Vse več je glasov iz baze Delegati vseh treh zborov riaše občinske skupščine so na skupnem zasedanju 5. decembra med drtigim sprejeli predlog smernic za dolgoročni plan občine Grosuplje do leta 2000. Prispeh je 1*4 pripomb. Samo manjši del jih je bil usmerjen direktno na smernice in so jih tudi upoštevali. Nekatere so bile take, da jih bodo lahko upoštevali pri pripravi dolgoročnega ali pa že srednjerogčnega plana. Večji del pripomb pa je posvečen ,,dnevnipolitiki" in namenjen izboljšanju sedanjih razmer. »Ob vsem tem je zanimivo," pravi Jože Novak, predsednik komisije za spremljanje izde-lave dolgoročnega plana »da smo ob dejansko široki razpravi lahko ugotovili, da imajo Ijudje v krajevnih skupnostih vrstopredlogov, ajihpreko obstoječega informa-cijskega sistema in svojih delegatov in delegacij niso posredovali naprej.« Tako lahko široko razpravo predvsem po sekcijah. ki se bo nadaljevala še v prihodjem letu saj bo plan sprejet po dvofaznem postopku. Mnenja in odgovore o pripravah, ki niso bili vključeni v dopolnitvah smernic bo izvršni svet in organi skupščine občine, podal na razpravah o osnutku dolgoročnega plana predvidoma odfebruarja do aprila phhodnje lelo v aredinah, kjer so jih dali. Razveseljivo je tudi. da so se v razprave vključili tudi posamezni strokovnjaki na določenih področjih. Tako sta posredovala predloge dr. Franc Adamič in dr. Stane Valen-tinčič za boljšo ~ureditev na področju kmetijstva in zdravstvenega varstva živali. Vsi predlogi strokovnjakov so še vedno zelo dobrodošli. Veliko razpravje bilo na sekcijah in v krajevnih skupnos-tih. Skorajda ničpa ni bilo kvalitetnih razprav v združenem delu. V prihodnje se bo moral slišati tudi glas delavcj. KAJ BOZA VTOCESTO? Delegati so razpravljali tudio informaciji o problematiki graanje avtoceste na relaciji Šmarje—Sap — Višnja gora. Delegatka Majda Vidic, Turist motel Grosuplje: »Kljub zagotovilom, da se funkcija motela ne bo spremenila, smo prepričani, da bo promet po dograditvi nove avtoceste bistveno manjši. Redki so gosti, ki bi se peljali mimo hotela in se nato vračali nazaj po drugi cesti, da bi se v njem ustavili.« Franc Škalja, delegat KS Grosuplje je podprlpredlog, da se priključek pomakne proti Šmarju. Predsednik občinske skupščine in vodja delegacije za zbor občin v republiški skupščini Janez Koščak pa je pojasnil. da so o priključku žepričelipostopke na republiški ravni. Glede motela paje dejal, da bo ta propadel v vsakem primeru, saj ideje o obojestranskem motelu in gradnji servisa ob njem ne bomo mogli uresničiti. V okviru gostinstva v občinipa ne bi smelo biti težko najti zaposlitev za okoli 40delavcev motela. I* Na podiagi prispelih predlogov in pripomb za dopol-nitev smernic, ki so jih posredovaje posamezne krajevne skupnosti, delovne organizacije, organi SIS-ov ter OK SZDL Grosuplje, so delegati sprejeli naslednje dopolnitve predloga smernic za dolgoročni plan občine Grosuplje do leta 2000: Poglavje KMETIJSTVO (stran 5) V tretjem odstavku se dodajo dve novi alineji: — »za ekonomičnejšo proizvodnjo zasebnih kmetovalcev postopoma združevati zemljišča (izvesti komasacije) . na celotnem območju občine, — organizirano pristopiti k zbiranju sredstev za odkup zemljišč, ki jih imajo nekmetje v I. coni kmetijskih zemljišč.« V drugem odstavku drugega stolpca se črta stavek: »Predvidena je gradnja hleva za 400 pitancev na Selu.« ¦ V istem odstavku se delno popravita tretji in predzadnji stavek, tako da se pravilno glasita: I »Prašičereja i^a kmetijah naj tudi v bodoče pokriva predvsem potrebe gospodinjstev.« »Razviti bo potrebno plemenilne postaje in organizirati odkup.« Delno se popravi zadnja alineja predzadnjega odstavka I v poglavju Kmetijstvo, ki se pravilno glasi: I — »razvoj take organizacijske povezatve med pristojnimi I samoupravnimi, upravnimi in drugimi dejavniki v I kmetijstvu, ki bodo omogočale enakopravno sodelo- I vanje pri planiranju razvoja in izenačevale pogoje I kmetovanja.« ' I Na koncu poglavja Kmetijstvo se doda novo podpo- I glavje z naslednjo vsebino: I »Zdravstveno varstvo živali I Prl razvoju- zdravstvenega varstva živali je potrebno I skrbeti zato, da se bodo vsa področja zdravstvenega I varstva živali razvijala skladno. Kot dejavnost posebnega I družbenega potnena mora zagotoviti pogoje za proizvod- I njo zdrave hrane živalskega izvora. Temeljno izhodišče je I to, da ima vsak posestnik živali pravico in obveznosti na I področju zdravstvenega varstva živali. Družbeno poli- I tična skupnost, Veterinarski zavod in druge organizacije I morajo zagotoviti neprekinjeno dejavnost zdravstvenega I varstva. Urediti je treba take družbenoekonomske odnose j (Dalje na 2. strani) \ (Nadaljevanje s 1. strani) med uporabniki in izvajalci zdravstvenega varstva živali, ki ne bodo temeljili na bolni živali, temveč na rezultatih dela v zvezi z uspešnim izvajanjem preventive in zmanjše-vanjem Stevila bolezni. Zdravstveno varstvo bo obsegalo predvsem sledeča področja: — zdravstveno varstvo živali pred kužnimi in drugimi boleznimi in to s preprečevanjem, ugotavljanjem, zdravljenjem in zatiranjem bolezni, — reprodukcijo živali, ki obsega preprečevanje plodnos-tnih motenj in dednih bolezni, skrb za zdravje plemen-skih. živali in sposobnost za razmnoževanje ter osemenjevanje živali, — varstvo okolja: preprečevanje kontaminacije okolja s povzročitelji kužnih bolezni, — preskrba z zdravili in instrumentarijem, — zagotavljanje priprav za splošno Ijudsko obrambo in družbeno samozaščito ter za delovanje veterinarske službe v izrednih in izjemnih razmerah, — organizirano veterinarsko izobraževanje in vzgoja posestnikov in veterinarskih delavcev in raziskovalna dejavnost v veterini, — izvajanje preventivnih programov v cilju večje proizvodnje zdrave hrane, ipd.« Poglavje GOZDARSTVO (stran 5) Na strani 6 se popravita tretji in četrti odstavek, tako da se pravilno glasita: »Pri gospodarjenju z gozdovi bomo upoštevali naslednje usmeritve: — ohranjali in krepili bomo splošno koristne funkcije gozdov s takimi načini gospodarjenja, ki zagotavljajo Uajnost gozdov, — trajno bomo ohranjali lesnoproizvodno funkcijo gozdov in zagotovili najvišjo stopnjo izkoriščanja rastiščnih potencialov, ki je vsklajena z načelom . trajnosti gozdov in donosov, — z ustreznim dogovorom bomo poenotili pristop do . iastnikov gozdov, ki ga na območju občine Grosuplje izvajajo GG Ljubljana, GG Novo mesto in GG Kočevje. Za zagotovitev intenzivnejšega izkoriščanja gozdov, ki bo istočasno zagotavljalo trajnost gozdov bomo predvsem: — dodatno vlagali v razširjeno gozdno biološko reprodukcijo, — postopoma bomo uvedli oddelčno gospodarjenje v zasebnih gozdovih: — zgradili bomo optimalno omrežje gozdnih cest s pripa-dajočo mrežo gozdnih vlak, — tekoče bomo vsklajevali programe med lovskimi in gozdarskimi organizacijami.« Peti odstavek se dopolni s četrto, sedmo in osmo alineo . prejšnjega tretjega odstavka. Otnenjene alinee se začno z naslednjim besedilom: — »Pri pripravi strokovnih podlag je treba... — V gozdnati krajini je treba... — Novim družbenim potrebam v prostoru...« V drugem stolpcu na strani šest se v celoti črta četrti odstavek: »Za dokočno verifikacijo predloga gozdov posebnega pomena...« V predzadnjem odstavku se črta drugi stavek: ' »Prizadevati si moramo, da bo doseglo gozdno gospo-darstvo višji delež v družbenem proizvodu.« Poglavje PRIDOBIVANJE MINERALNIH AGRE-GATOV (stran 8) V celoti se črta tretji in peti odstavek ter prva alinea četrtega odstavka. V istem poglavju se na novo vnese odstavek: »V občini Grosuplje imajo prednost za dokončno izko-riščanje obstoječi peskokopi predvsem Podsmreka pri Višnji gori in katnnolomi — predvsem Predstruge v Dobrepolju. Zaradi potrebe po kvalitetnejših agregatih kot so na voljo v prej omenjenih kamnolomih bodo Gip Gradis, SGP Grosuplje in Cestno podjetje Ljubljana odprli nov kamnolom v Predolah s pogojem, da predhodno zgradijo potrebno cestno omrežje za transport materiala, ki bo na novo načrtovan v urbanistični zasnovi naselja Grosuplje in širše okolice. Istočasno bomo z aneksom glede na nove pogoje razvoja širšega prostora Grosuplja (poselitev, kmetijstvo, prometna infrastruk-tura, varstvo okolja in varstvo naravne dediščine) dopol-nili že sprejeti družbeni dogovor in pogodbi o izkoriščanju kamnoloma Predolc« Poglavje INDUSTRIJA (stran 8) V sedmem odstavku tega poglavja se v celoti črtata tretji in šesti stavek, ki se glasita: Ti dve surovinski osnovi morata v večji meri pogojevati razvoj industrije kot v preteklosti.« Delovno intenzivnih proizvodnih procesov se ne smemo izogibati, temveč jih glede na razpoložljivo delovno silo in migracijo pospešetavi.« Poglavje TRGOVINA (stran 10) Delno se spremeni prvi stavek osmega odstavka, tako da se pravilno glasi: »Naložbe v povečanje prodajnih kapacitet nosilca razvoja DO Tabor so omejene, zato moramo iskati tudi druge možnosti za investiranje v razvoj trgovine.« Poglavje TURIZEM IN GOSTINSTVO (stran 10) Dopolni se besedilo tretje alinec tretjega odstavka, tako da se pravilno glasi: — »spremljajoče turistične ponudbe so kulturni, kmečki, plaftinsko-izletniški, lovski in ribiški turizem v manjši meri tudi rekreativno zimski turizem (dobrepoljska dolina, Višnja gora z okolico, itd.).« Poglavje CESTNI PROMET (stfan 11) V celoti se črta drugi odstavek z vsemi alineami ter se nadomesti z naslednjim besedilom: »Prednostna naloga pri dokončanju slovenskega ccstnega križa je gradnja avtoceste Ljubljana — Zagreb na odseku Šrnage — Višnja gora. (Dalje na 3. strani) (Nadaljevanje z 2. strani) j Potek trase je na območju občine usklajen. V okviru priprave dolgoročnega plana bo potrebno določiti dokorično lokacijo priključka avtoceste na regionalno cestno obrežje pri Grosupljem in tehnične izvedbe vseh trch ostalih prikljuČfcov v občini.« V celoti se črta šesti odstavek: »V okviru ureditve prostora avtoceste je predvidena možna lokacija nove bencinske črpalke pri Perovem...« Poglavje JAVNI PROMET (stran 11) Četrtemu odstavku se doda nova peta alinea: — »z okrepitvijo prometnih zvez v vseh območjih občine.« Poglavje PTT PROMET (stran 11) Popravi se tiskarska napaka v drugem stavku prvega odstavka, tako da se pravilno glasi: »Na nižjo rast poštnega, telefonskega in telegrafskega prometa vplivajo nerealizirane investicije, deloma pa tudi varčevalni ukrepi.« Doda se nov šesti odstavek: »Vzporedno s širitvijo in modernizacijo omrežja in naprav za telefonski in telegrafski promet bo potrebno zagotoviti razvoj telekomunikacijskega omrežja. Uvajanje novih telekomunikacijskih storitev bo pote-kalo postopoma: telemetrija, javno omrežje za prenos podatkov, teletekst, faksimile, radijski klicni sistem, mobilno radiotelefonsko omrežje, telekonferenca, video-tekst, elektronska pošta. Naloge na tem področju bodo prvenstveno usmerjene na postopen prehod na digitalni prenosni sistem in na izgradnjo javnega omrežja za prenos podatkov. Glede na pričakovani razvoj in potrebe uporabnikov v občini Grosuplje bo potrebno urediti muhipleksor v Grosupljem in povezavo z vozliščem v Ljubljani. Poglavje STANOVANJSKO GOSPODARSTVO (stran 13) Spremeni se besedilo tretje alinee v tretjem odstavku, tako da se pravilno glasi: — Blokovna gradnja bo potekala predvsem v Grosup- • ljem in Ivančni gorici. Kjer ni interesa za nakup stano- J vanj v blokih je smiselno v družbeno stanovanjsko I gradnjo vključevati tudi strnjeno enodružinsko I gradnjo (vrstne in verižne hiše).« I Poglavje PREBIVALSTVO, ZAPOSLOVANJE, KADRI (stran 14) V sedmem odstavku se doda nova (šesta) alinea: — »Izboljšanje kadrovske strukture moratno zagotoviti z I učinkovitim razpisovanjem kadrovskih štipendij za I izobraževalne programe višje in visoke stopnje j usmerjenega izobraževanja.« I Za poglavjem RAZVOJ SOCIALISTIČNIH SAMOU- I PRAVNIH ODNOSOV se na štirinajsti strani vstavi novo I poglavje: »PREOBRAZBA DRŽAVNE UPRAVE Z izboljšanjem kadrovske strukture, z boljšo organiza- . cijo dela in z razbremenjevanjem uprave rutinskih in admi- I nistrativnih opravil, kar je pogojeno z uvajanjem sodobne j opreme in z izgradnjo družbenega sistema informiranja, I bomo približali delo državne uprave občanom in združenemu delu. Zagotovili bomo pogoje, da bodo j delavci uprave lahko več časa namenili reševanju j bistvenih problemov razvoja družbene skupnosti.« I Poglavje OSNOVNO ŠOLSTVO (stran 15) j Spremeni se peta alinea sedmega odstavka, tako da se j pravilno glasi: I — »Z investicijami v šolske prostore moramo zagotoviti I pogoje za postopen prehod na enoizmenski pouk in 1 koncept dela celodnevne šole, pridobiti telovadnice pri I vseh popolnih osnovnih šolah, urediti igrišča pri vseh I šolah. ¦ j Pri investicijskih dejavnpstih je prednostna naloga I širitev sedanje osnovne šole Šmarje (investicija predvidena. I v DPza obdobje 1981—85), širitev osnovnih šol Šentvid j in Zagradec ter adaptacija osnovne šole Višnja gora. I Stalna skrb mora biti posvečena izboljšanju pogojev j dela na podružničnih šolah. j Skladno s predvideno rastjo števila prebivalcev bo j potrebno pravočasno zagotoviti dokumentacijo in sredst- j va za graditev nove osnovne šole Grosuplje.« j Poglavje GLASBENO IZOBRAŽEVANJE (stran 16) Spremeni se drugi stavek, tako da se pravilno glasi: I »Glede na izkazano zanimanje za glasbeni pouk ] moramo organizirati enoto glasbeno šole v Videm j Dobrepolju. Izboljšati moramo prostorske pogoje za | glasbeni pouk v Grosupljem in Ivančni gorici.« j Poglavje USMERiENO IZOBRAŽEVANJE (stran 16) Spremeni se tretji stavek prve alinee v četrtem odstavku, tako da se pravilno glasi: »Glede na--perspektivne proizvodne industrije v kovi-narsko predelovalni industriji je smiselno razvijati kovi-narske usmeritve, nove programe pa oblikovati skladno s pričakovanimi dolgoročnimi potrebami po kadrih v občini in širši regiji.« V celoti se črta četrti stavek druge alinee četrtega j odstavka: "»Dejanske prostorske potrebe za razvoj j Šolskega centra ...« Poglavje KULTURA (stran 16) V celoti se črta drugi odstavek: »Manjše ekonomske možnosti vplivajo na kulturo bolj kot na druge dejavnosti.« Spremeni se drugi stavek v četrtem odstavku ter doda novo besedilo: »Naloge pri investiranju v objekte za razvoj kulturnih dejavnosti sta predvsem ureditev kulturnega centra Grosuplje ter gradnje več namenske dvorane v Stični. Dogovoriti se moramo o načinu financiranja vzdrže-vanja kulturnih in družbenih domov v krajevnih skupnostih.« Poglavje TELESNA KULTURA IN REKREACIJA (stran 17) Spremeni se drugi stavek v drugi alinei četrtega odstavka, tako da se pravilno glasi: (Nadaljevanje na 4. strani) (Nadaljevanje s 3. strani) »Dodatne športne površine je potrebno prednostno urejati v naseljih, ki že močno zaostajajo glede na potrebe.« Poglavje ZDRAVSTVENO VARSTVO (stran 17) Spremeni se drugi stavek četrte alinee v šestem odstavku, tako da se pravilno glasi: »Za uresničitev prednostnega razvoja osnovnega zdravstvenega varstva bi morali v občini glede na rast štčvila prebivalcev ohraniti sedanje število zdravnikov na 10.000 prebivalcev (6 zdravnikov na 10.000 prebivalcev).« V šestem odstavku se doda nova alinea: — »Razvijati moramo dstrezno preskrbo z zdravili ^ predvsem v območju dobrepoljske doline in Suhe krajine. Pri tem je potrebno sodelovati s sosednjimi občinami. Poglavje RAZISKOVALNA DEJAVNOST (stran 17) V prvem odstavku se črta besedilo »razvoj vrtalnega stroja v DO Black &Decker« in se nadomesti z »itd.«. Poglavie VARSTVO NARAVNE IN KULTURNE DEDISČINE (stran 22) Spremeni se deseta alinea šestega odstavka, tako da se pravilno glasi: — »Zavarovati tista močvirja in barja, kjer se morajo ekološkemu ali krajinskemu pomenu podrediti druge možne rabe in načini urejanja prostora.« Poglavje MEDOBČINSKO SODELOVANJE (stran 23) Dopolni se manjkajoči tekst v petem odstavku, tako da se pravilno glasi: Na tem področju je ena osnovnih nalog oblikovanje ustreznih strokovnih služb na ravni regije.« Doda se novo poglavje POŽARNO VARSTVO »Požarna varnost je pomembna sestavina splošne varnosti ljudi in premoženja, je dejavnik, ki močno vpliva na blagostanje v družbi in varno počutje ljudi. Financiranje dejavnosti bo še naprej potekalo na podlagi samoupravnega sporazumevanja v okviru samou-pravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom. V okviru samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom bodo natančneje opredeljeni in družbeno verifi-cirani nadaljnji programi razvoja. Večina gasilskih društev ima zagotovljene primerne prostorske pogoje za normalno delo, dosežena pa je tudi že dokaj dobra opremljenost prostovoljnih gasilskih enot. Manj sredstev bo potrebr namenjati za investicijska vlaganja, več pa v opremljenost prostovoljnih gasilskih enot, v vzgojo in usposabljanje gasilcev ter dvig požarne kulture delovnih Ijudi in občanov skratka v preventivo.