski jazz orkester bo poskrbel za prijetno in ugodno vsestransko razpoloženje. Vabila so že razposlana, kdor je pomotoma ne bi dobil, naj to javi v trgovini g. Hahn Izidorja. Prijatelji športa in športnih zabav pridite 1 — V dobi rekordov. Pod tem naslovom prinaša neki beograjski časopis novico iz Murske Sobote, daje brivski pomočnik g. Franjo Hossi, zaposlen v brivskem salonu g. Kiraly-a, obril svojega tovariša v 13 sekundah. S tem časom je postavil nov jugo-slovenski rekord v hitrem brijanju. Dosedaj je bil najhitrejši brivec v Jugoslaviji neki brivec iz Banjaluke, ki je rabil 14 sekund, da je gosta obril. — Obdaritev. Tukajšnja „Državna zaščita dece in mladine" je pred božičnimi prazniki oblekla in obula 28 siromainih otrok. Za obdaritev teh sirot je prispevala velika občina Murska Sobota 1000 Din, kralj, banska uprava v Ljubljani tudi 1000 Din. Plemeniti darovalci so omogočili s svojimi prispevki, da so naši najbed-nejši dobili prepctrebne obleke in obutev za zimo. — Statistični podatki banovin-ske bolnice v Murski Soboti za 1. 1933: Število bolnikov dne 1. 1.1933 54 moških, 39 žensk, skupno 93. Sprejeto tekom leta 1933 : 986 moških, 883 žensk, skupno 1.869. Skupno oskrbovanih leta 1933: 1040 moških, 922 žensk, skupno 1962. Izstopilo leta 1933: 945 moških, 857 žensk, skupnò 1802. Umrlo leta 1933: 40 moških, 28 žensk, skupno 68. Skupno izstopilo leta 1933: 985 moških, 885 žensk, skupno 1870. Ostalo dne 31. XII. 1933 : 55 moških, 37 žensk, skupno 92. V letu 1933. je od skupnega števila 1962 bolnikov umrlo 68 oseb ali 3.5°/°. Število oskrbnih dni v letu 1933 : za bolnike 38 543. Stalež bolnikov v letu 1933 : povprečno dnevno 106 bolnikov, največ 131 bolnikov dne 17. XI. 1933, najmanj 81 bolnikov dne 19. VIII. 1933. Povprečno je bil vsak bolnik oskrbovan v bolnici leta 1933: 19 6 dni. Število sistemi-ziranih postelj : 140. Število osobja : 2 zdravnika (od 1. XI. 1933. dalje 3 zdravniki), 3 uradniki, 12 usmiljenih sester, 12 režijskega osobja. Dohodkov : 696 79774. Izdatkov : 817.050 84. Izdatki na bolniški oskrbni dan : osebni 6 20 Din, stvarni 21.19 Din. Gornja Lendava — Uprizoritev igre. Sokolska četa uprizori v nedeljo 21. 1. 1934 ob 15. uri v šoli igro s petjem. „Rodoljub iz Amerike". Igra je zelo zanimiva in zabavna, vsled tega vabimo vse domače in okoliško občinstvo, da se igre polnoštevilno udeleži. — Nekaj Statistike : V naši fari se je narodilo v letu 1933 36 otrok, umrlo 106, poročilo 19 parov. Finančni oddelek je zaplenil v letu 1033 65 kg tobaka. Na prikrajšanih posrednih in neposrednih davk h je našel 6513 din ter prišel na sled zata-jeni trošarini na 5000 1. vina. V okolišu fin. odd. se je popilo: 73 140 1 vina, 978 1 vinskega mošta, 775 1 pive, 123 1 žganja, 53 1 špirita in 306 1 likerja, konjaka in ruma. — Občinski urad. Prebivalstvu v vednost, da se preseli z dne 20. jan. občinska pisarna v hišo g. Hahna. Imenovani je dal na razpolago občini 3 brezplačne sobe. — Krajevna organizacija J.N.S. je imela v nedeljo 14. jan. redni občni zbor. Iz poročila predsednika g. Dr. Lukmana je bilo razvidno delo in razvoj organizacije. Pohvalil je po sameznike, ki so res z vso vnemo delali v občo korist organizacije. Ostalim pa je predočil važnost enotnosti in veliko potrebo organiziranosti kmečkega stanu. Pri volitvah je bil izvoljen sledeči odbor. Gg. Kog-Iot Franc predsednik, Dr. Lukman podpredsednik, Beloglavec tajnik, Su kič Franc blagajnik, Bertalanič Štefan, Ž0kš Alojz, Cvernjak Franc, Kisilak Leopold, Kolman Karol in Melmauer Henrik odborniki. Novi predsednik je v stvarnem govoru pojasnil program bodočega dela. Kr. org. se je s tem dnem spremenila v obč. organizacijo v kateri so kraji : Radovci, Kruplivnik, Vidonci, Gor. Lendava in Trtkova. — Mlekarna. Pod tem naslovom je iziel v 1. štev. 1934 Vašega lista daljši članek. Na ta dopis so odgovorile „Novine* štev. 2. Dopisniku članka odgovarjamo na kratko to-le: Kakor je članek dolg, tako je puhl in nesmiseln. Dopis vsebuje toliko protislovij, da ni mogoče doznati koga hoče dopisnik braniti in kaj se smatra ali kot kmet, trgovec ali uradnik? Končno je iz dopisa jasno razvidno, da se pisec čuti pod besedo „modrijaž" prizadetega in hoče na- A!i imate lepe, bele zobe? Oni so najlepši naravni nakit. Na| Chlorodont skrbi za lepoto in zdravje Vaših zob. Če se zjutraj in zvečer uporablja 3 pustu postanejo zobje sjajno beli in zobni emajl se ne pokvari. Maia tuba Din. 8.-Velika tuba Din. IX- zadnje v svoji nejasnosti obdati s tem izrazom vse Gornjelendavčane. Seveda slednje le z namenom, da bi dopisniku M. Krajine škodoval na ta ali oni način. In taka oseba si še nato hoče lastiti pravico odpuščanja ? ? Res žalostno, če imamo med nami take osebe, ki hočejo napraviti iz muhe konja I Dopisniku svetujemo, da si v bodoče pusti take in slične članke v M. Krajini tolmačiti in pojasniti pri kakem inteligentu, da bo potem zmožen jasno odgovarjati. S takim postopanjem se bo namreč izognil javnemu krohotu in posmehu. V.B. DOPISI Pertoča. Občinski odbor je imel svojo sejo ob polnoštevilni udeležbi, dne 27. dee. 1933 ob 10. uri Dnevni red, kakor sledi: 1.) Čitanje zapisnika zadnje seje. 2.) Predlog računov o preureditvi obč. pisarne. Za obč. pisarno se je preuredila nadzemeljska klet v župnišču in sestoji iz 2 malih sob ter čakalnice. Preureditev je iz-vedia občina v lastni režiji, ker pa kritje teh stroškov ni bilo predvideno v tek. proračunih se na predlog g predsednika g. blagajnik obveže izplačati vse tozadevne račune takoj, a občina mu vrne tekom 1 leta znesek 7% obrestmi vred. Sprejme se predlog da se zato stavi v bodoči proračun znesek 11.770 Din za kritje tega. Vsekakor bi bil ta znesek znatno manjši, ako bi občina oddala vsa dela na ofertalni licitaciji. Glede najemnine je pa stvar še drastičnejša. Pogodba je bila sklenjena tako, da bo občina stroške za preureditev krila a dogovorjena najemnina po Din 50 mesečno se ne bo izplačevala, dokler se investicijski stroški ne krijejo. Tako bi morala občina imeti na razpolago prostore takorekoč brezplačno ca 20 let. A ker je bila v pogodbi klavzula „če višja cerkvena oblast to odobri" je ta kljub prizadevanju g. župnika pristala le na to, da se lokali dajo le 3 leta brezplačno na razpolago občini. Tako sedaj faktično stane najemnina občino letno Din 4000, a če računamo, da se je moralo plačati najemnino za 3 leta naprej, pa celo preko Din 4000. letno. 3.) Ureditev izdajanja živinskih potnih listov in pobiranje takse na iste. — Odbor se Izreče enoglasno za to, da se izdajajo živ. potni listi v posameznih vaseh in naj se ne pobira nobene obč. takse. Cene se določijo sledeče: Veliki živ. potni list Din 11, srednji 8, mali 5 Din. 4.) V obč. kmet. odbor se izvolijo gg Mencigar Jožtf kot predsednik, kot člani Gamboc Miha, Marič Avgust, Ooraboc Južef in Contala Anten, kot nam. pa Rogan Avgust in Contala Janez. Delegat za sresk. kmet. odbor je g. Mencigar Jožef iz Pertočea njeg nam. g. Gonboc Jožef iz Fikšinc. 5) Prečita se odlok kralj, banske uprave, glede kvalif kacije obč. uslužbencev in se sklene, da ostane do nadaljnega dosedanji tajnik. 6) Pasja taksa se določi za I. 1934 na Din 5 7 ) Pre-Cita se dopis invai, org. v Murski Soboti v katerem se opozarja, da imajo prednost pri obč. službah v smislu invai, zak. vojni invalidi. Sklene se zaprositi sreski cestni odbor za podporo za cesto od glavne ceste do cerkve, ki je temeljitega popravila potrebna. Dalje se je sklenilo podvzeti korake na merodajnih mest h za ustanovitev pošte na Pertoči. Seja se je zaključila ob 14.40 uri. — Kraj. org. J. N. S. ima svojo redno letno skupščino v nedeljo 21. t. m. z običajnim dnevnih redom ob pol 11 uri (po sv. maši) v novi šoli — 28. t. m. bo ob pol 11 uri občni zbor občinske or ganizacije v Pertoči v novi šoli. Večeslavci. Kraj. org. J. N. S. ima svoj redni občni zbor v nedeljo 21. t. m. ob 13 uri pri gosp. Kol-manku Jožefu h. štev. 16 Gor. Slaveča. Občni zbor Krajevne organizacije J. N. S. se vrši v nedeljo, dne 21. jan. 1934 ob pol 13 uri v prostorih tuk. narodne šole. Naprošajo se vsi člani, da se občnega zbora polnoštevilno udeležijo. Odbor. TeSanovci. V nedeljo 21. t. m. ob 5 uri popoldne se vrši v tuk. občinski hiši redni letni občni zbor se-lekcijskega društva, na katerega se vabijo vsi člani. Ob tej priliki vabimo tudi one kmetovalce, ki še niso naši člani, da pristopijo v naš krog. Gornja Bistrica. Redni letni občni zbor Savezne streljačke družine v Gornji B-strici, se vrši dne 27. jan. t. 1. s sledečim dnevnim redom : 1.) letno poročilo odbora o delovanju družine, o blagajni in o ostali imeno- vini društva ter sklep o teh poročilih, 2) določitev letne članarine, 3) odločitev o predlogu odbora, 4) odio čitev o spremembah in dopolnitvah pravil na predlog odbora, 5 ) volitev novega odbora preglednikov, 6 ) volitev delegata za okrožni občni zbor in 7) slučajnosti. Črenšovci. Savezna strelska družina Crensovci obdrži svoj redni letni občni zbor dne 28. januarja 1934 ob 15 uri v mali dvorani Našega Doma v Crenšovcih s sledečim dnevnim redom : 1 ) Čitanje zapisnika, 2 ) poročilo tajnika in blagajnika, 3.) volitev predsednika, 4.) volitev uprave, 5) Določitev delegata za okrožno upravo in 6) slučajnosti. Beltinci. Sokolsko društvo Bel tinci priredi s sodelovanjem br. So-kolskega društva Murska Sobota, v nedeljo dne 21. tek. meseca, v dvorani s. Zemljičeve, lutkovno predstavo Jaka Požeruh.11 Začetek popoldanske predstave ob 15 uri, a večerne predstave ob pol 18 uri (ob pol 6 uri zv). Udeležence se opozarja, da bosta začeli predstavi točno ob napovedani uri in da bo vstop v dvorano med predstavo zabranjen. Vstopnina od 2. Din do 5 din. Rogaševci. V nedeljo, dne 21. januarja t. 1. ob 11. uri se vrši v prostorih g. Mekiša v Nuskovi občni zbor krajevne organizacije Jugoslovenske nacijonalne stranke. Opozarja se vse članstvo, da je dolžno udeležiti se občnega zbora. One, ki še niso poravnali zaostale Članarine, se poziva> da to čim prej store. Serdica. Na osnovni šoli Serdi-ca se namerava otvoriti kmetijsko oz. gospodinjsko nadaljevalno šolo za mladeniče in dekleta, kjer bodo imel» priliko nabrati si za kmeta mnogo prepotrebnih navodil o uspešni živinoreji, poljedelstvu, gospodarstvu, sadjarstvu, o kmetijskem računstvu in spisju. Dekleta pa bi imela priliko poglobiti se v nauke iz gospopinjstva, mlekarstva, ž viloznanstva, kmetijskega gospodinjstva, vrtnarstva, zdravstva in drugem. Vabljeni su vsi napredka željni mladeniči in dekleta, da izrabijo to ugodnost ter se vpišejo v to šolo. Pouk bi se vršil trikrat tedensko v večernih urah in bi bil brezplačen. Cankova. V nedeljo, dne 21. januarja se konča pletarski tečaj z razstavo raznih pletarskih izdelkov. Razstava bode v gostilni g. Gutmana, kjer se je vršil tudi tečaj. V imenu udeležencev se upraviteljstvo drž. nar. šole tem potom iskreno zahvaljuje vsem, ki so s svojo podporo pripomogli do tako lepo uspelega tečaja. Zahvala se izreka tudi g. učitelju v p. Ignacij u Uršič u v Ljubljani za njegovo neutrudljivo delo. Na razstavo so vsi vljudno vabljeni! ADVOKAT Df. ŠTUPIC9 MARIJAN naznanja, da je odprl v Dolnji Lendavi svojo advokatsko pisarno in da je bil imenovan za prevzemnika pisarne Dr. Černe-ta Ferda, bivšega advokata v Dolnji Lendavi. MED TEDNOM DOMA Že 10 mesecav traja preiskava v sleparski aferi v Novem Sadu, v kateri so zapleteni organi mestne občine, ki so zagrešili nebroj sleparij in poneverb. Vieh oškodovancev je preko 700. Najbrže bo morala občina povrniti škodo, ker so jo povzročili njeni, takrat še službujoči organi. Bosenski vasi Odžuk in Vlaška Mahalasta si že dolgo leta zaradi ne kih pašnikov zelo sovražni. Pred dnevi so se vsi vaščani spoprijeli. Z bojišča so odnesli in odvedli v bolnišnico preko 20 ranjencev, še enkrat toliko ljutih nasprotnikov pa so od vedli orožniki v zapore. DRUGOD V Tripolisu se je ponesrečilo italjansko vojaško letalo, pri čemer se je ubilo šest ljudi. Na zadnjem zborovanju ameriških kemikov je poročal ravnatelj neke bombažne družbe o svojih poskusih, pri katerih je dobil umetno meso iz bombažnega olja in semena. V Indiji je divjal močen potres, ki je v Patni in Gayi zahteval številne smrtne žrtve. Tudi mnogo hiš se je podrlo. Organizacija. Cankova. Občni zbor občinske organizacije jugoslov. narodne stranke se je vršil dne 14. I. 1934. Istega se je udeležil kot delegat sre-ske organizacije g. banski svetnik Kuhar, ki je v kratkih in izčrpn.h obrisih pedal namen in delovanje stranke. — Izvolil se je za leto 1934 nov odbor : Predsednik : Dr. Kaukler Ivan, ban. zdravnik. Podpredsednik : Kočar Kari, šolski upravitelj. Tajnik: Budja Alojz, starešina fin. oddelka. Blagajnik : Polak Leopold, trgovec, Odborniki : Cagola Štefan, Kočar Matija, Vogler Viktor, Štotl Franc, Šnurer Alojz, Šnurer Janez, Kolmanko Franc, Za delegata v sresko skupščino sta bila izvoljeniva Kočar Matija in Kolmanko Franc. TON-KINO Lastnik G. DITTRICH v MURSKI SOBOTI GITTA ALPAR v opereti RR9L3IC9 SHCfl (DIE ODER KEINE) Glazba : Otto Stranski. Osebe : Maks Hansen, Paul Otto in drugi. Predstave se vrlijot V NEDELJO, dne 21. januarja ob 7*4 uri, in zvečer ob l/t9 url. V najem se da Ä vo z hišo, z gospodarskimi zgradbami za gostilno v Žižkih, kraj mlina ob glavni cesti. Podrobnejše informacije se dobijo pri dr. REMENYI ZOL-TAN, odvetniku v Cakovcu. SOKOL Sokolska Cela v Raklianu je imela, dne 3. jan. 1934. svoj drugi redni obč. zbor. Članstvo se ga je udeležilo polnoštevilno. Občnega zbora se je tudi udeležil zastopnik matičnega društva M. Sobota, br. Velnar. Občni zbor je otvoril br. tajnik Vog-rin, pozdravil vse brate in sestre, zastopnika matičnega društva br. Vel-narja ter zaklical bratu Saveznemu starosti Nj. Vis. trikratni zdravo 1 Po Nemški svet na slovenskoj zemli. Napisala: Kološvšri Berta. Meli smo pa mi med dritgimi tfldi tri evangeličanske teologuše, Iteri so officieri bili revolutije : Cipott Rudolf bio te prvi, on je dobroga hipa zvedo, ka ga čäka i se ogno na Štajersko, tam nišče več ni-koga nej preganjao. Po Terpjànovoj smrti je on bio vu PQconci fatar do smrti. * * * Kardoš JànoS z Noršinec z lezenja bio te drugi. Njega je domà najšla nevola. Tri dni i tri noči se skrivao, bežao pred iandàri; tenjemi vsepovsédì za petàmi. Oda že mislo, ka se ji rešo je notri pribežao vu püconsko zgornjo oitarijo. Tà oštarija Je bila na grof Batthyànyjovom rega- galuši, vu rajem jo pa meo Fašing JànoS z svojov ženov Sefikov. Te je že tak stàla, kak dnes stoji ; z plv-covske velke hiše dveri, štere vu màio hišo pelajo, so z motvozom bilé za steno zadrgnjene, ka nebi zadevale; med dverami i med stenov pa ostao eden roàli prestor. Kardoš si je zaproso maslin vina i nikaj toploga jesti, tri dni je nej jo drfigo kak tisti falat sühoga krüha, ka Si domà vu žebko djao. Sefika se napotila, ka bi njemi vino prinesla, te vidita, ka dvà žan-dàra ideta. Kardoš je djao : Zgübleni sem 1 Sefika pa nikaj nej pràvla, samo ga popàdnola i za dveri potisnola, ona se pa vu svojoj celoj Širini pred dveri postàvila. Zandàrje notri stopijo, sigurno okoli glédajo i te preden ertè : Eti eden človek notri io. Esi ga nej bilo, odgovori Sefika drzno. Pastéri so nam pravli, ka eti notri šo. Na to Sefika vövzeme od förto-jovoga pojàza velki šmiikeo kliičov i pred njé včesne na stol : Iščite ga, či je tü. 2andàrje malo na stran stopijo i si na tiho tanàCivajo, ednomi je vola bila hišno preiskavo držati, tomi drügomi pa ne. Ka pa či se tü njiva z hišnov preiskavov zamudita, ftič pa tečàs Bog ve kama vujde, Odišla sta, ešče sta Sefiki močno gori dalà, ka Si bi prišo, naj taki prinji zglasi. Kak sta odišla Sefika toga na pol mrtvoga Kardoša vOpotégaola od dvér, vu bližnjo štalo odvlekla, tam njemi dobro podvorila, te ga pa notri zaklenola nàj se malo naspi. Ešče njemi pokàzala, Si bi kak- ša nevola bila, lejko vujde na zàdnje mala dvérica, gde gnoj v0mečejo, od tistec pa se po kukorcaj do potoka, i do Lok. Éandàrov nej bilo nazàj. Gda vu vési vse tiho gràtalo, ga gori zgonila, ešče njemi eden vroči tej dàla, puno turbo, kr&ha, mesž na-klačila, edno krivo legitimàtijo vu žebko potisnola i tak zpotiia, vu šteri kràj nàj se ogne. Kardoši se tfldl posrečilo vujdti ; po letaj je Hodoške gmajne spoštfivani duhovnik bio. Kak vsi znimo, on je naš nàjvékii slovenski pisàtel bio. Njegov dràgi žitek nam tà vrla ženska z svojim batrivnim nastopanjem rešila. Sefikin grob i spomenik je na Sobotškom brfitivi i nišče ne prinesé na Vsej svéteov den na njeni grob edne rožice i nišSe ne vuzgé njoj edne svečice. Dale. prečitanju poslanice S. S. K. J. si je skupščina izbrala za overovatelja za pisnika br. Rainer Štefana in Bsgari Štefana. Po poročilih funkcijonarjev, tajnika, načelnika, prosvetarja, blagajnika in revizorjev je bila predlagana nova uprava in sicer : Starosta : Ča-činovič Emerik, Podstarosta : Horvath Štefan, Prosvetar: Vaisch Friderik, Načelnik : Bizjak Alojz, Podnačelnik : Horvath Franc, Načelnica : Forjan Irma, Tajnik in predsednik dram. ods. Vogrin Štefan, Revizorja : Gjörek Gé-za in Lajnšček Štefan. Pri slučajnostih se je oglasil br. Velnar, ki je v daljšem govoru orisal Sokoistvo sn vspod-bujal novo izvoljeni odbor k delu v tekočem letu. Sklepalo se je tudi o prednjaškem tečaju, ki se bo vršil 2, 3. in 4. februarja v M. Soboti. Prijavili so se za tečaj 3 člani in 1 članica. Iz delovanja Združbe trgovcev v Murski Soboti. Zasedanje slov. gospodarskega parlamenta. Dne 27. in 28. decembra 1933 je zasedala zbornica za trgovino, obrt In industrijo v Ljubljani. Na tem zasedanju so se razpravljale najvažnejše gospodarske zadeve dravske banovine iz ieta 1933 Seji je predsedoval predsednik zbornice za TOI g. Jelačin, bansko upravo je pa zastopal g. banski svetnik Borštner Iz poteka seje razvidimo potek gospodarskih zadev, obremenitev gospo-podarstva ter najbolj aktualna vprašanja trgovine, obrti in industrije. V naslednjem in tudi v prihodnjih listih bodemo podali izvleček poročila zbornice za TOI, razne predloge zborničnih svetnikov in zahtevo slovenskega gospodarstva. Davčno vprašanje. Nazadovanje poslov, skrajno slabe cene, poslovne izgube in zmanjšan promet so imeli za javne finančne neizogibne težke posledice, da je lansko drž. proračunsko leto zaključilo z deficitom 733 milj. Din. Močno pasivna so tudi vsa državna in javna podjetja in to kljub mnogim ugodnostim, ki jih uživajo. Državne finance so s tem postavljene pred težko vprašanje, kako pokriti primanjklaj. Edino sredstvo je, da se izvaja šted-nja do skrajnosti in da se na drugi strani dosežejo večji dohodki. Finančni minister je v ta namen predloži! Narodni skupščin: pet raznih zakonskih načrtov. Obenem je bila predložena tudj novela taksnega in trošarinskega zakona in davka na poslovni promet, ki vsi bistveno tanglrajo poslovni svet. Naša zbornica je takoj po objav' teh predlogov sklicala posvetovanja svojih interesentov ter na njih zavzela stališče napram poedinim določbam davčnih predlogov. Ziasti moramo omeniti vprašanje reforme pridobnine, ki naj se izračuna na podiagi visokih mnogokratnikov, na podlsgi najemnine za stanovanje in lokale s posebnimi pribitki za število posirežnega osobja in uporabljenih avtomobilov in pod to višino se sploh ne bi smelo iti. Davčni odbor torej ne bo mogel oceniti stranke po dejanskih razmerah in ji odmeriti davek po svoji vesti. Naravno je izzval ta načrt v gospodarskih krogih nemalo osupnjencst, ker bi imel najdalekosežnejše posledice. Vsž4cdo bi se skušal kolikor mogcče utesniti, znižal bi število postrežnega osebja, da bi imela reforma tudi v socialnem pogledu težke posledice. Vidimo pa, da se s to reformo že računa in da je v proračun stavljen za 60% v^ji znesek, namesto dosedanjih 200 milijonov, 320 milijonov dinarjev kot donos pridobnlnskega davka. Ka ko važno je to vprašanje za gospodarske kroge, kažejo te številke. Po davčnih predpisih za mesto Ljubljano se je davčna obremenitev od izvedbe davčne reforme leta 1928 razvijala tako le: Davčne oblike 1928 zemljarina 15.6000,— zgradarina 2,626.000.— pridobnina 295.000.— rentnina 11.700.- družbeni dav. 1,958 000. - L. 1933 v o/o Osnovni davek leta 19Z9 186 400.— 3,361 500,-3,896 500.-272.200.— 2,000.000.- 1933 152 700 -5,909 000.— 3 800.000.— 383.500.-1,993.800.- več nego I9Z8 870.— 124.— 1180.— 3177.-3.30 Že iz tega primera sledi, da je bila pri pridobnini davčna obremenitev v tekočem letu v Ljubljani pri polovico slabejših poslovnih prilikah enaka kot leta 1929, to je v dobi najugodnejše konjukture. Pri sedanji visoki obremenitvi trgovine in gostilniških obratov v Dravski banovini (35% od ugotovljenega čistega donosa) in pri oprostitvi zadružne trgovine od pridobnine ter povečanju režije vsled skrčenja poslov, mora imeti ta davčna reforma le eno posledico, da bo število trgovin še bolj padlo. Že tekom letošnjega leta se je zmanjšalo število trgovskih podjetij v Dravski banovini za 1014 obratov, medtem ko je že lani nazadovalo za 443 tvrdk. Isto velja tudi za rokodel ske obrte, katerih število je nazadovalo za več ko 1 000 obratov. Zahteva, da se uzakoni minimum pridobninskega davka, se utemeljuje s tem, da je po dosedanjih statistikah obdavčen z osnovnim pridobninskim davkom baje premajhen čisti dohodek, ki znaša na glavo davkoplačevalca: v skupini I 16.434 Din, v skupini IIa 6.100 Din, v skupini IIb 2.400 Din, v skupini III 2.800 Din, torej povprečno 5.060 Din. Na področju Dravske finančne direk- cije odpade od 40.407 pridobnini zavezanih davkoplačevalcev na prvo skupino 16.124 obratov ali 39 9%, na IIa skupino 4 844 obratov ali 11.9%, na IIb skupino 18 723 podjetij aH 46 3% in na III. skupino pa samo 716 obratov ali 1.9%. Po statistiki povprečne obremenitve po glavi davkoplačevalca, je izvršena obdavčitev trgovskih in gostilniških obratov v Dravski banovini na podlagi čistega dohodka 16 434 dinarjev ogromno nad povprečnino v ostali državi, ki znaša 7.701 Din. Isto-tako je tudi v drugi skupini, kamor spadajo večji obrtniki, čisti dohodek pri nas s 6.100 Din ocenjen nad pov-preČnino, ki znaša 6 033 Din. Edino le v skupini malih obratov je povprečen čisti dohodeh pri nas z 2.400 Din pod državno povprečnino, ki dosega 2632 D!n. Pripomniti je tudi, da razpolagajo vsaj v Dravski banovini davčni organi z vsemi potrebnimi podatki, da morejo pravilno oceniti gospodarski položaj posameznih podjetij in da tudi iz tega razloga ni mogoče braniti predlagane reforme. Tem manj, ker je predpis pridobnine v dobi, ko je obseg poslov padel na 1/3, ostal neiz-premenjen, oziroma se celo povečal. Ako k temu pridamo pri nas še občinske doklade, nebroj indirektnih davščin, prispevke za socialno zavarovanje, vidimo, da izčrpajo danes pretežni del dohodkov gospodarskih stanov. Zato se pridobnina ne sme več povečati in upamo, da bo Narodna skupščina nesprejemljive določbe predložene davčne novele odklonila. (Dobro!) Na drugi strani predvideva osnutek pavšaliranje obrtništva po deželi. To načelo je naša zbornica zastopala že poprej, ker pomeni veliko olajšavo in poenostavitev za davčno administracijo, pa tudi sigurnejšo bazo za davkoplačevalce. Pavšal letnih 120 dinarjev ustreza obdavčenemu dohodku po 1500 Din, dočim znaša sedaj povprečno obdavčeni dohodek v maloobrtnižki skupini na našem področju letno 1866 Din. Med ostalimi davčnimi predlogi bodo posebno povišane takse za reklamo, oglase, nadalje takse na račune močno obremenile in vplivale na poslovni premet. Ker se ti predlogi nahajajo še v razpravi, nam danes ni mogoče predvideti končnega tfekta. KMETIJSTVO Sadjarje ! Škropite sadno drevje, sko ho-šete imeti zdravo sadje, ki gre dobro v denar ! Preden škropite, očistite drevje mahu in iišaja ter strgajte staro skorjo. Suhe in bolne veje odstranite. Vse odpadke sežgite. Tudi pregoste veje razredčite. Sedaj je čas za to. Škropite pa ie, kadar ne zmrzuje. Z3 zimsko škropljenje jablan in hrušk uporabljajte 10% drevesni kar-bolinej (arboriri, dendnn, 5% ntoden-drin). S tem uničite razne živalske škodljivce kakor kaparja, krvavo uš, jajca listnih uššc in raznih drugih žuželk ter mah in lišaj Češplje, siive, breskve škropite z 8% drevesnim karbolinejem (4% neodendnn). Škropiti se mora natančno in je treba paz ti, da se poškrope po možnosti vsi rastlinski deli, ki pridejo v pošte?. Drevesnih škropilnic imamo v srezu že precej. Posiuzite se jih že sedaj, ker spomladi nemorejo priti vsi na vrsto. Tržne cene. Mariborski sejem za prašiče: Pripeljanih je bilo 38 prašičev, od katerih jc bilo prodanih 34 Cene so bile: mladi prašiči 3 do 4 mesece stari 200 do 250 Din, 5 do 7 mesecev 360 do 380. 8 do 10 mesecev stari 450 do 550, eno leto stari 680 do 750 Din za komad, za kg žive teže pa 5 do 7 Din in mrtve teže 10 do 10 50 Din. Deželni pridelki. Novosadska blagovna borza 13. t. m. Tendenca neizpre- menjena promet srednji Pšenica: baška okolica Novi Sad. Sombor, in sred-njebanatska 91—93, srednjebaška 92 do 94, gornjebaška 93 95, baška potiska äts slaronska 94—96, gernje-banatska 89 91, južnobanatska 98 90. Oves : baški, sremski in slavonski 51 53. Ječmen: baški, sremski 63- 65 Koruza : bažka in sresnska stara 74 76, nova 52-54, nova sušena 68 70, banatska stara 71 83, nova sušena 63 65 Otrobi: baški in sremski 54 do 56, banatski 50- 54, Fižol : baški, sremski 125—130. Cene kožam: Združenje usnjarjev je določilo za prihodnje tri mesece cene za svinjske kože tako le: I. vrste po 7-8 Din, II. vrste 15 % ceneje, tretje vrste po vrednosti. Druge kože so se v Ljubljani plačevale: voiovske no 9, kravje po 8. bikove po 6 do 7, telečje po 13 D.n, kože domačih prašičev po 8 50 in hrvaških po 4 Din za kilogram. PR0VÌUIQE1H Opozorilo prašiče rejcem Znameniti belgijski preparat, znan širom sveta, ki prepreči bolezni pri svinjah in jih zredi za 2 meseca poprej. Tovarna tega izvrstnega preparata je v želji, da ga porabljajo vsi rejci, vsled krize sklenila, da ponovno znHta cene. Izkoristite priliko in kupite takoj pri Vašem trgovcu originalno škatlo ca. 700 gramov, ki stane sedaj samo Din 25-, in hitro se bodete prepričali o istinitosti naših trditev. GARANCIJA. V slučaju neuspeha vzamemo neizrabljeno količino nazaj in vrnemo ves denar. Ako ga v Vašem mestu ne dobite, pišite nam in mi Vam pošljemo vsako količino. Provandeine društvo s. o. j. Beograd. Prodala se v trgovini GAŠPAft JOŽEF a v M. Soboti Zastopnik za Prekmurje: MENHART FRANJO, MURSKA SOBOTA. Navodila uporabe se nahaja v našem jeziku v vsaki škatli.