D O R N A V SK A G R A Š Č IN A Nace Šumi, L jubljana M orda ni nasprotje med skromno arhitekturo vasi in m onum ental­ nim plem iškim prebivališčem na naših tleh nikjer tako očitno kakor v dornavskem prim eru na Ptujskem polju, kjer se nam izza nizkih va­ ških hiš nenadom a odkrije pogled na razkošno graščino. Res so tudi srednjeveški gradovi — na priliko na Dolenjskem — povzdignjeni nad pokrajino in vasi že po svoji legi, vendar v umetnostnem oziru v največ prim erih ne pomenijo kakih izrazito bogatih arhitektur. Vse drugače je z baročnim i graščinam i, ki so pozidane v nižini in so s svojo včasih zelo razkošno podobo v najostrejšem nasprotju s skromnostjo bivših podlož- niških hiš. Med njimi zavzema nedvomno prvo mesto prav D ornava na Štajerskem , ki je sploh klasična dežela baročnih dvorcev. K akor vrsta drugih pom em bnih stavb te vrste — Statenberk, graščini v Slov. Bistrici in v Brežicah —, je tudi D ornava dobila sedanjo podobo za časa, ko so bili lastnik grofje jXltem si| Ti so mimo naštetih graščin postavili tudi svojo mestno palačo v G radcu 1 in tako imenovani Novi dvorec v Gö- stingu 2 p ri omenjenem mestu (sl. 243, 244, 245). Č eprav je na splošno znano, da je bila rodbina Attemsov med n aj­ mogočnejšimi na Štajerskem , še ni obdelana njihova stavbna dejavnost, ki jih postavlja v isto vrsto z najbolj ambicioznimi rodbinam i na ta ­ kratnem A vstrijskem . 2 11 Po imenu poznamo samo enega izmed njihovih arhitektov, lCamesim jäl ki je pozidal S tatenberk , 3 vendar je popolnoma gotovo, da so za izvedbo svojih zamisli najeli še več drugih mojstrov. Zlata doba stavbnih prizadevanj rodbine začne v dvajsetih letih XVIII. stoletja (če odštejemo okrog 1700 postavljeno mestno palačo v Gradcu) in preneha v štiridesetih letih z Dornavo. V tem času so po­ stavili Statenberk, Novi dvorec v Göstingu, ad ap tirali in okrasili graščini v Slovenski Bistrici in v Brežicah ter ustvarili mogočno dornavsko za­ snovo, ki je višek njihove dejavnosti. Poslej pa so Attemsi pomembni kot posredniki avstrijske baročne arhitekture na K ranjskem ; član njihove rodbine, Ernest, ki je bil ljubljanski škof, je sredi XVIII. stoletja dal ad ap tirati škofijsko rezidenco v Gornjem gradu in postavil tam kaj mo­ gočno novo cerkev . 4 P odatki o zidavi dornavske graščine so skopi in o imenih arhitektov sploh molče. Gotovo je, da od poslopja, ki ga vidimo pri Vischerju,5 niso ohranjeni ostanki (sl. 247); njegova podoba nam kaže sedemosno enonad­ stropno stavbo, ki im a srednjo os poudarjeno z dvojnim oknom nad portalom . Kolikor se lahko na upodobitev zanesemo, je bila tudi orien­ tacija graščine drugačna kakor zdaj; na desni v ozadju je nam reč viden Bori (Ankenstein) in je tedaj glavna fasada gledala proti severozahodu, m edtem ko je zdaj usm erjena na jugozahod. Janisch 6 v svojem topo­ grafskem leksikonu sporoča, da je bila nekdaj D ornava lovski dvorec z uradom , ki so ga imeli od 1597 v rokah ptujski gospodje Herbersteini, Sl. 243. Grad Dornava, prednji pogled okoli 1668 p a je prešla v posest grofov Sauerjev; ti so grad 1736 prodali grofu Dizm i Attemsu. Potem Janisch navaja, da je dal »sedanjo luksuzno zidano graščino postaviti Jožef Attem s med leti 1739—1743 in obenem uredil nekdaj lep francoski vrt«. Medtem ko je ta podatek očitno treba razum eti tako, da gre za novo gradnjo, je N ow otny 7 bržkone na osnovi ogleda in nenavedenih virov v svojem sestavku o štajerskih gradovih in dvorcih pristavil, da je Jožef dal le popolnom a prezidati dvorišče in ga uredil v slogu italijanskih graščin ter da je park prav tako samo pre­ uredil po francoskem vzoru. Gornje navedbe je na svojih popotovanjih izpopolnil Stele, 8 ki je na stropni freski v slavnostni dvorani, katero je ikonografsko popisal že Janisch (prikazana so H erkulova dela), opazil letnico 1708 ter zabeležil, da je bilo čelo »rizalita« uči dvoriščni strani svoj čas poslikano z legendo H eraklejevo in da je na vrhu čela postav­ ljena kam nitna plastika tega antičnega junaka. Mimo tega najdem o v njegovih zapiskih tudi popis okrasja stranskih sob — sobe s tapetam i (ki so zdaj v ptujskem muzeju) in kitajske sobe, kjer je bila knjižnica; omenjen je tudi štuk na stropu desnih dvoran iz rokokojske dobe. Mesesnel9 pa je te podatke dopolnil s podrobnostm i o slikah v glavni dvorani (sl. 246, 251). Po povedanem je tedaj očitno, da moramo računati vsaj z dvema stavbnim a fazam a graščine: staro stavbo, ki jo vidimo p ri Vischerju, so Sl. 244. G rad D o rnav a z v rtn e strani nadom estili z novim poslopjem že grofje Sauerji pred 1708, razširitev zasnove pa je delo Attemsov. V tem nas popolnom a potrjuje značaj posameznih sestavin mogoč­ nega kom pleksa. — Tlorisno izredno čista glavna stavba je bila gotovo v sedanjih m erah in sedanji obliki postavljena pred 17081 saj se popol­ noma sklada s konservativnim idealom na italijansko tradicijo naslo­ njene arhitekture, čeprav je tu izvedena v velikih merah^jG rajena je še .kot enoten, nerazčlenjen blok, ki je pokrit z visoko streko7T]dini zna­ menji razčlenitve te mogočne mase sta obe čeli nad plitvim a rizalitom a, od katerih to ime zasluži do neke mere le tisti na dvoriščni strani, ki je nastal s pojačanjem pilastrov. Sicer je nakazano osredotočenje notranjščine v slavnostni dvorani z večjim i okni v prvem nadstropju graščine. Ta element in kvadratna m anjša okna II. nadstropja označu­ jejo prvo nadstropje kot piano nobile graščine. Tudi v detajlu, ki je gotovo prvoten, v strogih oblikah nadokenskih čel (zaprti ločni segmenti in potlačeni trikotniki), ki se ujem ajo s trikotnim i čeli rizalitov, se dobro kažejo značilnosti udom ačenega stila ob koncu 17. stoletja. O dlikovana pa je glavna fasada z izstopajočim portalom , ki je tedaj edini plastični izrastek bloka; o njem p a pozneje. Veža na slopih, v našem prim eru na treh p arih rusticiranih kam - nitnih slopov, ki nosijo križasti obok, je znan motiv v graščinah in palačah že pred 1700. Prim erjava z nekaterim i dunajskim i stavbam i10 nam to potrjuje. — N ajbolje pa označuje značaj glavne stavbe nam e­ stitev in oblika stopnišča. Kakor je značilno za vrsto stavb prve faze poznega baroka okrog 1700 v Srednji E vropi, 11 tudi v našem prim eru ni dosežena zasnova posebnega stopniščnega dela ali efektne povezave stopnišča z vežo. V D ornavi je vhod na oba ločena stopniščna jaška s hodnika, ki teče pravokotno na os veže in stopniščnih rokavov ob dvo­ riščni strani poslopja. — T udi oprem a stopnišča je revna; razen štirih niš na podestu, k jer se rokav zalomi, in ki so bile prvotno gotovo n a­ m enjene okrasni skulpturi, ni nobenih drugih elementov, ki bi obogatili preprosto strukturo jaškov. N ajim enitnejši prostor v graščini je seveda slavnostna dvorana, v kateri je vse razen portretov (teh p a danes ni več v dvorani) nastalo pred 1708; med drugim je treba omeniti dva izredno kvalitetna kam ina. V skladu z izročili 17. stoletja je tudi to, da je bil svoj čas hodnik v pritličju z devetim i arkadnim i odprtinam i perforiran proti dvorišču, Sl. 245. Tloris gradu v Dornavi Sl. 246. Grad Dornava, baročna freska kakor kažejo vzidani slopi. Sicer poznamo tudi prim ere, da so taki slopi vzidani zgolj iz estetskih namenov, toda pri naši stavbi je dvoriščna stena prav v partiji nekdanjih devetih odprtin tako tanka, da je obstoj prvotnih odprtih arkad skoraj nedvomen (sl. 248). K ar zadeva zunanjščino glavnega poslopja, je dvomljivo, če je se­ danja podoba nastala v prvi fazi. Gotovo je, da je zazidava pritličnih arkad na dvoriščni strani m lajša, verjetno je bila izvedena po naročilu Attemsov. Toda tudi rusticirani omet stavbe se mi zdi nezdružljiv z do­ mnevno prvotno m onum entalno podobo fasad. Posebno če opazujemo dvoriščno stran, se vsiljuje misel, da je bil raster rustike podložen zaradi sozvočja z dvoriščnim a traktom a. Zakaj oba ta dva dela si brez rusti- cirane osnove ni mogoče zamisliti, njun arhitektonski značaj, njuna lah ­ kotnost bi se sicer izgubila; glavno poslopje pa, če si motiv rustike odmislimo, neverjetno pridobi na plem enitoresnem izrazu. (Da je teinu res tako, zadostuje pogled na hrbtno stran dvoriščnih' traktov, ki ni obdelana.) (Sl. 249.) Posebno poglavje je glavni graščinski portal, ki na Slovenskem nima vrstnika. P ortal je tridelen, v srednjem polju, kjer je glavni širši vhod, konveksno vzbočen, medtem ko se stranska dela prilegata ravni črti poslopja. O jačeni pilastri ozir. slopi nosijo profilirani arhitrav; nad njim D okna-U tAtKenfUm Sl. 247. D ornava okoli 1700 je balkon s štirim i kam nitnim i sohami, na katerih so okrasne plastike in vaze, sohe so povezane z železno kovano ograjo. Srednji vhod je poleg tega flankiran z dvema stebroma. A rhitrav je v srednjem delu um aknjen v ozadje in kot opora balkonski plošči nastopa velik čelni kam en volu- taste oblike, medtem ko sta njegova m anjša vrstnika nam eščena nad ovalnim a nadsvetlobnim a oknoma pod arhitravom (sl. 250). Ce hočemo poiskati vzore za opisani portal, se moramo ustaviti na D unaju, odkoder je ta motiv nedvomno našel pot v Dornavo. — Prvi portal tega tip a na D unaju je postavil M artinelli p ri palači Liechten­ stein. N ačrt je bil izdelan med 1690 in 1694, ko se je stavbenik m udil v tem mestu, izveden pa je bil z G abriellijevim i spremembam i, kakor jih domneva Grim schitz, okoli leta 1701.1 2 S tem portalom kaže dornavski vrsto skupnih potez. K akor p ri dunajskem gre tudi v našem prim eru za tridelen, z enakim i elementi uokvirjen portal z balkonom. P ri obeh im a­ mo tudi stebriščni m otiv ob glavnem vhodu, le da ima dunajski po dva stebra na vsaki strani, dornavski pa po enega. Naš portal posnema tudi element gibanja v srednji partiji. Različna pa je obravnava arhitravov in stranskih portalov. P ri dunajskem prim eru iz arhitrava v srednjem pasu izstopajo konzole, dornavski portal pa je v tem delu gladek. N a­ dalje sta p ri portalu palače Liechtenstein stranska portala sicer ožja, vendar enako visoka kakor glavni, v D ornavi pa sta stranska vhoda dvo­ delna; nad ravno zaključenim a prekladom a sta še ovalni nadsvetlobni okni v enakem okviru kakor podboji vrat. V celoti je torej dornavski Sl. 248. Tloris pritličja gradu v Dornavi portal poenostavljen, preprostejši in lahkotnejši od masivnega, toda prav tako elegantno učinkujočega dunajskega. Zavoljo tega se je težko od­ ločiti za trditev, da bi mogel nastati naš portal že pred 1708, torej v prvi fazi in samo z naslonom na M artinellijev dunajski portal. Posebej še zato ne, ker je mogoče navesti posredovalne prim ere, ki so nekateri m lajši od tistega p ri palači Liechtenstein. V mislih imam n ajp rej F i­ scherjev portal palače B atthyani-Schönborn , 13 ki sicer nim a tridelnega okvira, uvaja p a m otiv ovalnih pokončnih niš nad stranskim a vhodoma; značilno je, da je srednja p artija zelo podobna tisti pri M artinellijevem portalu, toda pred pilastrskim a snopoma stoji samo po en steber, prav kakor v D ornavi. Portal je iz leta 1700. N adalje pride v poštev p arafraza Fischerjevega portala pri Češki dvorni pisarni (projekt okoli 1712), kakor je Sedlm ayr označil portal palače N eupauer-Breuner neznanega mojstra, ki je bil postavljen okrog 1716.1 4 O ba portala se sicer razločujeta od dornavskega in M artinellijevega po tem, da im ata namesto stebrišč­ nega in pilastrskega okvira kerme kot nosilce arhitrava. Toda tisti pri palači N eupauer im a ovalna nadsvetlobna okna nad stranskim vho­ dom — torej motiv, ki ga poznamo v D ornavi. Razen tega še druga podobnost: tu d i tu dobi čelni kam en glavnega portala vlogo konzole, ki podpira neposredno balkon, oba stranska pa sta nam eščena pod arlii- travom. In še tretji moment: podobna je tudi razporeditev plastičnega okrasja na balkonskih sohah; na srednjih dveh sta razgibani figuralni skupini, na k rajih p a se figuralni element povsem podredi motivu okrasne vaze. P ri D ornavi je ostala celo vaza sama. In ne nazadnje sta prav p u ritanska poenostavitev in lahkotna forma najtrdnejši opori za domnevo, da gre p ri D ornavi za zelo m lad odvod dunajskih portalov s tem eljnim naslonom na M artinellijevo mojstrovino ter z upoštevanjem posam eznih elementov p ri drugih portalih. Ker portal ne kaže stilističnih zvez z Attemsovim m ojstrom (plastično okrasje pa bo iz zadnje stavbne dobe), je utem eljeno domnevati, da je bil vsaj projektiran za časa Sauerjev. Izvedba po Attemsovem stavbeniku pa nikakor ni izključena, saj prevzem starejših projektov s kupom hiše ni osam ljen pojav.1 5 Za vse druge elemente graščinskega kom pleksa — t. j. za oba dvo­ riščna trak ta, za arhitekturo ograje predvrta, verjetno pa tudi za veli­ kanski p ark s fontano in alejam i —, pa ni nobenega dvoma, da jih je Sl. 249. Stranski trakt gradu Dornava Sl. 250. G lavni portal gradu v D ornavi izdelal en sam arhitekt po Attemsovem naročilu. Posebnost dvoriščnih traktov je v tem, da im a vsak po tri paviljone, od katerih je srednji po­ udarjen s trikotnim čelom, kar je udom ačena oblika glavnega poslopja pri tip ih dvorcev s podkvastim tlorisom, odprtim na vrtno stran. A rhi­ tektura teh traktov nam tako po razporeditvi mas kakor po obdelavi površine p rav šolsko nazorno kaže razloček med stilnim a stopnjam a okrog 1700 in štiri desetletja kasneje. Namesto nerazčlenjenega bloka so se iz gmote izvili paviljoni, ki jih vežejo vmesni trak ti s slepimi balu- stradam i in vazami, medtem ko je plastična moč paviljonov poudarjena z lastnim i dvodelnimi piram idnim i streham i. Vendar povezava teh ele­ mentov ni več dosežena v smislu Fischerjevih elem entarno plastičnih rešitev, ni pa tudi skupek popolnom a samostojnih delov: kolikor je sicer obravnava stene vmesnih traktov s pilastrsko arhitekturo in s plastenjein različna od obdelave zunanjosti paviljonov, ki imajo zgolj plastične do­ datke okenskih okvirov in čel, je enotnost dosežena z rasterjem rustike in vencev. Ta raster pa variira: namesto preprostega niza vodoravnih zarez na zveznih trak tih imamo na paviljonih nanizane plasti rustici- ranih pasov. Tudi arhitektonski detajli dvoriščnih traktov in ograjnih soh so bi­ stveno različni od tistih, ki jih vidimo na glavnem poslopju. N aj se omejimo le na enega: pilastri klasične oblike so tu zam enjani s takim i Sl. 251. Baročna peč v dornavskem gradu v obliki lierm z izvotlenim vratom in z motivom volovskega očesa v sre­ dini. Ta forma je bila zelo priljubljen H ildebrandtov motiv, kakor je tudi ves značaj te arhitekture blizu njegovemu izrazu; sicer ostri robovi detajlov se za pogled iz prim erne razdalje zabrisujejo in dobivamo vtis nem irne ploskve.1 6 Zgoraj je bilo že omejeno, da je treba prip isati razen navedenih del tudi zazidavo pritličnih arkad, pojačanje pilastrov v srednji p artiji glavne stavbe na dvoriščni strani in verjetno tudi rusticiranje fasadne osnove stare graščine Attemsovi dobi ozir. njegovemu arhitektu. S tem je dosegel harm onijo med obstoječo zgradbo in značajem svoje arh itek ­ ture. K ar zadeva posebej vprašanje dvoriščnega rizalita, bi k razjasnitvi njegovega nastanka, vsaj čela, moglo prispevati odkritje fresk, ki so bržkone še pod ometom ohranjene. O bdelane so p ri graščini le tiste zunanjščine, ki so očesu dosegljive s srednje osi ali s sprehajalnih poti v predvrtu. Zunanji steni dvoriščnih traktov sta goli. Zato je D ornavo mogoče doživeti le, če jo gledamo s poti, ki jo je začrtal arhitekt. Prehoditi je treba poldrug kilom eter dolgo pot od vhodne aleje jugozahodno od graščine p a do njenega zaključka ob rečici Pesnici. In arhitekt je poskrbel tako za stopnjevanje vtisov kakor tudi za prehod od najbolj oblikovanega jedra do »proste« nature. — > ■ '( - ■ Sl. 252. Dornava, načrt parka O nstran poti na začetku aleje je postavljen M arijin kip na visokem podstavku — natanko v osi poti; odtod je vidna le srednja p artija glavne stavbe. Ko se približam o koncu drevoreda, se nam razgrne pred očmi glavna lasada s predvrtom in čeli dvoriščnih paviljonov. Mimo glavnega »heraldičnega« portala v vrtni ograji je ob vsaki strani koridorja do graščine še po en podoben portal brez preklade. Zdaj pride tem ačna veža in za njo presenečenje, ki nam ga pripravi najbogatejši del gra­ ščine, dvorišče. Na njegovi severovzhodni odprti strani pridem o do n aj­ bolj urejenega dela parka, do predela s fontano; sredi bazena je na skalnem podstavku postavljena Neptunova figura, v prvem planu okrog fontane stoje na nizkih podestih pritlikave spake, v drugem pa na višjih podstavkih kipi antičnih m odrijanov. V obratnem razm erju, kakor se nant je v prvem drevoredu odpiral pogled na glavno fasado graščine, je nekdaj v aleji onstran predela s fontano izginjala podoba dvoriščnega dela. Pred seboj je imel sprehajalec dvoje cvetličnih paviljonov, ki sta v p rednjih p artijah še danes ohranjena. O nstran teh je vodila pot do zaključnega heraldičnega portala v obliki štirih rusticiranih stebrov, od katerih srednja dva analogno glavnem u vrtnem u portalu pred graščino nosita dva psa z grboma. O nkraj tega portala, ki je z licem obrnjen v nadaljevanje parka, se od glavne poti, ki vodi skozi drevored na jaso z zaključno plastiko na podstavku, odcepita dve stranski, ki sta se m enda svoj čas tudi končali ob Pesnici. Vse te tri poti vodijo skozi gozdnati del parka, ki ga zaustavi reka (sl. 252, 255). Po tradiciji je bil p ark zasnovan po vzoru schönbrunnskega. Kakor je to izročilo pretirano, so vendar v oblikovanju celote elementi, ki jih pozna Schönbrunn in so tam posneti po Versaillesu. Predvsem gre za ogromno razsežnost parka, urejenega ob dolgi osi, za podoben položaj lontane in za m otiv stranskih alej, ki potekata poševno na glavno pot. A endar je treba pripom niti, da ti stranski aleji nim ata tistega pomena kakor pri gornjih vzorih. V Versaillesu p ritek ata glavna stranska drevo- Sl. 253. D ornava, vrt reda pred glavno fasado (v D ornavi je v tem pogledu značilna pot, ki vodi od graščine proti vaški cerkvi), v Schönbrunnu na vrtno pročelje, p ri dornavski graščini pa za pogled nanjo nim ata nobenega pomena. V nečem pa se D ornava more m eriti s svojima visokima vzoroma: izreden je nam reč pogled od M arijinega stebra skozi vhodno alejo, vežo in dvo­ rišče, preko fontane in cvetličnih paviljonov, heraldičnega portala skozi gozdni drevored vse do zaključne plastike ob Pesnici. Mimo omenjenih dveh stebriščnih figur na začetku in koncu zasnove pa je obiskovalec do tak rat, ko je še stal podoben spom enik v vasi, mogel zajeti tudi obe stranski plastiki na visokih podstavkih: varstvu teh kam nitnih zavetni­ kov je dornavski m ojster izročil svoje delo. — Najsi bo torej trditev o Attemsovem Schönbrunnu pretirana, vendar opravičuje am bicijo rod­ bine, ki si je tu d i po stavbarsko-reprezentativni plati prizadevala, da se uvrsti med avstrijske plem iške vrhove. Rečeno je bilo, da pomeni D ornava višek teh prizadevanj po svojem konceptu, da prekaša vsa prejšnja dela rodbine v tej vrsti. O d prim er­ jave je treba izključiti graščini v Slovenski Bistrici in v Brežicah, saj gre tam le za adaptacijo in dekoriranje že obstoječih zasnov, v Slovenski Bistrici tudi za starejši p ark (iz 17. stol., o čemer govore še ohranjene vrtne plastike). N a prim erih Štatenberka, Novega dvorca v Göstingu in D ornave pa se vidi rast am bicije in arhitektonske zasnove. Štatenberk (začet 1720) je še graščina z zaprtim častnim dvoriščem, pač pa z raz­ gibano gmoto poslopja, ki mu je prislonjeno prosto slavnostno stopnišče (motiv, ki je bil v še večjih m erah izveden v Brežicah). Novi dvorec v Göstingu je že v obliki podkve na vrtno stran odprta graščina, katere dvoriščna trak ta se zaključujeta z dvema paviljonom a, ki sta v daljnem sorodu z dornavskim i (Novi dvorec je bil začet 1724); prvič je tu ures­ ničena zamisel vgrajenega slavnostnega stopnišča v obliki posebnega prostora, ki na dvoriščno stran izstopa kot rizalit. Z izjemo konserva­ tivne zasnove glavnega poslopja pa pomeni D ornava višek tako glede na Oblikovanje dvorišča kakor glede na velikopotezno zasnovo celote s p a r­ kom (ki mu je na severozahodu priključen še angleški park). Uveljavljen fe t u p r v i č t udi m otiv prostornega, bogatega predvrta, ki ga v Göstingu zaradi ceste sploh ni bilo mogoče zasnovati. — K ar zadeva ohranitev starejšega glavnega graščinskega poslopja in njegovo vključitev v n a­ prednejši koncept, je treba pojasniti, da je bilo to storjeno v času, ko so bili kom prom isi s starim na dnevnem redu in je bilo že opuščeno načelo brezkom prom isnega rušenja motečih objektov ali sestavin; mimo tega je tudi jasno, da bi vsaka obsežnejša prezidava veljala v našem prim eru celo premoženje. A rhitekti (kakor je bilo zgoraj navedeno, je treba dom nevati troje rok, če imamo stvaritelja portala za posebnega m ojstra), ki so postavili Dornavo, nam niso poznani. Gotovo je, da je stavbar portala dobro po­ znal [dunajik(T)arhitekturo; ker se na vsem Štajerskem tak portal nikjer več ne pojavi, smemo reči, da je delal na D unaju. Podobno velja za Attemsovega mojstra, ki je dozidal dvoriščna trak ta: predvsem na D u­ naju je mogoče najti bližnje vzore in sicer v H ildebrandtovi okolici. O m eniti je treba na tem mestu, da se vzporedno s tradicijo o Attemso­ vem Schönbrunnu vzdržuje tudi trditev, da je treba računati p ri D ornavi z delom samega Fischerja von Erlach^ Č eprav ni sodelovanje izključeno, je jTrl izvedenem delu zaradi tradicionalnega koncepta graščine in stili­ stičnih momentov treba tako možnost izključiti, dasiravno je stara gra­ ščina izvršena v tako velikih merah. Prejkone je bil tu na delu kak v A vstriji udom ačen Italijan. Še m anj pride seveda Fischer v poštev pri dvoriščnih traktih, zakaj ne glede na to, da je bil ob njihovi zidavi že dobrih 15 let mrtev, njihova arhitektura razodeva H ildenbrandtov vpliv. Čeravno so nekatere sorodnosti z Novi dvorcem v Göstingu, je tu vendar težko govoriti o istem m ojstru. Toda prav tako kakor za Dornavo, mo­ ram o tudi zanj iskati arhitekta na D unaju, zakaj v G radcu ni bilo ob tem času mojstra, ki bi mu mogli pripisati to delo. 1 W. Semetkowski, Graz, E in Führer durch die Stadt und ihre U m ge­ bung, 1949, str. 39, datira palačo v prvo desetletje 18. stol.; Sedlmayr, Öster­ reichische Barockarchitektur, 1930, sl. 23, jo postavlja v čas okrog 1700. 2 W. S e m e t k o w s k i , o.e., str. 92. N ovi dvorec je b il pozidan m ed 1724 1728; sliko glej p ri Sedlmayr, o.e., sl. 83. 2a P rvi tak poskus p ri nas je storil C. Velepič, ko je poročal o obnovi štatenberškili fresk in štu k a tu r (Varstvo spom enikov III, 1950, 3—4, str. 119 do 135). 3 J . Wastler, Steirisches K ünstlerlexikon, 1883, str. 9. 4 A. Stegenšek, T op og rafija g ornjegrajsk a, 1905, str. 142— 143. 5 Yisc h er, T opographia ducatus Styriae. 6 J anise h, T opographisch - statistisches L exikon von S teierm ark, 1875, str 111. 7 F. Nowotny, Südsteirische B urgen und Schlösser, v Südsteierm ark (herausgeben von F ran z H ausm ann), G raz 1925, str. 74. 8 Fr. Stele, Zapiski LXXIX, 1933 (rokopis v Zavodu za spom eniško var­ stvo v Ljubljani). 9 F r. Mesesnel, Zapiski IV, 1940 (rokopis v Zavodu za spom eniško v a r­ stvo v L jubljani). 1 0 B. Grimschitz, W iener Barokpaläste, 1947; vrtna palača Liechten­ stein (str. 6), sl. 34: palača Q uestenberg, palača B atthyäni-Schönborn (str. 18, 19) z vežo na dveh parih dvojnih slopov in vrsta drugih. N a Slovenskem naj ome­ nim sam o dva m lajša prim era takih vež; v graščini Štatenberk in v Planini pri R akeku (obe začeti v dvajsetih letih 18. stol.). 1 1 M. Wackernagel, B aukunst des 17. u nd 18. Ja h rh u n d e rts in germ ani­ schen L ändern, H an db uch der K unstw issenschaft 1915, str. 169, 170. 1 2 B. Grimschitz, o. c., str. 9,10, sl. 15. 1 3 isti, str. 18, 19, sl. 29. 1 4 isti, str. 29, sl. 55. 1 5 Grimschitz v cit. delti navaja podoben prim er na str. 9. 1 6 Prim. Grimschitz o .e., sl. 66 (Belvedere) in sl. 76 (portal palače Barto- lotti-P artenfeld); prim. oznako H ildebrandtovih zunanjščin pri Grimschitzu, o. c., str. XV, XVI in pri Sedlmavr ju, o .e., str. 38 sl. Resume LE CHATEAU DE DORNAVA Comme les plus iinportants chateaux baroques en Styrie, ceux de Š taten­ berg, de Slovenska Bistrica et de Brežice, D ornava, egalement, a regu son aspect actuel au tem ps des comtes Attems, qui ont b atu aussi leur palais ä G raz et Neu­ schloss ä Gösting. L’activite des comtes Attem s en architecture, qui n’est pas encore etudiee ä fond (des architeetes qu’ils em ployaient, nous ne connaissons que celui de Štatenberg, Cainesini), a son age d’or entre 1720 et 1743, quand ils ont fait bätir Štatenberg et Neuschloss ä Gösting, adapter et decorer les chateaux ä Slovenska Bistrica et ä Brežice, et atteint l’apogee avec le puissant chateau de D ornava; apres cette epoque, ils sont im portants comme m ediateurs du baroque autrichien en Carniole. D ’apres les donnees publiees p ar Janisch et completees p ar d’autres, con- cernant l’histoire de l’architecture baroque de D ornava, il y a deux phases: les comtes Sauer ont construit le bätim ent principal actuel avant 1708 (date sur la fresque dans la salle des chevaliers); alors, du bätim ent que nous a conserve l’im age de Vischer, il n e st reste rien; apres, les comtes A ttem s ont elargi le bätim ent avec les ailes entourant la cour et trace le pare (1739— 1743). Le caractere des diverses parties confirm e tout-ä-fait ces donnees. Le b äti­ m ent principal, dont le plan est tres net, qui avait ä 1 ’origine neuf arcades ouvertes sur la cour, est un bloc m assif ä haut toit (W almdach). L’escalier relativem ent modeste quoique sym etriquem ent double, qui n’est pas encore traite comme corps ä part, est typique pour une serie de bätim ents d’avant 1700 en Europe Centrale. L’exterieur, dans son fond, provient egalement de cette epoque. Le portail, qui n’a pas d’egal en Slovenie et dans la Stvrie autrichienne, est specialem ent im portant. II est evidem m ent apparente au portail de Marti- nelli du palais Liechtenstein ä Vienne, m ais il montre aussi des elem ents pro- venant d’autres portails de V ienne d’avant 1716 (le portail de Fischer du palais B atthyani-Schönborn, le portail d’un m aitre inconnu du palais Neupauer- Breuner). II est tres probable que ce portail fu.t execute par Farchitecte des comtes A ttem s m ais, peut-etre, füt-il dejä projete au tem ps des comtes Sauer. Toutes les autres parties — les deux ailes de la cour (chacune se compose de trois pavilions, relies entre eux), la partie avec la fontaine, Favant-jardin et le pare avec ses allees ont ete executees d’apres la com mande d’Attems et sont, ce que prouve la form ation pareille des parties architecturales, le travail d’un seul m aitre; toutes les creations plastiques sont, probablem ent, egalement le travail d’un seul atelier. Le style du m aitre inconu d’Attems est apparente ä Farehi- tecture de H ildebrand et ses projets ont aussi determ ine la conception de Favant-jardin et de la cour. Comme nous l’avons dejä dit, D ornava represente Fapogee de l’activite de la fam ille des Attem s en architecture. Tandis que Štatenberg est encore un chateau ä cour fermee mais avec decomposition du bätim ent principal auquel s’appuie l’escalier solennel ouvert (en dimensions plus larges execute avec ter- rasse ä Brežice), Neuschloss ä Gösting est dejä projete en forme de fer ä cheval, ferm e envers le jard in avec deux pavilions — de loin apparentes ä ceux de D ornava; pour la prem iere fois, ce chäteau realise l’escalier comme corps separe (Treppenhaus), visible vers la cour comme partie saillante. D ornava ä ajoute ä cette conception, en conservant le bätim ent principal traditionnel, Favant- jard in — impossible ä executer ä Gösting p ar suite de la rue trop voisine — et le pare fram jais vaste et profond, en partie trace d’apres celui de Schönbrunn (ce que prouve aussi la tradition encore vivante) et de Versailles. Ainsi, D ornava est devenu le chäteau le plus representatif des comtes Attem s et en meme temps le sommet de l’architecture baroque de la noblesse en Slovenie. Sym- boliquem ent, Farchitecte a fait garder ce vaste em placem ent p ar quatre statues en pierre sur hauts piedestaux. Nous ne savons rien des architectes de D ornava (il y en avait trois, parce que le style de Farchitecte du portail n ’a aucune ressem blance avec celui de Farchitecte des Sauer et celui de Farchitecte des Attems). La tradition orale parle meme de Fischer von Erlach, mais considerant le caractere de Farchitecture, il nous fau t attribuer probablem ent le bätim ent principal ä un Italien naturalise, le portail et l’elargissem ent d’Attems ä deux architectes unconnus de Vienne. Comme nous l’avons dit, le dernier est tellem ent influence p ar H ildebrand que nous pouvons l’attacher ä l’ecole de celui-ci.