Poštnina plačana v gotovini Cena 1.50 Din Izhaja vsak petek ob 15. // Naročnina znaša mesečno po poSti 5 Din, v Celju z do- stavo na dom po raznašalcih 550 Din, za inozemstvo 10 Din // Uredništvo in uprava: Celje, Strossmayerjeva ul. 1, pritličje.desno// Telefon št. 65 < Račun pri poštnem čekov- nem zavodu v Ljubljani štev. 10.666 // Stev. 34. Celje, petek 2O. av^ustct 1Q37 Leto XIX« Celje, CO. avgusta. Nasi domači politični mogotci so si postavili zelo enostavno in komodno pravilo, po katereni oeenjujejo naš notranji politični položaj. Svoje apele •aslavljajo na »vse pametne in po- -tene ljuiH« in razumejo pocl tem na iovom le svoje pristašc, ostale dr- avljane, ki so nedvomno v večini, pa >o strpali pod skupni imenoval-ec hujskačev. prevratnikov in prekucu- liov. Po tej enostavni razpredelbi se- veda ni težko ostro udarjati po na -protnikih JRZ in jim natovarjati vso krivdo za vse sedanje nevšečnos- ti, ki so tako hude in tako pekoče, kakor jih jugoslovenski državljani ^e ne pomnijo. »Slovenčevem« gotovo slabo pristo- a večnoočitanje diktature, kojeven- iar vsnkomur zivano, da je bila Ju- _;oslovenska nacionalna stranka po- klicana v življenje ravno z name- nom, da bi postopoma izvedla likvi- >lacijo stanja, «". _, •"»««^ e svojo nalogo tudi dosledno izvrše- ala. Da ni bilo marsejske katastru- ie. bi bila likvidacija izjemnega sta- nja deines že zakljueena. Tako pa vi- dimo, tla je delo na likvidaciji dikta- ture zaostalo prav tam. kjer ga je ne- hala ob kraljevi smrti JNS. Odtlej je naša notranja državna politika na mrtvi toeki. Dasi sta pretekli že do- bri dve leti, se likvidacija izjemnega stanja ni premaknila niti za las da- Ije. Ko je i '-----"—dšel z na- še politične pozornice nosilec izjem- nega stanja, je bila njegova svečana ¦bljuba še toliko močna, da je dana- šnja vlada smatrala za svojo prvo nalogo vzpostavo politienih svobo- -cin. Samo temu dejstvu je pripisati, la so široki ljudski sloji mestoma pozdravili novi režim. V tej nadi ^o ljudstvo tudi potrjevale razne izjave notranjega ministra, tičoče se poli- ičnih zakonov; toda izjavam niso -ledila dejnnja, marveč se je izvedba odlagala vse dalje in dalje, dokler nismo prišli v seda | nji položaj. Pri današnjem stanju ljudstvo obupuje, ko vidi, da se ide- alna zamisel .^. •.. i ne iz- vršuje v tisti smeri, kakor bi bilo potrebno. Neglede na to nn iwkh invnnst do- bro pomni tako k-a- kor prvotni mandat sc-ttanje viade in prieakuje za trdno, da mora biti iz- >mnega stanja enkrat vendarle ko- ec. To pričakovanje se po dobrih ¦ veh letih izpreminja v odločno za- htevo, in kdor ni slep za dogodke in kdor se ne zapira pred njihovim me- iientom. bo moral spoznati jwitoii in loslednji vzrok teh dogodkov. ki se železno doslednostjo ponavljajo v ¦ aznih delih države. Danes je jasno tudi nepoucenemu loveku. da ni modro, dve leti sklice- vati se na nekdanjo »diktaturo JNS« in pripisovati vse težke in hude stva- i nj-e vladi. Predvsem je znano. da ! NS nikoli ni bila nositeljica diktatu- e, marvee je bila njena naloga ravno v tem. da pripravi vse potrebno za prehod v normal no stanje. To na- ogo je Jugoslovenska nacionalna -tranka tudi vršila. Tisti tre- utpk se je tudi ustavilo vsako delc a likvidaciji diktature in nasledniki \S so si izjemno sta?ije osvojili. ne ia bi dalje šli naznačeno pot. kakor o jo zahtevala olitična loeika in tudi pereča potre- •i dvoletnega stopica- "stu se kažejo že dav- io. in samo zesl-epljenost more pra- - : -nhtevi po nadaljevanju dela tavo normalnega stanja pri- Družba sv. Cirila in Metoda Nasa najstarejsa šolska in narodno ebrambna organizaeija je sklicala le- tos svojo skupščino v Ko6evju na dan 15. avgusta. Na predvečer je bil v Ljublj-ani zaupni shod delegatov posameznih podružnic, ki je obrav- naval v podrobnostih organizaeijska vprašanja in važne zadeve na^e na- rodne obrambe.tifoče se dela Druzbo sv. Cirila in Metoda ob naših mejah in na področjih izven mej naäe države. Nedeljska glavna skupščina CMD v Kočevju, ki je bila združena z veli- kim sprevodom in učinkovitim so- kolskim nastopom, je potekla nadvse lepo in dostojanstveno. Poix>čila na skupščini so posvedočila ogromni po- men poslctnstva CMD. V sklopu aktu- alnih nai*odno obrambnih vprasanj so se obravnavale med drugim tudi razmere vzdolž severne meje. Tukaj je slovenski človek-viničar zaposlen pri nemškem grofu, baronu in rent- niku, ki živi onstran meje, pa ima svoja posestva na naši strani. Po- sebni zaupniki vzdržujejo stike z raznimi centralami onstran meje. Vse, kar j-e dobrega, odnašajo ti go- spodarji inozemei. Kar je slabega, prinašajo k nam. Manjka šol, da bi se mladina lahko vzgajala v odlocno nacionalnem duhu, na severno mejo je treba pošiljati najbolje kvalifici- lMiio učiteljstvo in uradništvo. Tudi o Prekmurju je bilo govora. Tamkaj sta zarisani dvefronti: nem- ška in madžarska. Nemški vplivi so nevarnejsi. Cudno je, da zahajajo še danes nezavedni slovenski ljudje k maši na avstrijsko stran. Tamkaj dobivajo tudi pošto, so naročeni na nemške liste in širijo med nezaved- nimi tujega, nemškega duha. Tudi šolsko in cerkveno življenje razode- va mnogo pom-anjkljivosti. Tudi tu- kaj bo treba še mnogo šol in knjiž- nic in gre vsein onim kulturnim de- lavcem, ki izpolnjujejo v Prekmurju pomembno kulturno dolžnost, pri- znanje za to delo, saj j-e od njih od- visno. če nas bo prekmursko ljud- stvo še vnaprej označevalo kot pri- šleke, ali pa kot brate. Po volitvah, pri katerih je bil po- novno izvoljen z-a prvomestnika inž. Janko Mačkovšek, je bila sprejeta resolueija, v kateri se naglaša, da se naj v Kočevju v nacionalnem intere- su vzpostavi Cimprej popolna gimna zijct. Na nacionalno ogroženem ozem- lju naj se od strani državnih in sa- moupravnih oblasti izvaja nacional- na, kulturna. gospodaj-ska in social- na politika po nevsakdanjih merilih. V narodnostno mešanih in obmejnih predelih naše domovine naj se nu- dijo državnemu uradništvu vse tiste ugodnosti, ki ga lahko osvobodijo vsakega bremenečega vpliva in mu cmogočajo svobodno udejstvovanje, predvsem pa je treba zagotoviti uči- teljem po zakonu predvidevana na- turalna stanovanja. CMD slej ko prej zahteva. da se v narodnostno meša- nih predelih podredi strankersko življenje vzvišenim nacionalnim in- teresom. Politični pregled p Pred vojno na Daljnem vzhodu. Pri Sanghaju so se pričele pred dne- vi srdite borbe med kitajskimi in japonskimi četami. Vojna med Kitaj- ei in Japonci sicer oficielno še ni na- povedana. pač pa sta kitajska in ja- ponska vlada odredili splošno mobi- lizacijo. Japonci si hočejo na Kitaj- skim ustvariti ozemlj-e za svojo borbo z Rusijo. Japonska bi samo pod tem pogojem sklenil-a mir s Kitajsko, toda Kitajska odklanja vsak sporazum. ki bi bil naperjen proti tretji državi. Kakor poročajo, bo Anglija svetovala napadeni Kitajski, i>aj se ne obrača, na Društvo narodov, da ga ne spra\i v zadrego. Društvo narodov kaže tucii v tem konfliktu svojo nemoč in se ne mara odkrito zavzeti za svojo članico Kitajsko, ki jo je napadia Japonska, ki ni članica Društva na- rodov. p V Španiji so nacionalisti v zad- njih dneh na baskovskem bojišču zo- pet porazili republikansk-e cete in prodirajo polagoma proti Santadru. Republikanci poročajo o manjših u- spehih pred Madridom. Domače vesti CENJ. ČITATELJEM IN INSERENTOM vl judno sporočamo, da izhaja »Nova Doba« odslej vsak petek že ob 15., torej dve uri prej nego doslej. Ured- ništvo sprejenia zaradi tega rokopise samo do četrtka popoldne, le v nuj- nih priemrih še kratke notice v pe- tek do 9. dopoldne. upi"ava pa sjire- jen>a oglase ob petkih samo do 10. dcpcldne. Uredništvo in uprava »Nove Dobe«. d Da se ne pozabi! UD Cö-letnem jubileju Družbe sv. Cirila in Metoda je izšel v »Slovencu« surov napad na to našo zaslužno naj-odno obrambno organizaeijo pod naslovom »Cirilme- todarija«. Bilo je to še v starih av- dajati atribut hujskaštva. prevrat- nosti in zle namere proti režimu. Konkordat, ki je razburkal našo javnost, je v tem oziru zelo vzpored- nega pomena in je za korektno zadr- žanje JNS v tej zadevi gotoyo naj- značilnejše to, da je bivši minister Pavel Matica kot katoliški duhovnik in član JNS govoril in glasoval za ratifikaeijo, naprednim slov-enskim poslancem pa bi bila naša javnost gotovo zamerila, ako bi bili glasovali po vzgledu Kersnika, Semrova in Gajska za pogodbo, ki ima v naertu povratek v cerkveno pravo vseh ob- širnih nepremičnin verskega zakla- da. Te določbe ne vsebuje niti avstrij- ski konkordat. Iz zgodovine konkor- datov vemo, da Vatikan ne želi nika- kega hru|>a okoli sklepanja pogodb, zato je osnutek ostal v največji taj- nosti in o njegovi vsebini nihče iz- med |H>slancev ni bil poučen. PotroV-f konkordata tudi na napredni strani nihfe ne osporava. pač \m\ je vecina mnenja. da naj bi bila naša pogodba z Vatikanom vsaj tako ugwlim v po- sameznih točkah, kakor je konkordat z Avstrijo, ako že ni bilo mogoče držati se češkoslovaškega vzorca. Poziv vsem »pametnim in pošte- nim ljudem« ne bo zalegel, ako vsi pametni in pošteni ljudje v njem po- grešajo ravno dveh najvažnejših ele- mentov — pameti in poštenosti. Tudi se ne da stvar več pomašiti po želji >^Slovenčeve« gospode, saj so o vse- bini pogodbe poučeni ravno iz »Slo- venca« tudi vsi pristaši JRZ na Slo- venskem. od katerih vsaj nekateri znajo rabiti svojo pamet in so goto- vo že prišli do zaključkov. ki se jih danes tako rado označuje kot huj- skaJko misel in prevratno usmerje- nost. Glavno pa je vsekakor tole: Javnost že dobri dve leti pričakuje kouca izjemnega stanja. Mnoga zna- menja priCai'v -'•> -¦¦• 'o čakanja žc navcličala. d Dunajska vremenska napo- ved za soboto 21. t. m,: Pretcžno (asno. strijskih Casih. ko je CMD ob po- žrtvovalnosti svoj-ega članstva z ve- likimi napori vzdrževala celo vrsto otroških vrtcev in narodnih šol za slovensko deco v onih krajih, kjer nam tedaj državna urava ni dovolje- vala pouka v maternein jeziku. Ko je ista Družba sv. Cirila in Metoda le- tos v svobodni Jugoslaviji sklicala svojo redno skupščino, združeno z velikim sokolskim zletom v Ko^evje, je v istem dnevniku, ki ga izdaja Ka- toliško tiskovno društvo, izšel sličen napad na CMD in sokolstvo, ki prav jasno ilustrira resnost stremljenj po združitvi narodno obrambnega dela na oni strani, ki tako rada od časa do časa poučno in s-entimentalno daje nasvete o potrebi združitve tega de- la, v dejanjih pa Drvižba sv. Cirila in Metoda kot edino našo tako odlično in mogočno obrambno organizaeijo mrzi in napada. ker je v svojem na- rodnem poslanstvu visoko vzrišena nad vpraSanja dnevne politike. Naci- onalna javnost, ki je nad pol stoletja doprinašala delo in žrtve za CMD, je šla svoječasno s prezirom preko na- padov, pa bo šla z enakim preziix)m in zaničevanjem tudi preko teh naj- novejših napadov na podvojeno delo. d Razkol v gasilskih vrstah. Ob priliki gasilskih kongresnih priredi- tevtev v Zagrebu je podal starešina varaždinske gasilske župe Marijan Dolanski v nedeljo dopoldne pri od- kritju spomenika ustanovitelju Hr- \-atsko-slavonske gasilske zajednice pred GO leti Juriju Deželicu izjavo, da prekinja hrvatsko gasilstvo vse zveze z jugosloven. gasilsko zvezo. Zaradi tega snema hrvatsko gasilstvo vse znake in označbe s svojih gasilskih uniform, ki niso v soglasju z unifor- mami, kakršne so bile pred spreje- mom gasilskega zakona. Od nedeije dalje ne sodeluje pri nadaljnjih po- svetovanjih jugoslovenskega gasil- stva noben zastopnik hrvatskega ga- silstva. Delo hrvatskega gasilstva naj bo v smislu te izjave v bodočnoti v soglasju s stališčem vsega hrvatske- ga naroda, katerega edini vodja je dr. Maček, s katerim hrvatsko gasil- stvo stoji in pade. Zaradi tega je sta- lešina gasilske zveze kraljevine Ju- gosiavije Stanko Žager podal ostav- ko. Zaradi tega dogodka so starešin- stva gasilskih zajednic vardai-ske in dunavske banovine ter beogi-ajske gasilske župe odklonila sodelovanje pri svečanostih hrvatskega gasilstva. »Hrvatski dnevnik« poroča, da so se slovenski delegati na predkonferenci solidarizirali s hrvatskim stališčem poudarjajoč potrebo svobode sloven- skega gasilstva. Na drugi strani pa nam udeleženci iz. Slovenije poroča- jo, da so jih v Zagrebu odganjali ce- lo z veseličnih prireditev, ker so no- sili znake jugoslovenske gasilske zveze! d Ne samo v visoke milljone, teni- več daleč čez milijardo sege število časnikov in časopisov, ki so doslej šli med Slovence. Na Ljubljanskem velesejmu boste videli veliko sliko, kjer vam bo učinkovito prikazano po natancnih računih. da so Slovenci v 140 letih obstoja slovenskega novi- narstva prejeli doma na tujem 1,260. 056 izvodov časnikov in časopisov. Ogromno proizvodnjo po vojni pred- stavljajo 16 debelih (seveda le nasli- kanih) knjig, vsaka z nad 50 milijoni izvodov časnikov in časopisov. Veie- sejem bo od 1. do 12. septembra. d Iz npravne službe. Imenovani so: dr. Herbert Kartin. banski svetnikpri banski upravi v Ljubljani, za sres- kega načelnika v Šmarju pri Jelšah; sreski načelnik dr. D. Maraž v Šniarju za sreskega načelnika v Kamniku; sreski načelnik Anton Ki>ajsek za sreskega naCelnika v Brežicah: sres- ki podnačelnik dr. Josip Tomšič v Krškem za sivskega nacelnika isto- tam: st^ski nacelnik Poklukar za banskega svetnika '"-' ^onski upravi v Ljubljani. Stran 2. »NOVA DOBA Štev. 54. d Odvetniška vest. Odvetnik g. dr. Fran Kloar se je preselil pred dnevi s svojo pisarno iz Kozjega v Celjc. V Kozjem je deloval polnih 16 let ter se z velikimi uspehi udej- stvoval v javnem življenju. Mnogo lot je bil župan v Kozjem, načelnik Okrajne hranilnice ter agilen Clan načelstva Hranilnice in posojilnkc, soustanovitelj in starosta Sokolsk-ega društva, predsednik gasilske čete in Čitalnice. Elektrarn-a, vodovod, zgra- ditev Občinskega doma in obnovitev davčne uprave v Kozjem so pred- vsein njegova zasluga. d Knjiga »V boju za našo sevenio mejo«, ki jo je pred kratkim izdal d,r. Ervin Mejak, odvetnik vGornjem gradu, je v posebni vezavi uvrščena v zasebno knjižnico Nj. Vel. kralja Petra II. Dvorna pisarna je s pismoin z due 12. t. m. po najvišjem nalogu poslala dr. Ervinu Mejaku pismeno zahvalo. d Dva nova letnika zasebnih nči- teljišč. Časopisje poroča,, da je na posredovanje obeh slovenskih mini- strov prosvetni minister ilovolil ur- šulinkam v Ljubljani in šolskim se- stram v Mariboru, da smejo otvoriti Že letos prvi letnik učiteljišča. Znano je, da čaka na službe že nad 900 mladih slovenskih učiteljie in učite- ljev. V takih razmerah pač ni bi!o potrebe po ustanavljanju novih uči- teljišč, ki bodo brezposelnost povečala d Umestna prepoved policije. Pred- stojništvo mestne policije v Sonti je prepovedalo mestnim kavarnarjem in gostilniöarjem točenje alkoholnih pi- jač notornim pijancem. Do te uredbe je prišlo zaradi tega, ker se je v zad- njem času ix>javljalo po ulicah večje število pijanih ljudi, ki so povzročali razne nerede. Vsak gostilničar ali kavarnar bo strogo kaznovan, ki bo osebam, označenim v seznamu alko- holikov, prodajal pijačo. Celje in okolica c Celjski umetniki bodo nastopili v radiu, Kratkovalovn-a oddftjna po- stctja Centralnega presbiroja v Beo- gradu bo priredila te clni radijske koncerte, pri katerih bodo sodelovali tudi priznani celjski umetniki, ki bodo izpolnili glasbeni del reportaže zzivajo. d«a pripelje- jo navedeni dan dečke v II. drž. deško narodno šolo k zdravniškemu pregledu in vpisu. Otvoritvena služ- ba božja bo v četrtek 2. septeinbra ob 8. v cerkvi sv. Duha. Redni pouk se bo pričel v petek 3. septembra. \* sredo 1. septembra bo tudi vpisova- nje otrok v otroski vrtec na Maribor- ski cesti. Starši se vabijo, da pripe- ljejo svoje otroke k vpisu od 8. do 12. dopoldne. Vpisovanje bo v vrtcu na Mariborski cesti. c Strokovna obrtna nadaljevaina sola v Celju. Vpisovanje za šolsko leto 1937-38 bo v nedeljo 22. t. m. od 9. do 12. v pisarni. Pri vpisu je pred- ložiti v smislu čl. 37. uredbe o orga- nizaciji strok. nad. šol: 1. krstni (rojstni) list, 2. izpričevalo o posled- njem šolanju, 3. učno pogodbo in 4. zdravniško potrdilo o telesui sposob- nosti. V nedeljo 29. t. in. se naj zbe- rejo vsi učenci(ke). ki bodo v šoi. 1. 1937-38 obiskovali(e) zavod, ob 8. •v telovadniei zaradi dodelitve v raz- rede in določitve učnih ur. Gg. nioj- stri in mojstrice se o]x>zarjajo. da pošljejo vse šoloobvezne vajence in vajenke, ker se po izvršeni dodelitvi v posamezne razrede ne bodo mogle upoštevati posebne želje. — Uprava strok. nad. sole. c Društvo jugoslcvenskih srednje- šolcev »Sloga« na državni realni gimnaziji v Celju je banska uprava razpustila. V razlogih za razpust so navaja tudi to, da je društvo že več let imelo v svojem lokalu politične časopise. Nacionalna omladina, ki jo vsled razpusta svojega društva izgu- bila lepo toris^e izobraževalnega in prosvetnega udejstvovanja, se bo morala odslej še z večjo vnemo in ljubeznijo posvečati sokolskim orga- nizacijam. c Orglarska sola v Celju preneha. V Celju je mnogo let obstojala or- glarska sola, ki jo je vzorno vodil g. Bervar. Ker se je pa v Mariboru o- snovala letos cork\-eno-glasbena so- la, preneha v Celju orglarska sola. c Četniška organizacija v Celju. V Celju se snuje ])ododbor četniškega udruženja za dravsko banovino. Pri- pravljalni odbor vabi jugoslovenske nacionaliste, da pristopijo kot člani. Prijave naj se pošiljajo pismeno na naslov: pododbor četniškega udiu- ženja v Celju. c Iz so due službe. Gosp. Kazimir Modic, sodni pripravnik pri okrož- nem sodišču v Celju. je postavljen za pristava VIII. skupine pri sreskem sodišču v Celju. c Pri celjsiki pošti je imenovan za dnevničarja služitelja Josip Tome. c Težka nesreča generala Jovana Naumcviča in njegove rodbine. Ko mandant celokupne žandarmerije di- vizijski general g. Jovan Naumovic, nekdanji poveljnik 39. pp. v Celju, se je na avtomobilski vožnji v Užicah v sredo 18. t. m. nevarno ponesrečil. Lokomctiva brzega vlaka, ki je vozil iz Sarajeva, je udarila v avtomobil. v katerem so se vozili g. general Xaumovic. njegova gospa soproga, njuna sinova Mihajlo in Miloš, set javne varnosti polkovnik Bojič in komandir užičke žandarmorijske po- staje narednik Dobrovoljac. Avtomo- bil je vozil preko železniške proge, ko je brzi vlak z vso silo nenadno udaril v avtomobil, gt\ zdrobil in na- to vlekel celih 200 m s seboj. Xesreca se je zgodila na mestu, kjer pelje cesta preko železni§ke proge Užice- Zlatibor, kjer je bilo že mnogo ne- sreč. Vsi, ki so bili v avtomobilu, so težko poškodovani. Stanje ge. Nau- moviceve je brezupno, g. general Xaumovic in njegov starejši sin Mi hajlo sta zelo hudo poškodovana. Tudi ostali so dobili težke poskodbe. Vsi so bili oddani v banovinsko bo!- nico v Užicah. S težko prizadeto rod- bino g. generala Xaumovica, ki uživa v Celju splošne simpatije, vse naše meščanstvo globoko sočustvuje. Po najnovejših vesteh, so vsi poškodo- vani izven nevarnosti za življeuje. Prepeljani so bili v Beograd. c NagrPdno streljanje z malokaü- brsko puško je priredila strelska družina v Celju v okviru Celjske raz- stave od 1. do 15. t. m. Odziv strel- cev in simpatiz-erjev strelskega spor- ta je bil zelo lep. Pri tekmah je do- seglo 28(i strelcev do 50 to?k: vsi so prejeli lična darila. Glavna tekma je bila zaključena v nedeljo zvečer z razdelitvijo daril. Cez 100 točk erirali. Po operaeiji se je njegovo stanje izboljšalo. c Prcmetna nesreča v Škofji vasL Cestar Ozebek iz §kofje va.^i je Š°l v nedeljo popoldne popravljat most v škofji vasi, na katerem se je bil vdrl pihel tram. Okix>g 17.30 se je pripe- ljal ix> državni cesti iz Vojnika avto- mcbil. v katerem je sedela neka dru- žba iz Ljubljane, Takrat je vozil če?. most voz, na katerem je sedel 15- letni delavec Franc Trobii§ iz Za- dobrove pri Škofji vasi. Cestar Oze- bek je dal avtomobilistu znamenje, naj vozi počasi, česar pa šofer ni u- pošteval, ker ni imel Ozebek cestar- ske čepice na glavi. Avtomobil je za- del na mostu v vcz in zlomil os voza. Pri karambolu je padel Trobiš z vo- za pod avtomobil. Kolesa so sla fezenj in mu zlomila več reber ter ga tudi poškodovala po glavi in ro kali. Prodnji del voza pa je padel na O7el)ka ter mu zlomil nogo in ga poškodoval po glavi. Trobiša so pre- peljali v celjsko bolnico, Ozebka pa so oddali v domaeo oskrbo. Ljub- Ijanf-ki avtomcbil je Sole ob 21. na- daljeval voznjo. c Smrtna žrtev strele. Dne Jii. ju- lija ponoči je med nevihto tre^čilo v hiso 33-letnega posestnika Vinka Špiljaka na Dolu pri Šmarju pri Jel- šah. Hi-Sa se je vnela in je pogorela do tal. St!*ela je oplazila spečega po- sestnika. ki so je takoj onesvestil. s^piljaka so šele v zadnjem trenutku rešili iz gorečega poslopja. Xesrecnez je dobil strašne opekline po nog>ah in levi sti%ani telesa. Prepeljali so ga v celjsko bolnico. kjer je po dolgem trpljenju v četrtek 19. t. m. podlegcl poskodbam. c žetev smrti. V celjski bolnici .-;o umrli: v soboto 57-letni Josip Trat- nik. preddelavec pri tv. Rakusch v Celju. in ll-l?tni dijak Alojz Gregor- čiČ iz Gaberja. v jwnedeljek 55-letni poMestnik Jakob Cizej iz Trnave pri Gomilskem, v torek 17-1 etna hčerka posestnice Marija Zakrajškova iz Sol pri Podčetrtku, v sredo 63-letni oa- činski revež Andrej Pobec iz Celja iii 15-letni čevljar Valentin Koželj iz Žalca, v četrtek triletna ličerka dc- lavke Frančiška Gnidica iz Marija- gradea in 25-letna Elizabeta Zidan- škova. hči preužitkarice iz Špitalica, v petek 20. t. m. pa 29-letna žcna mi- zarskega pomočnika Jožefa RobičVva \7, Jurklosti'a. X. i). v m.! c V Celjskem dornn v Bakarcu, kjer lotuje naša doca pod okriljem Kola jugoslov. sester v Celju, so vprizorili 11. t. m. niladinsko igro »Janko i)i Metka« v režiji ge. Vere Založnikove iz Maribora, ki je igrala tudi vlogo fnrovnice z zelo lepim uspehom. Ce- tudi je bila ga. Založnikova na oddi- hu, se je žrtvovala za deco in ji pri- piaviia veliko veselje, obenein pa je omogočila lep užitek tudi občinstvu iz Bakarca. ki ni navajeno gl-edališ- kih predstav. S tem je opravila ga. Založnikova hval«»vv^''uo kulturno delo. < Obisk pravoslavnih čehov in Ce- hinj. V nedeljo dojioldne so prispeli 7. zagrebškiin izletniškim vlakoni, ki Kino METROPOL Celje Pfi,.^ Sobota 21., aedalja 22. MANIA Pretresljiv film o borbah iii trpljenju lep« žene, ki je obtožena, da je ubila svojega moia. Film je na velikem mednarödnem na- tečaju dobil prvo nagrado. Maria Andergast Pete.- Peter sea Schott-Schöuinger Olga Čehova P*nedeljek 2S.f torek 24. ~~ Kvarlopirec Mojstrsko filmsko delo pnkazuje usodo madžarskega grofa, ki iz ljubezni do lepe žene pri igri goljufa in propade. V glavni vlogi sloviti Cnarles Boyer, ziian iz filmov »Mayerling« in »Alahov vrt*. Sreda 25., öetrtek 26. ~~ Pri belem konjičku NajzabavnejSa in najveselejša operela z raz- posajenim humorjem, pnstno zdravo komiko in sijajno glasbo. Hermann Thimig - Theo Lingen - Fritz Imhoff - Fritz Odemar - Christi Mar- dayn - Anny Markart je imel celo uro zamude, v Celje pra- voslavni Čehi in Cehinje, okhVg 200 po številu, pod vodstvoin pravoslav- nega episkopa češkega in moravsko- šleskega g. Gorazda. Na kolodvoru jih je pričakovala velika množicn nacionalnega občinstva, med njimi i*azni predstavniki. Goste sta prisrf- no pozdravila šol. upravitelj y p. g. RakuÄcek v imenu celjske pravo- slavne cerkvene oböine iik^. dr. Juro Hrašovec v imenu JC - lige. Episkop g. Gorazd, ki je prejel lep šf^k, se je iskreno zahvalil za lepi sprejem. Med živalinim vzklikanjeni občinsiv» so krenili got.tje, po večini Morava . . skozi mesto v pravoslavno cerkt-v. kjer se je takoj začela liturgij^. y i-.- Jkein jeziku, pri kateri so peli \>i gostje v č-^ŠČini. Po liturgiji je l'io skupno kosilo v Narodneni.,n4oihu. Ob 15. so se gostje po prisrčneni slo- vesu odpeljali z brzin' '':'•*".i proti Mariboru in dal je yp> -vini. c Mohor Hrastnik na ^adnji potL Dne l:>. t. m. ob l?.;]0 ro ^v1 zlii'ali pn-a Gasilskiin domom y Gaberju za>t<' niki obeine, mestne elektiarne ;ii njeni nameščenti, predstavniki ra^- nih organizacij in celjskih sportn '. klubov ter zelo mnogo drugega obC; - stva, da sprenii tragično ponesrer nega Mohorja Hrastnika • zaoti. Po eerkv?iveji. zapel moški zbor žalostinko, nato ja je krenil dolg pogrebn'i" sprevod i > Maribcrski cesti na okoli^ko poko: .- lišče. Krsto so nosili člani SK • v di'esih. Po cerkveneni obi t odpitem grobu so pevci zapeli i..-.- grobnico. nato pa so zafele ¦ grude prsti na krsto nepoz mladega nioža. "vr' c Ncčno iekainiško službo iina u.i *^l. do 27. t. in. kr. dvorna Iekarna »Pri Mariji pomapak- o Gasilska četa Celje. Od 22. do \ t. m. ima službo II. vod. inspeki . • 'fi'ii.-tjiik jiovoljn'1- •> •• Berna. Gornji grad g Veliko manifestaeijo gasfleev v Šmartneni ob Droti smo iloživeli v nedeljo 8. t. m. Domača gasilska čet& je proslavljala 30-letni jubilej svoje ga obstoja in otvorila ob tej priiiki svoj gasilski dorn, ki prek*a§a i>o svo- ji velikosti in praktieni urejenosti ter cstetičnosti maisikateri dorn v Večjih krajih nase doniovine. PožrtvoValni predsednik gasilske žup^ g. Ferdi- nand Reinic. trgovec v §martnem ol> Dreti. je s svojinii zvestimi sodelavri dolgo časa pripravljal gradnjo g«a>ii- skega doina. Večinoina s sredstvi. ki so se dobila v doinačeni kraju. se je posrečilo akeijskemu odboru oi\p- riti 8. t. in. ta res lepi gasilski dorn. Ob tej priiiki se je zbitilo gasilstvo iz vsegct gornjegrajskega sreza. tudi gasilci iz Braslovč. Letuša in z üi- zeljskega so prihit'efi' v na5o lepo Zadrečko dolino. Občinstva se je na- bralo toliko. kakor ga ta idilična vas še ni videla. Izredno ugodlio' vrenie je splo^no razpoloženje še dvigniio Po slovesni bl-agoslovitvi doma j« govoril g. Ferdinand Remic^ nato je bil mimohod gasilskih čet. Po oprav- ljenih oficielnostih se je razvila na Rojtovem vrtu prisrčna ljudska ve- selica, ki je prinesla domači gasil- ski Četi izredno lep dobiček. Vrüiii _1 Stev. 34. » N O V A D O B A » Stran 3. gasilceni in posebej še agilneinu g. Ferdinandu. Romicu ter njegovim vestim sodelavcem čestitamo k uspehu! E" g Sokolski nastop v Gornjem gradn j v nedeljo 15. t. m. je ob lepem vre- \ menu in izred'no veliki udeležbi ob- instva uspel aartvse zadovoljivo. deležba rtfc**fcastopu je presegala o- ičajno udeležbo v zadnjih štirih it- iih. Nastopili so vsi telovadni oci- delki, posamezne telovadne točke so bile izvedene v splošno zadovoljstvo. NavduSeno je odmevala prviC pri nas iz mladih in starih sokolskih grl pe- tMii sokolskih legij. Naše vrste se ;iradi gonje proti sokolski organiza- iji niso zre*ičile. Udeležba pri prire- ditvi je ' la. da naše ljudstvo ne verjan Ijivcem in hinavcem. temveč sto^i trdno za svojim kraljem ki stoji n«. čelu sokolske organizaci- je. Našim vaditeljem in vaditeljicam iskreno festitamo k lep-emu uspehu. g Strelska dražina Gornji grad bo otvorila v nedeljo 22. t. m. novo stre- lišče na Kropi pri Gornjem gradu. Ob tej prilikibo nagradno streljanje. Po streljanju se bomo zbrali pri br. Ivanu Friclju na prijateljski sesta- nek. Pridite polnoštevilno! g Tujsko-prcmetno društvo je u- vedlo v našem mestnem parku ob ne- deljali dopoldne po cerkvenem opra- vilu promenctdni koncert. Zopet maj- hen napredek za naše mesto! V Zalec ž Sokolski nastop v Žalcu. Sokoi- -ko društvo v Žalcu bo priredilo v nedeljo 5. septembra ob 8. zjutraj tekme dece žalskega okrožja, ob 15. pa javen nastop. Po nastopu lx> pro- sta zabava: Sodelovala bo sokolska godba iz Trbovelj. Na to sokolsko pri- reciitev že danes opozarjamo Sokole in prijateijo 'sokolstva. Sport t Hermes:Atletik. V nedcljo 22. t. n. ob 17. se bo pričela na igrisYu pri »Skalhi. kleii« v Celju prijateij- ska nogometna tekma med ŽSK Her- aesom iz Ljubljane in celjskimi \tletiki. Ker so gostje, ki so preteklo ^deljo j>remagali moštvo SK Celja, pa tudi Atlefiki sedaj v dobri fornii, bo tekma ,ysekakor zelo živahna in zanimiva. ° Ob 15.30 se bo pričela predtekma med kombiniranima moštvoma, Atletikov in Olimpa. t Na Glaziji se bo pričela v nede- ljo 22. t. m. ob 15.30 nogometna tek- ma med kombinirano mladino SK Celja in rezervo SK Žalca. t Labkoatletski dvoboj Celje :Mari- bor 75:48. V medmestnem dvoboju nide reprezentancama Celja in Mari- bora, ki je bil"v nedeljo dopoldne na Glaziji, j-e Celje prepričevalno zma- galo s 75:i8 ter si priborilo pokal JLAS in pokal bivšega celjskega žu- pana dr. Goričana. Doseženi so Dili prav povoljni rezultati. Za Maribor so nastopili atleti Železničarja, P«a- pida in M^ratona, za Celje pa člani SK Celja. Jugoslavije in celjski člani Primorja. V posameznih disciplinah ) bili doseženi sledeči rezultati: Tek na 100 m 7:3 za Celje. Skok v višino 7:3 za Celje. Met krogle 7:3 za Celje. Tek na 5.000 m 6:4 za Maribor. Tro- skok 7:3 za Celje. Met kopja 7:3 za Celje. Teknna 200 m 7:3 za Celje. Tek na 1.500 m 5:5. Skok v daljino f>:4 za Celje. Met diska 7:3 za Celje. Met kr^e-le 7:3 zct Celj«. Met kladiva (>:4 za Maribor.' Štafeta 4X100 m 8:6 za Celje. t Hermes:Celje 1:0 (0:0). V nedeljo j*opoldne ic bila odigrana na celjski Glaziji prijateljska nogometna tekma med ŽSK Hermesom iz Ljubljane in SK Celjem. Hermes, ki je bil tehnieno in kombinatorno boljši, je zasluženo zmagal, dosegel pa bi bil znatno veC- ji rezultat če (bi bil imel v n-apadu ; ^ljše strelce. Celjani so igrali mz- gano. zlastj.^ibek je bil napad. Mo- ivu se pozna pomanjkanje smotrne- ga treninga in trdne discipline. Gol ?a Hermes je zabil Goršič v 12. mi- nt i drugega pol6asa. Sodil je g. •unprecbt točno in objektivno. V •' edtekmi je mladina Jugoslavije pre- agala mladino SK Celja s 5:0 (2:0). Glasovi iz laškega sreza Laško I i 1 N»ša občina in tujski promet. Ne samo »Nova Doba«, niarveč tudi »Jutro« in c-elo inozemski listi so po- ročali, kaJvo je podpirala naša občin- ska upi'ava tujski promet v vpraša- nju do\T)ljenja gradnje novega hote- la Henke. Vsa poročila so se ujenvala v tern, da bi vsaj lokalni činitelji morali podpreti privatno podjetnost in iniciativnost v pogledu pospeševa- nja tujskega prometa. Da manjka v Laškem tujskih sob, ki bi odgovar- jaie glede udobnosti, lege, higien^e in čistoče današnjim zalitevam in bi mogle v tern pogledu konkurirati z, onimi, ki jih nudijo druga letovišča, je pokazalo posebno letošnje leto. ki je privabilo ne samo s svojim idealno lepim in za l«to\*anje ugodnim vre- menom, temveč tudi z od prejšnjega občinskega odbora ustvarjenimi pn- dobitvami (vodovod, asfaltna cesta, javna razsvetljava i. dr.) zopet večjo žtevilo tujcev v na5e mesto. Ko so kopnlišča in gostilne prenapolnjene, si iši^ejo gostje privatnih sob. Obstoji neka komisij-a. ki ima nalog pi-egle- dati, ali ustrezajo take sobe glede či- stoče za prenočevanje tujcev. Nepre- stano se pa slišijo pritožbe gostov ne samo glede snage v teh sobah, am- pak tudi o brezobzirnosti in nevljud- nosti oddajalcev sob. Tak prinrer so sedaj obravnavali pri sodišču. Gostil- na Henke je znana daleč, zlasti pa tujcem po svoji solidnosti, le tujskih sob ima premalo. Lastnik mora ved- no in vedno odklanjati goste, ki gre- do nato v drugo gostilno ali k pri- vatnikom, kjer niso zadovoljni in jih znto v bodoče ni več v Laško. Na prigoA'arjanje domačinov. ki jim je pri srcu tujski promet. se je Henke odločil postaviti novo hotelsko , zgradbo na najugodivajšem prostoru j v Laškem. V normalnih razmerah bi bila ta zgradba brez nadaljnjega do- ; voljena. Sedaj je seveda drugače ter I sr je občina izrekla proti projoktu. i To je ugotovilo tudi »Jutro«, občina i pa je v »Slovencu« hitela poprav- j ; Ijati, da vest ni točna. Trditev »Slo- i j venca« pa je neresnična. Res so za- ' ! stopniki občine izjavili, da privolijo , i v zgradto. ako se ta pomakne proti ! severu v smeri proti Koširjevi hiši, j ! kjer bi moral Henke podreti staro i hišo. Pn taki oddaljenosti bi postrež- ba gostom ne bila mogoča iz seda- nje gostilne, obrtno oblastvo pa je ; I izjavilo, da nove gostilniške konce- j sije ne bo dalo za to zgradbo, dasi i dobimo vsako leto vsaj eno do dve novi gostilni v Laškem. tako da še i stare, renovirane gostilne ne more jo več eksistirati. Razumljivo je, da ta ; j pogoj za g. Henkeja ni bil niti sprc- ; jemljiv, niti izpolnjiv. kar so zastop- i j niki občine prav dobro vedeli. In ta- | ko je padla zgradba v vodo. Laščani, j ! kar jih je pametnih, se zgražajo nad i takim postopanjem. Še bolj ogorce- j ! ni pa so obrtniki in delavci, ki so . i neposredno prizadcti. : 1 Grehi in metode. Pohitimo z mi- slimi nazaj v case poslednje volilne I borbe. spomnimo se grehov, ki so nam jih pripisovali naši nasprotniki, I spomnimo se letakov z »duhovito« j vsebino. ob katerih so se na polna , ) usta režali mladi »domišljavci«, ki so : j mislili. da bodo za «zasluge« plavali v zlatu. a se -danes prodajajo dolg- I čas po Laškem. Potrebno je, da od- j prate oči in pogledate resnici v obraz. j i Samo majhen drobec iz grehov in j ! metod: Gosp. D. I. se je izrazil, da ¦ prejmejo delctvci. zaposleni pri ob- j činskih delih. plačo v naturi v smislu okrožnice banske uprave. Taka stvar se baje da izkoristiti za reditev žepa. j Plača v naturi se seveda ne da izpl«- j čati pri občini, temveč v trgovini. In tako je g. D. tekal za delavci in jim z-abičeval, da mora jo po pro vj ant v klerikal ni konzum gori na trg- ob c. sv. Martina, pa četudi niso člani za- druge. Marsikdo tega velikodušnega darn klerikalnega konzuma ni hotel sprejeti in je rajsi §el v trgovino, ka- tere je bolj vajen. Tern je g. D. sveto obljubil, da pri občini nikdar več ne j bodo dobili dela. Lepe sanj-e večine j se izpolnjujejo. samo v nasprotnem I Zagata. Omenili smo že, da so klerikalci kupili gospodarsko poslop- je od peka g. Fretzeta, de si tamkaj postavijo palačo za to ali ono svrho, pač z ozirom na uporabljivost par- cele za gasilsko shrambo, ki bi jo radi izkoristili za telesno vzgojo na- roda, še posebno zato, ker je najbliž- ja cerkvi. Pojavila pa se je nepriča- kovana zagata. Notar g. dr. P. si je pridržal pri kupovanju svoje zraven ležeče parcele cestno zvezo z zuna- njim svetom in to preko sedanje klerikalne parcele, kar je v danih o- kolnostih popolnoma razumljivo. In sedaj rešujejo problem, ali naj gre cesta pod» nad ali okoli njihove pro- jektirane palace, ne da bi pri tern ckrnili regulacijski naCrt našega mesta. 1 Miadinska crganizacija Jugoslo- venske nacionalne stranke v Laškeiu je na svoji prvi redni seji 12. t. m. razpravljala o vprašanju udeležbe na banoA'inski skupščini. V zvezi s tern so bili sprejeti razni sklepi. Na seji je bil stavljen tudi obširen pred- log o sistematičnem delu za organi- ziranje socialnega skrbstva za Clane in o potrebi skupnega nafrtnega dela za reorganizacijo splošnega social nega sistema s posebnim ozirom na naše prilike. K sodelovanju se pozi- vajo vsi tovariši. Formal no so bili sprejeti vsi dosedaj A^pisani člani, razen enega. Soglasno j-e bila dolo- čeiia članarina, ki je zelo nizka, a za nadaljnje delo organizacije po- trebna. Pobirala se bo v kratkem. V prepričanju, da nasproti nam ni mo- goče postaviti enakovredne organi- zacije, pristopa vedno več sodelav- cev v naše vrste. Tovariši, prispevaj- te z delom in idejami! Akcija izredno lepo napreduje. 1 Cestni odbor ima te dni revizijo. Pripravlja pa se tudi na selitev. Iz sedanjih prostorov mora iti, ker je g. Dergan oddal prostore odvetniku g. | dr. Drnovšku, ki mu je g. Trop iz p'pljticnih razlogov odpovedal prosto- re v svoji hiši. Sreski cestni odbor bo vzel pod streho baje nj-egov seda- nji načelnik, da pokaže s tern svojo veliko skrb in požrtvovalnost. — Bivše Jeršetovo stanovanje je občina razdrla in napravila iz njega dve šclski sobi. Delo opravlja občinski odbornik in zidarski mojster Srebot, ki je popravljal tudi občinsko ubož- no hišo. Včasih to ni bilo dovoljeno. 1 Pcnarejevalci bankovcev pred so- diščem. V torek 17. t. m. je bila pri okix)žnem sodišču v Celju razprava proti dvema zakoncema iz okolice Laškega. ki sta napotila svojega glu- honemega sina Matevžka, da je zri- sal in naslikal nekaj 100-dinarskih 1 ankovcev, od katerih so enega spra- vili v promet. Tudi proti mlademu Matevžu je drž. tožilec dvignil obtož- bo. Matevžek je sedaj v oskrbi pri inž. Uhlifu na Rudi, kjer izobrazuje svojo slikarsko nadarjenost, ter bo po prizadevanju svojega pokroviteija jeseni sprejet na Obrtno šolo v Ljub- ljani. Fanta je pripeljal na sodišč-e g. inž. Uhlif. Pokazal je tudi več posre- čenih skic in slik, ki so vzbudile med gg. sodniki splošno pozornost. Drž. tožilec je obtožbo proti fantu umak- nil. fantov oče pa je bil obsojen na tri mesece robije pogojno za dve leti. Njegova žena zaradi bolezni ni prišla k razpravi in se bo proti nj-ej drugič izrekla sodba. Zanimivo je, d-a je g. drž. tožilcc sam priporočal senatu. naj izrefe najmilejšo kazen in upo- števa vse olajšilne okolnosti, kar s'5 je. kakor kaže sodba, tudi zgodilo. 1 Iz mariiagraške občine. V Marija- gradcu delajo nekateri na tern, da bi se odprla še ena gostilna ali krčma. Baje se v ta namen pobirajo izjave in podpisi. Pojavile pa so se nepri- čakovane tcžkoče s tern, da si je bivši lastnik pri odprodaji parcele in hiše. v kateri se namerava odpreti kr?ma. pridrž-al za svojo gostilno ua- sledstveno in izključno pravico. 1 Higiena. Co se vzpenjaš po klaii- cu mimo Turkovega mlina in hleva ter zgoraj pri vrhu pogledaš fez po- tok Lahomšfico k stanovanjski kolo- niji bivše cementarne, se ti bo zgnu- silo ob pogledu na odprta sti\anišča ill rid miii':i Vzgoji svojega otroka tako, da zjutraj, zlasti pa zvečer čisti zobe!. SARGOV KALO DO NT PROTI ZOBNEMU KAMNU njimi parijo na solncu v zadovolj- stvo roj-ev muh in druge golazni. Se- daj, ko ima Laško največ tujcev (po podatkih, za katere si je sedanji laški občinski odbor prilastil prioritetno pravico), je potrebno, da spomnimo naše občinske odbornike, da prično z asanacijo vsaj v krajih, ki so naj- bolj izpostavljeni tujčevim očem, si- cer utegnemo priti ob dober glas. 1 Kino Laško bo predvajal v soboto 21. in nedeljo 22. t. m. film »Mladi orlia. Film je posvečen predsedniku Rooseveltii ter nas povede v življenje skavtov, taborenja itd. Ne zamudite! Zvočni tednik. Hrastnik h Nekai novega je povedal naš go- &pod kurai! Pravi, da Če sedanja viada in ničesar storila, je dovolj to. da so pod sedan jim režimom prene- ha^i ateutati. In mož ima prav! h Sckolska tombola v Hrastnika jo . nad vse pričakovanje dobro uspela. Mnogoštevilni in lepi dobitki so bili vzrok, da so ljudje veseli odhajali na svoje domove, saj je skoraj vsak ne- sel s seboj kak dobitek, ki je bil naj- manj desetkrat toliko vreden, nego je dal za tombolsko karto. Mnogim tr- govcem in domači industriji gre hva- la, da so z mnogovrstnimi darili pri- pomogli, da bo tudi gmotni uspeh povo'.jen. Komunistični kolovodje so skušaii izvesti bojkot tombole. pa se je slabo obneslo. Sccialisti niso ho- tel i ubogati. »gospoda« komunisti pct zaenkrat še nimajo par. .. Nismo jih torej pogresali! h Delo pri rndniku. Za mesec av- gust je bilo napovedanih pri rudniku 1G delovnih dni. Ker se pa naročua za premog dvigajo, se v zvezi s tern dviga tudi število delovnih dni, tuko da se praznuje le vsak ponedeljek v tednu. Na novo je bilo sprejetih v delo pri rudniku nad 50. večinoma mlajših delavcev. Porast obratovarija znači, da se rudarskemu delavstvu bližajo boljši časi, samo da bi se dvigu draginje primerno zvišal tudi zaslužek. h Osebna vest. Na 1-astno prošnjo je premeščen učitelj g. Milan Mahko- ta iz Hrastnika na Dol. G. Mahkota je služboval v Hrastniku nad sedein let. Vse svoje velike zmožnosti je po- svetil soli, izven sole pa Sokolu in Glasbenemu društvu. Slednjemu je bil tudi predsednik. Na sokolskem odru se je izkazal kot izvrsten reži- ser in igralec. pri koncertih pa je nastopal kot priljubljen solist. Sokol in Glasbeno društvo sta z njegovim odliodom izgubila dobrega sodelavca. ki ga homo zelo pogrešali. Priljub- ljenemu učitelju želimo Hrastniča- ni. zlasti njegovi ožji prijatelji. na Dolu mnogro uspehov pri njegovem kulturnem delu. Gospodarstvo K letošnji hmeljski sezoni Savinjska dolina. Vroče ATeme v zadnjem času je pospešilo hitro do- zorevanje hmeljskih kobul. Izdaten | dež zadnjih dni je popolnoma od- strani! nevavnost rdecetüi i>iiik.:i. ki Stran i. »NOVA D O B A « Stev. U. je povzročil v eeloti le neznatno ško- do. Hmeljsko obiranje se je splošno pričelo l(i. t. m. Dosedanji rezultati obiranja so pokazali, da bo znasal izpadek letošnje letine napram Ian- skemu 1-etu 25%. Ako upoševamo 10% povečanje letine zaradi drugo- letnib nasadov, bo znašala množina letošnjega hmeljskeg-a pridelka samo 35.000 kvintalov napram 40.000 v letu 1930. Češkoslovaška. Stanje hmeljskih nasadov se je vsled dolgotrajne suse poslabšalo ter so izdatne padavine zadnjih dni prišle za 14 dni prepoz- lio. V nekaterih občinah žateškega o- koiiša je budo neurje s točo napra- vilo v bmeljskih nasadih občutno škodo. Vsled neugodnega vremena v zadnjem času se drugi nastavek na vYhu drogov in ogrodij ni mogel več razviti, zaradi česar bo poprej priča- kovana množina letošnjega pridelka bistveno manjša od lanske. Hmeljsko obiranje se je pričelo v mnogih ob- Cinah žateškega okoliša že 12. t. in , splošno obiranje v vseb okoliših pa 15. t. m. Nabrano blago je v barvi kakor tudi v kvaliteti dobro. Vender pa so dosedanji rezultati obiranja manj zadovoljivi in se po njih lahko že sedaj sklepa, da bo letošnja letina za 25—30% manjsa od lanske, ki je bila rekordna in je znašala v žateš- kem okolišu 184.000 kvintalov na- pram 100.000 v letu 1935. Tudi v osta- lih hmeljskib okoliših racunajo na nianjso letino. Celokupni pridelek CSR bo znašal letos okrog 190.000 kvintalov napram 240.000 mnvkom letu. Nemčija. Vreme meseca avgusta je bilo za razvoj hmeljske rastline z^elo ugodno. Vsled zadostnih padavin je zorenje hmelja bitro napredovalo. Nekateri hmeljarji so pričeli z obi- ranjem hmelja 12. t. m., splošno obi- ranje pa se je začelo 10. t. m. Po do- sedanjih cenitvah in rezultatih obi- ranja bo letošnji pridelek hmelja za 20%, t. j. za 40.000 kvintalov manjši od lanskega ter bo znašal le 160.000 kvintalov napram 200.000 v letu 193(5. Poljska. Vsled dolgotrajne suše se )azvoj i napre- dak našeg Selca. Slatina Radenci i njezina ljekovita vrela. Anči Šiniic: Laško u istoriji i danas. Prof. Fram> Violic: Ljepota dubrovačke rivijere. Nekoliko riječi o divnoj jeseni na Rctbu. Lejx)ta naše pohorske Ribnice. Izlet mariborskega Putnika v Dolo- mite. Kopališče na Mariborskem oto- ku. Razno. Sprejmeta se 2 dijaka na dobro hrano in stanovanje. Naslov v upravi lista. Bolj&o gostilno na prometni točki v Celju ali okolici vzamem v najeni s 1. ali 15. oktobrom, Naslov v upravi lista. Enosobno stanovanje z vsemi pritiklinami sc odda 1 ali 2 ose- bama. Istotam se odda opremljena soblca boljši gospodični. Vprašati : Celje, Bezenškova 2. 15- 25^ 45^ 45301-4S04 I / -,:ho vreme nemirni decHelemočno 1 l"ii.;inene čeveličke. Od vel. 27-3-1 i)in 19.-, od 35-42 Din 25,- GSÖ52-G07 **Z^^^~^ Najcenejša in r ;•" - ^-;.:i obu- tev 2a iolske >.. -j ne- premočliivi gun. ...........;. \e- oadomestljivi za Soi-i- - —*nelc>a- ^8M vine z ¦ im in ^^F nei.r,-!!. •>-rim P' ,i \ dezju.h: 0 potrebni. Vd öl .U Din 49.- od 35-38 Din ää.- 69: 3222-4SS09 Zelo moin\ deški ^evljt 6 -prof- nim podplaiom. Od 31-34 Din 49.^ aä-3Ö Dio 5a- 89, 4624—4474E tfkusni in moLni čeveljčki. De- "klicam za šolu in ulico. Iz finega lelečjega boksa z mo^nim usnje- nim podplaiom '^a^— S622-44700 Polčeveljčki iz -močnega boksa s Irpežnim usnienim podplatum. VeJ.3i-ii Djn 79.-.35-3t> Din89- 7& 6662-44722 Trpežni in močni, loda lahki, visoki y čevlji za dečke iz rjavega. boksa s L\r-- / slim usnjenim podplaiom. Vel. 31-34 Dm 89.-, 35-3S Din 99.- A*mMza- Brusačico iSče Z 1 a t a r k a, Zagreb, Deželičeva 29. Dijak se sprejme na dobro hrano in stanovanje Naslov v trgovini König, Ceije. DENAR in cas prištedite, ako pri slikanju in ple- skanju uporabljate prvovrstne B A R V E S. HOLOBAR, frgovlna barv, CELJE 2 lepi sobi pripravni za pisarno sc s 1. septembrom oddata. Vprašati v AškerCcvi ul. 3, I. nad- stropje, levo. 2 prazni sobi s postrežbo in zajtrkom oddam. Vprašati v Miklošičevi ul. 5, I. nadstr. Trgovske knjige odjemalne knjižice, predmete za veselice, lampijone. konfeti, serpentine, tombolske karte priporoča: knjtgarna In trgovlua s paplrlem Franc Leskovšek Celle, Glavnl trg 16 Prav dobro in aromatično praženo kavo dobite v specerijski trgovini Karl Lolbner Telefon 120 Kralia Petra c. 17 - prl »Zvoncu* ßunajski oelesejem Od 5. do II. sepiembra 1937. Tehnični in poljedelski sejem do 12. septembra VelIRi «rednjeevropski trg Razstavljalci iz 20 držav. — Kupci iz 72 dežel. Brez vizuma! S sejmsko legitimacijo in potnim listom prost prehod meje v Avstrijo. Madžarskt tranzitni vizum se bo izdajal proti predložitvi sejmske legitimacije na meji. — Znatne vozne olajšave na jugoslovenskih, madžarskih in avstrijskih železni- cah, na Dunavu, na Jadr^nskem morju, kakor tudi v zračnem prometu. Pojasnila vseh vrst kakor tudi seimske izkaznice se dobe pri Wiener Messe A. G. Wien VII in pri častnih zastopstvih v Celju : Prva hrvatska štedionica, Celje »Tourist Office Putnik« in njegove podružnice Ob pričetku novega šolskega leta ¦o b i ft č I t e knjigarno in veletrgovino s papirjem KARL GORIČAR VDV. - CELJE Kralia P e t ra cesta 7—9 kjer si preskrbite Solske knjige — nove ali antikvarične — aktovke, nahrbtnike. vse vrstc Solskih zvezkov in ostale Solske potrebSCine. Nalivna peresa z zlatim peresom že od din 351- naprej. — Kupujemo tudi antikvarične šolske knjige f Franjo Dolžan - Celje Za kresijo 4 T e 1 e t o n 245 kleparstvo, vodovodne instalacije. strelovodne naprave Prevzema na v zgoraj navedene stroke spadajota deli it popravila - Cene zmerne — Pottrežba točna In solidH Urejuje in za konzoreij »Nove Dobet odgovarja Rado Pečnlk. — Za Zvezno tiskarno v Celju Milan Oetina. — Oba v Celju.