5LOVEN5KI SOKOL
QLdSILO SLOVENSKE SOKOLSKE ZVEZE.
ŠTEV. 4.	Y	LJUBLJANI,	KONEC	APRILA	1914.	LETO	XI.
Slovenskemu Sokolstvu!
Bratje in sestre!
Kličemo Vas na naš tretji vsesokolski zlet v beli naši Ljubljani ob dneh 15., 16. in 17. avgusta 1914.
Kličemo Vas na velike dni čina, premišljenega in natančnega, krepkega in izdatnega čina: pokaže naj uspehe sokolskega dela Vašega izza celih deset let, kar jih je preteklo od zadnjega našega vsesokolskega zleta; pokaže naj, da nismo spali in rok držali križema, akotudi nismo mogli že prej, o delu krajšega časa, položiti skupni račun svojemu delodajalcu, narodu slovenskemu.
Vsesokolski zlet ne more biti delo samo predsedstva Slovenske Sokolske Zveze in zletnih odsekov. Vse sokolske župe in vsa sokolska društva morajo po vseh svojih močeh in z vsem svojim številom prispevati, da naš zlet doseže največji nam sploh možni uspeh. Vsesokolski zlet mora biti v en edin mogočen čin združeno delo vseh slovenskih Sokolov in vseh slovenskih So-kolic! Ne sme ga biti sokolskega brata in ne sme je biti sestre sokolske, ki ne bi pohitela za slavnostnih dni v naše slovensko in sokolsko središče — pa se poprej tudi kar najvestneje in najtemeljiteje pripravila za zlet.
V	velikih javnih nastopih nam bo pokazati napredke in uspehe našega dela za povzdigo telesne in nravstvene moči slovenskega naroda. Zgled, velik in sijajen, navdušen in navdušujoč zgled mora biti naš nastop, da ž njim pritegnemo novih bratov in sestra v sokolski naš krog, da razpršimo vse morda še obstoječe dvome o važnosti, velikosti in neogibni potrebi našega dela, da zvišamo zaupanje naroda v nas, da razorožimo naše nasprotnike.
Zatorej ne gubite nobenega dne, da se do najvišje, vsakemu sploh možne mere izpopolnite za nastop ob slavnostnih dneh. Bodi na vadišču, bodi pri izprevodu, naj se na vsakem posamezniku kar najlepše izpričajo vrline, ki jih ima Sokolstvo vzgajati na telesu in na duhu. Zlasti pa pokažite vsi dovršeno discipliniranost in samozatajo povsodi, v vrstah, pa prav tako zunaj njih!
Neumorno skrb in trud posvečajte pripravi za vse vaje, posebno pa za proste vaje: one so najvažnejše merilo splošne sokolske izurjenosti in discipliniranosti, pa poglavitna točka v sporedu javne telovadbe. Zlasti po številu telovadcev in telovadk in po kakovosti izvedbe pri prostih vajah bo sodila naša javnost, bodo sodili slovanski naši bratje in sestre, ki se jih nadejamo v mogočnem številu ob našem zletu, splošno stanje slovenskega Sokolstva. Glejte, da bo njih in nas veselilo naše število, pa pravtako, da njih in nas tudi izvedba zadovolji popolnoma^1
Slavnostni izprevod pokaže pred še širjimi krogi število in kakovost našo. Naj bi bilo število kar največje in kakovost kar najbolj dovršena! Zategadelj zbirajte vse članstvo kar naj-marljiveje k redovnim vajam! Zbirajte vse, pridobite za javni nastop in pripravo k njemu tudi one brate, ki, v najboljših letih, morda mislijo, da so že odslužili narodno službo sokolsko. Tudi višja starost ne more biti zadostno še krepkim povod, odtegovati se delu sokolskemu, niti jih ne ovira, vršiti ga. Udeležba starejših bratov poda izprevodu poseben pomen ob tem zletu, ki je obenem širja proslava petdesetletnega obstoja slovenskega Sokolstva. Njih nastop nam pokaže, da tudi starejše brate še vedno navdušuje in pomlaja večno mlada misel sokolska!
Skrbite v pravem času za čedne in brezhibne kroje, telovadne in zletne. Pravilnost in žalost oprave dvigneta zletov vnanji učinek. Lep kroj pa — to bodi ponovno poudarjeno - naj odeva kar najbolj dovršeno telo, nositelja kar najbolj dovršenih telesnih, nravstvenih in duševnih vrlin da bo notranji, moralni učinek zleta čim popolnejši!
Budite povsodi zanimanje za zlet, tudi zunaj sokolskih krogov, ter pridobivajte zanj moralne in gmotne podpore, da zlet uspe tudi v gospodarskem oziru docela. Vestno in natančno izpolnujte ob pripravah in ob zletu samem vsa navodila zletnega vodstva, da olajšate voditev in omogočite točno izvršitev velikega našega dela!
Kvišku na podvojeno delo! Pomnite vedno, da je vsesokolski zlet veren odsev stanja sokolske stvari in sokolske organizacije. Dajte in glejte, da bo ta odsev svetel in jasen, izpodbuden in navduševalen za nas in naš narod, ki so mu posvečene vse naše želje in moči!
Na svidenju ob zletu! Na zdar!
V	beli Ljubljani, dne 24. aprila 1914.
Predsedništvo Slovenske Sokolske Zveze.
Proste vaje za mlajši moški in ženski naraščaj za III. slovenski vsesokolski zlet v Ljubljani i. 1914.
Sestavil France Gruden.
Dečki, oziroma deklice, se postavijo v zbore peterih peterostopov (25). Zbori se urede tako : zbor dečkov, potem deklic, zopet dečkov i. t. d., da pridejo na obeh krilih otroci istega spola.
Med zbori tri korake razdalje. Zbore dečkov pokrivajo deklice in obratno. Na širino se postavi na ta način poljubno število zborov, v globino pa ravno toliko, kakor v širino, ki mora biti globini enaka: zbori skupaj tvorijo kvadrat.
Temeljna postava: Spetna stoja, roke v priročen ju, dlani odprte, palci spredaj.
2. S prisunkom leve spetna stoja — priročiti.
3. Drža.
Vaje se izvajajo po 3A taktu. Vsaka sestava ima 4 takte. Izvajajo se po štirikrat.
c)
I. sestava.
Dečki:
a) 1. Zanožna stoja z desno — skozi odročenje
vzročiti ven, dlani znotraj; pogled navzgor.
2.	in 3. Drža
b) l.S prisunkom z d. spetna stoja — skrčiti
odročno (dolnja leht nad gornjo); pogled naprej.
2.	in 3. Drža. č) 1. Suniti v vzročenje, dlani znotraj.
2. S čelnimi loki not odročiti, hrbta zgoraj.
3. Drža.
d) 1. S poluobratom v desno (na d. peti in 1. prstih) zanožna stoja z levo — drža z rokama.
da more pravilno poklekniti.
Deklice:
a) 1. Zanožna stoja z desno — odročiti dol, dlani
spredaj.
2. in 3. Drža.
b) 1. Predročiti, dlani zgoraj.
2. Upogniti predročno, hrbti zgoraj, prsti se dotikajo ramen.
3. Drža.
1. Mahniti v predročenje, dlani zgoraj.
2. Poluobrat v desno (na levih prstih) v odnožno stojo z desno — odročiti, desna z lokom dol, dlani zgoraj.
3. Drža.
d) 1. S prisunkom desne spetna stoja — priročiti. 2. in 3. Drža.
II. sestava.
Dečki:
a) 1. Zanožna stoja z desno — zaročiti, palca spodaj.
2. Poklek z desno (nazaj) ‘) — skozi predročenje vzročiti, palca zadaj.
3. Drža.
b) 1. Z vzravnavo in s poluobratom v desno na
levi peti in desnih prstih odkoračna stoja z desno — odročiti, desna z lokom naprej,2) hrbta zadaj.
2. in 3. Drža.
>) Desna noga se pomakne toliko nazaj,
2) Leva po najkrajšem potu; ker dela desna lok, se giblje mnogo hitreje nego leva, ali narobe leva mnogo počasneje od desne: obema pa je istočasno priti v odročenje. Na koncu obrata prehaja desna roka skozi priro-čenje, leva je v tem hipu nekako v vzročenju ven.
c) 1. Prednožna stoja z desno not — upogniti
odročno, spodnja leht nad zgornjo, pesti, hrbti zgoraj.
2. in 3. Drža.
d) 1. S prisunkom desne spetna stoja — mahniti
(skozi odročenje) v priročenje.
2.	in 3. Drža.
Deklice:
a) 1. Odročiti, dlani zgoraj.
2. Zanožna stoja z desno not — roki v bok.
3. Drža.
b) 1. S poluobratom v desno na peti leve in prstih
desne zanožna stoja z desno ven z rokama drža.
2. Poklek z desno,1) suniti gor ven, dlani znotraj.2)
3. Drža.
c) 1. Vzravnava v zanožno stojo z desno — skozi
odročenje in priročenje predročiti dol not, dlani obrnjeni ven (torej hrbta skupaj), oddaljeni od telesa za ped, prsti se s konci dotikajo, in spojeno:
2. Drža v stoji — skrčiti predročno ven (spodnje lehti not, proti sebi vodoravno; hrbta not, prsti smere navzdol in se s konci lahno dotikajo) in spojeno.
3. Drža v stoji — skozi lahno upognjeno vzro-čenje lahno upognjeno odročiti.
Opomba:	Gibi	rok	pod c) se izvajajo ne-
pretrgoma ; obstati ne smeš v nobenem navedenem položaju, temveč se skozenj gibati do končnega položaja pod c) 3. Roki se vsled tega premikata razmeroma počasi.
d) 1. S prisunkom desne spetna stoja — suniti v
stran, hrbta zgoraj.
2. Priročiti.
3. Drža.
III.	sestava.
Dečki:
d) 1. Zakoračna stoja z desno — odročiti, hrbti zgoraj.
2. Zagib z desno (desna se samo skrči, stopalo obenem obrne ven, navpično na levo stopalo), predklon (zmeren) — drža v odročenju.
3. Drža.
b)	1. Z vzklonom zakoračna stoja z desno (desna se samo napne, stopalo obrne zopet nazaj)
—	vzročiti (hrbta zunaj).
>) Desno koleno postavi za ped zadaj (in na desno) bi se stopalo premaknilo z mesta, golen vsled tega ni
2) Spodnji lehti se zasučeta v komolcih tako, da gornjima, ki doslej ostaneta nepremakjeni; ne vztrajajoč
2. Celi obrat v desno na petah v predkoračno stojo z desno (nogi ostaneta na mestu) — drža z rokama.
3. Drža.
c) Drža v stoji in:
1. odročiti, hrbta zgoraj, in spojeno:
2. predročiti dol not (roki se na zapestju križata, desna na levo hrbta zgoraj) in spojeno:
3. skozi predročenje not vzročiti, palca zadaj.
Opomba: Gibi rok pod c) nepretrgani do vzročenja (c, 3), zato razmeroma počasi.
d) 1. Drža v stoji — odročiti, hrbta zgoraj.
2. S prisunkom z desno spetna stoja — priročiti.
3. Drža.
Deklice:
a) l.Skrižna stoja z desno spredaj na prstih —
skozi odročenje skrčeno vzročiti ven, (dlani, naprej obrnjene, na tilniku, roki se dotikata).
2. Celi obrat v levo na prstih v raznožno stojo v stran; (tu ni obstati, temveč izvajati naprej, torej:) in spojeno:
3. Celi obrat v levo na prstih v skrižno stojo z desno zadaj na prstih.
b) 1. Odročiti (hrbta zgoraj).
2. Celi obrat v desno na prstih v raznožno stojo v stran (tu je zopet nadaljevati brez obstanka, torej:) in spojeno:
3. Celi obrat v desno na prstih v skrižno stojo z desno spredaj na prstih.
c) 1. Drža v stoji — predročiti na levo, desna s
čelnim lokom dol (hrbta zgoraj).
2. Odnožna stoja z desno — s čelnimi loki dol odročiti na desno (hrbta zgoraj).
3. Drža v stoji — odročiti, leva s čelnim lokom dol (hrbta zgoraj).
d) 1. S prisunkom desne spetna stoja — priročiti.
2.	in 3. Drža.
IV.	sestava.
Dečki:
J a) 1. Skrčiti zaročno, (pesti ob telesu, palca zgoraj).
2. Prednožna stoja z desno, suniti naprej (v predročenje, pesti, palca zgoraj).
3. Drža.
leve pete; levo koleno se pomakne pri tem naprej, ne da navpična.
dobita smer gor ven (dlani znotraj) ter sta v pravem kotu z pa v tem položaju sedaj obe roki suneta v vzročenje ven.
b) l.Vzročiti (prste iztegniti, palca zadaj).
2. Celi obrat v levo v zanožno stojo z desno
—	drža z rokama.
3. Drža.
c) 1. S prisunkom z desno čepna vzpora, roki ;
med koleni.
2. Čepna vzpora zanožno z desno.
3. Drža.
d) 1. Čepna vzpora.
2. Vzravnava in vzklon v temeljno postavo.
3. Drža.
Deklice:
a)	1. Poklek z desno ') — odročiti, dlani zgoraj.
2.	in 3. Drža.
b) 1. v.) Vzravnava z desno z lokom ven predno-
žiti not odročiti na desno, leva z lokom dol, dlani zgoraj; in spojeno:
£j) Odnožiti z desno — priročiti, in spojeno2):
2. S poluobratom v levo zanožna stoja z desno
—	predročiti, dlani zgoraj.
3. Drža.
c) 1. Skozi priročenje vzročiti, palca zadaj.
2. Odnožna stoja z desno — odročiti, hrbta zgoraj.
3. Drža.
d) 1. S prisunkom desne spetna stoja — priročiti.
slovenski vsesokolski zlet v Ljubljani.
m ~
Ples
Pomen znaka za III. slovenski vsesokolski zlet v Ljubljani. Znak je izvršil akad. kipar Al. Dolinar, ki je pri svojem delu kaj spretno uporabil bajko o kralju Matjažu. Znameniti bojevnik kralj Matjaž, ki nas je junaško branil v XV. stoletju pred Turki, po narodni povesti ni umrl, temveč spi s svojo vojsko že sto in sto let v gori Krimu pri Ljubljani. Ob kameniti mizi, okoli katere se ovija njegova dolga brada, počiva v bojni opravi Vsakih sto let baje prileti k njemu zlat ptič javljat, kako je na svetu in zlasti, kako se godi njegovemu ljubljenemu slovenskemu narodu. Toda še vedno je zaspal kralj Matjaž iznova, ko je ptica odletela -njegov čas še ni prišel. V preteklem stoletju pa je priletel v krimsko duplino h kralju Matjažu ptič sokol in mu naznanil, da je dospela sila do vrhunca, narod da umira v težkih okovih robstva. Tu je vstal kralj Matjaž in stopil iz Krima z vso svojo močjo — pred petdesetimi leti se je ustanovilo slovensko Sokolstvo z namenom, preroditi slovenski narod telesno in nravstveno, in pod sokolskim praporom so se zbrali tedaj vsi zavedni Slovenci. V razmeroma kratki dobi petdesetih let je pronikla sokolska misel slovenski narod. In ta je bila tako silna, da so odpali okovi robstva z rok našega naroda, ko mu je ponudil svojo krepko desnico kralj Matjaž - slovensko Sokolstvo. Ponosno se dviga v ozadju starodavni ljubljanski grad, ki je gledal ustanovitev prvega slovenskega sokolskega društva v Ljubljani, nema priča žalostnih in veselih dni slovenskega naroda. V lahnem vetriču nove svobode se živahno poigravajo listi starodavne lipe, pod katero si je nekoč slovenski narod prosto volil ,,svojo vero in postave".
*) Kakor pri 11, b, 2.
2)	Gibi pod b) nepretrgani! b 1. a) začni na „in“ izvesti b 1. f), točno na „dve“ je zavzeti b, 2.
Ugodnosti imetnika zletnega znaka. Znak velja
6	K. Lastnik bo imel te udobnosti:
1. Prost vstop na telovadišče vse slavnostne dni, in sicer a) brezplačen vstop k tekmam, b) brezplačen vstop na ograjeno člansko tribuno, če bo še prostora, sicer na stojišče med telovadiščem in tribunami;
2. brezplačen vstop k zabavnim prireditvam;
3. za članstvo brezplačno skupno prenočišče za vse zletne dni.
Za telovadce in telovadke, ki nastopijo oba dva dni pri prostih vajah, se vrne župam po zletu za znake po 1 K, to pa le, ako bo gmotni uspeh ugoden. Onim, ki bi proste vaje vadili samo en dan, se ne vrne nič.
Znaki se bodo morali nositi vse slavnostne dni vidno na levi strani; duplikati izgubljenih znakov se ne bodo oddajali.
Prodajo zletnih znakov, vstopnic in sedežev na telovadišču je prevzela „Ljubljanska kreditna banka“; znaki se bodo dobivali tudi pri podružnicah tega zavoda v Spletu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Za Češko, Moravsko in Šlezijo pa je prevzela prodajo znakov banka ,,Bohemia“ v Pragi.
Vkratkem se bodo začeli prodajati tudi mali zletni znaki, kos po 60 vin. Opozarjamo bratska društva na te znake, zlasti še radi tega, ker se bodo ob zletu pojavili mnogi predmeti brez vrednosti ter ponujali kot spominki na zlet. Zveza je založila edino te znake, ki bodo najlepši spominek na zlet. Zato ne kupujte drugih! Zveza je dala samo še bratu M. Krapešu v Ljubljani dovoljenje, da založi še sam dva znaka; društva, ozirajte se na to in opozorite članstvo!
Izda se nadalje sokolski kolek, delo slikarja Vavpotiča. Bratje, skrbite, da se kolek razširi po vseh krajih ! Vsako pismo bodi kolkovano ž njim, Stal bo 2 v. - Finančni odsek izda Judi spominske diplome, ki naj bi v spomin na ju-, bilejno leto slovenskega Sokolstva krasile vsako narodno hišo. Cena jim bo po 10 K.
(po „tri“), na „e“ mora položaj biti točno zavzet, na „na“ je
Vabila na zlet so se razposlala vsem slovanskim I sokolskim organizacijam ter vsem v evropski mednarodni telovadni zvezi združenim telovadnim zvezam.
Veliki lepaki, ki so izdelani v tiskarni J. Blasnika nasl., po načrtu akad. slikarja g. J. Vavpotiča, so se začeli razpošiljati; mali lepaki pa izidejo šele meseca junija. Veliki lepaki so tudi naprodaj po 3 K.
Prve dni maja izide bogato ilustriran kažipot po Ljubljani, Postojni, Gorenjskem in Trstu. Kažipotu bo pridejan tudi načrt Ljubljane s posebno označbo skupnih članskih prenočišč in telovadišča.
Prenočišča. Stanovanjskemu odseku so zagotovljena že vsa mestna šolska poslopja in še nekaj drugih javnih lokalov; natančen seznam privatnih prenočišč pa se bo sestavil po prihodnjem selilnem terminu, to je meseca maja.
V	veliki dvorani ..Mestnega doma“ se bo priredila sokolska razstava, ki bo odprta od 5. do 20. avgusta t. L;
Vse poštne pošiljatve, pisma, kakor tudi denarne pošiljatve je nasloviti neposredno na „Slovensko Sokolsko Zvezo"; pod tem naslovom pa bodi označen odsek, kateremu je namenjeno pismo, oziroma pošiljatev.
* *
*
Telovadišče. Zveznemu predsedstvu se je posrečilo, za zletno telovadišče dobiti od mestne občine ljubljanske v najem krasen prostor za Bežigradom. Telovadišče bo prirejeno za približno 2500 telovadcev ter 18.000 do 20.00 gledalcev; načrti bodo izgotovljeni do konca tega meseca, graditi pa prično maja meseca.
Prememba tekmovalnega reda. Vaditeljski zbor
S.	S. Z. je v svoji seji dne 26. maja sklenil dokaj prememb tekmovalnega reda. Pretnenjeni tekmovalni red prinašamo v današnji številki v celoti. Bratje vaditelji in tekmovalci, proučujte ga marljivo! Razen nekaterih
Na ogledu prostora za zletno
razstava se bo nanašala na zgodovino in razvoj slovenskega | Sokolstva.
Da se nudi slovanskim gostom prilika, videti eno najčudovitejših prirodnih točk naše krajnske dežele, bo vozil 18. avgusta, prvi dan po zletu poseben vlak v Postojno; vožnja iz Ljubljane v Postojno in nazaj, skupno z vstopnino v jamo bo stala samo 5 K. — Tega posebnega vlaka se bo poslužil lahko vsakdo.
Za izlete v razne kraje naše slikovite Gorenjske kakor v Kamnik in na Kamniške planine, na Bled, na Bohinjsko jezero, v Vrata, v Kranjsko goro, Vršič, Trento itd., bodo določeni vodniki, Sokoli planinci; tudi sivi Triglav bo imel priliko, pozdraviti slovanske Sokole. .Slovensko planinsko društvo" je ugodilo prošnji „S. S. Z.“ in dovolilo slovanskim gostom v svojih planinskih domovih od 18. do 26. avgusta iste cene ter iste udobnosti, kakršne uživajo društveni člani.
telovadišče 25. marca 1914.
stilističnih poprav obsegajo premembe poglavitno te točke: Tekmam ob zletu so določeni posebni dnevi zunaj drugega sporeda; ob letošnjem zletu se tekme za prvenstvo vrše v četrtek 13. avgusta, druge tekme pa v petek, dne 14. avgusta. Za župne izbirne tekme so se določila strožja določila. Zveznemu tekmovalnemu redu je pridejan red za župne tekme, ki se je po njem ravnati vsem župam. Tekme žup na vsesokolskih zletih se opuste. Izpušča se tekma vrst v pretezanju z vrvjo. Poostrile so se določbe o nagradah. Tekmovalci za prvenstvo ne smejo tekmovati v nižjem oddelku, morajo pa v višjem oddelku. Nove so določbe o namestnikih. Za presojo poljubnih vaj so se ustanovile praktičnejše določbe. Določbe o znamko-vanju so se izpopolnile s podrobnimi predpisi glede prisoje ničel itd. K tekmi za prvenstvo se je privzela tudi krogla, alternativno s kocko, istolako alternativno ! k tekmi vrst in k prosti tekmi; krogla se uvrsti tudi v po-
sebno tekmo. Pri tekmi za prvenstvo (in vrst) se meče krogla dvakrat. Glede tega, kakor tudi glede alternativnosti metanja kocke ali krogle pri prvenski in prosti tekmi so se torej premenili sklepi predzadnje seje Zveznega vaditeljskega zbora, objavljeni v 2. letošnji številki .Slovenskega Sokola". V posebno tekmo so se nadalje na novo uvrstili: tek na 100 m z ovirami, 200 m, 300 m in 500 m, metanje kladiva, metanje žoge, metanje kopja v daljino in skok ob palici v daljino.
V	današnji števiki prinašamo tudi zletne proste vaje za mlajši naraščaj, moški in ženski. Društva, lotite se takoj vadbe! Ne zanemarjajte pa ob tem skupin za starejši naraščaj. (Slov. Sokol iz 1. 1913, 1. štev.)
Pozor, bratje župni načelniki! Nastop k moškim prostim vajam bo v bistvu tak, kakor pri javni telovadbi na lanskem Zveznem izletu v Novem mestu. Radi ne-razmerno večjega števila pa se izvede seveda v širjih oblikah, (kar zahteva v začetku in na koncu nastopa premembo) ter z dveh strani, tako, da se novomeški nastop izvede na someren način po dveh oddelkih, (vsak s 4 predelki), prišedših skozi uhoda na obeh ožjih straneh telovadišča. Po sklepu Zveznega vaditeljskega zbora so vse župe ob-
vezane, izvesti na svojih župnih zletih kot vadbo za zlet novomeški nastop. (Glej podrobna navodila v »Slovenskem Sokolu” v lanski 7. števiki na str. 55 in sled.) Ob večjem številu naj se nastop izvede v peterostopih na-mestu v četverostopih. Pri zletu se izvede primerno številu v šestero ali sedmerostopih (eventualno tudi v osmerostopih), staknjenih že takoj ob prihodu v 12- ali 14- (ev. 16-) erostope, ki se v teku nastopa staknejo v 24- ali 28-(32-) erostope, zopet razdele in naposled še le razcepijo v šestero- ali sedmero- (osmero-) stope, iz katerih se po ustavitvi v čelnem razstopu izvede bočni razstop. Ob koncu nastopa treba zategadelj ene delitve več nego pri novomeškem nastopu, da dobimo naposled šestero- ali sedmero- (osmero-) stope; da pa pridejo telovadci s čelom pred glavno tribuno, treba, da narede oni zavoj, ki je pri novomeškem nastopu predzadnji (str. 55 pod št. 9.), proti vodnikovi tribuni, ne v nasprotno stran, ker je treba še dveh razcepitev in ne samo še ene, kakor pri novomeškem nastopu. Podrobno navodilo za zletni nastop se objavi pravočasno. Pri župnih zletih se, bratje župni načelniki, ravnajte, kakor rečeno, po navodilu za lanski novomeški Zvezni izlet!
Raznoterosti.
t Dr. Jan Podlipny.
Veliki Sokol in Slovan dr. Jan Podlipny je dne 19. marca umrl po daljši bolezni. Češko Sokolstvo je izgubilo v njem enega najboljših svojih delavcev', zlasti zaslužnega za organizacijo Češke Obce Sokolske v prvi njeni dobi. Tudi za slovensko Sokolstvo si je pridobil zaslug. Ohranimo ga v najčastnejšem spominu! Opis njegovega sokolskega delovanja s sliko njegovo priobčimo v prihodnji številki.
Ob spominu na Gosposvetsko polje. „--------------- — je
pal, ne od meča, od lastne nemoči!" Od italske ravnine, od izvirov Drave, od Salice, Aniže in Donave, od ogrske nižine do Adrijanskega morja se je razprostiralo ozemlje, osvojeno in obljudeno od naših pradedov. Prišli pa so časi razdvojbe, nemoč je zavladala v narodu in propadla je stara Karantanija, izginili so vojvode, vzrasli iz naroda samega. Četudi ne našega rodu, pa so poznejši knezi vsaj na zunaj varovali staro narodno pravico: do pred 500 leti se je vršilo ustoličanje vojvod na Gosposvetskem polju po pradavnem običaju v slovenskem jeziku. 18. marca letošnjega leta je minulo pol tisočletja, odkar je poslednjikrat po starodavnih obredih izročil slovenski kmet v slovenskem jeziku knezu vlado na slovenskem Korotanu. Ernest Železni je bil zadnji ustoličen po tem obredu. Ti obredi so postali sčasoma brezpomembne ceremonije, ki so naposled prenehale popolnoma.
Prvotno pa so imeli ti obredi velik pomen. Početek jim sega skoro gotovo v one čase, ko so si Slovenci še sami izbirali in postavljali svoje kneze. Slovesno in javno je moral obljubiti, da bo vestno izpolnjeval svoje dolžnosti, da bo zvesto čuval vse pravice naroda in ga neustrašeno branil pred vsakim sovražnikom. Vsi obredi pri knežjem kamnu kažejo na demokratično mišljenje našega naroda, ki ga je moral upoštevati, kdor si je hotel zagotoviti narodovo pokorščino.
Petsto let je, kar je izginila tudi senca naše nekdanje slave in samozavesti. Gosposvetsko polje, nekdaj slovensko središče, že ni več slovenska zemlja, le malo še slišiš tam slovenske govorice. Ob spominu na nekdaj slovensko polje Gosposvetsko pa ne bodimo malodušni za obstoj naroda.
V	krepki gojitvi telesa in duha, da je in ostane narod telesno in nravstveno zdrav in krepak, iščimo spasu, zakaj, kakor pravi Tyrš, nobena, niti ne najsijajnejša preteklost, ampak samo zdrava in delavna sedanjost jamči narodom bodočnost; ni en narod, kar jih je bilo na svetu, številen, ali neštevilen, ni izginil ob svoji čilosti in godnosti. Zatorej: „Naj volja tak’ krepka kot tvoje gore, naj moč ti bo taka, kot tvojih je rek — a mirno ponosno srce naj ti bo, kot tvoje spomladi polje je cvetno!" (Simon Jenko.) R. K.
K 2000- „Slovenski Sokolski Zvezi" je zopet podaril veletržec brat J. Perdan; bratje rabite, zahtevajte in priporočajte povsodi le Ciril Metodove užigalice, od katerih ima tudi sokolska organizacija korist.
Zlet ruskega Sokolstva v Petrogradu, nameravan letos, so odložili, kjer je vlada odrekla državno podporo.
Sokol na Cetinju. Pred kratkim so ustanovili Sokola na Cetinju.
V. shod čeških prirodoslovcev in zdravnikov se
vrši v Pragi ob dneh 29. maja do 3. junija 1.1. Ta kongres bo imel tudi poseben odsek za telesno vzgojo z namenom, da se izpodbode na Češkem znanstveno preiskovanje učinkov telovadbe na telesni in nravstveni razvoj naroda. Shodu bodo predsedovali prorektor češkega vseučilišča dr. Fr. Vejdovsky, vseučiliščni profesor dr. K. Weigner in starosta Češke Obce Sokolske dr. J. Scheiner.
Službo išče čevljarski pomočnik, dober telovadec, rodoma Čeh; naslov na razpolago pri „S. S. Z."
Urednik: Dr. Viktor Murnik.
Tisk »Narodne tiskarne" v Ljubljani.
Tekmovalni red Slovenske Sokolske Zveze.
I.	Splošna določila.
1. V povzdigo sokolske telesne izurjenosti se naj vrše vsako tretje leto tekme „S. S. Z." v večjih mestih, ki so sedež sokolskih društev, združenih v „S. S. Z.“
Obseg in razdelitev tekem.
Tekme obsegajo:
A. Tekme vrst (in posameznikov v vrstah):
na drogu, bradlji, konju na šir, krogih;
na konju vzdolž b. r., v skoku v višino, v skoku v daljino, v skoku v višino ob palici;
v skupnih vajah (brez orodja ali z orodjem);
v plezanju, teku, dviganju bremen in v metanju kocke ali krogle.1)
B. Tekme posameznikov za prvenstvo S. S. Z.;
na drogu, bradlji, konju na šir, krogih, na konju vzdolž b. r.; v skoku v višino, v daljino, ob palici v višino; v plezanju, teku in v skupnih vajah (brez orodja ali z orodjem); v dviganju bremen in v metanju kocke ali krogle.
C.	Proste tekme posameznikov:
v skoku v višino, v daljino; v teku, v dviganju bremen, v metanju kocke ali krogle in v skupnih vajah (brez orodja ali z orodjem).
D. Posebne tekme:
v teku na razne daljine: 100 y, 100 m z ovirami, 200 m, 300 m, 500 /n; v dviganju bremen, metanju kocke, metanju krogle, metanju žoge in kladiva, metanju diska, metanju kopja v tarčo in v daljino; v skoku v višino, v daljino, z zaletom in z mesta, ob palici v višino, ob palici v daljino; v triskoku; v borilnem metanju, plezanju, plavanju, event. v streljanju in v mečevanju.
2. Za tekme vrst in za tekmo za prvenstvo naj se ob zletu določi poseben cel dan zunaj drugega sporeda.2)
3. Tekme, navedene pod A, B, C, je treba vsako zase j smatrati kot celoto, tako da mora vsak, ki se je priglasil k j tem tekmam, tekmovati v vseh panogah, ki bodo izbrane j zanje v zmislu .posebnih določil".
Tekme pod D so posamezne tekme, tako da se je moči priglasiti tudi k posamezni izmed njih.
Kdor se udeleži ene teh tekem, ni izključen od udeležbe tudi pri drugih.
Vse tekme so pristopne kakor članom v „S. S. Z." združenih društev tako tudi povabljenim gostom, in sicer tako, da tekmujejo vsi skupno.
V	eni tekmi doseženi uspeh velja samo za to.
■) Glej opombe na str. 8.
2)	Za letošnji zlet je določen v ta namen petek dne dne 13. avgusta pa za tekmo za prvenstvo.
Tekmovati ne morejo člani tehničnega odseka »Slovenske Sokolske Zveze".
4. Tekme vrst, navedene pod A, so:
a) tekme višjega oddelka;
b) tekme srednjega oddelka;
c) tekme nižjega oddelka.
Pripustnost k tekmi.
K tekmam S. S. Z. se	more	pripustiti samo
oni, ki se je pred tekmami	S.	S.	Z.	udeležil žup-
nih izbirnih tekem in dosegel:
a) v tekmi A v višjem oddelku 65%, v srednjem in nižjem oddelku pa 70% vseh dosežnih točk;
b) v tekmi B 70%;
c) v tekmi C 50 točk;
d) v tekmi D 95% predpisanih na j nižjih izvedb.
Vrste (in posamezniki) smejo samo v enem oddelku tekmovati. V srednjem in nižjem oddelku sme tekmovati le oni, ki se še ni udeležil nobene tekme kakšne slovanske sokolske zveze, ali pa v tem oddelku pri kakšni prejšnji tekmi ni dosegel vsaj 85 % vseh dosežnih točk, in brez te omejitve bratje, ki so dosegli že 40 let.
Tekmovalci za prvenstvo S. S. Z. ne smejo tekmovati v srednjem oddelku. Morajo pa se udeležiti tekem vrst ali posameznikov vvišjem oddelku.
5. Tekmovalna vrsta mora obsegati šest članov (vštevši j vodnika) enega društva. Namestniki, ki za časa priprave j k tekmam vadijo z vrsto in pri župnih tekmah dosežejo
predpisani uspeh — tekmujejo z vrstami, njih izvedbe se znamkujejo, v vsoto vrste pa se štejejo le tedaj, kadar po tekmovalnem redu vstopi namestnik za odpadlega člana vrste. Ti tekmovalci, kakor sploh vsi tekmovalci morajo biti najmanj tri mesece neposredno pred tekmo člani tega društva in morajo v njem kakor tudi pri prostih vajah na zletu tudi v resnici telovaditi. Izvzeti od te določbe, da morajo v dotičnem društvu telovaditi tri mesece pred tekmo, so bratje zunaj mej zveznega okoliša.
Namestniki.
Namestnik stopi na mesto člana vrste, kadar se ta v teku tekme poškoduje ali oboli. (Oboje mora dognati zdravnik!) V tem primeru se v vsoto točk vrste vštejejo uspehi namestnikovi. Znamke odpadlega člana vrste pa se sploh izpuste.
Iz članov društev, ki so v isti župi, ki pa ne morejo postaviti samostojne društvene vrste pri tekmi, se lahko sestavi župna tekmovalna vrsta, ki pa mora biti vedno kot taka označena.
14. avgusta za tekme vrst proste in posebne tekme, četrtek
Vsaka župa je dolžna, vsaj eno vrsto za srednji oddelek in eno za nižji oddelek zgoraj omenjene izurjenosti poslati k tekmi, bodisi da je ta iz članov enega društva ali cele župe sestavljena.
6. Eden izmed tekmovalcev vodi vrsto. Ta naj bo na prijavnicah označen na prvem mestu. Drugi slede po abecednem redu, namestniki na zadnjem mestu. Dovoljen je psevdonim, na prijavnici pa mora biti označeno poleg tega tudi pravo ime tekmovalca.
7. Varstvo je dovoljeno, njegov način pa se določi po izžrebani vaji; pripomoč je izključena, ta naredi celo tekmovalčevo vajo neveljavno, brez pravice do poprave.
Nagrade.
8. Nagrade dobe:
a) v tekmah vrst one vrste, ki dosežejo 85% vseh dosežnih točk: lipov venec s srebrnim sokolskim znakom in trakom ter veliko diplomo; vrste s 75%: lipov venec in malo diplomo.
b) vsi posamezniki v tekmi vrst v vseh treh oddelkih, ki dosežejo 85%: veliko diplomo.
c) v tekmi za prvenstvo „S. S. Z.“ prvi trije: lipov venec s trakom in srebrnim znakom in veliko diplomo, če dosežejo več nego 85%; vsi drugi, ki dosežejo vsaj 85%: lipov venec in veliko diplomo; oni pa, ki dosežejo vsaj 75%: veliko diplomo.
d) v prostih tekmah oni, ki dosežejo najmanj 65 točk: prvo nagrado, lipov venec s srebrnim znakom in veliko diplomo; oni pa, ki dosežejo vsaj 55 točk: veliko diplomo. Najboljši trije izmed onih, ki so dobili prvo nagrado, bodo proglašeni za zmagovalce v prosti tekmi.
e) v posebnih tekmah posameznikov so v vsaki posamezni tekmi oni trije zmagovalci, ki so dosegli najboljši uspeh: nagrada je lipov venec s trakom in velika diploma
Potrebno pa je zadostiti zahtevi, da je izvedba nad ono mero, ki je predpisana za vsako posamezno tekmo. To je:
Predpisane mere 98°'o	95“	o
Skok v višino
z	zaletom	a)	z desko1) .	160	cm	157	cm	152 cm
b)	brez deske	150	cm	147	cm	142 cm
z	mesta	a)	z desko1) .	135	cm	132	cm	128 cm
b)	brez deske	125	cm	122	cm	119 cm
Skok v daljino
z zaletom a) z desko .	580 cm	570	cm	550 cm
b) brez deske	560 cm	550	cm	530 cm
z mesta a) z desko .	300 cm	294	cm	285 cm
b) brez deske	275 cm	269	cm	260 cm
Skok ob palici v daljino	760 cm	745	cm	720 cm
Skok ob palici v višino .	280 cm	274	cm	265 cm
Tri s ko k.......................12 m 1176 m 11 ‘40 m
Tek: na 100 y = 91416 m . Usek. llVssek. lH/ssek.
na 200 m............26 sek.	26% sek.	27% sek.
na 300 m............42 sek.	42% sek.	44 sek.
na 500 m............77 sek.	77% sek.	80% sek.
Tek na 100 m z ovirami 13’:>sek. 13%sek. 14sek. Dviganje bremena
a) 50 kg z	obema rokama	20 X	19 X	18 X
b) 25 kg z	eno roko	.	.	22 X	21 X	20 X
>) Za skoke v višino z desko navedene mere
Predpisane raese 98°/o
30 m 29*4 m 6 50 m 6'35 m 11 m 10-80 m 40 m 38*20 m 36 m 35‘30 m 15 točk 9 točk 43 m 42-15 m
95%
28-50 m 615 m 10-45 m 36 m 34-30 m 8 točk 40 m 10% sek.
Metanje diska.................
Metanje kamena 15 kg krogle 71/4 kg
Metanježoge...................
Metanje kladiva . . . .
Metanje kopja a) v tarčo .
b) v daljino
Plezanje 7 m....................10	sek.	10%	sek.
Plavanje na 100 m . . . 90 sek. 91 % sek. 94% sek.
Ako dosežeta dva pravico do prvenstva z enakim uspehom, določi zbor sodnikov način, kako se odloči med njima red v prvenstvu.
Onim, ki so dosegli vsaj 98% predpisanih mer, se podeli kot častno priznanje mala diploma, na kateri je potrjen doseženi uspeh.
Diplome in izpričevala podpišejo: starosta, tajnik in načelnik „Slovenske Sokolske Zveze".
10. Vrhovno vodstvo tekem pristoji načelniku „S. S. Z.“, oziroma njegovemu namestniku, ki ga določi teh nični odsek »S. S. Z.“ V pomoč mu je prideljeno primerno število tekmovalnih rediteljev.
11. Pritožbe o razsodbi sodnikov naj se po-dado predsedniku sodniškega zbora. O njih odloča komisija, sestavljena iz predsednika sodniškega zbora, dveh članov tehničnega odseka „S. S. Z.“ in dveh članov vaditeljskega zbora „S. S. Z.“, ki naj se volijo pred tekmo. Proti odločitvi te komisije ni priziva. Odklonitev pritožbe ima za posledico izključitev tekmeca od nadaljnje tekme.
Ako je pritožnik član tekmovalne vrste, stopi v tem primeru na njegovo mesto namestnik. Vse znamke izključenega se izpuste iz vsote vrste in štejejo se znamke namestnikove.
Ako je pritožnik vrsta kot celota, se izključi cela vrsta iz tekme. Njeni člani se sploh ne morejo dalje udeležiti tekem tudi ne kot posamezniki.
12. Priglasi k tekmam naj se pošljejo najmanj en mesec pred tekmo tehničnemu odseku „S. S. Z.“ Na poznejše oglase se ne bo oziralo.
13. Ako ni cela vrsta, oziroma ako ni posameznik v določenem času na odkazanem mu mestu, se ne pripusti k tekmam. Vsaka vrsta dobi na tekmovališču tabelo, v kateri naj se pravilno zapišejo imena, starost tekmovalcev, ime društva itd. Če se tekme prekinejo, ostanejo tabele pri vrh-niku, kjer je vrsta prenehala tekmovati.
14. Kakor hitro so nastopile vrste, vztrajajo skupaj mirno pod vodstvom svojih vodnikov, dokler ni končana vsa tekma. Na tekmovališče ie dovoljen pristop samo tekmecem, sodnikom, onim, ki urejajo tekmo, in pomočnikom.
15. Orodje in oprema tekmovališča:
a) Drog (furniran ali železen), normalno dolg, 2 3 m visok, prostor za doskoke urejen kakor pri skokih.
b) Bradlja, železna, 1*60—1*70 m visoka, poljubne širine.
c) Konj na šir z ročaji, lp10 m visok (merjeno od tal do zgornje ploščine), z ročaji, 45 cm oddaljenimi med seboj.
č) Konj vzdolž brez ročajev, 1 10 m visok za nižje in srednje vrste, 1 *20 m za višje, 1*40 m za prvenstvo, 2 m dolg, po svoji dolžini na pet enakomernih delov z barvo razdeljen. Deska poljubno oddaljena
se razumejo merjene od deske!
?fs	H0£ 3^	3I6I6I0& & ?!$?& &;tt 5$G£ ?K?£ ?t9t$	$9t(	3&3IS
d) Krogi leseni, z močno žico v sredini, v višini 2 30 m nad tlemi.
e) Deske 90 cm dolge, 60 cm široke, 10 cm visoke.
f) Blazine usnjene ali pa zrahljan prostor za doskok.
g) Skok v višino. Stojala, tri metre med seboj odda- j ljena , 2 m visoka, prenosna, oz. dobro v zemljo zakopana. Pri skoku brez deske je označiti mero od tal. Pri skoku z deske se začne meriti šele pri 10 cm od tal. Klinčki, ukrivljeni navzdol za debelino latve, tako da se zgornji rob latve, položene na količke, točno krije s številko, ki znači višino na stojalih. Latva 1 cm v prerezu, 3 m dolga.1) Doskočišče za stojaloma mehko, 3 m široko, 2 m dolgo. — Pri tekmah na orodju namestu latve tri vrvice v predpisanih višinah, ena nad drugo pritrjene.
h) Skok v daljino. Prostor za odriv je močna deska ali tram v tleh, ravno ž njimi, 30 cm širok, 8 cm debel, pa 2 m dolg, pobarvan belo, ali pa deska za skok, označena pod g). V smeri k doskočišču se odkoplje zemlja ob tramu približno 7 cm globoko. Doskočišče v razdalji 4 m od odrivišča, 30 cm globoko, 3 m dolgo, 2 m široko, napolnjeno s primerno rahlo snovjo. Za merjenje trak ali latvica, natančno metrsko razdeljena.
/) Tek. 91*4 m, ravna cesta, z dvema belima, okoli 30 cm visoko od tal napetima in 1503 m med seboj oddaljenima trakovoma oddeljena. Izhajališče je označeno z belim trakom, na tla pritrjenim, in z 2 pra-porcema. Na koncu tekališča so 4 koli v razdalji 15 m za trakove v višini prsi. Cilj je tudi označen s praporci.
Na izhajališču je prostor za tekmovalce primerno oddeljen z vrvjo, takisto je oddeljeno mesto za sodnike. Vrhnik, če mogoče na vzvišenem mestu (podiju) 6 m spredaj na desni strani v smeri teka. Ure (tri stopke) se preizkusijo pred začetkom tekme pričo 5 sodnikov. Vsak merilec časa ima svojo stopko. Obuvalo je kakor za navadno telovadbo, torej brez žebljev.
j) Tek na 100 m z ovirami. Ovire so 4, lahko zgrajene iz latev, 1 m visoke. Zgornja vodoravna latva je s svojim gornjim robom 80 cm nad tlemi. Ostalih 20 cm višine je izgotovljenih iz lahko se udajajoče snovi. Ovire so na 20 m oddaljene med seboj. Tekmovalec ima svoj tir in svoje ovire. Druga potrebna uredba kakor pri i).
k) Metanje kocke. Kocka pravilna iz granita, na ogalih in robovih oglajena, natančno 15 kg težka. Stojišče je označeno z belim, na zemljo pritrjenim trakom. Meče se na trda tla. Meri se s trakom ali latvico, metrsko razdeljeno, kakor pri skoku.
/) Metanje krogle. Krogla, železna, 7-25 kg težka. Meče se iz kroga s 'premerom 2 50 m, vzvišenega 5 cm od tal, znotraj izpolnjenega s trdno vphano zemljo in na obodu označenega z belo barvo.
m) Metanje žoge. Usnjena žoga, 2 kg težka, 25 cm v premeru, opremljena s trdnim očesom 10 cm vis. ali zanko 20 cm dolgo. Meče se iz kroga, urejenega kakor pri metanju krogle.
n) Metanje kladiva. Kladivo je iz železnega stožka-stega telesa okoli 13 cm vis., v katerega je vložena
prosta vrtljiva os za pritrditev	verige,	96	cm dolge,
z očesom za oprijem	13 cm v	prem.	Celotna teža
7	1 4 kg. Meče se iz kroga 2\50 m v premeru kakor prej.
o)	Dviganje bremen. 1. roček na 80—100 cm dolgi železni palici, 50 kg težak; II. roček prav tako dolg, 40 kg težak ; lil. roček 25 kg težak, na palici, 20—25cm dolgi. Trak napet na količkih 10 cm nad tlemi. p) Borilno metanje. Dva prostora v podobi kroga, 6 m v premeru, rahlih tal ali z blazino 5X5 m. Če ni druge ograditve, mora najmanj v oddaljenosti 3 metre od prostora, določenega za metanje, biti ograja. Vanjo imajo pristop samo sodniki in tekmovalci.
r) Skok ob palici v višino. Stojala prenosna ali dobro v zemljo zakopana, 3 m med seboj oddaljena, 3 5 m visoka, z označbo mere takoj od tal. Palice trojne dolžine, 2’5 m,	3 m in	3-5 m,	po	dve vsake
vrste. Palica se zabada	v tla.
s) Skok ob palici v daljino. Skače se brez deske kakor pri prostem skoku v daljino. Palice kakor pri skoku ob palici v višino. Doskočišče v razdalji 3 m od odrivišča v dolžini 550 m, 2 00 m šir., 30 cm glob., izpolnjeno z rahlo snovjo. š) Triskok. Mesto za odriv kakor pri skoku v daljino. Med odriviščem in odskočiščem g m trdih tal, potem pa mehko doskočišče, 6 m dolgo, 2 m široko, kakor pri skoku v daljino. Trak ali latva točno metrsko razdeljena.
t) Metanje diska. Disk 2 kg težak, lesen, masiven, okovan z železnim obročem s kovinsko sredo. Oblika leče, 22 cm v premeru, 4 cm debel v sredi, na krajih 2 cm. Meče se iz kroga s premerom 2 50 m, vzvišenega 5 cm nad tlemi in belo označenega, kakor pri metanju krogle v prostor, označen s krogovim izsekom 90° in s polumerom 40 m iz sredine kroga na stojišču. Ta prostor bodi vidno označen s praporci ali na kak drug način. Meri se s trakom. u) Metanje kopja v tarčo. Kopje 1 kg težko, iz bambusa, 2 5 m dolgo, z usnjeno spono ali brez nje. Kopij bodi vedno zadostno število pripravljenih.
Tarča je četverokotna plošča iz mehkega lesa v razmerju 1 00 1 00 m, z opiralom, pripravljenim za nagnjenje 60°. — Na tarči naj bodo z oljnato barvo označeni črni in beli krogi in opremljeni s števikami. Sreda črna — premer 10 cm, potem menoma 4 črna in 4 bela medkrožja, 5 cm široka. Prvo belo med-krožje ob sredi ima št. 1 in zadnje črno št. 8. Največji krog ima premer 90 cm. Stojišče, 15 m od tarče, je označeno s količi, v zemljo zabitimi, in z belim, na zemljo pritrjenim trakom. v) Metanje kopja v daljino. Meče se iz kroga 2 50 m v premeru, kakor pri metanju krogle in diska. Kopje iz bambusa, 2 50 m dolgo, z usnjeno spono ali brez nje kakor prej. z) Plezanje. Vrv 3 5—4 cm debela, 9 3 m visoko nad tlemi pritrjena. V višini 2-3 m je vozel ali barvast znak, odkoder se prične plezati. V višini 93 m, oziroma 7'3 m je pritrjen zvonček, na katerega se udari z roko. Stopke za merjenje časa. Pod vrvjo je blazina ali je posuto kakor na doskočišču pri skoku;
') Namestu latve se smejo rabiti tudi primerni in zanesljivi gumasti ali tkani traki.
ž) Plavanje. Oprava: platnene plavne hlačice. Dovoljeno je tudi dostojno pokrivalo za glavo. Plavalnica aii pa drugo pripravno mesto z varno vodo. Zadostno število čolnov in dobro opravljene oblačilnice. Tri stopke. Trdna plošča na izhodišču in trden, natančno odmerjen, od daleč viden cilj (na čolnu ali plavu dobro zasidran). Opomba. Pri prostih in posebnih tekmah (izvzemši plavanje) kakor pri orodnih tekmah sme tekmovalecrabiti edino popolni predpisani telovadni kroj.
II.	Posebna določila.
A.	Tekme vrst.
Tekma vrst se vrši, ako so se priglasile vsaj 3 vrste enakega oddelka.
Ta obstoji:
a) iz ene dočene vaje na treh glavnih orodjih,
ki jih določi vad. zbor S. S. Z.1);
b) iz ene poljubne vaje na enem izmed glavnih orodij, ki ga je določil isti zbor za poljubno vajo in ki mora biti drugo nego za določene vaje2);
c) iz skupnih vaj in nastopa k njim.3)
d) iz enega skoka, ki se določi izmed onih pod
1. 1. A. navedenih (konj vzdolž, b. r.; skok v višino; skok v daljino; skok v višino ob palici4);
e) iz ene naslednjih vaj: teka, plezanja, dviganja bremen, metanja kocke ali krogle.0)
Obvezne vaje.
2. Obvezne vaje bodo izžrebane zvečer pred tekmo iz zbirke 5 vaj za vsako orodje in za skupne vaje, izbranih in odobrenih po vaditeljskem zboru S. S. Z., ki se bodo 5 mesecev pred tekmo tiskane objavile.
Vaje na drogu, bradlji in krogih naj obsegajo koleb, teg in držo; vaje na konju na šir samo koleb.
Vaje na drogu, bradlji in krogih se lahko izvedejo na poljubno stran, toda v celi vrsti na isto stran.
Vaja na konju na šir se mora izvesti na obe strani in tekmovalec dobi povprečno znamko dvojne te izvedbe. Na konju vzdolž je izvesti veleskok raznožno z oprijemom na hrbet (v višjem oddelku), z oprijemom na vrat (v srednjem in v nižjem oddelku).
Poljubne vaje.
3. Poljubna vaja, ki si jo izbere vsaka tekmovalna vrsta sama, bodi primerno težka za stopnjo tekme in naj obsega na drogu, bradlji in krogih: koleb, teg in držo, na konju na šir samo koleb. Sestave, ki ne ustrezajo temu predpisu, se ne bodo znamkovale!
Tekmovalci posamezniki, ki tekmujejo vsled tega, ker je razpadla poprej popolna vrsta društva ali župe> si morejo kot poljubno vajo vzeti ono, katero si je izbrala in vadila ta vrsta. To okolnost pa mora potrditi
>) Za tekme na letošnjem zletu so določeni: drog,
2) Za	zlet	so	določeni	krogi.
3) Ta	nastop	se objavi	v eni	prihodnjih številk.
4) Za	zlet	je	določen skok v	daljino.
3)	Za	zlet	je	določeno	plezanje.
6) Za letošnji zlet je določena krogla.
7) Za letošnji zlet je določeno dviganje ročka 50 kg
župni načelnik na listu, na katerem je napisano besedilo poljubne vaje.
Drugi tekmovalci posamezniki si morajo izbrati za poljubno vajo eno iz zbirke vaj, sestavljenih po tehničnem odseku S. S. Z. in odobrenih po vaditeljskem zboru S. S. Z.
Prav tako je vrstam dovoljeno si izbrati poljubno vajo iz te zbirke.
Za izvedbo poljubne vaje velja isto, kar je določeno za obvezne vaje.
Ta vaja naj se napiše na list, zaznamovan s pečatom S. S. Z., ki se dopošlje tekmovalnim vrstam ter odda pristojnim sodnikom.
Znamka za težkost (1—10 točk) se prišteje k znamki za izvedbo vaje ob tekmi sami. Ako se pri tekmah vrst dožene, da se izvedena vaja ne ujema z napisano, se oceni samo izvedba. Znamka za težkost se izgubi.
Pri tekmi za prvenstvo S. S. Z. se v podobnem primeru oceni vaja glede težkosti po tem, kar je izvedel tekmovalec.
B.	Tekme posameznikov za prvenstvo S. S. Z.
Vrši se, ako se priglasi vsaj 5 tekmovalcev.
4. Ta tekma obstoji:
a) iz dveh vaj na drogu	(obvez, in poljub),
b)	„	„	„	„	bradlji	(	„	„	„	)
c)	„	„	„	„	konju na	šir	(	„	„	„	)
d)	„	„	„	„	krogih	(	„	„	„	)
e)	„	v e 1 e s k o k a na konju v z d o 1 ž b.	r.,
f) „ skoka v višino,
g) „	..	daljino,
h) ,,	„	„	višino	ob palici,
i)	„	dveh sestav prostih vaj (obvez,	in	poljub.),
j)	„	plezanja po vrvi,
k)	„	teka,
l)	„	metanja kocke ali krogle6),
m)	,,	dviganja bremena, 50 kg težkega oberoč	ali
25 kg težkega enoroč7).
O obveznih vajah, ki se določijo po ena na vsakem orodju in pri prostih vajah, velja to, kar je povedano o obveznih vajah pri tekmi vrst, z edino izpremembo, da je obvezno in poljubno vajo na konju na šir dovoljeno izvesti na poljubno stran.
Prav tako velja o poljubnih vajah in njih priglasu vse to, kar je določeno pri tekmi vrst.
O znamkovanju v oddelku A in B.
5. Da se vaja znam k uje, je treba, da se izvede cela. Izjemoma se znamkuje tudi nedokončana vaja, ako je ni mogel tekmovalec dokončati radi padca z orodja in ako je že izvedel vsaj polovico sestave. V tem primeru se znamkuje izvedeni del brez ozira na manjkajoči konec; tekmovalcu pa se šteje le 1 2 te znamke. Izvedba se znamkuje z 1	10	točkami.
adlja in konj na šir.
Za vsako prekinjenje sestave se odštejeta za izvedbo do 2 točki, oziraje se na način prekinjenja. Polovice in četrtine niso dovoljene!
K temu se določa še:
1. Ako zamenja tekmovalec v obvezni vaji pred- I pisano prvino, četudi jo kje pridoda v sestavi, je to smatrati j za drugačno vajo in znamkovati z ničlo.
2. Ako izpusti ali prida tekmovalec v sestavi ob- j vezne vaje kakšno prvino, je to smatrati za drugačno vajo j in znamkovati z ničlo.
3. Ako razdeli tekmovalec vajo tako, da to preobrazi značaj vaje, je to smatrati za drugačno vajo in znamkovati z ničlo.
4. Ako sede ali skoči tekmovalec na orodje tako, da to nima vpliva na gladkost sestave, je to smatrati za težko prekinjenje.
5. Vaja, prekinjena z vskokom ali usedom, se bo znamkovala z ničlo.
6. Ako tekmovalec izvede t e z n o v a j o s kolebom ali narobe kolebno vajo tezno, setoznamkujezničlo.
7. Ako izvede tekmovalec kakšno prvino v sestavi na nepravilno stran, se vaja znamkuje z ničlo.
8. Ako tekmovalec zgrabi za hlače, se to smatra za lahko prekinjenje.
9. Padec na tla pri seskoku z orodja ima vpliv na znamko, kar se tiče kakovosti izvedbe.
Konj na vzdolž b. r. je razdeljen po dolžini na 5 enakih delov, ki so označeni z barvo. Ako ni prijel tekmovalec na hrbet, se mu odšteje od izvedbe toliko enot, na katero polje, šteto od hrbta, je prijel; kdor seže na mejo dveh polj, čeprav samo z eno roko, se mu vračuni nižje polje. K izvedbi spada tudi zalet, ki naj bo gladek, neprekinjen.
Proste vaje vrst se znamenujejo, v kolikor se tiče izvršitve in pravilnosti posameznih izvedb, z 10 točkami, skupna izvedba prav tako z 10 točkami (vedenje je v tem obseženo) in nastop k tem vajam tudi z 10 točkami; iz tega se izračuna povprečna znamka. Sodnikov je 7; izmed teh jih znamkuje šest izvedbe posameznikov, sedmi pa celotno skladje v izvajanju cele vrste.
Proste vaje posameznikov se znamkujejo samo glede izvedbe in pravilnosti, z 10 točkami. Poleg tega je pri poljubnih prostih še znamka za težkost sestave do 10 točk.
Vedenje in vodstvo vrste se znamkuje pri vsaki panogi tekme istotako z 10 točkami. V vsoto se šteje poprečna številka iz vseh teh panog. Pri znamkovanju vedenja je odločilna tudi oprava telovadcev.
Pri skoku se znamkuje kakor izvedba, in to:
zalet in odriv............do 2 točki,
let in doskok.............do 2 točki,
tako mera skoka tako, da se k znamki za izvedbo prišteje tekmovalcu:
x) v skoku v daljino
v tekmi vrst srednjega in nižjega oddelka: za	skok	3 80 m	dolg	2	točki,
„	„	4-— m	„	4	točke,
„	„	4 20 m	„	6	točk;
v tekmi vrst višjega oddelka:
za skok 4'— m dolg 2 točki,
„	„	4 30 m	„	4	točke,
„	4-50m „	6 točk;
v tekmi za prvenstvo S. S. Z.:
za skok	4'50 m	dolg	2	točki,
„	„	4 80 m	„	4	točke,
,,	„	5' m	„	6	točk.
Ako je mera večja nego prednja, pa manjša od naslednje, se štejejo samo točke za prednjo mero; rr.) v skoku v višino
v tekmi vrst srednjega in nižjega oddelka: za skok 1'10 m visok 2 točki,
„	„	1 -20 m	„	4	točke,
„	„	1-30m	„	6	točk;
v tekmi vrst višjega oddelka:
za skok 1 '20 m visok 2 točki,
„	„	130 trt	„	4	točke,
„	„	140m	„	6	točk;
v tekmi za prvenstvo S. S. Z :
za	skok	1’30 m	visok	2	točki,
„	„	1 *40 m	„	4	točke,
„	„	l‘50m	„	6	točk;
y) v skoku v višino ob palici
v tekmi vrst srednjega in nižjega oddelka: za skok	1 '40 m	visok	2	točki,
„	„	1 '50 m	„	4	točke,
„	„	1-60	m	„	6	točk;
v tekmi vrst višjega oddelKa:
za skok	1 '60 m	visok	2	točki,
„	,,	1'70	m	„	4	točke,
„	„	180	m	„	6	točk;
v tekmi za prvenstvo S. S Z.:
za skok	2'— m	visok	2	točki,
„	„	210	m	„	4	točke,
„	„	2'20	m	„	6	točk.
Pri obeh skokih v višino (prostem in ob palici) se skače čez tri gumaste trake v zgoraj omenjenih merah nad seboj pritrjene; za preskočeno velja tista mera, katere traku se tekmovalec ni dotaknil s telesom.
Vsak tekmovalec izvede samo en obvezen skok, pred katerim pa lahko enkrat skoči za poizkušnjo. Poizkusni skok se more znamkovati kot obvezni skok, ako tekmovalec takoj po izvedenem skoku oglasi to željo sodnikom.
Vsak skok se mora izvesti z zaletom in enonožnim odrivom od deske. Kdor ne preskoči niti najmanjše za njegovo tekmo predpisane mere, izgubi tudi znamko za .zalet, odriv in izvedbo skoka. Z zaletom se prične skok, ne z odrivom, kakor pri prosti tekmi. Sicer veljajo vsa pravila, ki so na-| vedena pri skoku proste in posebne tekme.	,
Pri teku se znamkuje hitrost. 10 točk dobi, kdor j je pretekel pot 91‘4m dolgo:
v	tekmi	vrst	srednjega in nižjega oddelka	v	14	sek.
v	tekmi	vrst	višjega oddelka v	13 sek. in
v	tekmi	za prvenstvo S. S. Z. v	12 sek.
Za vsako	'/s sekunde, ki jo	rabi tekmec	več,	se mu
odbije 1 točka.
Drugače velja vse, kar je določeno za tek pri prosti tekmi. Pri plezanju je predpisana za srednji in nižji oddelek višina 5 m, za višji oddelek in za tekmo za prvenstvo
S.	S. Z. 7 m. Znamkuje se samo hitrost. 10 točk dobi, kdor pripleza do predpisane višine:
v tekmi vrst srednjega in nižjega oddelka v 9 sek. v tekmi vrst višjega oddelka v 12 sek. v tekmi za prvenstvo S. S. Z. v 11 sek.
Za vsaki 2,s sekunde, kateri porabi tekmovalec več, i in sicer v srednjem in v nižjem oddelku do 11 sekund, v j višjem do 14 sekund in za prvenstvo S. S. Z. do 13 sekund, ' izgubi 1 točko. Nad ta čas se odšteje za vsako >/s sek. ena točka.
Sicer veljajo pravila, ki so določena za posebno tekmo v plezanju.
Pri metanju kocke se šteje mera meta. 10 točk dobi, kdor vrže kocko:
v	tekmi	vrst	srednjega in nižjega oddelka	4 m	daleč,
v	tekmi	vrst	višjega oddelka 5 m daleč in
v	tekmi	za prvenstvo S. S. Z. 5 50 m daleč.
Za vsakih	10 cm. katere zažene manj,	izgubi	1	točko.
Meče	se dvakrat	iz poljubnega vstopa na mestu.
Drugače velja vse, kar je predpisano pri prosti tekmi glede metanja kocke.
Pri metanju krogle1) se znamkuje mera meta. 10 točk dobi, kdor zažene kroglo:
v	tekmi	vrst	srednjega in nižjega oddelka	7 m	daleč,
v	tekmi	vrst	višjega oddelka 8 m, in
v	tekmi za prvenstvo S. S. Z. 9 m daleč.
Za vsakih	10 cm, katere zažene manj,	izgubi	1	točko.
Meče se s poljubno roko dvakrat.
Za dviganje bremen je določeno: za tekmo vrst srednjega in nižjega oddelka roček 40 kg težak, za tekmo vrst višjega oddelka in za prvenstvo S. S. Z. roček 50 kg težak, ki ga mora tekmovalec dvigniti, kakor je predpisano za posebno tekmo.
10 točk dobi, kdor dvigne roček 5 krat. Kolikorkrat kdo roček manj dvigne, izgubi po 2 točki.
Za tekmo za prvenstvo je predpisan poleg tega še 25 kg težak roček, ki se mora dvigati enoroč, toda z desnico in levico. Za vsako roko je določen petkraten dvig in in vsak dvig se znamkuje z 1 točko. Kolikor dvigov manj izvedeš, toliko točk manj dobiš.
Tekmovalec dviga najprej z eno roko po načinu, v posebni tekmi označenem, da nato brez prekinjenja v predklonu in v predročenju roček v drugo roko, se vzravna in dviga z drugo roko dalje.
Roček se ne sme položiti na tla, tudi ni dovoljeno počivati med izvajanjem z obema rokama. Izvedb ene roke ni moči šteti za drugo roko.'
Drugače velja vse za posebno in prosto tekmo določeno.
O popravah.
Poprave so izključene. Tekmovalec se pripusti samo tedaj k ponovitvi vaje, ako se orodje med vajo poškoduje ali zlomi.
O sodnikih.
1. Pri vsakem orodju, izvzemši orodje za poljubno vajo, sta 2 sodnika in pri prostih vajah 7, ki se med seboj dogovore, kdo bo vrhnik. Pri orodju za poljubno vajo so 4 sodniki; dva sodita izvedbo vaje, druga dva pa njeno težkost.
2. Vsakdo izmed njih ocenjuje sam zase izvedbo tekmovalca. Ako znamke ne soglašajo, izračuna vrhnik povprečno znamko. Znamkovanje je javno, zato naznani vrhnik znamko, kakor hitro jo je zapisal v tabelo, tudi tekmovalcu. Vsak prepis ali popravo znamke naj dotični sodnik overovi v tabeli.
3. Voditi tekmo pri določenem orodju pristoji vrhniku. On skrbi za gladko vršitev tekme in za red tekmovalcev, sprejema eventualne ugovore tekmovalcev proti prisojeni znamki ter jih takoj naznani pismeno predsedniku sodniškega zbora, ne da bi prekinil tekmo. Ugovor mora podati tekmovalectakoj.kosemuje naznanilaznamka, drugače se sodniki ne ozirajo nanj. Ugovor vzame takoj v pretres zbor, ki je omenjen v 11. členu splošnih določil, kakor hitro je dotična tekmovalna vrsta dokončala tekmo na tem orodju.
4. V dvomljivih primerih se obrni sodniški odsek po svojem vrhniku za pojasnila do predsednika sodniškega zbora, ozir. njegovega namestnika.
C.	Prosta tekma posameznikov.
Tekma se vrši, ako se priglasi vsaj 10 tekmovalcev.
Ta tekma obsega:
«) Skok v višino.
1. Skakališče je ravno.
2. Odriv na deski, oziroma na označenem odrivišču velja za skok.
3. Skok šteje, ako tekmovalec ni podrl latvice.
4. Začetni skok je pri skoku z desko 130 cm — pri skoku brez	deske 110 cm.
5.	Zvišuje se	na 140 — 150 —	160	170	cm	itd.
120 — 130—	140	150	.	.
6.	Poprava ni	dovoljena.
7. Ako tekmovalec podere latvico, se mu postavi 5 cm niže in tekmovalec poizkusi še enkrat ta skok. Po tem skoku ne skače več. Velja pa zadnja preskočena višina.
b)	Skok v daljino.
1. Skače se z zaletom in se odrine s poljubno nogo.
2. Odriv na deski, oziroma na označenem odrivišču velja za skok.
3. Vsakemu tekmovalcu so dovoljeni trije skoki; šteje najdaljši.
4. Meri se oddaljenost od deske, oziroma od odrivišča do najbližjega sledu pete.
5. Padec nazaj po doskoku povzroči, da je skok neveljaven in se ne znamkuje.
6. Pri padcu naprej se skok znamkuje, toda k znamki se pripiše »padec naprej”.
7. Korak nazaj po doskoku skoka ne nareja neveljavnega, toda meri se samo do pete tiste noge, ki je naredila korak nazaj.
• c) Proste vaje.
Izvesti je ista sestava, ki je določena za splošno
tekmo (glej tam!).
d)	Tek. 2)
1. Tekališče je ravno.
2. Tečejo največ trije tekmovalci skupaj; vsak ima svojo zanj izmerjeno pot, široko 150 cm.
3. Vsak tekmovalec je označen z veliko, daleč vidno številko, pripeto na prsih, in ima svojega sodnika s stopko.
4. Tek se prične na povelje vrhnika, stoječega na višjem mestu ob izhodišču, na povelje »Pozor!” .zdaj!” Pri povelju .pozor” dvigne počasi prapor
‘) Za tekmo se izbere kocka ali krogla. Letos je določena krogla.
2)	Pri teku, plavanju, plezanju se meri čas praviloma s sekundno uro (.stopko”). More se pa meriti tudi na kak drug način, ki jamči za večjo natančnost in zanesljivost pri merjenju, kakor n. pr. z električno uredbo ali pod.
37 SOtQI9K3t0t0t0tGI0t9t018t«^3010IOKjt8t6886tSI«)^H^žt9t9K89fc
nad glavo, pri povelju „zdaj!" zamahne z njim urno v bočnem loku proti tlem, kar je znamenje za tekmovalce, da stečejo, in za sodnike, da označijo čas.
0. Izhodišče in cilj sta označena s praporci in na tleh pripetim trakom. Na cilju je poleg tega še za vsakega tekmovalca bel trak v višini prsi (na enem koncu pritrjen, na drugem prosto obešen).
6. Temeljna postava za tek je poljubna. Vendar pa tekmovalec ne sme biti niti z rokama niti z nogama onostran črte izhodišča.
7. Ako prične kateri tekmovalec teči pred danim znamenjem, prekine sodnik tek s hitrim mahom s praporom v poševnem položaju pred prsmi in s poveljem ,nazaj", nakar se nastopi iznova. Ako se to zgodi dvakrat, se sme tekmovalec izključiti od tekme.
e) Metanje kocke.
1. Vrže se s poljubno roko z zaletom.
2. Vrže se trikrat; velja najdaljši met.
3. Met velja, ako ni bila prekoračena črta in se ni doteknila roka tal onostran črte (pri padcu naprej).
4. Dvig kocke nad ramo in držanje v zaletu je dovoljeno z obema rokama. Sunek pa se more izvršiti le z eno samo roko.
5. Meri se od črte do mesta, kjer je prvi znak padca kocke na tla.
6. Za podavanje kocke naj odloči reditelj koga izven tekmovalcev.
/) Metanje krogle.
1. Meče se z eno, poljubno roko iz kroga s premerom 2 50 m.
2. Meče se trikrat; najdaljši met se šteje.
3. Velja met, pri katerem tekmovalec ni prekoračil kroga ter se z roko ni dotaknil tal pred krogom.
4. Meri se od oboda kroga do prvega znaka padca krogle v premi smeri na sredo kroga.
g) Dviganje bremena.
1. Dviga se iz predklona in predročenja v poljubnem ustopu z nadprijemom ob napetih nogah,
a) do vzklona in do skrčenih rok roček vzporedno z rameni —,
b) do vzročenja ob napetih rokah,
c) nazaj do skrčenih rok,
d) do predklona in predročenja tako, da se dotakne roček traka, napetega 10 cm nad tlemi.
2. Za posrečeno izvedbo, ki se mora zaznamkovati, se šteje dvig do vzročenja ob napetih rokah in nogah. Upognenje kolen, vzpon in vztrajanje (počivanje) v kakšnem položaju se šteje za napako, in ako se to zgodi trikrat, zaključijo sodniki tekmo, ko so poprej tekmovalca opozorili dvakrat na to.
3. Dvig z vzmetom se ne šteje.
O znamkovanju.
1. Skok v višino.
Za vsakih 10 cm čez 130 cm z desko ali čez 110 cm brez deske se šteje 1 točka.
Število točk za skok 150 cm z desko se množi z dvema, 160 cm s tremi in 170 cm ter več s štirimi. Prav tako je pri skoku brez deske; število točk za skok 130 cm se množi z dvema, 140 cm s tremi, 150 cm in več s štirimi.
Za skoke 155, 165, ozir. 135, 145 se izračuni razmerna znamka.
Lestvica znamk.
Skok z desko:
130 cm 1 točka,
Skok brez deske:
140
150
155
160
165
170
2 točki, 6 točk, 9	,
12 „
16 „
20 „
110 cm 120 „ 130 „ 135 „ 140 „ 145 „ 150 „
točka,
točki,
točk,
V tabelo se vpiše preskočena višina in število točk, primernih ji po lestvici. Poleg tega se znamkuje v opombi tudi ličnost skoka s tremi znamkami: zelo lično, lično, ne-lično. Ta znamka odloča samo pri enakosti izvedbe.
2. Skok v daljino.
a) Z desko: od 400 m do vštetih 5'00 m za vsakih 20 cm 1 točka.
Čez 5 00 m do vštetih 6 00 m za vsakih 20 cm 2 točki.
Čez 6'00 m za vsakih 20 cm 3 točke.
b) Brez deske: od 360 m do vštetih 460 m za vsakih 20 cm 1 točka.
Čez 4'60 m do vštetih 5 60 m za vsakih 20 cm 2 točki.
Čez 5'60 m za vsakih 20 cm 3 točke.
Razen tega se znamkuje v opombi tudi ličnost skoka s tremi znamkami: zelo lično, lično, nelično. — Opomba odločuje samo pri enakosti točk.
Lestvica znamk.
Skok z desko:
Skok brez deske:
in dalje
3 točke več.
4 00 m	0	3-60 m	0	
4 20 „	1 točka,	3 80 „	1	točka,
4-40 „	2 točki,	4 00 „	2 točki,	
4-60 »	3 točke,	4'20 „	3	točke,
4 80 .	4 ,	4 40 „	4	
5'00 .	5 točk,	4 60 .	5 točk,	
5-20 .	7 .	4-80 „	7	„
5 40 „	9 »	5-00 „	9	„
5-60 .	11 .	5 20 ,	11	.
5-80 .	13 „	5-40 .	13	.
6-00 „	15 „	5 60 „	15	„
6 20 ,	18 .	5 80 ,	18	.
za vsakim 20 cm		in dalj	e za vsali	
20 cm
3 točke več.
Za skoke med merami v lestvici se izračuni razmerna znamka.
Sodnik zapiše v tabelo daljino vseh treh skokov in število točk za najdaljši skok.
3. Tek. — 100 y = 91'45 m.
Do 13 sekund vštevno za vsaki 2/s sekunde 1 točka. Od 13 sekund dalje za vsako 1 s sekunde 1 točka.
Lestvica :
143/o sekund	1 točka,	1113 sekund	11 točk,
14'/s „	2 točki,	113/5	12 „
13-1/5 „	3 točke,	112 5	13 „
132/5	'4 „	11' 5	14 „
13	5 točk,	11	15 „
121/5	6 „	ld/5	16 „
123/5 „	7 „	103/5	17 „
122/5	8 „	102/5 „	18 „
121/5	9 „	10>/5	19 „
12	10 „	10	20 „
V tabelo se zapiše čas in njemu primerno število točk.
4.	Metanje kamena.
Do 6’00 m za vsakih 20 cm — 1 točka. Nad 6 00 m za vsakih 10 cm 1 točka. L estvica:
4-00 m	0	5 40 m	7
4-20 „	1	5-60 „	8
4'40 ,	2	5 80	9
4-60 .	3	6-00 „	10
4-80 „	4	6-10 ,	11
5 00 „	5	6'20 „	12
5-20 „	6	6-30 „	13
in dalje za vsakih 10 cm za 1 točko več.
V	tabelo se zapiše daljina vseh treh lučajev in število točk za najdaljši lučaj.
5.	Metanje krogle.
Do 9 00 m se šteje za vsakih 20 cm 1 točka.
Čez 9 00 m za vsakih 10 cm 1 točka.
Lestvica:
7-00 m . . . .	.... 0 točka
7-20		. . • • 1 „
740		.... 2 točki
7-60 			.... 3 točke
7-80 			.... 4 „
8-00		.... 5 točk
8-20		. . . . 6 „
8-40 „ . . . .	. • ■ ■ 7 „
8-60		.... 8 „
8-80		.... 9 „
9-00		. ... 10 „
9-10		. ... 11 „
9 20 		. ... 12 „
9-30 			. ... 13 „
in dalje za vsakih 10 cm 1 točka več.
6. Bremena.
Za vsako posamezno izvedbo 1 točka.
7. Proste vaje.
Vsak tekmovalec izvede eno sestavo izmed predpisanih prostih vaj, ki se izžreba pred tekmo.
Izvedba sestave se znamkuje po lestvici, navedeni pri tekmi na orodju.
O popravah velja pod A in B navedeno.
O sodnikih.
1. Skok v višino.
Dva sodnika, ena tabela. Znamkuje se preskočena višina in tej primerno število točk. Lestvica točk je tiskana na tabeli. En sodnik stoji pri doskočišču, ima tabelo, kliče tekmovalce in vpisuje številke v tabelo. Drugi pazi na pravilnost skoka, nadzoruje zviševanje in vpisovanje v tabelo.
Zapiše se zadnji čisti skok.
2. Skok v daljino:
Trije sodniki. Eden pri odskočišču, pazi na odriv in ima v roki začetek vrvice. Dva sta pri doskočišču, merita in zapisujeta v tabelo, ki jo ima vrhnik, in pazita na doskok. Zapisuje se daljina vseh treh skokov in število točk za najboljši skok.
3. Proste vaje.
Glej oddelek A in B.
4. Tek.
Šest sodnikov. Eden pazi pri iztekališču na pravilni nastop; v ta namen ima prepis tabele. Vrhnik, okoli 6 m
>) Kjer niso navedena nobena pravila, veljajo ona za
spredaj na desni strani na vzvišenem mestu, daje znamenje s praporcem, in sicer znači počasi navzgor nad glavo „pozor!“; hiter zamah dol in sočasno povelje „zdaj!“ je znamenje za pričetek teka. Njegovo znamenje mora biti vidno v iztekališču in pri cilju. Na cilju so trije merilci časa, za vsakega tekmovalca eden. Šesti zapisuje čas in točke, ki mu jih narekujejo merilci in se poleg tega prepričujejo o pravilnosti vpisovanja. — Vsak tekmovalec ima pravico, pogledati na stopko z njemu odmerjenim časom. — Pred tekom se preizkusijo stopke.
5. Metanje kocke.
Trije sodniki. Eden pazi pri izhajališču na pravilnost metanja in drži začetek traka. Dva sta v vpadališču, merita in zapisujeta v tabelo.
6. Dviganje bremena.
Dva sodnika. Obadva štejeta glasno in pazita na pravilnost dviganja. Eden zapisuje pričo drugega v tabelo.
D.	Posebne tekme.
Tekma katere koli panoge se vrši, ako so se priglasili najmanj trije tekmovalci, k metanju štirje.
Te tekme obsegajo:
a)	Tek na 9L45	m,') 200 m, 300	m	in	500	m.
b)	Bremena, 50	kg, oberoč. -
c)	Bremena, 25	kg, enoroč.
1. Dviga se v	poljubnem vzklonjenem	vstopu, najprvo
z desno, potem z levo roko. Med dviganjem desne in leve roke je odmor najmanj 10 minut.
2. Število dvigov z desno in levo roko se zapisuje v tabelo posebej in se šteje premer.
3. Način dviganja je ta: Iz priročenja do skrčenja (pest na prsih) — do vzročenja — nazaj do skrčenja — in do priročenja. —
4. Za povoljen uspeh, ki more biti znamkovan, se šteje dvig ob napetih rokah in nogah. Upogibanje kolen, vzpon in vztrajanje v kakšnem položaju (počivanje) šteje za napako, in če se zgodi to trikrat, zaključijo sodniki tekmo, potem ko so poprej tekmovalca dvakrat opozorili. Dviganje z vzmetom ne šteje.
d) Metanje kocke 15 kg.
e) Metanje krogle 7' a kg.
f) Metanje diska.
lTMeče se vifdaljino na poljuben način iz kroga s premerom 2 50 m.
2. Meče se trikrat; velja najboljši met.
3. Meri se od sledu, ki ga je naredil disk, pa do oboda kroga, kakor pri metanju žoge.
4. Met velja, ako ni bil prekoračen krog in se roka ni dotaknila tal pred njim in ako je padel disk v omejeni prostor. Prekoračenje kroga po padcu diska se ne šteje za napako
g) Metanje žoge.
1. Meče se v daljino na poljuben način iz kroga s premerom 2 50 m v prostor, omejen s krogovim izsekom 45°, kakor pri metanju diska.
2. Meče se trikrat; velja najdaljši met.
3. Dolžina meta se meri od sledu žoge po njenem padcu pa do oboda kroga v smeri k njegovi sredi.
4. Velja met, pri katerem ni bil prekoračen krog in se roka ni dotaknila tal pred krogom ter je žoga padla v omejeni prostor.
rosto tekmo, izvzemši znamkovanje.
h) Metanje kladiva.
Meče se v daljino na poljuben način iz kroga s pre- 1 merom 2 50 m v prostor, omejen s krogovim izsekom 45°. Velja vse, kar pri metanju žoge.
i) Metanje kopja v tarčo.
1. Meče se v 15 m oddaljeno tarčo, z mesta in s poljubno roko.
2. Meče se trikrat; velja najboljši met.
3. Met velja, ako ni bilo stojišče prekoračeno in ako se ni doteknila roka mesta onostran črte (pri padcu I naprej).
J) Metanje kopja v daljino.
1. Meče se iz kroga s premerom 2 50 m s poljubno roko.
2. Meče se z zaletom trikrat; velja najdaljši met.
3. Veljaven je met, pri katerem ni bila prekoračena črta, ter se roka ni dotaknila tal pred črto.
k) Skok v višino.
a) Z zaletom.
1. Skače se z zaletom, z odrivom poljubne noge. j
2. Odriv na deski ali na označenem odskočišču j velja za skok.
3. Skok velja, ako se ni podrla latvica.
4. Prvi skok je pri skoku z desko 130 cm, ozir. j 110 cm pri skoku brez deske.
Zvišuje se na
140—150—155—160—165—170—175—180 itd.
120—130—135—140—145—150—155—160 itd.
b) Brez zaleta. Skače se s sonožnim odrivom z deske ali z označenega odskočišča.
Prvi skok je pri skoku z desko 1 10 m, pri skoku brez deske 90 cm, zvišuje se po 5 cm.
Tekmovalec prične lahko tudi z višjim skokom, nego je predpisani začetni skok; istotako sme izpustiti kakšno zvišanje. Po ponesrečenem višjem skoku pa se ne sme poizkusiti nižji, ki ga je pred j tem izpustil. Velja zadnja preskočena višina.
/) Skok v daljino. m) Skok ob palici v višino.
1. Skače se čez latvico z zaletom, z odrivom poljubne I noge in brez deske.
2. Zabod palice v tla na odrivišču velja za skok.
3. Način preskoka, t. j. odbočno, zanožno, prednožno, je dan na izbiro tekmovalcu.
4. Prvi skok je 180 cm, zvišuje se po 20 cm do
2 60 m; po 10 cm do 3 m; od treh in dalje po i 5 cm.
5. Skok velja, ako ni bila podrta latvica niti s telesom niti s palico.
6. Pri skoku se tekmovalcu palica ne jemlje, temveč se vrže nazaj.
7. Za napako se ne šteje in je torej skok veljaven, ako podere vržena palica latvico šele potem, ko je skočil tekmovalec na tla.
n) Skok ob palici v daljino.
1. Skače se brez deske z zaletom z odrivom poljubne noge in na poljuben način.
2. Zabod palice v tla na odrivišču velja za skok.
Sicer velja vse to, kar je določeno za prosti skok v daljino.
o) Triskok.
1. Skače se z zaletom na trojen način; ali:
a) Odriv z levo (d.) — doskok na desno (1.) doskok na levo (d.) — doskok sonožno, ali:
b) Odriv z levo (d.) — doskok na levo (d.) doskok na desno (1.) — doskok sonožno, ali:
c) Odriv z levo (d.) — doskok na levo (d.) poskok na levi (d.) — doskok sonožno.
2. Skače se z deske ali s podlage na prvem odrivišču. Od tu se meri daljina skoka do prvega sledu pete pri tretjem doskoku.
3. Odriv na odskočišču velja za skok.
4. Pri padcu naprej se skok znamkuje, toda v opombi se navede »padec naprej".
5. Padec nazaj po doskoku povzroči neveljavnost skoka in se ne znamkuje.
6. Zakorak po doskoku ne naredi skoka neveljavnega, toda meri se le do pete zakoračene noge.
7. Vsak tekmovalec lahko skače trikrat; najdaljši skok mu velja.
p) Tek z ovirami — veljajo vse določbe za tek na
100 y. (Glej »proste tekme"!)
/•) Plezanje.
1. Pleza se izmenoma brez oklepa — z napetimi nogami v prednosu, sonožno ali raznožno — ali v vesi sonožno ali raznožno. Plezanje navzdol je poljubno.
2. Pleza se na hitrost 7 m visoko.
3. Znamkujeta se samo čas po sekundah in petinkah sekund in pa ličnost v opombi po treh stopnjah tako kakor pri drugih vrstah tekme. Krčenje in suvanje nog je nedopustno in povzroči, da je plezanje neveljavno.
4. Prične se v vesi (roki in nogi napeti) na povelje »ena — dve!" Na „ena“ se skoči v veso, na „dve“ se prične plezati. Zgoraj pozvoni tekmovalec na zvonec, primerno pripravljen v ta namen.
s) Borilno metanje.
1. Pred začetkom tekme iztehtajo sodniki vse tekmovalce (v popolni telovadni obleki) in jih razvrste po teži. Ti, ki tehtajo več kot 70 kg, pridejo v prvi razred, drugi pod 70 kg v drugi razred.
Vsak razred tekmuje zase. Ako je tekmovalcev prvega razreda manj nego 4, je samo en razred.
2. Tekmovalci se razdele po teži navzdol v skupine po 8. Ako ni število priglašencev z 8 deljivo, odstopijo čezštevilni bodisi prostovoljno ali se pa določi to z metanjem kocke. Oni, ki so najmanj daleč vrgli, odstopijo. Ako v kakšnem razredu število priglašenih ne doseže 8 in so lihi (niso na pare), odstopi samo en tekmovalec prostovoljno ali pa odloči metanje kocke. Tekma se vrši, ako se priglase najmanj 4 borilci.
3. Dvojice se sestavijo po teži in sicer vedno po dva najbližja si po teži. Zmagovalci se sestavijo v nove dvdjice' zopet po teži in izmed zmagovalcev teh dvojic se sestavijo zadnje dvojice.
4. Zmagovalci iz vsake skupine (osmice) so končni zmagalci in se jim ni potreba dalje boriti. Na voljo pa jim je, da ali prostovoljno ali pa še z nadaljnjo medsebojno borbo odločiio, katero mesto gre komu, kar se jim posebej na diplomi pripomni.
5. Ako se odločijo zmagovalci skupin za medsebojno metanje	še za	mesta, določijo	sodniki način,
kako se naj to zgodi.
6. Preža:
Tekmovalci preidejo po pozdravu, ki obstoji v podajanju desnice in izmenjanju mest, v prežo stojno z dotiko in samo iz te preže se začne metanje.
7. Določila za metanje:
Metanje se vrši samo na omejenem prostoru — borišču.	Kakor	hitro zaide en	tekmovalec iz
borišča, morata oba prenehati in se vrniti v sredo, kjer se postavita v položaj, v katerem so ju prekinili sodniki. Poraz zunaj borišča pa velja tedaj, ako se izvrši prijem še na borišču. Čakati brezdelno v preži ali v kleku ni dovoljeno dalje kakor 1 minuto. Dovoljeni so vsi zgrabi in brani, ki ne pro-vzročajo bolečin in niso zdravju nevarni.
V	leži se ne bori. Ako pade borilec v ležo na prsi, se preneha metanje, borilca takoj preideta v prežo in šele potem nadaljujeta metanje. Pripusti se pa na tleh dokončanje onega zgraba, ki se je	pričel s	prijemom v	stoji,	ako napadalec
ne premeni prijema in ako	pade	zgrabljeni na
bok ali v sed.
Kdor je padel trikrat v ležo na prsih, je premagan.
Nedopustni so naslednji zgrabi:
a) razkoračni zgrabi (na navadni način in z zaletom navzpod);
b) trebušni dvig s premetom čez ramo;
Brani so prepovedani naslednji:
a) stiskanje pesti ob želodec ali pod rebra;
b) dviganje brade s predlaktjem;
c) zvijanje rok in bolestno stiskanje zapestja in prstov. Istotako ni dovoljeno:	kazati	jezo,
tolči s pestjo, brcati, udarci po glavi, ostra masaža, kričanje in druge nasilnosti.
Kakor hitro zapazijo sodniki nepripusten zgrab ali bran ali sploh katerokoli nedopustnost, zaključijo spopad; to velja obenem za svarilo onemu, ki je povzročil zaključitev. Po tretjem svarilu se krivec izključi od tekme, drugi velja pa za zmagovalca te dvojice. Zmaga s pomočjo nedopustnega zgraba ali drtige nepravilnosti ne velja in se mora borjenje nadaljevati.
8. Spopad. Vsaka dvojica se sme trikrat spopasti. Med posameznimi spopadi ima vsak metalec pravico, zahtevati 1 do 3 minute oddiha. Spopad se prične, kakor hitro prideta borilca v prežo z dotiko.
Spopad je končan:
a) kadar je eden metalcev poražen; takrat se opuste vsi nadaljnji spopadi;
b) kadar se borilca tako oddaljita, da se ne dotikata niti z rokama, niti z nogama;
č) ako preteče 5 minut brezuspešnega metanja;
d) kadar sodniki prekinejo spopad zaradi nepravilnosti.
9. Za premago nasprotnika zadostuje ena zmaga nad njim. Ako zmaga tekmovalec že v prvem spopadu, se ne bori več z istim nasprotnikom dalje;
če zmaga v drugem spopadu, se mu ni treba boriti še v tretjem.
10. Ako se bori kakšna dvojica že v drugič po 5 minutah brez odločitve, določijo sodniki za tretji spopad strožje pogoje poraza in sicer padec na katerikoli del trupa. Ako se tudi sedaj v 5 minutah ne odloči zmaga, odločijo sodniki v prid onega, ki se je odlikoval po večjem znanju metanja, po večji ličnosti in napadljivosti. Kdor je bil bolj v obrambi, se smatra za premaganega.
11. Pogoji poraza. Poražen je, kdor
a) se je dotaknil z obema lopaticama tal,
b) je trikrat padel v ležo na prsi,
c) se vda,
d) je podlegel po načinu, navedenem pod 10. točko, vsled posebne odločbe sodnikov, t. j. kdor se je v tretjem spopadu dotaknil tal s katerimkoli delom trupa.
t) Mečevanje.
Tekmuje se v mečevanju s sabljo ali s fleretom. K vsaki panogi tekme priglašeni se z žrebom razdele na skupine po 6—9, izmed katerih največ 4, ki so dosegli največje število zmag, vstopijo v nadaljnji krožek. Na isti način se ravna dalje, da končni krožek doseže 8 mečevalcev. V končnem krožku določa razvrstitev število zmag. Ob enakem številu zmag odločuje borba med onimi, ki izkazujejo enako število zmag.
V	skupinah se mečuje vsakdo z vsakim. Mečuje se s sabljami na 4 in s fleietom na 3 dotike. Posamezna borba ne sme trajati dalje nego 4 minute; po njih preteku odločuje zmago stanje dotik. V primeru enakosti odločuje boljše držanje telesa in način mečevanja.
Obleka in varovala. Tekmovalec naj bo opravljen v bel ali svetel suknjič s trdnim visokim ovratnikom. Izgotovljen naj bo iz močnega in raskavega blaga, da orožje ne polzi. Roka bodi varovana z močno rokavico z naročko (manšeto), ki naj bo za mečevanje s sabljo močno prešita; tu naj se rabijo tudi nalehtniki. Oglavnica bodi opremljena z gosto mrežo, da zlomljena rez ne more prodreti vrzel. Pri mečevanju s sabljo ni dovoljeno rabiti fleretnih oglavnic.
Orožje. Sablje z velikim ali luknjastim košem niso dovoljene. Dolžina rezi ne presegaj 92 cm pri sablji, ne 95 cm pri fleretu. Flere more biti laške ali francoske oblike in naj bo na koncu opremljen s trdno pritrjeno mušico. Pri laški obliki ne sme zvonec, varujoč roko, imeti zapognjenega roba.
Flere more biti na zapestje privezan, vez pa mora biti kratka in ne sme imeti namena podaljšati orožje. Sodniški zbor ima pravico odkloniti orožje, katero smatra neprimerno predpisom.
Pravila. Tekmovalec mora prinesti svoje orožje in varovala s seboj in to v zadostnem številu.
Napad se more pričeti šele na znamenje vrhnika. Ta ima tudi pravico, ustaviti boj s poveljem »stoj*, brž ko spozna, da se bojuje proti predpisom. Stori naj to tudi tedaj, kadar kdo izmed tekmovalcev zapusti prostor, določen za spopad.
Ni dovoljeno rabiti obenem neoboroženo roko.
Razoroženega ali izpoddrslega tekmovalca ni dovoljeno napadati. Pri razoroženju velja samo ona dotika, ki mu neposredno sledi, tako da jo ni možno zadržati.
Sobod (sosek) v protivnem napadu se šteje na škodo onemu, ki ga je zakrivil, ne čakajoč z branom napada.
Ako mečevalca začneta napad istočasno, se sobod (sosek) ne šteje nikomur, naj si je zadel katerikoli del telesa.
Ako bi tekmovalci istočasni napad ponavljali namenoma, nastopi sodniški zbor in, če ne pomaga ponovni opomin, jih izključi od tekme.
Isto velja, ako bi eden ali oba tekmovalca nalašč ostavila prostor določen za spopad.
Spopad je končan, ako je bil eden tekmovalcev pravilno zadet ali ako je vrhnik ustavil boj s poveljem. Dotika se šteje v korist onemu, ki jo je dal. Tekmovalec je dolžan priglasiti dotiko.
Veljavni so:
pri sablji seki in bodi, ki zadenejo trup od zgornjega roba kolčnice zgoraj, glavo ali roki;
pri fleretu: bodi, ki zadenejo trup od zgornjega roba kolčnice do ključnice, bodi, ki zadenejo zalaktje, kolikor se je iztegnilo v prežo, da bi varovalo prsi; bodi, ki zadenejo glavo ali hrbet protivnika vsled tega, ker ju je tekmovalec sklonil in se hotel tako ogniti bodu, merjenemu na prsi.
Veljaven je tudi bod, s katerim je tekmovalec zadel protivnika na mestu, kjer bi sicer ne bil veljaven, če je dobil za to priliko zaradi napačnega ustopa protivnika.
Spošna določba. Ako tekmovalec ni na tekmovališču, ko je klican, se prisodi zmaga njegovemu protivniku.
m) Plavanje.
1. Plava se na 100 m s tokom, na največjo hitrost, na poljuben način, izvzemši vznak.
2. Tekma se prične na povelje s skokom v vodo in od tega trenotka se računa čas.
3. Križanje poti je prepovedano; kdor to stori, mu tekma ne šteje.
4. Plavajo obenem trije plavalci v bočni smeri drug od drugega 3 do 5 m oddaljeni.
.5. Označenega cilja se mora tekmovalec dotakniti z obema rokama.
6. Čas se zaznamuje po sekundah.
7. Kar se tiče povelja in znamenja za začetek plavanja ter merilcev časa velja to, kar je bilo pri teku navedeno.
O znamkovanju.
V	posebnih tekmah se pri vsakem posameznem tekmovanju ugjtovi vsak uspeh in znamkuje z odmerjenjem ali odštetjem. Najboljši izmed njih velja.
Tu ni torej znamkovanja s točkami kakor pri prostih tekmah, izvzemši metanje kopja v tarčo.
Za metanje kopja v tarčo velja naslednja lestvica’: 1. črna sreda =#10 točk
1.	belo medkrožje '39	,
2.	črno	„	= 8	*
3.	belo	n	= 7	N
4.	črno	V	= 6	n
5.	belo	„	= 5	M
6.	črno	„	4 točke.	
7.	belo	II	3	*
8.	črno		= 2	točki.
	tarča		= 1	točka.
Pri skoku se razun mere vsakega skoka, ki se zapisuje, znamkuje v opombi tudi ličnost v treh stopnjah: jako lično, lično in nelično. Ta znamka pa odločuje samo ob enakosti.
O popravah velja, kar je navedeno v oddelku A in B.
O sodnikih.
Borilno metanje. — Pri vsakem borišču so trije sodniki. Vrhnik meri čas, daje znamenje za metanje ali za njegovo dokončanje s piskom. Drugi pazijo z raznih strani na pravilnost metanja in opozarjajo vrhnika, ki ima tabelo.
Metanje diska, kladiva, žoge, kopja v daljino. — Trije sodniki. Eden pazi v metališču na pravilnost meta in ima en konec traku, druga dva sta v do-padišču, merita in zapisujeta.
Metanje kopja v tarčo. - Dva sodnika. Eden v metališču, drugi pri tarči, oznanja točke in jih zapisuje v tabelo.
Plezanje. — Trije sodniki. Eden vodi tekmo, dva merita čas.
Plavanje. — Sedem sodnikov. Eden vodi nastop, vrhnik daje znamenja k odplavanju z mesta kakor pri teku, dva sledita v čolnu plavalcem, da jih nadzirata, eventualno sta jim na pomoč, trije merijo čas in eden zapisuje čas v tabelo.
III.	O sodniškem zboru.
1. Tekmovalne sodnike izvoli vaditeljski zbor S. S. Z. na predlog tehničnega odseka S. S. Z. Ta določi zboru sodnikov tudi predsednika in njegovega namestnika. Izvoljeni sodniki so skupno s predsednikom in njegovim namestnikom .sodniški zbor".
2. Ni treba, da bi bili sodniki člani sokolskih društev, zadostuje, da so izkušeni v stvari in da je jamstvo za njih nepristransko sodbo gotovo.
3. Tehnični odsek S. S. Z. prideli izvoljene sodnike j k posameznim orodjem. Sodniki vsakega orodja so .sodniški odsek*.
4. Pazi naj se kolikor možno na to, da je sodnik prideljen drugemu orodju, kakor na katerem tekmuje društvo ali župa, katere član je on.
5. Predsednik sodniškega zbora skliče tega dan pred tekmo k seji. V tej seji, ki je obvezna za vse, ki so sprejeli sodniški posel, in ki je pristopna samo tem:
n) se izžrebajo obvezne vaje za tekmo na orodju in
proste vaje;
b) se pokaže način, na katerega je tekmovalcem izvest
izžrebane vaje;
c) se naznani razdelitev v sodniške odseke;
d) dobe sodniki vse potrebne tiskovine za tekmo;
e) se razloži tekmovalni red, kolikor to zahteva kak
sodnik;
f) se izvolijo trije člani zbora, navedenega pod IV.
6. Razen tega skliče zborov predsednik ali njegov namestnik zbor k seji, kadar nanese potreba. Zbor sodnikov sklepa z nadpolovično večino pričujočih sodnikov.
7. Predsednik sodniškega zbora, ki sam ne sodi nikjer, pazi na to, da se prav Izpolnjujejo ta red in vsi sklepi zbora.
8.	Vsak sodnik se zaveže že s tem, da sprejme svoj posel, da natančno prouči tekmovalni red in da se bo po njem ravnal ter izvedbe tekmovalcev presojal po najboljši | vednosti in vesti.
IV.	Dodatna določila.
1. Razlaga tega reda pristoji tehničnemu odseku S. S. Z.
2. Odločevati v primerih, ki niso obravnani v tem redu, pristoji zboru, ki sestoji iz vodnika tekme, predsednika sodniškega zbora, oziroma njegovega namestnika in treh članov, ki jih izvoli sodniški zbor.
RED ZA ŽUPNE TEKME.
1. Župe morajo pred vsakimi tekmami S. S. Z. prirediti župne izbirne tekme.
2. Obseg tekem:
Te tekme obsegajo panoge, v tekmovalnem redu S. S. Z. navedene pod A, B, C, D.
3. Tekmuje se po tekmovalnem redu S. S. Z. brez katerihkoli olajšav.
4. Župnim tekmam naj se odmeri po številu prijav ‘toliko časa, da ne trpi njih miren in reden potek.
To velja zlasti tedaj, kadar se pokaže potreba, k tekmam pripojiti še drug telovadni spored.
5. Župam je na voljo, sporazumno z drugimi župami prirediti skupne tekme.
6. Uspeh župnih tekem je odločilen za pripustitev k tekmam S. S. Z.
7. Za župne tekme so določene naslednje nagrade:
a) Pri tekmi vrst. Vrste, ki so dosegle 80% vseh dosežnih točk, dobe veliko diplomo, vrste vsaj s 70°/o malo diplomo, vrste vsaj s 60°/o posebno osvedočbo.
b) Vsi posamezniki, ki dosežejo 80% in 70°/o dosežnih točk, dobe posebno osvedočbo.
c) Pri tekmi za prvenstvo. Oni, ki so dosegli 80%, dobe veliko diplomo, drugi vsaj s 70° o malo diplomo.
d) Pri prostih tekmah dobe oni, ki so dosegli vsaj 60 točk, veliko diplomo, vsaj 50 točk, malo diplomo, vsaj 40 točk, pa posebno osvedočbo.
e) Pri posebnih tekmah dobe oni, ki dosežejo več nego 98° o 'najnižjih predpisanih izvedb, veliko diplomo. Za izvedbe nad 95% dobe tekmovalci malo diplomo. Drugi, ki so dosegli vsaj 95%, dobe posebno osvedočbo.
8. Tekme, pri katerih je prisoten vedno član tehničnega odseka S. S. Z., vodi župni načelnik.
9. O pritožbah odloči komisija, sestoječa iz župnega načelnika, člana tehničnega odseka S. S. Z. in enega člana iz zbora sodnikov, ki ga izvoli ta zbor.
£'£££££
Vzorni sokolski kroj
M
a
Q----------1'—=1	—=ir^^)
Zastopniki:
v Ljubljani:	M. Drenik, Kongresni trg;
Janko Česnik, Lingarjevaul.; P. Magdič, Fran Jožefova c.; v Gorici:	Ivančič in Kurinčič;
v Trstu:	Križmančič in Breščak; .
v Novem mestu: V. Durini; v Kranju:	Ferd. Sajovic;
v Šoštanju:	Senica in Pilih.
q- 	ir~	,f=ii---^
Doprsni kipi Fiignerja inTyrša (35 cm visoki 1 par 4 K; 72 cm visoki 1 par 24 K).
Fiignerjeve in Tyrševe plakete, medajloni i dr.
Vzorne telovadne obleke in sokolski kroji.
I
1
Praga, Žitna ulica 40.
Jadranska banka filijalka v Ljubljani. I
-----------------------------------Centrala	v	Trstu.---------------------------------
Filijalke v Dubrovniku, Kotoru, Metkoviču, Opatiji, Splitu, Šibeniku, Zadru
^ Delniška glavnica K 8,000.000.
Kupuje in prodaja vrednostne papirje (rente, zastavna pisma, delnice, srečke itd). — Valute in devize. — Proraese k vsem
Živahne zveze z Ameriko.
Sprejema vloge na hranilne knjižice ter na žiro in tekoči račun. Obrestovanje od dne vložitve do dne
-----------------dviga.------------------
Rentni davek plača banka iz svojega.
Eskomptira: menice, devize in fakture. — Zavarovanje vred. papirjev proti kurzni izgubi. — Revizija žrebanja srečk brezplačno. — Remburs-krediti. — Borzna naročila. — Inkaso.
Nakazila v Ameriko in akreditivi.
\
Načrti brezplačno in iranko.
o
>
Jakob Oražem v Ribnici
(Kranjsko)
priporoča br. sokolskim društvom
telovadno orodje
lastnega Izdelka in najmodernejše konstrukcije.
Načrti brezplačno in franko.
Ljubljanska kreditna banka
= v Ljubljani, Stritarjeva ulica. ===
I Delniška glavnica K 8,000.000 Rezervni zaklad K 800.000. I
Sprejema denarne vloge na knjižice in tekoči račun   —------------------ ter jih obrestuje ■ ■....................■.=-:==
po 4 Vg ^/0 čisto.
Prodaja in kupuje vrednostne papirje, delnice, srečke, devize in valute po dnevnih kurzih. — Eskomptira in vnovčuje menice in kupone. — Izvršuje borzna naročila na vsa borzna mesta v Avstriji in inozemstvu kar najkulantneje. — Priporoča se za vse ===== v bančno stroko spadajoče transakcije. =====
Stalna zveza z Ameriko.	Informacije	pismeno	in	ustno brezplačno.
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju.