Številka 150
Leto 6
Cena 240 SIT
\c)^ s ;> feb
Kam po kruh v nedeljo?
Slovenija, Posavje - Z januarjem letos so morali trgovci ob nedeljah zapreti trgovine. V veljavo je stopil zakon iz leta 2004 kot posledica referenduma o prepovedi nedeljskega obratovanja trgovin. Te so lahko odprte do največ deset nedelj v letu. To naj ne bi veljalo za trgovine na posebnih lokacijah, ki so opredeljene kot izjeme in bi lahko delale vsako nedeljo. Trgovci so morali 15 dni pred spremembo umika nov obratovalni čas prijaviti pristojni upravni enoti. Predvidoma 29. januarja pa bo začel veljati nov dopolnjen zakon, ki razširja krog izjem in ukinja obveznost prijave sprememb obratovalnega časa.
Gospodarski minister Andrej Vizjak se strinja, da je zakon slab, a kot pravi, v dani situaciji dober kompromis med referendumsko voljo in interesi gospodarstva. Na gospodarskem ministrstvu so trgovcem in lokalnim skupnostim na voljo za dodatne informacije. Vizjak si najbrž želi, da bi nov zakon čimprej spravili na smetišče zgodovine in bi obratovalni čas umestili nazaj v socialno dogovarjanje. Da bi do tega prišlo, je že stopil v stik z delodajalci. Nadeja se oblikovanja rešitev, ki bodo po volji tako zaposlenih kot delodajalcev: “Vlada želi biti moderator v tem dogovarjanju in verjamem, da bodo tudi poslanci potrdili zakon, ki bo rezultat tega dogovora,” je še dejal minister.
...na strani 3

Če bodo obveljale izjeme, bo trgovina Sonček v Brežicah lahko odprta vse nedelje v letu.
19. januar 2006
iz vsebine...
Odstopil Branko Kelemina
...stran 4
Okno padlo na gimnazijki
...stran 5
Zaradi krušne peči zgorela hiša
...stran 5
40 let KOP-a Brežice ...stran 7
Kdaj sevniški stadion?
...stran 9
Rabič lahko kmalu pričakuje sodbo
Sevnica - Na Okrajnem sodišču v Sevnici se vrstijo zaslišanja v kazenski zadevi Rabič. Miha Rabič je kot nekdanji direktor Jutranjke obtožen za nenamensko porabo sredstev državne pomoči. Tožilec Bogdan Matjašič dokazuje, da je Rabič v škodo Jutranjke porabil 140 milijonov SIT kredita in 35,5 milijona subvencij, ki jih je družba dobila za prestrukturiranje in ohranitev delovnih mest.
Državna sredstva je namreč Jut-ranjka takoj po dospetju posodila novoustanovljeni družbi Jutranjka Naložbe. Kredit je bil sicer v celoti 111 z obrestmi vrnjen, a seje to časov-a? zgodilo po objavi članka v časopisu Delo, kije razkrival poslovanje Preko povezanih družb, kar so pod drobnogled vzeli kriminalisti.
Rabič je že na prvi obravnavi v jV°jem zagovoru razložil, daje bila dtranjka Naložbe ustanovljena zgolj 2 namenom izvedbe programa pre-strukturiranja in je denar na tak način rezerviral za odpiranje trgovin, si-der bi ga “požrlo” pokrivanje obvezati z naslova odpravnin in ostalih
Tožilec je za pričo povabil držav-‘ega sekretarja na gospodarskem ruistrstvu Igorja Nagliča. Ta je v°vcdal, da ga iz Jutranjke niso obetih o ustanovitvi družbe Jutranj-Naložbe, sicer bi jih pozval k
ruzložitvi tega dejstva. “Če ne gre
kontradiktorne interese v poslo-Plu,jak način ni sporen,” je dejal Je pa na podlagi izkušenj z pr anjko ministrstvo zdaj veliko bolj sred^no Pr' spremljanju porabe pQ dstev pomoči in preverja tudi nji<*ane družbe, če podjetje preko |jv . Uresničuje svoj program. Nag-Je povedal, da je sicer podjetje,
Miha Rabič
če se kaj spremeni glede na odobren program prestrukturiranja, to dolžno sporočiti državni komisiji in prositi za odobritev spremembe.
Pri preverjanju porabe subvencije v višini 35,5 milijona SIT zapreus-posabljanje in izobraževanje je bilo po ugotovitvah ministrstva namensko porabljenih le 700 tisoč SIT. Za realizacijo tega dela programa bi
imela sicer Jutranjka čas do decembra 2006. Ker se je vmes zgodil stečaj, je država razliko nenamensko porabljene subvencije prijavila v stečajno maso, je razložil Naglič.
Kot predstavnica delavcev v nadzornem svetu je bila zaslišana še Marica Cizelj, kije povedala, da ta organ ni obravnaval ustanovitve Jutranjke Naložb in podrobneje ni obravnaval porabe sredstev Jutranjke. Tudi Rabičeva naslednica Tatjana Baloh, ko je bila še vodja prodaje, o nastanku povezanih družb in njihovem poslovanju ni bila seznanjena.
Glavna obravnava se bo nadaljevala februarja z zaslišanjem odvetnika Dušana Kecmana, svetovalca pri ustanovitvi Jutranjka Naložbe, ter zakonskega para Sulek. Mož je bil dejaven v povezanem podjetju, žena pa članica nadzornega sveta Jutranjke.
Najbrž tudi pričevanje Sulekovih ne bo dalo odgovora nekoč zaposlenim delavkam, kako to, da Miha Rabič, ki seje sodišču predstavil kot magister znanosti, ni našel poti za rešitev vsaj dela podjetja, v katerega se je v njegovem mandatu s prodajo nepremičnin in državno pomočjo nateklo okoli pol milijarde SIT. B.D.
Za in proti novim občinam
Bizeljsko, Kostanjevica na Krki - 29. januarja bodo občani Krajevne skupnosti (KS) Kostanjevica, Bizeljsko in vasi Župelevec na posvetovalnem referendumu povedali, če so za ali proti novim občinam.
Krški županje po zborih krajanov ob tamkajšnjih pobudnikih za občino Kostanjevica predstavil podatke, ki za samostojni razvoj še zdaleč niso obetavni. “Ljudje morajo imeti dovolj informacij, da se bodo odločali na podlagi razuma, ne emocij,” meni Franc Bogovič.
Janez lljaš, Miran Podpečan, Milko Veršec in Franc Erban
Brežiški župan Ivan Molan na zbore krajanov po KS Bizeljsko ni hodil, oglasil pa seje v Župelevcu, ker so ga povabili. Podatki o bodočem proračunskem prilivu občini Bizeljsko so po njegovem za več kot 60 milijonov manjši, kakor načrtujejo pobudniki za samostojnost. Zupanovim številkam veijame Svet KS Bizeljsko, ki ustanovitvi občine nasprotuje iz več razlogov, predvsem pa zaradi načrtovane gradnje šole. Ta se naj ne bi začela v letošnjem letu, če gredo na svoje, saj bodo morali s šolskim ministrstvom v nova pogajanja o ključu sofinanciranja. Predsedujoči v civilni pobudi za občino Bizeljsko Milko Veršec trdi drugače. Verjame, daje rezervacija 200 milijonov SIT v občinskem proračunu, čeprav v obliki kredita, garant za letošnji začetek gradnje šole. Če bo Bizeljsko občina, se bo ta vložek upošteval pri delitveni bilanci, pojasnjuje svoj pogled Veršec. Civilna pobuda ima zelo optimističen pogled na prihodnje dogajanje, začenši z izidom referenduma v prid nove občine. Svet KS pa svari, da bo v novi občini za investicije še težje spraviti skupaj denar, kot je sedaj.
...na strani 2
...če želite oostati vidni, če želite oostati brani. Dišite, fotografirajte, oglašujte v našem časopisu... pokličite 07/4991 250
AKTUALNO
Referendum o novih občinah
v
Odločujoče bo glasovanje v Zupelevcu
Bizeljsko ■ Člani civilne pobude za občino Bizeljsko so demantirali namige o tem, da se že vidijo na funkcijah v novi občini. Milko Veršec pravi, da je na območju Krajevne skupnosti Bizeljsko in vasi Župelevec 1750 volilnih upravičencev in gotovo ne bo manjkalo kandidatov za jesenske občinske volitve: “Občine ne delamo za svojo promocijo, temveč za ljudi, ki bodo imeli v njej boljše možnosti življenja.” Veršec stavi, da bo novo občino na referendumu 29. januarja zagotovo podprlo 70 odstotkov volivcev Župelevca in ne dvomi, da bo tolikšna tudi podpora Bizeljancev.
O občini Bizeljsko bo pravzaprav odločalo 153 volilnih upravičencev Župelevca. Vas s 60 hišami je za posvetovalni referendum o novih občinah opredeljena kot samostojno referendumsko območje. Če večina od tistih, ki bodo šli volit, ne bo za izločitev vasi iz svoje Krajevne skupnosti Kapele, ne bo izpolnjen pogoj za ustanovitev občine Bizeljsko.
Brežiški župan Ivan Molan, ki zagovarja enovitost občine v sedanjih mejah, pravi, da se zbora krajanov pred novim letom v Župelev-cu ni udeležil zato, da bi vplival na ljudi, naj se ne odločijo za spremembo. Prišel je na povabilo Sandija Her-vola in Mirana Podpečana in je kot župan čutil odgovornost, da predstavi podatke o financiranju občin. “Današnji model je tak, da majhne občine ne dobijo dosti denarja, saj je osnova za financiranje še vedno število prebivalcev. Podatki občinskih služb o bodočem
proračunu nove občine se razlikujejo od izračunov civilne pobude. Čeprav to nekaterim ni pogodu, osebno verjamem svojim strokovnim službam, ki delajo odgovorno”, pravi župan.
Občinska služba proračun občine Bizeljsko ocenjuje na maksimalno 258 milijonov SIT in približno tolikšni naj bi bili tudi stroški delovanja oziroma obveznosti občine, civilna pobuda pa računa na 324 milijonov SIT letnega proračuna in na pomemben ostanek sredstev za investicije v primerjavi s tistim, kar dobi kot krajevna skupnost.
Če se bodo volivci odločili za novo občino, se bodo začela trda pogajanja o delitveni bilanci. Po podatkih civilne pobude naj bi Župelevec in Bizeljsko skupaj dobila pol milijarde SIT odpravnine, brežiški župan pa pravi, daje to nemogoče. Sedanja praksa delitvenih bilanc kaže, da gre ponavadi za več let trajajoča pogajanja. .
Spreminjanje občinskih meja je doslej v Posavju občutila le sevniška občina. Leta 1994 se je izločila Krajevna skupnost Bučka in se priključila občini Škocjan, leta 1998 pa sta se vasi Mali Cimik in Roženberg priključili k občini Trebnje. Ker ni šlo za ustanavljanje samostojnih občin, ampak za priključitev v drugo občino, jo je sevniški proračun dokaj dobro odnesel pri delitveni bilanci. V obeh primerih je odpravnina znašala približno po 20 milijonov SIT, torej skupaj 40 milijonov SIT
za tisoč “izgubljenih duš”.
Sevniškega primera ne gre enačiti s situacijo delitvene bilance za primer Bizeljskega, kjer bo formula delitve drugačna, je pa vprašanje, če bo možno dobiti toliko, kot si civilna pobuda za Bizeljsko zamišlja.
Slišati je, da tudi v Dobovi civilna iniciativa ni zares odstopila od namere za ustanovitev občine in naj bi pobudo vložili v državni zbor še pred iztekom mandata te vlade.
Branka Demovšek
Načrtovana gradnja nove šole na Bizeljskem bo eden od argumentov ljudi pri odločanju za občino. Predsednik KS Bizeljsko Franc Kelher svari, da do gradnje ne bo prišlo, če gredo na svoje. Milko Veršec zatrjuje, da začetek gradnje ni vprašljiv, ker so sredstva rezervirana v brežiškem proračunu, nadaljevali pa bodo z denarjem iz delitvene bilance. Najbrž je nehvaležno napovedati, kdo ima prav. Dejstvo pa je, da je 200 milijonov SIT v proračunu občine Brežice, ki naj bi ga sprejeli na današnji seji (19.januarja), za šolo Bizeljsko rezerviranih v obliki kredita. Med letom pa se lahko zgodi, da se v Brežicah ne odločijo za najem tega kredita.
Usodna odločitev
Kostanjevica na Krki - Dolenjske Benetke si želijo povrniti samostojnost, ki jim je bila davnega leta 1956 odvzeta z upravno reformo. Po vaseh krajevne skupnosti so se zvrstili zbori krajanov, na katerih so podatke o delovanju nove občine predstavljali pobudniki za njeno ustanovitev, pa tudi krški župan in podžupanja Franc Bogovič in Nuša Somrak. Seznanjeni s klimo med ljudmi pravijo, da zaenkrat še ni odločno čutiti, v katero smer bo vodilo referendumsko odločanje. Zadnji zbor krajanov bo v nedeljo, 22. januarja, ob 9. uri v prostorih osnovne šole.
Eden od pobudnikov za občino Kostanjevica Andrej Božič ocenjuje, da bi jim z dobro organizacijo občinske uprave ob izpolnjevanju vseh obveznosti ostalo še dobrih 70 milijonov SIT za investicije. Izračun občinskih služb pritrjuje Božičevi oceni proračuna nove občine, ne pa tudi njegovi oceni izdatkov. Denar naj bi komaj zadoščal za pokrivanje vseh obveznosti in za investicije bi ostalo samo do 5 milijonov SIT, meni Franc Bogovič. B.D.
Prvo mesto Termam Čatež
Čatež ob Savi - Udeleženci posveta o partnerstvu slovenskih zdravilišč in turističnih društev v zdraviliških krajih pri turističnem razvoju, ki gaje pripravila Turistična zveza Slovenije (TZS), so izpostavili pomembnost sodelovanja javnega, zasebnega ter društvenega partnerstva. V sklopu projekta Moja dežela, lepa in gostoljubna, s katerim želijo vzpodbuditi tekmovalnost med zdravilišči in posledično tudi vzpodbuditi večji razvoj turizma pri nas, so podelili tudi priznanja šestim zdraviliščem.
Priznanja za najlepše urejena ter najbolj gostoljubna zdravilišča je prejelo šest zdravilišč. Med večjimi zdravilišči in termalnimi kopališči so prvo mesto zasedle Terme Čatež, sledijo pa Terme 3000 in Terme Olimia. Med manjšimi pa si po urejenosti ter gostoljubnosti sledijo Terme Ptuj, Terme Lendava in Šmarješke toplice.
V Združenju slovenskih naravnih zdravilišč ocenjujejo lansko turistično sezono kot uspešno. V 15 članicah združenja je lani število gostov naraslo za dobrih devet odstotkov, za dober odstotek pa seje povečalo tudi število prenočitev. STA
POSAVSKE mt/SiCE
Z vročo temo na hladno
Prvi letošnji, dnevi so prinesli izjemno aktivnost naših poslancev, saj so si Pajk, Rugelj in Janc v Ljubljani nadvse prizadevali za posavsko vinorodno deželo in za zapiranje trgovin ob nedeljah, Stane Pajk pa si je sploh pridobil največ simpatij med ljubitelji cvička.
Nič pa niso mogli storiti, da bi Brežice in Krško postala mestni občini, kaj šele da ne bi prišlo do novih zapletov med njima!
V Posavju prihaja namreč med Brežicami in Krškim do novih nasprotovanj za prestiž v regiji. Potem ko je vroča tema okrog slovenskih pokrajin in sedeža pokrajine trenutno umaknjena na hladno, se odpira nova fronta. Iz Krškega se namreč v Brežice obeta selitev služb, katerih inšpektorati so v okrilju različnih ministrstev. Bolj ali manj pa je znano, da v Brežicah čakajo tudi na prihod zaposlenih iz centra za obveščanje! To seveda pomeni, da bodo Brežice pridobile nekaj več kot 30 delovnih mest in da bo dokončno po-polnjeno novo poslopje upravne enote. Vanjo se bodo preselili tudi delavci geodetske službe, del podstrešja pa bi bilo mogoče nameniti inšpektorjem. Skratka, Brežice
bi že z obstoječimi in naštetimi službami postale upravno središče Posavja, kar prizadeti seveda pripisujejo predvsem zaroti Brežičana, gospodarskega ministra Andreja Vizjaka. Zato pa na drugi strani
pozabljajo, daje Vizjak verjetno prispeval tudi k temu, da bo Krško dobilo obvoznico in most ter visoko šolo za energetiko in da bo zaradi energetske pomembnosti ime-
lo sedež Eles Gena ter obdržalo Sklad za razgradnjo NEK, ki ga bo zapustil Milan Venek! Morda je Vizjak dal blagoslov celo za to, da
na Obrežju ne bo načrtovane gospodarske ploščadi, da bo menda prišlo kar do ukinitve Gospodarskega interesnega združenja ter da prihaja do pomembnih gospodarskih naložb okrog Dmovega v krški občini? Zagotovo so o teh vprašanjih razpravljali posavski župani na nedavnem srečanju z ministrom. Kakorkoli že, vse manj je možnosti, da bi nekdanja stavba Železnine v Krškem postala sedež inšpekcijskih služb, čeprav župan Bogovič in direktor občinske uprave Glinšek trdita, da je za prenovo bilo danih več vlog. O teh vprašanjih pa ni nihče spregovoril na ponovo-letnem srečanju posavskih županov z novinarji. Tradicionalno druženje, ko je na kupu vsa smetana iz treh občin, pravzaprav kar nadomešča jalovi posavski svet regije v ustanavljanju. Tokrat je bilo zraven tudi vseh pet deklet
(Petra Rep-Bunetič, Jasmina Molan, Tanja Štraus, Lidija Udovč in Metka Resnik), ki so desne roke županov in bi bilo brez njih ver-
Franc Glinšek in Franc Bogovič
Priročne dame posavskim županom
jetno še manj medobčinskega sodelovanja. Morda sta o njem vendarle kaj rekla brežiški župan Ivan Molan in prvi človek regijskega razvojnega centra Franc Cešnovar, medtem ko je Kristijan Janc
Jančevo županovo vino
predstavil županovo vino. Je po kar uspešnem nastopu v TV oddaji Hri-bar začel predvolilni boj za še en županski mandat?
danjega vrveža, kar so potrdili v posebni anketi, ko so se zavzeli tudi za dvoje.prazničnih druženj. Na Bizeljskem in v Kostanjevici smučišč ni, zato pa želijo imeti svojo občino. Zbori krajanov v najodročnejših vaseh so pokazali razpoloženje med ljudmi, toda šele referendum čez deset dni bo izpričal pravo razmerje sil. Takrat se bodo veselili ali radostili Milko Veršec, Miran Podpečan, Franci Kelher, Tone Cerjak, Milan Herakovič, Andrej Božič, oba župana in drugi, ki si stojijo na nasprotnih bregovih! Pa tudi birt Oto
jetju KOP, kjer bi zaradi upokojitve lahko nadomestil
Vladko Kežman.
Tone Cerjak in Franc Kelher
Če smo že začeli v Ljubljani, še končajmo v prestolnici. Konec je namreč ugibanj o preobrazbi predsednika Drnovška; nadvse dejaven je lahko zato, ker Že drugo leto redno uživa eko-
Sevnici je prizaneseno
Boj za novi občini se medtem že razvnema v Brežicah in Krškem oziroma na Bizeljskem , kjer se “zaskrbljeni Bizeljanci” v anonimki ne ogrevajo za samostojnost, in v Kostanjevici. Sevniški občini je s tem prizanešeno in njihovi svetniki se bodo morda zato lažje posvetih pomembnejšim vprašanjem. Morda celo oživitvi smučišč pod Lisco, kjer kljub idilični zimi naprave samevajo in propadajo. Pravzaprav je podobno še na Planini, kjer si krajani žele nek-
Franc Cešnovar in Ivan Molan
Sevšek, ki je z balonom svoj kolektiv že poslal na ogled bodoče občine Kostanjevica! Nekdanji župan in poslanec JožeAvšičje očitno odmislil naskok na občino Brežice, saj se mu obeta zaposlitev v pod-
loško pridelana jabolka paz iz posavskih sadovnj . kov! Od danes so pl°~_°|0 naprodaj povsod, pa bi prav, če bi tako koristili tu komu na jugu države!	%
Vlado Podgan
A
AKTUALNO
Zakon o trgovini
Nedeljsko delo trgovin
Posavje - S 1. januarjem 2006 je stopil v veljavo člen Zakona o trgovini, ki prepoveduje obratovanje trgovin ob nedeljah in praznikih. Prodajalne za nujne življenjske artikle so lahko odprte največ do deset nedelj v letu. Omejitev ne velja za prodajalne na bencinskih servisih, v bolnišnicah, hotelih, na letališčih, mejnih prehodih, avtobusnih in železniških postajah. Prepoved nedeljskega dela trgovin, razen izjem na omejenih površinah, je rezultat referenduma iz leta 2003, ki ga je organiziral sindikat trgovcev s podporo takratnih opozicijskih strank. Sindikat je sprožil referendum zato, ker ni dosegel zahtevane povišice za nedeljsko delo.
Stranke, kiso takrat z izjavami v javnosti podpirale takšno odločitev, so danes v vladi. Vlada je bila dolžna pripraviti spremembo Zakona o trgovini, saj je Ustavno sodišče presodilo, da definicija trgovine z “omejeno površino” ni primerna in je potrebno površino določiti. Vlada je določila površino 200 m2. Ob tem je hotela omiliti zakon in je državnemu zboru predlagala v sprejem še dopolnitve k sedmim izjemam, ki imajo lahko trgovine ob nedeljah brez omejitev odprte. Gre za mestna in trška jedra, naravne, kulturne in zgodovinske centre, romarska središča, kampe, marine in smučarske centre ter zdravilišča. Državni zbor je dopolnjen Zakona o trgovini tik pred novim letom potrdil, vendar je državni svet dal nanj veto. S tem je preprečil njegovo uveljavitev s 1. janu-aijem in namesto novega zakona se danes izvaja Zakon o trgovini, sprejet leta 2004. Nov zakon, ki določa več izjem za trgovce, bo predvidoma stopil v veljavo 29. januarja letos.
Nedeljski nakupi v Posavju
Po zakonu so morali trgovci spremembo obratovalnega časa priglasiti na upravni enoti. To pomeni, da so se že morali odločiti, katerih deset nedelj v letu bodo imeli odprto. Upravna enota Brežice je dobila deset prijav, Krško pa sedem.
Spar se je na primer odločil za nedelje v veselem decembru in tiste pred njim.
Verjetno bodo vsi veliki trgovci ravnali podobno, kajti Zavezani so prometu in profitu, ne pa medsebojnemu dogovarjanju, da bi “šli na roke” kupcem.
Male trgovine ravnajo drugače. Dušan Lepšina s trgovino v Dečnem selu ter Nataša Cizmek in Polona Dukič s trgovinama v Globokem so sedli skupaj in naredili umik, po katerem bodo ob nedeljah delali °d pomladi naprej. Na vratih ttgovin bodo kupci videli, kate-trgovina bo v nedeljo dežurna”.
Omenjeni trije trgovci so z n°vim zakonom prizadeti, saj Se ne morejo uvrstiti med izjede, ki bi lahko imele odprto Vse nedelje v letu. Za SavaGlas s° Povedali: “Pred petnajstimi eti smo začeli kupcem ob Pedeljah odpirati vrata in je tra-J^o, da so se navadili. Odprto 'jOarno tri ure in praviloma elamo družinski člani. Pri nas *aPosleni ob nedeljah niso po-gosto za pultom in vse dobijo m rnerno plačano, tako da nis-o med tistimi delodajalci, ki •T^jo pravice zaposlenih. Ljud-ja,S0 se tako navadili ob nedel-*t obiskati trgovino, da je ^jotngt v povprečju 100 tisoč y/ ■ Za majhno trgovino je r^guba tega prometa velik uda-v 111 vemo, da se nakupi na 1 ne bodo prerazporedili
med tednom. Marsikdo bo otrokom ali sosedoma naročil, naj mu robo pripeljejo iz nakupovalnega centra. Politikov so polna usta ohranjanja podeželja, nas, ki smo ob hudi konkurenci velikih trgovin še vztrajali, pa zapirajo! Ko po vaseh ne bo več nobene dejavnosti, bodo mladi še manj ostajali na podeželju.”
Mestna in trška jedra
V	Sevnici, Brežicah in Krškem so po občinskih odlokih opredeljena mestna jedra, kjer bodo po novem zakonu lahko vsako nedeljo delale manjše trgovine s prehrano. Dokler zakon ne bo stopil v veljavo, na občinah še ne želijo dajati izjav v zvezi s tem.
V	Brežicah pod mestno jedro sodita dve trgovini - delikatesa pri gimnaziji in trgovina na Cesti prvih borcev. Trgovina Dušak v Dobovi je sicer pri mejnem prehodu, ampak ker ne sodi v njegov kompleks, ne bo mogla uveljavljati tega statusa. Kako je s kulturnimi, naravnimi in zgodovinskimi centri na območju občine, kjer bi po novem tudi lahko trgovine nemoteno obratovale? Je Ple-teršnikova domačija dala Piše-cam status kulturnega središča? Na vprašanje bomo dobili odgovor, ko bodo v februarju lastniki trgovin in občinaiji iskali zakonske podlage za odprte nedelje.
V	Krškem pod mestno jedro sodi trgovina Saša, Mercator pri stari lekarni in Hardi. Trgovina Saša v lasti Franca Zorka deluje 15 let. Do letošnjega januarja so imeli ob nedeljah odprto, da so ljudje dobili svež kruh in mleko. Hčerka Aleksandra, ki dela v trgovini pravi: “Vsekakor bomo uveljavljali možnost, da delamo vse nedelje v letu. Pri nas zaposleni so že doslej izjemoma delali ob nedeljah. V trgovini se izmenjujeva z mamo. Naše stranke so navajene prihajati po nujne nakupe v nedeljo in ne bomo jih razočarali.”
Trgovci zunaj občinskega središča pa še ne vedo, če imata na primer Senovo in Brestanica opredeljeno “mestno” oziroma trško jedro. Dvoma ni za Kostanjevico, ki je mesto in turistično središče.
Po “fasngo” bi lahko šli vsako nedeljo
Če bi se trgovine uskladile, bi bila vsako nedeljo v letu v mestu Sevnica lahko odprta vsaj ena trgovina. Našteli smo namreč osem trgovin, vsaka ima na voljo deset nedelj, torej gre za 80 “odprtih” nedelj. Ob dejstvu, da ima leto 53 nedelj in da bo do objave v Uradnem listu in natančnega tolmačenja preteklo še nekaj časa, je pričakovati, da bodo do marca vse trgovine zaprte. Tako vsaj napovedujejo trgovci. V nadalje-
vanju leta bi lahko bili v Sevnici na nedeljo odprti vsaj dve trgovini; če bi trgovine glede odpiralnega časa med seboj sodelovale. A kot kaže, ne bodo.
Najboljši sosed, Mercator, ima v mestu kar tri trgovine. Največja je Postrežba v centru mesta, ki je bila doslej ob nedeljah vedno zaprta. Po napovedih Tatjane Nagode bo Postrežba po novem ob nedeljah odprta v poletnih mesecih. Deset nedelj bo odprta tudi trgovina Pri mostu v Šmarju ter njihova trgovina na Glavnem trgu. Slednja je v starem trškem jedrn in bi lahko bila po prvih neuradnih tolmačenjih odprta vsako nedeljo, a za 24 m2 presega kvadraturo, saj meri 224 m2. Zakonsko možnost bo izkoristila tudi trgovina v Krmelju, ki je prav tako prevelika, da bi bila lahko odprta vsako nedeljo, ugoden razplet pa pričakujejo v Loki pri Zidanem Mostu, vendar pa čakajo na dodatna tolmačenja. Zaenkrat so vse Mercatoijeve trgovine podaljšale odpiralni čas ob sobotah.
Odpiralni čas so podaljšali tudi v trgovini Tuš v Boštanju, saj je trgovina ob sobotah odprta do 20. ure. Tudi v Tušu bodo izkoristili deset dovoljenih nedelj, a še ne vedo, katere bodo to. Zaenkrat imajo ob nedeljah zaprto, prav tako je ob nedel-j ah zaprta Izbirina trgovina Market v Sevnici, kije Tuševa franšizna trgovina. Katero nedeljo bodo imeli odprto, še ne vedo, se bodo pa usklajevali s Tušem.
Najdaljši odpiralni čas ob nedeljah je imela trgovina na bazenu, saj je bila skozi vse leto v bistvu odprta po ves dan. Trgovina Bazen pa je sedaj tudi edina sevniška trgovina, ki je odprta ob nedeljah. Kot nam je povedala lastnica Sladana Gumbas, je objekt, v katerem je trgovina, opredeljen kot turistični objekt, zato bo trgovina lahko odprta vsako nedeljo. Do takrat, ko bo zakon stopil v veljavo, bo trgovina izkoristila zakonsko dovoljenih deset nedelj, zato bo odprta vse nedelje v januarju in februarju.
Trgovina Izidor v neposredni bližini železniške postaje v januarju in februarju ob nedeljah ne bo odprta. Joško Kovač, direktor Kmečke zadruge, kamor sodi omenjena trgovina, pričakuje, da bo njihova trgovina umeščena med izjeme, saj so v mestnem jedru in tudi površina je manjša od 200 kvadratov, tako da bi bila trgovina lahko odprta vsako nedeljo.
Trgovina Delikatesa, ki sodi pod Gostinsko podjetje, nikoli ob nedeljah ni bila odprta,
slišati pa je, da bodo trgovino zaprli, odprta pa bo le proda-jalnica kruha pekarne Bruno iz Gabrijel. Poleg nje sta v Sevnici še dve prodajalnici kruha - v Šmarju prodajalna pekarne Sluga z Rožnega ter poleg OŠ prodajalna Kruhek. Novi zakon o odpiralnem času trgovin je prizadel tudi peke, čeprav njihova dejavnost ne sodi pod trgovinsko dejavnost. Ker so trgovci ob nedeljah zaprli svoje trgovine, tako sedaj peki nimajo odjemalcev kruha, ki so jih doslej predstavljah trgovci. V svojih trgovinicah pa ob nedeljah prodajo premalo kruha individualnim kupcem, da bi se zaradi tega splačalo v pekarnah pognati vse velike peči za peko kruha.
Kozoletovi, lastniki pekarne Kruhek upajo, da se bodo zadeve v zvezi s trgovinami čim-prej razpletle. Poleg tega pa so v teh dneh v domači hiši odprli kavarno Kruhek, ki bo odprta tudi ob nedeljah in bodo gostje ob tem lahko kupih še kruh.
V Sevnici bo lahko vsako nedeljo - tako kot doslej - odprta tudi Cvetličarna Silva. Ker imajo svojo vrtnarijo, v kateri vzgajajo rastline, sodijo med storitvene dejavnosti. Ln ker je večina njihove dejavnosti storitev - od izdelovanja in prodaje vencev, aranžiranja daril in podobno, bodo lahko to počeli tudi ob nedeljah. Le da bodo morah vsak izdelek, ki ga bodo prodali, tudi aranžirati.
Inšpektorji
opozarjajo
Glavni tržni inšpektor Roman Kladošek na vprašanje, če bodo januarja in februarja inšpektorji pospešeno preverjati obratovanje trgovin ob nedeljah, odgovarja: “V januarju bomo pregledali, če trgovine s tekstilom in obutvijo kršijo nedeljski obratovalni čas in obratujejo med posezonskimi razprodajami. Poleg tega bodo nadzorovali predvsem tiste trgovce z nujnimi življenjskimi artikli, pri katerih je že bila ugotovljena kršitev obratovalnega časa. Vsi dosedanji pregledi so biti namreč izvedeni z namenom opozarjanja. Inšpektorji so pri ugotovljenih kršitvah na zapisnik izrekli le opozorilo. Če bodo tržni inšpektorji ugotovili, da trgovci ponavljajo kršitve, bodo ukrepali skladno z zakonom. Ta predpisuje globo v višini 3 milijone SIT za pravno osebo oziroma 300 tisoč SIT za odgovorno osebo pravne osebe in začasno prepoved trgovinske dejavnosti.’ ’
Branka Demovšek, Nada Černič Cvetanovski
Prokurist Špara Slovenija Igor Domjan pravi, daje zakon zanje diskriminatoren. Z januarjem so šli v podaljšanje sobotnega obratovalnega časa, po vseh svojih trgovinah sedaj delajo do 20. ure. Konec januarja se bodo odločati, kako naprej. Na nivoju firme imajo izračunane viške med zaposlenimi, vendar samo hipotetično. Domjan poudarja, da se o odpuščanjih po posameznih prodajalnah sploh še ne pogovarjajo, a ne more obljubiti, da do tega ne bo prišlo.
Komentar
Gasilski zakon
Sindikat trgovine je hotel višji dodatek za nedeljsko delo in od vseh delodajalcev dosledno spoštovanje zakonodaje v zvezi z zaposlenimi.
Ker tega ni dosegel, je leta 2003 sprožil referendum za zaprtje trgovin ob nedeljah. Stranke N. Si, SLS in SDS so kot takratna opozicija to podprle, ker je “Gospodov dan” namenjen družinskemu življenju in ne nakupovanju.
Bilo bi cinično trditi, da se sindikat nima pravice boriti, ali da stranke, ki poudarjajo pomen družinskih vrednot, nimajo prav. Toda želenega cilja ne bodo dosegli z zapiranjem trgovin! Sociološko zdrava družba z visoko vzpostavljenimi vrednotami se ne naredi tako, da ji zdesetkaš ponudbo oziroma možnost izbire. Če bi bilo tako preprosto, bi morala Slovenija še danes sijati od etike in morale, pridobljene v prejšnjem režimu z veliko prepovedi in malo izbire.
In sindikat za uveljavljanje pravic zaposlenih ne bi smel izkoristiti referenduma.
Če bi eni in drugi takrat malce računali in se poglabljali v posledice svoje ihtavosti, najbrž zakona, ki ob nedeljah zapira vse nakupovalne centre in zraven še dosti malih družinskih trgovin, danes ne bi bilo.
Za politike je značilno, da najprej “zakurijo ”, potem pa v vlogi gasilcev iščejo krivca za prvo iskro. Toda trgovski šefi v pogajanjih ne bi smeli stati na okopih. Prizadeli so tudi pekarne, sploh manjše, ki se jim ob sobotah ponoči ne bo več splačalo delati.
Vlada sedaj razteguje “referendumsko voljo ” z dopolnjenim seznamom izjem, ki bodo lahko imele odprto trgovino vse nedelje v letu. S tem smo dobili še en vzorec, kakšnih zakonov bi se morala država izogibati, če hoče biti pravna in spoštovati načelo enakih možnosti. Veliko izjem namreč pomeni, da zakon pravzaprav prizadene “manjšino ”, kar je za zakonodajalca moralno - kljub dobrim namenom -veliko bolj sporno, kot pa zaveza referendumski volji o področju, ki naj ne bi imel veze z odločanjem ljudstva. Ljudstvo pove, kaj si misli o nedeljskih nakupih s tem, da gre ali pa ne gre takrat v trgovino. In naše ljudstvo je ob nedeljah veliko nakupovalo.
Branka Demovšek
ftMKETA
Stane Hlastan iz Krškega: Z ženo delava cele dneve in za nakupe se morava kar zorganizirati. Sicer jih običajno opraviva med tednom, a rado se zgodi, da v nedeljo opaziš, kaj ti manjka, kaj si pozabil kupiti. Prav bi se mi zdelo, da so vsaj majhne trgovine vsako nedeljo odprte, da ne iščeš naokrog, kdo od večjih trgovcev si je v svoji kvoti desetih nedelj ravno takrat izposloval odprta vrata.
Marjanca Kobler, brezposelna, iz Arnovih sel: Doslej smo biti navajeni, da smo lahko kupovati tudi ob nedeljah in praznikih. Po mojem mnenju je to samo razvada; če bodo trgovine ob nedeljah zaprte, bomo pač vse, kar rabimo, nakupiti med tednom. Zato tudi trgovci ne bodo glede zaslužka nič prikrajšani, bodo med tednom več prodati, kruha se prav tako ne bo manj pojedlo, peki bodo več spekli za soboto. Pa tudi v nakupe čez mejo ne bomo hoditi.
•
Jožica Renko iz Krškega: Navadila sem se, da so trgovine ob nedeljah odprte. Želela bi, da tako tudi ostane. Kako nerodno je, če pridejo nenapovedani gostje, ki bi jih rad postregel, trgovina pa je zaprta! Ali pa bomo iskali po mestu, kdo katero nedeljo dela.
Jože Repovž, lastnik trgovine iz Šentjanža: To, kar so narediti s trgovinami, je navadna bedarija. Ati naj vse trgovine odprejo ati pa vse zaprejo! Razočaran nihče ni mislil na vaške ljudi in na vaške trgovine. Ljudje gredo iz službe mimo cele vrste trgovin, v katerih se oskrbijo med tednom, čeprav so doma iz našega kraja. Lahko bi jim ponuditi odprte trgovine ob nedeljah, ko pridejo nekaj kilometrov daleč - tudi peš - k maši denimo, pa bi lahko gredoč opraviti še nakup. Od česa bomo živeti trgovci na vasi, mi povejte?
AJvl UAUNU
SavaGlas, 19.1.2006
Odstopil jezni deček sevniške politike
Sevnica - Na decembrski seji občinskega sveta ni bilo Branka Kelemine, ki je občinski svetnik že tretji mandat. A takrat se še ni vedelo, da Kelemine tudi poslej ne bo v svetniških klopeh, saj je nepreklicno odstopil s te funkcije.
54-letni gradbeni tehnik Branko Kelemina z Blance, ki se je rodil v Ivanjkovcih v Slovenskih Goricah, ima za seboj bogato politično kariero. Dva mandata je bil poslanec v državnem zboru, na zadnjih volitvah pa ga je stranka poslala kandidirat v Trebnje, kjer pa ni bil izvoljen. Dvakrat je kandidiral za župana sevniške občine, a ga je obakrat za las premagal sedanji župan Kristijan Janc. Kelemina bi rekel, daje enkrat izgubil po krivici, saj naj bi bile v ozadju umazane igre. Kelemina je eden tistih svetnikov, ki se na seje pripravi in redno razpravlja. Nekateri svetniški kolegi mu pred sejo nakažejo, naj se ne oglaša pri vsaki točki, ker bo seja potem predolgo trajala. Taki svetniki mu niso všeč in nekaterim očita, da prihajajo na sejo nepripravljeni; zgolj zato, da poberejo sejnino ah pa z izpostavitvijo svojega problema od občine iztržijo kakšen denar. Prepričanje, da se svetniki preveč ukvarjajo s postavljanjem prometnih znakov in odbojnih ograj, premalo ah skoraj nič pa se ne spoznajo na lokalno in državno zakonodajo. Na istem nivoju so novinarji, ki se ne spoznajo na stvari in kot taki ne morejo spremljati strokovnih razprav in objektivno poročati o njih. V tem pogledu Kelemina na sejah sveta večkrat omalovažuje in žali svetniške kolege, češ, da so popolnoma neuki. Občini očita, da dela s prostorom kot svinja z mehom, čeprav je naloga občine prav gospodarno ravnanje s prostorom. Po njegovem mnenju je občina veliko napak
zagrešila v boštanjski obrtni coni, a župan Janc tega ne prizna. Z Jancem kot večnim političnim rivalom se organsko ne prenašata, ugotavljajo njuni politični sopotniki. Zato župan tudi dobronamerno razpravo ah pripombo Kelemine najraje zavrže, občasno pa mu
Branko Kelemina
očita, da občini dela škodo. Kelemina je prepričan, da bi bil lahko kot gradbenik in človek, ki je v teh letih preštudiral številno dokumentacijo in zakonodajo, občini v izdatno korist, a ga ni nikoli povabila k sodelovanju. Opazovalci so tudi opazili, da Kelemina kot poslanec v državnem zboru nikoli ni v domači občini nastopil kot gost na kakšni prireditvi, vabili pa so druge poslance.
Kelemina je prepričan, da
bi občina morala pripraviti razvojne projekte in sredstva iz proračuna oplemenititi z dodatnim denarjem, tako kot to počno po krajevnih skupnostih. V KS Blanca je Kelemina znan, da bdi nad gradbenimi projekti in sam vihti lopato ter ljudi prepričuje, da dajo zemljo za skupno dobro. Zato ne razume, kako bo občina - krajanom Griča denimo - po toliko letih plačala milijone za zemljo, po kateri teče cesta do njihovih hiš, medtem ko po drugih koncih občine ljudje še naprej radodarno poklanjajo zemljo za skupno dobro. Sam je bil vedno pošten, to mu priznavajo tudi ostali, nekateri dodajo, da je preveč pošten za politiko. Kelemina priznava, da vse jemlje preveč osebno, zaveda se tudi, daje včasih naporen, neizprosen in nesramen, pogosto je tudi vzkipljiv. Tak je primer obračuna z garažnim delavcem v ljubljanski parkirni hiši. Opazovalci dogajanj so se nemalokrat strinjali z njegovimi kritičnimi razpravami, v zadnjem času pa so jih zmotili njegovi nebrzdani nastopi.
Čeprav je vedno skušal delati za dobrobit kraja, je sedaj obupal in se ne bo več boril z mlini na veter, pravi Kelemina, ki je del krivde za svoj odstop naprtil tudi novinarjem, ki dasmo ga pomagali sesuti. N.Č.C.
Kaj bo z območnimi gospodarskimi
zbornicami?
Slovenija, Krško - Vladaje sprejela nov zakon o gospodarskih zbornicah, ki ukinja obvezno članstvo in s tem postavlja pod vprašaj sedanjo organiziranost Gospodarske zbornice Slovenije. Če bo zakon v predlagani obliki sprejet v parlamentu, utegne biti vprašljiv obstoj terenske mreže zbornice oziroma njenih območnih zbornic v sedanjem kadrovskem obsegu.
Gospodarska zbornica Slovenije ima trinajst območnih zbornic. V gospodarsko šibkejših regijah so tudi zbornice po številu zaposlenih skromne. V posavski s sedežem v Krškem so trije zaposleni. Po besedah direktorja Marjana Sunte se zaenkrat še ne ukvar-jajo z ugibanjem, kaj se bo z njimi zgodilo, saj so aktivnosti usmerili v razpis Interreg, na katerem so bili skupaj z Regionalno razvojno agencijo (RRA) uspešni. Kandidirali so s programom različnih vrst usposabljanj za podjetnike in sedaj se pripravljajo na izved-
bo. Na razpisu pridobljena sredstva jim omogočajo, da bodo brezplačno izvedli 26 razhčnih usposabljanj za podjetnike iz Posavja in iz sosednje hrvaške strani.
V dosedanjih zborničnih aktivnostih namreč opažajo, da v svetu podjetništva znanja ni nikoli preveč, predvsem pa soočanja s konkretnimi dobrimi praksami. Maja lani odprta Info pika pri Območni gospodarski zbornici v Krškem je bila pri uporabnikih dobro sprejeta. Gre za pomoč malim podjetjem, ki nimajo lastnih močnih strokovnih
služb in tudi program svetovanj, s katerim so se prijavili na razpis Interreg, je namenjen prvenstveno takšnim podjetjem.
Kot je povedal Sunta, krška zbornica stopa v novo leto po začrtanem programu. Kakšna bo njena pot v prihodnje, pa je odvisno od slovenskega gospodarstva, ki bo po sprejetju novega zakona o zbornici pokazalo, ali jo potrebuje in je pripravljeno plačati organiziranost na takšni ravni.
Branka Demovšek
Lidija Božič, strokovna sodelavka sevniškega občinskega sveta je potrdila, da so dobili Keleminovo odstopno izjavo. Najprej jo bo obravnavala komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, na seji občinskega sveta, ki bo 6. februarja, pa bodo o tem in o nadomestnem članu občinskega sveta seznanjeni tudi občinski svetniki.
Nove zaposlitve
Drnovo - Logistični center Grieshaber je 9. januaija v dveh velikih halah na Drnovem pod vodstvom Silve Zvar pognal dejavnost. 80 zaposlenih je pozdravil lastnik podjetja Heinrich Grieshaber. Povedal je, da z družbo Bosch sodelujejo od leta 1996 in zanjo izvajajo pakiranje ter dostavo naročnikom Boschevega orodja Delavci se zanovo zaposlitev poleg dejstva, da je Drnovo na odlični logistični lokaciji, lahko zahvalijo tudi prizadevanjem loškega župana Francija Bogoviča, ki je z ravnanjem občinskih služb in “odpiranjem vrat” na ministrstvih lastniku olajšal zagon te dejavnosti, pravi Grieshaber. Dejavnost logističnega centra nadzira Boschev oddelek, v katerem je sedem Posavcev. Vodja Karl Heinz Ren/ meni, da bi v naslednjih mesecih lahko prišlo do povečanja obsega dela logističnega centra, kar bi pomenilo možnost novih zaposlitev. B.D.
Zavrnili osnutek proračuna
Krško - Občinski svet Krško je obravnaval osnutek proračuna za leto 2006 in ga zavrnil. Svetniki pričakujejo, da bo župan Franci Bogovič pripravil nov osnutek v začetku februarja. Najbrž je nekaj resnice v govoricah, da želijo svetniki slišati za rezultat posvetovalnega referenduma o občini Kostanjevica, preden bi odločali o delitvi proračunskega kolača za letošnje leto.
Letošnji načrtovani prihodki občine Krško so ocenjeni na 6,3 milijarde SIT, odhodki pa so bili planirani v višini 6,8 milijarde SIT. Od tega znašajo tekoče obveznosti 4,1 milijarde, za investicije bi šlo 2,6 milijarde in sicer 1,6 milijarde za gospodarsko infrastrukturo in pol milijarde za investicije v družbenih dejavnostih.
Občina ima s programi infrastrukturnih vlaganj zagotovljenih več kot milijardo zunanjih sredstev, vendar mora zagotavljati sorazmerno astno udeležbo.
V osnutku proračuna je predvidena zadolžitev v višini do 500 milijonov SIT, na kar je imel pripombe nadzorni odbor. Njegov predsednik Vinko Volčanjk je mnenja, da )i tolikšno zadolževanje povzročilo težave v naslednjih proračunskih letih, saj bi si občina zaprla možnosti za najem kreditov, četudi bi šlo še
za tako dober projekt. To pomeni tudi zaprto pot do črpanja evropskih sredstev, ker občina ne bi bila v stanju zagotoviti sorazmernega lastnega deleža. Skupna zadolžitev občine, če se ob bančnih kreditih upoštevajo še leasing aranžmaji, bi skupno z novim načrtovanim kreditom znašala 1,1 milijarde SIT.
Dosedanja praksa v Krškem je pokazala, da zadolževanje ni ohromilo razvoja občine. Ravno nasprotno, pripomoglo je k razcvetu, pravi župan in se ne boji, da bi z novim dolgoročnim kreditom ohromili ta pozitivni ciklus. Računa na efekte vlaganj v poslovne cone, kar je doslej že prinašalo rezultate.
Načrtovane letošnje investicije po krajevnih skupnostih so usklajene z vodstvi. Z večjimi vložki so prišle na vrsto KS Podbočje, Senovo, Brestanica in Kostanjevica. V Podbočju gre za urejanje in-
frastrukture, kar se načrtuje tudi za Prekopo, v Brestanici in na Senovem pa za urejanje pokopališča. V družbenih dejavnostih je potrebno zagotoviti standarde za devetletko in zaključiti investicijo v novo glasbeno šolo ter celovito obnoviti stavbo Fakultete za logistiko. Kanalizacijski sistem Krško se bo v veliki meri sofinanciral z evropskimi in državnimi sredstvi. Investicija v skupno komunalno deponijo pri Novem mestu je zaveza iz sporazuma posavskih, dolenjskih in belokranjskih občin. Zaključek velikega vodovodnega sistema od Senuš do Rake je pomemben z vidika oskrbe s kakovostno vodo.
Svetniki v razpravi niso imeli bistvenih pripomb na razporejena sredstva v osnutku. Po oceni Petra Zigante-ja iz svetniške skupine LDS pripombe njegovih kolegov o povečanju posameznih po-
stavk znašajo skupaj 180 milijonov SIT. Glede na celotni proračun ne gre za velik denar, a je Žigante kljub temu predlagal, naj se osnutek proračuna zavrne, v novem pa poskuša poleg danih pripomb upoštevati še priporočilo o znižanju razkoraka med prihodki in odhodki. To pomeni odločitev o črtanju nekaterih predvidenih vlaganj.
V mandatu župana Franca Bogoviča se še ni zgodilo, da bi svetniki zavrnili proračun v fazi osnutka, ki je pravzaprav platforma za pripombe do oblikovanja predloga. Morda na letošnji zasuk vpliva dejstvo, da je Kostanjevica pred referendumom o samostojni občini in če jo bodo krajani izglasovali, občina Krško ni več dolžna skrbeti za tamkajšnji razvoj.
Branka Demovšek
Agencija za radioaktivne odpadke, Parmova 53,1000 Ljubljana
Spremljajte in sodelujte!
Občani Posavja so povabljeni k osebnemu udejstvovanju v postopku umeščanja odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov (NSRAO), kar jim bo omogočalo lokalno partnerstvo med občino in Agencijo za radioaktivne odpadke (ARAO). Posavski župani pogodb z ARAO še niso podpisali, saj želijo vsak v svoji občini podrobno proučiti možne vsebine za družbeno angažiranje.
Sevniški župan Kristijan Janc se je obrnil na občane z javnim obvestilom, v katerem so spletni naslovi za predstavitev pomena in vsebine lokalnega partnerstva. Prav tako lahko zainteresirani dobijo pojasnila pri Marku Kovačiču na Občini Sevnica (telefon 81-61-227). Do 20. januarja je za informiranje vzpostavila brezplačno telefonsko številko 080 23 42 tudi Agencija za radioaktivne odpadke, na kateri bodo zainteresirani med 12. in 16. uro dobili odgovore strokovnjakov v zvezi z NSRAO in lokalnim partnerstvom.
Janc pričakuje, da bodo zainteresirani posamezniki do konca januarja podali svoje mnenje in dobrodošle pobude za partnersko sodelovanje občine z ARAO.
Za katere radioaktivne odpadke bo grajeno skladišče
Najbrž je prvo vprašanje ljudi, ki se bodo odločali sprejeti objekt v svojo sredino, kakšni jedrski odpadki se bodo v njem hranili. Gre za nizko in srednje radioaktivne odpadke, ki nastajajo v krški nuklearki in so sedaj spravljeni na lokaciji elektrarne. Med rednim delovanjem nuklearke nastajajo trdni, tekoči in plinasti NSRAO. Tekoči odpadki so radioaktivne gošče in ionski izparjevalci. Ker morajo biti za skladiščenje vsi radioaktivni odpadki v trdni obliki, jih s posebnim sistemom osušijo in vložijo v cevaste površnike. Za obdelavo plinastih odpadkov uporabljajo posebne filtre, ki zadržijo radioaktivne delce v zraku. Ko so filtri zasičeni, prav tako postanejo radioaktiven odpadek.
Z različnimi postopki obdelave lahko večino odpadkov pretvorijo v trdno obliko, ob tem pa se jim tudi zmanjša prostornina. Odpadke shranjujejo v standardnih 208-Hf' skih sodih in če ne bi uporabljali postopka za zmanjševanja volumna, v začasnem skladišču ne bi bilo več prostora zanjo-V preteklosti so se lotili metode stiskanja 10 tisoč sodov, “stiskance ” so vložili v večje sode - površnike in s tem prostornino teh odpadkov zmanjšali na polovico. 478 sodov so poslali na sežig na Švedsko in vrnjeni radioaktivni pePe, predstavlja tudi bistveno manjšo prostornino od prvotnih odpadkov.
Ob predpostavki, da ne bodo uvedli novih tehnologij obdelave in priprave odpadkov, bo elektrarna proizvedla leJ no od 130 do 140 standardnih sodov s tovrstnimi odpadi in njihovo skladišče bo predvidoma leta 2010 polno.	.
V ločenem delu pa se nahajata še stara uparjalnika, 1 sta po dekontaminaciji nizko radioaktivni odpadek.
KRONIKA
Okno padlo na gimnazijki
Brežice - V petek, trinajstega, je na brežiški gimnaziji med poukom popustilo okovje okna s termobanskim steklom in okno je padlo na dijakinji. Ena od njih, P.R., je pristala v bolnišnici na opazovanju.
Dijaki so med poukom nemškega jezika sedeli v klopeh in pisali, ko seje nenadoma zrušilo okno in padlo na dijakinji P.R. in M.D., ki sta sedeli ob njem. Dijaki so takoj pohiteli po pomočnico ravnateljice Jožico Sušin in hišnika, ki sta dekleti odpeljala najprej v zdravstveni dom, nato pa v bolnišnico. M.D. je okno le opraskalo, preventivno pa je dobila vratno opornico. P.R. pa je bilo slabo, tožila je tudi, da jo boli glava, zato so jo obdržali v brežiški bolnišnici na opazovanju. Ob odpustu so ji predpisali še enotedensko mirovanje. Pomočnica ravnateljice je v skrbi za zdravje in počutje dijakinj popoldne poklicala starše poškodovanih deklet in izvedela, da se razmeroma dobro počutita.
Vodstvo gimnazije je takoj poklicalo krški Savaprojekt, ki je na gimnaziji zadolžen za in-
vesticijsko vzdrževanje. Takoj v ponedeljek sta se na šoli oglasila dva strokovnjaka omenjenega podjetja, naslednji dan si je situacijo ogledal še neodvisni strokovnjak, ki bo podal svoje mnenje. “Hišni” steklar brežiške gimnazije namreč ocenjuje, daje okensko okovje prešibko, da bi držalo tako težka okna. V omenjenem primeru, pravijo na šoli, se je namreč odlomil prav tečaj in zato je okno padlo na dekleti. Na srečo gre za okna s termobanskim steklom. Navadno okno bi se namreč pri padcu zdrobilo in bi lahko še huje poškodovalo dijake. Če bo neodvisni strokovnjak ugotovil, daje okovje res prešibko za tako težka okna, bo potrebno menjati vsa okovja. Zaenkrat so opravili servis vseh oken, dokler ne bodo znani izsledki neodvisnega strokovnjaka in bo izpeljana morebitna sanacija, dijaki ne
Dve leti in pol za smrt kolesarja
Krško - 11. septembra 2002 je pijani voznik brez vozniškega dovoljenja v Podgorju pri Sevnici do smrti zbil svojega prijatelja in nato pobegnil. Na okrožnem sodišču so mu prisodili dve leti in pol zapora.
Natanko tri leta po bratovi smrti je v prometni nesreči ugasnilo tudi življenje takrat 28-letnega Stefana Božiča iz Stop, kije bil na veliki kmetiji namenjen za gospodarja. Bil je septembrski večer, ko je Štefan sedel na kolesu ob desnem robu ceste Sevnica -Planina in se Pogovarjal z domačinoma. Takrat je iz sevniške smeri z neregistriranim avtom z neprilagojeno hitrostjo pripeljal danes 33-letni Branko Vrtačnik iz Zabukovja. Trčil je v kolo, na katerem je sedel Božič. Božiča je odbilo 18 m daleč. Imel je tako hude poškodbe hrbtenice, daje nakra-Ju nesreče umrl. Vrtačnik po
nesreči ni ustavil in nudil pomoči poškodovancu, temveč je odpeljal naprej. Izsledili so ga policisti in ugotovili, da je močno vinjen vozil avto brez vozniškega dovoljenja.
Vrtačnik, kije takrat napihal 2,7 promila alkohola, je bil tudi kasneje dvakrat zaloten, da vozi motorno vozilo močno vinjen in da ga tragična nesreča izpred let ni izučila. Sodišče je Branku Vrtačniku dosodilo dve leti in pol zapora, pri čemer je upoštevalo, da Vrtačnik skupaj z bratoma živi v slabih socialnih razmerah, saj so mu že pred leti umrli starši in zato ni bil deležen ustrezne vzgoje. P.U.
Poostren nadzor nad prevozi otrok
Slovenija, Posavje - V januarju in februarju bodo Policisti poostrili nadzor nad vozili, ki prevažajo otroke. Poudarek bo na preverjanju zakonskih Pogojev za opravljanje tovrstnih prevozov, vezanih 113 vozilo, njegovo opremo ter na voznike, ki takšne Pfevoze opravljajo. V nadzor bodo poleg rednih Policijskih patrulj, ki bodo uporabljale merilnike Trosti, vključili tudi vozila z vgrajenimi videonad-^o^nimi sistemi Provida.
Zakonodaja, ki opredeljuje §°je za izvajanje organi-;,lranih prevozov otrok, je va°strena in usmerjena predah* v zagotavljanje njihove jTcje varnosti, poudarja poba. Izvajalec takšnega pre-t)e2a mora izpolnjevati dodat-v > Zahtevnejše pogoje glede pfžlla in voznika, ki takšen Av°z opravlja. Navedeno ^ Zakon o varnosti cestne-je Prometa, veliko podrobneje^ Pravilnik o pogojih, ki Morajo izpolnjevati vozi-
la in vozniki vozil, s katerimi se prevažajo skupine otrok. Slednji so namreč še vedno prepogosto žrtve prometnih nesreč.
Januar in februar sta meseca, ki sta značilna po številnih organiziranih prevozih otrok. Rednim dnevnim prevozom otrok v šolo in nazaj se pridružijo tudi številni šolski izleti. Velik del organiziranih prevozov otrok v zimskem času pa opravijo tudi smučarski in skakalni klubi. STA
smejo odpirati nobenih oken v razredu. O tem so bili seznanjeni z okrožnico, ki jo je izdala pomočnica Sušinova, skrb za zračenje razredov pa je zaupala zgolj zaposlenim profesorjem.
Na gimnaziji so začudeni nad kakovostjo oken, saj so po njihovi oceni stara od šest do deset let. Sicer pa - po besedah pomočnice Sušinove - celotno investicijsko vzdrževanje poteka preko Savaprojekta in tudi financiranje investicij poteka med Ministrstvom za šolstvo in šport ter omenjenim podjetjem.
Damjana Dušak iz Savaprojekta je povedala, da so na podlagi obvestila v brežiško gimnazijo poslali dva svoja strokovnjaka, da sta si ogledala situacijo in opravila servis vseh oken. Po njunem mnenju so okna strokovno montirana in izdelana po veljavnih standardih. Po njuni oceni so okna stara približno 12 let, podatkov in dokumentacije o izvajalcu del in letu investicije pa na Sava-projektu nimajo, saj takrat še niso bili investicijski vzdrže-
valec na Gimnaziji Brežice. Sedaj imajo podpisano koncesijsko pogodbo o investicijskem vzdrževanju na gimnaziji, ki so jo podpisali z Ministrstvom za šolstvo in šport. V triletnem planu ministrstva so opredeljena vzdrževalna dela, kijih mora opraviti Savaprojekt. Dušako-va poudaija, da gre za investicijsko, ne pa redno vzdrževanje. Naloga Savaprojekta ni,da hodi po šoli in preverja, če imajo vsa okna kljuke in podobno. Za to so zadolženi drugi. Res pa je, potrjuje Dušakova, da se odzovejo tudi na intervenco.
Na Gimnaziji Brežice po besedah Sušinove pred vsakim začetkom novega šolskega leta opravijo temeljit pregled vseh prostorov in naprav, prostore prebelijo in odpravijo morebitne napake in okvare. Tako so - denimo - na začetku šolskega leta opravili tudi kompleten servis radiatorjev, a se zgodi, da vsak teden kakšen radiator poči, je povedala Sušinova in dodala, da so na gimnaziji v pripravah na temeljito obnovo. N.C.C.
Policijska uprava Krško dogodka, ki seje zgodil na brežiški gimnaziji, nima zabeleženega, saj je o tem ni nihče obvestil. Kot je povedal Stefan Hren, o tem ni bila seznanjena niti Policijska postaja Brežice. Kot pravi Hren, bi morala biti o dogodki, pri katerih pride do poškodb ljudi, obveščena tudi policija.
Rade Djaž, direktor Zdravstvenega doma Brežice, kamor sta bili dijakinji pripeljani, ob našem poizvedovanju - pet dni po dogodku - o tem ni vedel ničesar. Ko se je pozanimal pri kolegih, je izvedel, da sta v petek dekleti res prišli v zdravstveni dom. Po oceni zdravnice, ki ju je pregledala - to pa je bila mati ene od poškodovanih deklic, kije zaposlena v brežiškem zdravstvenem domu - ni bilo težjih zunanjih poškodb. Kljub temu sta bili obe dekleti napoteni na kirurgijo brežiške bolnišnice. Bjaž ocenjuje, da bi v primem težjih poškodb kirurgija obvestila policijo, in dodaja, da praviloma prijavijo tiste poškodbe, ki izvirajo iz kaznivega dejanja.
Smrt kosi po starem jedru
Sevnica - Krajani starega dela Sevnice z grozo preštevajo, kako med njihovimi sokrajani letos kosi smrt. Najprej so se poslovili od Jožeta Maurerja, tipičnega tržana, ki sije prizadeval, da bi se v starem mestnem jedru ohranilo življenje. Zato je tudi sam sodeloval pri številnih prireditvah, ki so bile organizirane na trgu. Bil je oče trških martinovanj in organizator velikonočne prireditve “Sekanje pirhov”, ki pod rodni krov vsako leto privabi domačine, ki so že pred desetletji odšli od doma. Njegov šarmantni glas je ostal v ušesih poslušalcev Radia Sevnica, saj je bil dolgoletni napovedovalec, upokojil pa seje kot občinski šolski minister.
Kmalu za njim sta umrla Olga Obrč ter Stanko Pešec, Sevničane pa je močno pretresla smrt 36-letnega lastnika trgovine z barvami, imenovane Borko. B.K. je obupal nad življenjem, ki mu je postavilo številne ovire. Naj večja travma je bila zanj gradnja hiše, ki so mu jo na koncu zaradi neodplačanih posojil zarubili. Dolgoletni član sevniške pihalne godbe, sicer mož in oče, je obupal nad življenjem in si sodil sam.
Kot nam je potrdil Stefan Hren s Policijske uprave Krško, je to že drugi samomor na območju Posavja v letu, ki seje komajda začelo. P.U.
S ceste v Savo
Boštanj, 15. januar - Pri HE Boštanj je v Savo zdrsnil osebni avtomobil. Pred prihodom reševalcev in gasilcev sta se voznik in sopotnik v osebnem avtomobilu na srečo uspela rešiti iz potapljajočega se avta, gasilci PGD Sevnica so jima le pomagali iz vode in poklicali na pomoč v Zdravstveni dom Sevnica. Aktivirani so bili tudi potapljači Potapljaškega društva Vidra iz Krškega, ki so ob pomoči gasilcev iz reke potegnili še avto.
Zaradi krušne peči zgorela hiša
Crete pri Sevnici - V petek, trinajstega, nekaj pred drugo uro ponoči, je strojevodja vlaka opazil požar v zaselku Črete. Zagorela je stara kmečka hiša, ki je imela lesene strope in tla. Ostrešje hiše je zgorelo in padlo na tla, zgorela je tudi notranja oprema. Ogenj so ukrotili sevniški gasilci, z dovozom vode pa so ji na pomoč priskočili tudi gasilci iz Loke pri Zidanem Mostu.
Od nekdaj trdne domačije Imperlovih v Čretah so ostali le ožgani zidovi.
Med ogledom so policisti in kriminalisti ugotovili, daje do požara prišlo zaradi kurjenja v krušni peči. Zaradi pregretja je zagorel lesen tram ob dimniku, požar pa seje razširil na preostali del ostrešja.
Po smrti gospodarja Pepija Imperla je bila hiša nekaj časa prazna, kupil pa naj bi jo nekdo iz Ljubljane. Lastnika hiše ob požaru ni bilo doma. N.C.C.
V avtobusu tudi heroin
Obrežje - Cariniki na mednarodnem mejnem prehodu Obrežje so pri vstopu v državo v avtobusu slovenskega prevoznika, ki vozi na redni progi Ljubljana-Beograd-Ljubljana, odkrili tri pakete heroina, ki so bili skriti pod zadnjimi sedeži v plastični vrečki, zaviti v časopisni papir, oviti z rjavim lepilnim trakom.
Zaradi suma, da se v njih nahaja prepovedana droga, je bila o tem obveščena Postaja mejne policija Obrežje, kriminalisti UKP Krško in okrožna državna tožilka. Preliminarni test vsebine enega zavitka (rjavkasta prašnata snov) je pokazal, da gre za prepovedano drogo - heroin. V treh paketih se je nahajalo skupno 869 g heroina v bruto teži. Njegova vrednost bi na evropskem trgu dosegala okoli 5milijonov SIT.
Svetleči brezrokavniki obvezni tudi na Hrvaškem
Ljubljana - S 1. januarjem je na Hrvaškem stopil v veljavo nov pravilnik o tehničnih pogojih za vozila, registrirana na Hrvaškem. Slednji med drugim določa, da med obvezno opremo vseh vozil sodi tudi svetleči varnostni brezrokavnik. Tako seje Hrvaška pridružila državam - Avstriji, Italiji, Španiji in Portugalski, kjer je varnostni brezrokavnik že del obvezne opreme vozila. Omenjeni brezrokavnik je potrebno obleči ob izhodu iz vozila na cestišče, na primer ob prometni nesreči ali okvari vozila. Kazen za neupoštevanje tega določila za fizične osebe za zdaj ni predvidena; vse pravne osebe, registrirane na Hrvaškem, pa bo lahko doletela denarna kazen od 1.500 do 5.000 hrvaških kun (od približno 45.000 do 150.000 SIT). Kot so povedali na AMZS v Ljubljani, za zdaj ni jasno, ali bo to pravilo veljalo tudi za tuja podjetja oziroma tuje voznike. Voznikom, ki se odpravljajo v tujino, zato priporočajo, da pred odhodom kupijo varnostni brezrokavnik in s tem pripomorejo k večji varnosti v cestnem prometu, hkrati pa se tako izognejo tudi morebitnemu plačilu kazni. J.M.
Cerkljansko letališče ne bo
NATO baza
Subvencije samo še letos po starem
Cerklje ob Krki - Ob dnevu vojaškega letalstva slovenske vojske je bila na letališču v Cerkljah ob Krki slovesnost, ki so se je udeležili najvidnejši predstavniki Ministrstva za obrambo na čelu z ministrom Karlom Erjavcem in načelnikom generalštaba Slovenske vojske Ladislavom Lipičem. Minister je bil slavnostni govornik, prireditev pa je spremljal tudi krajši praktični prikaz letalskih zmogljivosti letala PC 9 in helikopterja beli 206.
Kljub majhnemu ozemlju se je Slovenija odločila graditi lastne letalske sile in junija 1992 je bila oblikovana 15. brigada vojaškega letalstva, kije dosegla takšno stopnjo razvoja, da lahko danes stoji ob boku sodobnim vojskam, je v svojem nagovora dejal minister Erjavec. Štirje večnamenski transportni helikopterji so dokaz, da v slovenski vojski resno računajo na popolnjevanje te enote s so-
dobnimi sredstvi, ki bodo lahko uporabljena tudi v civilne namene. Zračna flota šteje 24 leta in 15 helikopterjev, kar sicer ni veliko, moč enote so namreč njeni pripadniki s svojim strokovnim znanjem in pripravljenostjo za dobro delo, je še
med dragim dejal Erjavec, vendar pa slovensko nebo zaenkrat še vedno varujejo Italijani.
Organiziranost 15. brigade vojaškega letalstva je oblikovana v helikopterski bataljon, letalsko bazo in letalsko šolo, s čimer so ustvarjeni vsi pogoji za kakovostno sodelovanje v okvira mednarodnih operacij v slovenskem prostora in zunaj slovenskih meja. Razvoj letališča v Cerkljah ob Krki je po
besedah ministra zahteven projekt, tako glede priprave dokumentacije, spoštovanja zakonodaje in nenazadnje tudi realizacije. Pri tem morajo biti vodilo strokovne vojaške zahteve, ne smejo pa biti izločena pričakovanja lokalne skupnosti in
tudi ne bodo, je zatrdil minister. Ob tej priložnosti je napovedal, da ima država s tem letališčem velike načrte, saj naj bi postalo osrednje vojaško letališče, razvijajo tudi projekt države gostiteljice, kar pomeni, da bodo tam sicer pristajala letala zavezništva, vendar le zaradi oskrbe, da bodo lahko nadaljevala svoje aktivnosti, zanikal pa je, da bi letališče v Cerkljah ob Krki postalo letalska baza v okvira NATA.
Jelica Koršič
Sindikat pilotov v Slovenski vojski (SV) je letošnje proslavljanje dneva vojaškega letalstva glede na dejstvo, da so lani ukinili vojaško letalstvo in razfor-mirali edino enoto, ki je združevala sredstva in znanja vojaških letalcev, označil kot sprenevedanje. Minister za obrambo Karl Erjavec omenjenega problema ob obisku v Cerkljah sicer ni želel komentirati, dejal pa je, da ga bodo rešili v okviru zakona, ki bo v vladni proceduri maja letos. Poudaril je le, da nameravajo z novim zakonom o slovenski vojski primemo opredeliti status vojakov, med dragim tudi pripadnikov vojaških letalcev.
Pozdrav ministra Erjavca na cerkljanskem letališču
Začela se bo gradnja daljnovoda
Ljubljana - Vlada Republike Slovenije je izdala uredbo o državnem lokacijskem načrtu (DLN) za daljnovod Beričevo -Krško, v katerem pa niso upoštevane vse pripombe občin. Ker za ta projekt niso potrebna soglasja občin, se gradnja daljnovoda lahko prične.
Vlada RS je izdala uredbo o DLN za 400 kV daljnovod Beričevo-Krško. S tem so izpolnjeni pogoji za začetek del na tem - za slovensko elektroenergetsko omrežje izjemno pomembnem daljnovodu. Daljnovod ne bo samo povečal zanesljivosti obratovanja slovenskega elektroenergetskega sistema, temveč bo prispeval tudi k dodatni varnosti delovanja Nuklearne elektrarne Krško in k izboljšanju napetostnih razmer in oskrbe s kakovostno električno energijo na širšem območju Dolenjske. Daljnovod bo dvo-sistemski z nazivno napetostjo 2 krat 400kV in bo v celoti izveden kot nadzemni vod. Skupna dolžina daljnovoda, na katerem se bodo izvedle optične telekomunikacijske povezave, je 80 km, skupno število stebrov pa 227.
Daljnovod bo potekal tudi preko sevniške občine. Krajani Tržišča oz. zaselkov Zgornje Vodale, Jeperjek in Telče so že v času razgrnitve predloga DLN nasprotovali predvideni trasi, po kateri bo tekel daljnovod. Poleg štirih manjših pripomb je bila osred-
nja zahteva po prestavitvi trase z južne variante na severno stran naselij, kjer je gozd. Krajani namreč menijo, da bo postavitev stebrov za daljnovod ne le zmanjšala njihova kmetijska zemljišča, pač pa tudi okrnila kulturno krajino in s tem Zavrla možnost turizma. Krajane, povezane v iniciativnem odbora, ki ga vodi Rudi Celestina, so podprle številne organizacije in društva ter občina Sevnica, kije organizirala dodatne usklajevalne sestanke in javne obravnave, da bi skupaj s projektanti in investitoijem našli skupno rešitev. Krajane podpira tudi Zveza ekoloških gibanj Slovenije, ki opozarja še na nevar-
nost sevanja in zaradi tega nemožnost trženja ekoloških pridelkov. Premik južne trase za nekaj metrov in obljubo, da bodo stebre prebarvali z zeleno barvo, da bi se zlili z naravnim okoljem, so v Zvezi ekoloških gibanj ocenili kot slab poskus približka h kompromisu, da bi uskladili interese.
Na sevniški občini pojasnjujejo, daje 80 odstotkov trase usklajene, ni pa optimizirana zahteva po severni trasi. Kot pravijo, pa je še vedno odprta možnost popravkov posameznih odsekov trase, kar bodo urejali z morebitnimi spremembami DLN. N.Č.C.
Klinika na robu mesta
Krško - V obrtni coni Leskovec na Ulici 11. novembra deluje nov zasebni veterinarski center za male in velike živali. Ustanovila sta ga izkušena veterinarja Dušan Lipej in Metod Šerbec. S svojimi velikimi strokovnimi izkušnjami bosta skrbela tako za hišne ljubljenčke kot za potrebne intervencije pri živalih na kmetijah.
Veterinarska ordinacija z lekarno obratuje od ponedeljka do petka vsak dan dopoldne od 7. do 11. ure in popoldne od 17. do 18. ure ter ob sobotah od 7. do 9. ure. B.D.
Krško - Slovensko kmetijstvo je pred novimi reformami, tudi glede neposrednih plačil, kjer se obetajo mnoge spremembe. Slovenija ne gre v reforme po svoji volji, ampak na zahtevo Evropske unije, ki je pripravila osnovna izhodišča in nakazala možnosti, ki jih naša država ima, da pridobi evropski denar.
Kmetje so najprej poslušali, potem pa spraševali; v ospredju Lojze Senegačnik in Boris Grabrijan.
Gre za obdobje 2007 do 2013 in sicer le za prvi steber, v katerem so zajeta samo t.i. plačila EKO 0. Namestnik direktorja KGZ Slovenije Boris Grabrijan je poudaril, da se reformi naša država kot članica EU ni mogla izogniti, zdaj je potrebno le iz tistega, kar nam je ponujeno, vzeti najboljše. V evropski ovojnici je 140 milijonov evrov; da ta denar dobimo, je bilo izdelanih več predlogov oziroma shem, med najbolj sprejemljivimi so tri, ki so bile predstavljene tudi v Krškem. Največ govora pa je bilo o dveh -enotni regionalni shemi in kombinirani shemi. Po prvi bi lahko dobili ves denar in na precej poenostavljen način, po drugi pa bi lahko 100-odstot-no izkoristili vsa sredstva le, če bi res uresničili vse možnosti, kar pa je po dosedanjih ugotovitvah malo verjetno. Posveta v Krškem se je udeležil tudi Lojze Senegačnik z Ministrstva za kmetijstvo, ki je pojasnil, da se mora ministrstvo v najkrajšem času glede na pripombe, ki so jih slišali na terenu in so jih posredovale različne nevladne organizaciji, odločiti, kateri način črpanja sredstev bo za slovenske kmete najustreznejši
in predlog posredovati vladi, ko ga bo ta potrdila, bo predlog poslan v Bruselj.
Iz razprave med prisotnimi kmetije bilo mogoče sklepati, da se bojijo reforme in negativnih učinkov, ki jih bo neposredno ali posredno prinesla, opozorili so na zmanjšanje delovnih mest, na socilni položaj, menijo, daje potrebno izbrati tisto shemo, ki bo zahtevala najmanj prerazporeditev, izpostavili so odnos med najemodalcem in najemojemalcem, ki že doslej ni
bil najboljši, čeprav je jasno, da naj subvencije dobi tisti, ki zemljo obdeluje in ne lastnik, če je ne obdeluje. Vedno več težav se pojavlja v zvezi s kmetijskimi zemljišči, komasacij zadnja leta sploh ni, zemljišča so razdrobljena; tudi to bi morala urediti zakonodaja. Ob tem je Senegačnik povedal, da je že v pripravi nov zakon o kmetijskih zemljiščih, na mnoge druge pripombe pa ni imel odgovorov.
Jelica Koršič
lesnina
akcija v mesecu januarju:
-	akcijska odprodaja določenih eksponatov -
do 50% popusta
-	NOVO - prodaja pohištva na trajnik do 24 obrokov
ZA VAŠ DENAR VAM NUDIMO NAJVEČ,
JEDILNE GARNITURE ŽE OD 39.990 SIT J
STOLI ŽE OD 3.990 SIT	g
00
MLADINSKE SOBE ŽE OD 39.990 SIT	|
SPALNICE ŽE OD 79.990 SIT	\
KAVČI IN TR0SEDI ŽE OD 34.990 SIT	3
REGALI ŽE OD 39.990 SIT	1
OMARE 3D ŽE OD 22.990 SIT	|
SEDEŽNE GARNITURE ŽE OD 59.990 SIT	"
Mostec 6, Dobova, tel.: +386 (0)7 49 92 400
v
Štiri desetletja brežiške komunale
Cviček “omamil” tudi poslance
v
Čatež ob Savi - Podjetje, ki danes posluje kot Komunalno stanovanjsko podjetje Brežice je bilo ustanovljeno 1. januarja 1966. Ob 40-letnici obstoja so v Termah Čatež pripravili svečano slovesnost, ki sta se je poleg zaposlenih, nekdanjih zaposlenih, vidnejših predstavnikov posavskega gospodarstva in politike udeležila tudi minister za gospodarstvo mag. Andrej Vizjak in brežiški župan Ivan Molan.
Brežiški župan Molan je direktorju Pinteriču izročil plaketo občine Brežice.
Današnje komunalno stano-vanjsko podjetje Brežice je vse od svoje ustanovitve opravljalo stanovanjske, obrtne in komunalne dejavnosti, ki so se pred tem izvajale v Zavodu za komunalno dejavnost in v Obrtnem uslužnostnem podjetju. Temeljni nalogi podjetja sta upravljanje s komunalno infrastrukturo in zagotavljanje delovanja gospodarskih služb ter izvajanje izrazito tržnih dejavnosti in sicer na področju stanovanjskega gospodarstva ter gradbeništva.
Direktor brežiškega komunalnega podjetja Ferdo Pinterič je v svojem pozdravnem nagovoru izpostavil pretekle uspehe, predvsem vzpostavljanje in zagotavljanje pogojev za redno in kakovostno oskrbo z javnimi dobrinami za vse občane. V zadnjih letih so uspeh prenoviti vso opremo, vozni park in gradbeno mehanizacijo. Med uspehe po besedah Pinteriča štejejo tudi to, da v občini zaposlujejo 135 ljudi, kar jih med gospodarskimi subjekti uvršča na drugo mesto po številu zaposlitev v občini.
Tudi v prihodnje želijo na KOP-u zagotavljati kakovostno oskrbo z vsemi dobrinami, predvsem želijo obnoviti po-
membne sisteme vodooskrbe, saj je v brežiški občini še 70 km azbestno-cementnih cevovodov, ki jih nameravajo nadomestiti z boljšimi in sodobnimi materiali. Višjo raven želijo doseči še pri zbiranju in ravnanju z odpadki ter zagotoviti potrebne prostore za zaposlene v tehničnem delu.
Brežiški župan Molan je poudaril pomembnost komunalnega podjetja in neposredno povezanost z občino, predvsem na področju vodovodnih, kanalizacijskih in drugih sistemov ter komunali ob jubileju podelil plaketo Občine
Brežice.
Brežiško komunalno stanovanjsko podjetje pa se je ob tej priložnosti odločilo tudi za donacijo, in sicer so Splošni bolnišnici Brežice podarili 200.000 SIT pomoči pri nakupu diagnostičnega rentgenskega aparata.
Svečanosti v Termah Čatež pa so prav posebno noto dodali brežiški kulturni izvajalci - Mešani pevski zbor Viva Brežice, Rudolf Gas in Akro-batik Breakersi s svojim izvirnim in zanimivim programom.
Lidia Zbačnik
Izjemno zanimanje za prostor
Brežice - Brežiški župan Ivan Molan je v prostorih občinskega sveta sklical prvo prostorsko konferenco za obravnavo programov priprave novih prostorskih aktov - strategije prostorskega razvoja in prostorskega reda občine. Na konferenco so bili vabljeni nosilci urejanja prostora, podjetja, društva, zbornice, zavodi, sosednje občine, krajevne skupnosti, občinski svet, odbor za urbanizem in okolje, odbor za komunalno infrastrukturo, občinska uprava in Upravna enota Brežice.
Župan Molan je poudaril Pomembnost novih prostorskih aktov in obljubil vso pod-Poro aktom, ki bodo omogočali razvoj občine. Prostorska konferenca se sklicuje z namenom, da se pridobijo in Uskladijo priporočila, usme-jttve in legitimni interesi lo-kalne skupnosti, gospodarstva ln interesnih združenj ter organizirane javnosti glede pripeve novih prostorskih aktov ?t>čine. Vzporedno s tem pa žekjo spodbuditi tudi podrobnejše akterje v prosto-^k razmisleku in skupnemu olikovanju teženj. Pomem-nP je, da se svoja videnja pojejo na začetku postopka, da asneje ne bi prišlo do zaple-°v in razočaranj. Ravno s tem aptenom so se odločili za acin vabljenja, ki z zakonom 111 zahtevan.
jj Arhitektka Mateja Sušin-rence z oddelka za prostor-0 načrtovanje in razvoj je Podstavila aktivnosti in po-tek ■ nekaj informacij, ki po-Kajo v zvezi s pripravo novih n °storskih aktov. Iz predstavnega je bilo razbrati, da sh	Širok krog javno-
b0ri •tveno vl°g° za občane sti Umele krajevne skupno-vKS). Večina se jih vklju-
čuje aktivno, nekatere se ne odzivajo, kar bo gotovo imelo posledice pri načrtovanju v teh KS. Veliko informacij je že dostopnih na spletnih straneh, kjer lahko vsi občani preverijo, kaj velja za njihova zemljišča ter o tem pridobijo informacije tudi na KS.
V razpravi je bilo podanih kar nekaj vprašanj, tudi usmeritev, arkhitekt Karel Filipčič pa je pohvalil aktivnosti
in prizadevanja Občine Brežice na tem področju.
Odziv na tovrstne konference je bil tudi glede na slovenski prostor izjemen, saj se je konference udeležilo okoli 70 ljudi, kar kaže na zanimanje za to področje ter očitno tudi na pravilen način obveščanja javnosti o pomembnosti prostorskih aktov za vse občane, ki so ga izbrali sklicatelji konference L.Z.
Sodelovanje preko meje
Brežice - Območna obrtna zbornica Brežice je na svojo 25. sejo povabila vodstvo združenja obrtnikov iz Zaprešiča, s katerimi že desetletje aktivno sodeluje. Predsednik zbornice Janko Hrastovšek je prisotne seznanil, daje aprila lani OZS s Hrvatsko obrtničko komoro podpisala spo-
razum o reciprociteti pravic in ugodnosti imetnikov kartice Obrtnik in imetnikov Obrtničke kartice, novembra pa še aneks k temu sporazumu. Sekretarka Nataša Bogovič je predstavila brošuro Kartica Obrtnik Mreža popustov “obrtnik obrtniku” - popusti in ugodnosti. Hkrati so gosti prejeli tudi vzorčne kartice. L.Z.
Predsednik OOZB Janko Hrastovšek, sekretarka Nataša Bogovič, sekretarka Nada Šiber in predsednik Udruženja obrtnika Zaprešič Stjepan Jakovina
Ljubljana, Posavje - Ob vnovični obravnavi zakona o vinu, ki ga je državni zbor sprejel 20. decembra, državni svet pa je nanj 23. decembra izglasoval veto, je večina poslanskih skupin veto svetnikov podprla. Večina poslancev se torej strinja, da delitev Slovenije na dve vinorodni deželi ni dobra.
Veto na zakon o vinu je državni svet izglasoval, ker je prišlo med sprejemanjem zakona do spremembe števila vinorodnih dežel; iz prvotnih treh na dve - Primorsko in Vzhodno Slovenijo; črtah so Posavje, čemur so se - predvsem zaradi cvička - uprli dolenjski vinogradniki. Kljub temu je vlada državnemu zboru (DŽ) predlagala, da takšen zakon ponovno potrdi, če pa bo anketa, ki jo je Ministrstvo za kmetijstvo izvedlo med 196 vinogradniki v Posavju, pokazala, da jih večina žeti ohraniti tretjo vinorodno deželo Posavje, bo zakon po hitrem postopku spremenilo.
Od vladnih strank so zakon o vinu, ki opredeljuje samo dve vinorodni deželi, podprli le poslanci Nove Slovenije. Posavski poslanec SDS Stane Pajk iz Krškega pa je pojasnil, da so zakon o vinu doslej podpirati, ker je tehnično dober in potreben zaradi uskladitev zakonodaje z Evropsko unijo. Ker so se v fazah sprejemanja zakona pokazale želje po treh vinorodnih deželah, so prisluhniti vinogradnikom z Dolenjske in Bele krajine ter Zveze društev vinogradnikov Dolenjske, ki si
želijo imeti svojo vinorodno deželo in s tem še dodatno zaščititi ponos dolenjskih vin, predvsem cvička. Kot ob prvi obravnavi pa zakona tudi v drugo nista podprti opozicijski poslanski skupini LDS in SD.
Zdaj so rezultati ankete že znani; glede na število anketiranih vinogradnikov, jih je 29 za dve vinorodni deželi, 100 za tri; glede na količino pridelanega vina pa tistih 29, ki so za dve deželi, pridela 1.754.900 litrov vina, 100 tistih, ki so za tri, pa manj -
1.585.480 litrov. Po besedah Spele Trpin so glede na rezultate ankete v osnutku novega zakona opredeliti tri vinorodne dežele (Primorska, Podravje, Posavje), Bizeljsko-Sremič pa ostaja vinorodni okoliš znotraj vinorodne dežele Posavje, kar bo tem vinogradnikom sicer onemogočalo večjo konkureč-nost, kot če bi bili v Štajerski Sloveniji, a bodo zato ostali v Posavju. Ministrstvo je tak osnutek že posredovalo vladi.
Jelica Koršič
Encijan v sozvočju z Zefirjem
Sevnica - Ponovoletno zatišje je razbila ponovitev koncerta božičnih pesmi, ki gaje na sevniškem gradu pripravila pevska skupina Encijan, ki pod taktirko Jožeta Pfeiferja deluje pod okriljem sevniškega planinskega društva. Da večer nabožnih pesmi ne bi izzvenel zgolj v duhu moških, je poskrbela ženska pevska skupina Zefir, ki deluje pri gasilskem društvu Sevnica in jo vodi Silvija Blaževič. Skupini sta že večkrat nastopiti skupaj. V septembru sta družno zapeti tudi na Lisci in predsednik Planinskega društva Lisca jima je poklonil spominsko sliko s tega nastopa.
Pevska skupina Encijan bo 24. januarja ob 18. uri nastopila tudi v gasilskem domu na planinskem večeru. Na njem bodo v sliki in besedi obuditi spomin na lanskoletne tabore ter na prireditve ob 100-letnici društva. N.Č.C.
OBČINA SEVNICA
Na podlagi 31. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03-popravek, 58/03-ZZK-l), v nadaljnjem besedilu ZUreP - 1, ter 9. in 37. člena Statuta Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 78/05 - uradno prečiščeno besedilo) in po sklepu župana občine Sevnica Kristijana Janca, št. 35005-0003/2004 z dne 13.1.2006, bo organizirana
JAVNA RAZGRNITEV PREDLOGA OBČINSKEGA LOKACIJSKEGA NAČRTA ZA IZKORIŠČANJE IN SANACIJO KAMNOLOMA DOLOMITA LOG II
s prilogami (predlog občinskega lokacijskega načrta za izkoriščanje kamnoloma dolomita Log II, ki ga je izdelal AR Projekt d.o.o., Sevnica, Okoljsko poročilo, ki ga je izdelal Oikos, d.o.o., Domžale in Revizijsko poročilo okoljskega poročila, ki ga je izdelal ICRO - Institut za celostni razvoj in okolje, Domžale),
ki bo potekala v času od 2. februarja do 2. marca 2006
-	v prostorih oddelka za okolje in prostor Občine Sevnica, Glavni trg 19a, 8290 Sevnica v času uradnih ur;
-	v prostorih Krajevne skupnosti Boštanj, Boštanj 30, 8294 Boštanj, v času uradnih ur;
-	v prostorih večnamenskega doma na Logu, vsak torek in sredo od 18. do 19.30.
Javna obravnava predloga občinskega lokacijskega načrta bo v četrtek, 23. februarja 2006, ob 18. uri v prostorih večnamenskega doma na Logu.
V času javne razgrnitve in obravnave lahko na razgrnjeni predlog podajo pripombe in predloge vsi zainteresirani organi, organizacije in posamezniki.
Pripombe in predlogi so lahko podani pisno ali v ustni obliki na javni obravnavi ali kot zapis v knjigo pripomb in predlogov na mestih javne razgrnitve do konca javne razgrnitve.
Občina Sevnica, oddelek za okolje in prostor
Znanje ne pozna meja
Podbočje - Obmejne slovenske osnovne šole Podbočje, Kostanjevica na Krki, Cerklje ob Krki in Velika Dolina ter osnovna šola Bregana iz sosednje Hrvaške so bile v okviru projekta “Znanje ne pozna meja” izbrane za uresničitev programa o medsebojnem sodelovanju. Cilje projekta so predstavili na novinarski konferenci na OŠ Podbočje.
Ml. H .
,, j«
Računalniška učilnica na OŠ Podbočje
Kot je povedal ravnatelj tamkajšnje osnovne šole Branko Strgar, želijo z meddržavnim programom doseči povezovanje osnovnošolcev petih partnerskih šol, ob tem pa spoznavanje podjetništva, komuniciranja, perspektivnih poklicev v obmejnem območju ter seveda ob osnovnih ekonomskih pojmih tudi razvijanje ustvarjalnosti. Na šolah že zdaj ugotavljajo, da bo, tudi zaradi nizkih honorarjev, težko priti do zunanjih sodelavcev, na hrvaški strani pa je šola sploh ostala brez državne podpore.
Sicer pa se bodo po besedah Melite Skušek, ravnateljice kostanjeviške šole, pri delu posluževali obiskovanja podjetij, ustvarjalnih delavnic, poletnih taborov, seminarjev,
podjetniških krožkov, računalniških tečajev in končne izobraževalne videokonference. Pomemben prispevek sodelovanja do leta 2007, ko
bodo projekt sklenili, bo tudi krepitev dobrih medsosedskih odnosov, pravi Boris Zarin-ger, ravnatelj hrvaške šole Bregana. Predstavnik bregan-
ske občine je ob tem povedal, da medtem že dobro sodelujejo z brežiško knjižnico in Posavskim muzejem ter mladinskim centrom, v načrtu pa imajo še druge oblike.
V projektu bo iz vsake osnovne šole sodelovalo po 30 učencev zaključnih treh razredov oziroma skupaj 180 osnovnošolcev. Skupna vrednost projekta je -26 milijonov SIT, od česar prispeva EU 80-odstotni del, ostalo pa Slovenija in lokalna skupnost.
Že doslej so, kot je dejal Florjan Bergant, ravnatelj OŠ Velika Dolina, na vsaki šoli izkoristili po 3 milijone SIT za ureditev računalniških učilnic oziroma nakup računalniške opreme.
Vlado Podgoršek
Počastili letalca Rusjana
Izbrali bodo županovo vino
Brežice - Prvi januarski vikend je brežiško Združenje slovenskih častnikov organiziralo izlet v Beograd, da bi se spomnili 95-letnice smrti slovenskega letalskega pioniija Edvarda Rusjana. V 48-članski skupini je bila tudi delegacija, ki je položila venec na grob Rusjana, ki se je ponesrečil v letalski nesreči. Po besedah Ernesta Ferka, predsednika brežiškega čast-nikarskega združenja, so se dogodka na beograjskem pokopališču udeležili tudi člani slovenskega diplomatskega zbora.
V 220-članskem združenju častnikov Brežice se sicer želijo še posebej oddolžiti Edvardu Rusjanu in zato načrtujejo ureditev njegove spominske sobe na cerkljanskem letališču. Poimenovali naj bi ga po slovenskem letalcu, ob tem pa na letališču odkrili tudi njegov doprsni kip.
Letos pa pripravljajo še nekaj drugih dogodkov, med njimi tradicionalne strokovne izlete z ogledom vojaških postojank v Nemčiji in Italiji ter obisk RKB bataljona Slovenske vojske v Kranju. Seveda ne bodo izostala niti seznanjanja z novostmi na vojaškem področju. V.P.
Sevnica - Društva vinogradnikov sevniške občine v sodelovanju z županom organizirajo izbor za županovo vino 2006. Namenjeno bo promociji občine in bo imelo status protokolarnega vina.
Vinogradniki, vključeni v štiri vinogradniška društva: Malkovec, Sevnica-Boštanj, Studenec in Šentjanž, so prisluhnili županovi želji, da glede na vinogradniško tradicijo, prepoznavnost v domačem prostoru in kakovost, ki jo s svojimi vini izkazujejo člani, kot primerno vino, ki bo nosilo ime “Županovo vino”, izberejo najboljšo rdečo vrsto vina z levega ali desnega brega reke Save.
K sodelovanju so vabljeni vsi vinogradniki, člani sevniš-kih društev, ki lahko v odkup ponudijo minimalno količino - vsaj 500 litrov rdeče zvrsti -cvička ali sremičana. Sodelujejo lahko Sevničani, ki imajo svoje vinograde vpisane v register pridelovalcev vin in za zadnji vinski letnik opravljeno prijavo svojega pridelka. To sta namreč pogoja, ki omogočata stekleničenje vina v primeru izbora. Izbrani pridelovalec bo moral za svoje
vino pri pooblaščeni organizaciji opraviti še ustrezno analizo, če te še nima. Če bo izbrano, bo vino odkupljeno v sodu po ceni 450 SIT, stroški steklenic, zamaškov, stekleničenja in izdelave etikete, na kateri bo tudi ime pridelovalca, pa ne bodo šli na račun izbranega vinogradnika.
Ker cviček in sremičan - ob upoštevanju pravilnika o ocenjevanju vin - ne nastopata v isti kategoriji, bo strokovna komisija, ki bo sestavljena iz štirih predstavnikov društev in treh profesionalnih enologov, izbrala najboljše vino cviček in najboljše vino sremičan. Z javnim žrebanjem bo izbrano eno od obeh najbolje ocenjenih vin.
Vsi, ki izpolnjujejo pogoje in bi želeli sodelovati, lahko svoje vzorce vin oddajo v nedeljo, 5. februarja med 17. in 19. uro v gostilni Janc na Studencu. Dovoljenje en vzorec na vsak vpis v register, kotizacija po vzorcu pa znaša 1.000 SIT.
Jubilej posavskih seniorjev
Krško - Pred desetimi leti je peterica nekdanjih vodilnih in vodstvenih mož ustanovila posavski odbor Združenja seniorjev Slovenije, ki mu že ves čas predseduje Edo Komočar. Območni odbor zdaj povezuje kar 65 individualnih in 15 kolektivnih članov, med katerimi so večje gospodarske družbe in vse tri občine ter občina Bistrica ob Sotli. Seveda je posebej pomembno, da se posavski seniorji uvrščajo med najuspešnejše v državi, letošnji jubilej pa želijo proslaviti še posebej delovno.
Županovo vino sevniškega porekla bo ambasador občine, vinogradnikov in sevniške vinogradniške dediščine. Namenjeno bo promociji občine in bo imelo status protokolarnega vina, ki ga bodo točili ali podarili ob različnih svečanih priložnostih. N.Č.C.
Predvsem hočejo ostati povezovalni člen med lokalnimi skupnostmi, seveda z željo, da bi se posavske občine poenotile na vseh življenjsko pomembnih področjih, vključno s sedežem regije. Tudi zaradi tega pričakujejo, da bodo vključeni v delo Regionalnega razvojnega sveta regije Posavje. Med drugim načrtujejo širšo prireditev ob prazniku občine Krško, na javno razpravo pa bodo povabili tudi evropskega komisarja iz Slovenije Janeza Potočnika. Seveda v jubilejnem letu ne
bodo obšli že utečenih oblik druženja in strokovnega izpopolnjevanja in še naprej bodo dajali svoja mnenja, pobude, stališča, predloge in sklepe glede vprašanj, ki zadevajo Posavje.
Po besedah Eda Komočarja namreč želijo tudi v prihodnje biti vpeti v prizadevanja, katerih cilj je sodobno, strokovno in dolgoročno načrtovanje skupnega razvoja območja. To so že doslej dokazovali s pobudami in predlogi v razpravah o verigi savskih elektrarn, o regiji in po-
krajini danes in jutri, o pospešitvi gradnje avtoceste, o problematiki razgradnje nuklearke in gradnji odlagališča jedrskih odpadkov. Spregovorili so o nacionalnem razvoju na področju varstva okolja in kulture, o prometni zakonodaji ter o resoluciji raziskovalnega in razvojnega programa. Ob tem so gostili številne ministre in vidne slovenske strokovnjake. Z vsem naštetim so postali zgled vsem drugim območnim odborom Združenja seniorjev Slovenije.
Vlado Podgoršek

poročili so se...
'. -. , :jyj' *>;•	Skr
7. januarja sta v Krškem zakonsko zvezo sklenila Andrej Flajšman iz Črešnjevca pri Oštrcu in Ivana Miletič iz Pavlovcev, Hrvaška.
V	Brežicah in v Sevnici v tem času ni bilo sklenjenih zakonskih zvez.
V	skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov objavljamo le imena mladoporočencev, ki so z javno objavo soglašali.
Sokolaši iz Brežic navdušili
Brežice - Ob 100-letnici Slovenske sokolske zveze se od lani vrstijo številne prireditve, vrh pa bo jubilej dosegel letos. Že pretekli teden je bila v ljubljanskem hotelu Mons ena večjih akademij z nastopi številnih telovadnih društev in skupin iz vse države. V programu so uspešno sodelovali tudi člani brežiškega Telovadnega društva Sokol.
Podobno kot pred dobrim letom, ko je bila 100-letnica TD Sokol Brežice, so starejši člani presenetili občinstvo z zletno vajo, ki jo je na melodijo sokolske himne sestavil Jože Senica. Nič manj suvereno niso nastopili mladi telovadci in telovadke, ki so pod vodstvom Zdenke Grubič Senica pokazali ritmično vajo s simultanim dvigovanjem.
Na jubilejni prireditvi v Ljubljani so organizatorji podelili tudi več priznanj najbolj zaslužnim delavcem iz slovenskih sokolskih društev. Žlato plaketo je za svoje delo z mladimi telovadci prejel tudi prof. Jože Senica, gimnastični strokovnjak, trener in podpredsednik TD Sokol Brežice. V.P.
Plešasta pevka na odru
Brežice - Gledališka skupina KUD Franjo Stiplovšek Gimnazije Brežice je za to sezono naštudirala predstavo, kije letos vključena tudi v okvir prireditev ob 60-letnici slovenske gimnazije v Brežicah. Tokrat se bodo predstavili z uspešnico Euge-na Ionesca “Plešasta pevka”. Gre za absurdno dramo (antidra-mo), ki prikazuje srečanje dveh povprečnih meščanskih parov. Zakonci so si med seboj odtujeni in v tem tako podobni, da lahko na odru zamenjajo drug drugega. Gasilec išče ogenj in ga najde pri služkinji. Ta ogenj predstavlja ljubezensko strast, kakršne med zakonci ni več. Predstavo sta režirala Alenka Set, profesorica na gimnaziji, in igralec Slavko Cerjak, sceno je < postavil prof. Alojz Konec, nastopajo pa Špela Koršič in Nejc Hostar kot zakonca Novak, Anja Žabkar in Peter Felicijan Zorko kot zakonca Kovač, Rebeka Vidali kot služkinja in Miha Metelko kot gasilec. Premierna predstava bo v sredo, 1. febru-aija, ob 19. uri v Prosvetnem domu v Brežicah, gostovali pa bodo tudi v Krškem in sicer 4. februarja ob 19. uri v tamkajšnjem Kulturnem domu in za tem še v Sevnici. J.K.
rojstva v porodnišnici brežice
Mamica Branka Kopinč-Zorič iz Dobove je 14. januarja rodil‘[ svojo prvorojenko Mašo. Deklica je malce pohitela na ta svet, saj se je rodila devet dni pred rokom. Pa zato ni nič “preplašena > veliko ima opravka rok 'čarni, da jo je pravo zadovoljstvo opo'° vati in tudi je rada. Tako bo 3450 g in 51 cm, kolikor je tehtala a merila ob porodu, prav kmalu prerasla.
Rojstva od 3. do 17. januarja 2006
Deklice so rodile: Mojca Zlobko s Črešnjic, Maijana Žnida^'1 z Loga, Andreja Šoln iz Brestanice, Andreja Brečko iz Sevnic ’ Vesna Mirt iz Dovškega, Branka Kopinč Zorič iz Dobove, Sin1 na Kovačič iz Krškega in Nataša Pinoza iz Boštanja.
Dečke so rodile: Melita Gramc s Koritnega, Andrej Bogolin z Breg, Alenka Adamič iz Brežic, Natalija Št°J!L, Krškega, Jasmina Jelčič iz Krškega, Nataša Jankovič iz .c privnice, Mojca Špilar iz Krškega, Mojca Radič-Vesel iz Bre in Tanja Pirnar z Rake.
Atletski stadion bo -samo kdaj?
Sevnica - V neposredni bližini sevniškega bazena končno podobo dobiva nov dom Partizan oz. dom športa, v katerem naj bi že prihodnje leto stekle športne dejavnosti. Poleg doma bo nekega dne urejen tudi atletski stadion, ki ga je v svoj volilni program pred leti zapisal tudi aktualni župan Janc.
prejeli smo ...
Bolne otroke obiskal Luka Špik
Na otroškem oddelku Bolnišnice Brežice se zelo trudimo, da bi otrokom skrajšali in popestrili dni, ki jih morajo tu preživeti bolni in ločeni od doma. Čas zdravljenja se je sicer zadnja leta močno skrajšal in tudi starši imajo možnost sobivanja z otrokom, vendar domače okolje je le nekaj drugega.
V občini Sevnica se je že pred leti rodila ideja o izgradnji atletskega stadiona. Sprva je bila lokacija zanj predvidena na Radni, poleg tedanje Jutranjke. Pred šestimi leti pa je padla dokončna odločitev, da stadion ostane v mestu Sevnica. Nahajal naj bi se ob sevniškem bazenu in novem domu Partizan in naj bi skupaj s še nekaterimi objekti in športnimi površinami tvoril športno rekreativni center Sevnica.
Na pobudo svetnika Alojza Mrgoleta je na seji občinskega sveta beseda tekla prav o izgradnji atletskega stadiona. Mrgoleta zanima, v kakšni fazi so priprave na gradnjo. Prepričanje namreč, da bi se gradnja stadiona ob sočasni gradnji HE na spodnji Savi močno pocenila, saj
bi lahko graditelji elektrarn prispevali material, ki ga morajo odvažati z gradbišča, pocenil bi se transport in zemeljska dela.
Kaže pa, da so aktivnosti pri gradnji atletskega stadiona zastale pri odkupu zemljišč. Prihaja do razkoraka v ceni, poleg tega je problem lastništva. Del zemljišč je v lasti cerkve, ki svojih zemljišč praviloma ne prodaja, problem pa ostaja tudi pri odkupu in rušenju stanovanjske hiše, s čimer se lastniki ne strinjajo. Obstaja sicer možnost delne prestavitve stadiona, da bi tako obšli sporno stanovanjsko hišo.
O tem, kako potekajo aktivnosti glede izgradnje atletskega stadiona, bodo svetniki ponovno seznanjeni v mesecu juniju. N.Č.C.
V letošnjem proračunu je za odkup zemljišč že rezerviranih nekaj sredstev. Svetnik Mrgole pa je predlagal, da bi se tudi 58 milijonov SIT, kolikor jih bo občina dobila letno z naslova raziskav za izbor lokacije odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov, namenilo za stadion. Župan Janc je pojasnil, da bodo sredstva razdelili krajevnim skupnostim, ki so ponudile lokacije za odlagališče. Polovico naj bi dobil Studenec, ki je bil izbran kot ena možnih lokacij, ki jo bodo preučevali, drugo polovico denarja pa bodo dobile ostale KS, ki so tudi ponudile lokacijo.
Da bi čim manj čutili to razliko, jim skupaj z ostalimi zaposlenimi skušam krajšati čas z raznimi delavnicami in igro. Te dni so nas obiskali predstavniki farmacevtske družbe Lek, ki so poleg sredstev za nabavo opreme otroškega kotička popestrili popoldne z ustvarjalnimi delavnicami in gostom - veslačem Luko Špikom, ki je z izdelavo spominkov tudi na drugačen način pokazal svoje ročne spretnosti. Otroci so bili navdušeni nad delavnicami in medijskim dogajanjem. Poleg tega so bili obdarjeni z revijo Petka, ob kateri bodo lahko skozi vse leto z reševanjem križank in branjem zanimivosti zapolnjevali prosti čas. Tudi za nas zaposlene je bilo to popoldne zelo prijetno.
Vzgojiteljiva Bojana Vogrinc
cAf a/točite
<3efejo« 07/49-91-2S0
na/točnifee je cenejši!
mnenja, odgovori, popravki ...
Zdaj je težko, če bo Bizeljsko občina, bo se težje
Pred bližajočima posvet valnima ferendumoma 29. j nuarja 2006 v naselju Z Pelevec in KS Bizeljsko bi žel d podati nekaj verodostojn Podatkov. Na zboru krajane ^4. januarja sta svoji obči. Predstavila župana Mile Mlakar iz občine Šmartno p tetiji in Franc Vovk iz občil dolenjske Toplice.
Občina Šmartno pri Litiji >nteda občina, saj je bila u jjjnovljena šele leta 2002. h b>9 m2 km površine in v 1 ^Oseljih je leta 2003 prebivi 0 S183 prebivalcev. Šmarti f Pomembno industrijsko , ‘Uposlitveno središče. ImOj 0farno usnja in krzna, kovii 0 bi lesno industrijo ter liti 0 mesarijo in prekajevala k Dolenjskih Toplicah ži fjbližno 3800 prebivalce t Uvna dejavnost v občini _ ^fizem. Terme se ponašajo ^ Sato tradicijo. Imajo d\ s štirimi zvezdicami
2fi7 5 stmmi zvezdicam n blišči. Kamp je bil obn.
Jen leta 2005, nudi 17 sod,
Urejenih parcel, ruz le f Privablja smučarski c v	“Od zdravilišča pr
j0° insko blagajno 10 m nQ°v tUristične takse. A to s0j\0tnembnejše, pomeml je etevna mesta. V zdravili.
PovJ°slenih 150 liudi’” po	župan. Občani so
it I	SP 11 t SIMCl vn 1 U/1V irt/1
jih jn' že v tovarni Bor, n L ete v Novem mestu.
Bizeljsko meri 35 km2, na območju skupaj z Zupelevcem živi 2039 prebivalcev, imamo 28 km lokalnih cest, 172 km javnih poti, 18 km državne meje. Delovnih mest v kraju je malo, ni industrije, turizem je v začetnih povojih.
Člani iniciativnega odbora za novo občino poudarjajo večji proračun za izvedbo nalog, možnost vključitve v projekte sofinanciranja EU, povečanje števila delovnih mest, izgradnjo šole, izgradnjo in obnovo infrastrukture, več promocije, vzpostavitev pogojev za prihod in razvoj manjših obratov in malega gospodarstva ter obnovo infrastrukture.
Iniciativni odbor je prikazal prihodke nove občine Bizeljsko v višini 324 milijonov SIT, vendar bodo prebivalci Zupelev-ca sami upravljali s svojim denarjem. Podatki, ki so verodostojni, prikazujejo 258 milijonov SIT prihodkov. Razlika je 66 milijonov, kar pomeni, da za izvedbo nalog ne bo dovolj sredstev. Po zakonu o lokalni samoupravi del občine ne more sam razpolagati s svojimi sredstvi, ampak so ta sredstva v celotnem proračunu občine. V nobeni od predstavljenih občin nimajo krajevnih skupnosti, torej tudi Bizeljsko ne bo imelo nobene KS. Kdo je Zupe-levcu lahko obljubil KS?!
Zupana sta povedala, da niso pridobili nikakršnih sredstev iz skladov EU, ker so razpisi zahtevni in majhne občine ne morejo pripraviti ustrezne dokumentacije. Za povečanje
števila delovnih mest bo moralo miniti kar nekaj let. Da bi mladi ostali v kraju, pa je nujno zagotoviti prav delovna mesta in stanovanja.
Vrednost investicije za novo šolo je trenutno ocenjena na 810.563.000 SIT. V sedanji občini bo Ministrstvo za šolstvo in šport zagotovilo 255.122.000 SIT, občina skupaj s KS Bizeljsko pa preostali delež- Če bo Bizeljsko občina, bi morali z ministrstvom v nova pogajanja. To pomeni, da šole ne bi mogli graditi v letu 2006. Nova občina bo morala z dokumentacijo dokazati, da je finančno sposobna pokriti svoj del investicije.
V predlogu proračuna občine Brežice za leto 2006 je zapisan sklep, da bo v primeru ustanovitve nove občine Bizeljsko občinski svet na predlog župana ponovno odločal o nadaljnjih korakih v zvezi z investicijo v OŠ Bizeljsko, kar lahko pomeni, da Občina Brežice ne bo podpisala pogodbe z Ministrstvom za šolstvo in šport in ne bomo mogli začeti graditi v letu 2006. Sedaj na ministrstvu že razporejajo sredstva za leto 2009 in če bomo imeli lastno občino, se lahko gradnja šole planira šele v letu 2010 ali celo pozneje. Če pride do ustanovitve občine Bizeljsko, bo tudi Župelevec po zakonodaji dolžan financirati izgradnjo bizeljske šole.
In kje bo ostalo še kaj denarja za ceste, plazove, kanalizacijo, čistilno napravo in pločnike na Bizeljskem (v sme-
ri pokopališča in v Stari vasi) ter v Zupelevcu ?
Odhodki po verodostojnih podatkih znašajo 256.803.000 SIT, kar pomeni, da za investicije ostane dober milijon, brez vzdrževanja vodovoda. “Dokler ni sprejeta delitvena bilanca, ni možno najeti kredita,” sta povedala župana. To lahko traja kar nekaj let, pri njih je to bilo 4 oziroma 6 let. Na Bizeljskem glede na ocenjene prihodke višina kredita (20% prihodkov občine) ne bi omogočila večje investicije.
Pričakujemo, da se boste udeležili referenduma, v teh dneh še dobro premislili argumente ZA in PROTI in se v nedeljo odločili po svojem prepričanju, Ker bo vsak glas pomemben pri izidu referenduma, pričakujemo, da smo vas s temi podatki prepričali, da je v dani situaciji smiselno razmišljati PROTI ustanovitvi nove občine zaradi velikih investicij, ki jih sami v novi občini nismo v stanju izpeljati (šola, kanalizacija, plazovi, ceste...). O lastni občini bi bilo smiselno razmišljati po končanih večjih investicijah, ki so že pred realizacijo.
Torej izbrana župana nista bila primerna predstavnika manjših in nerazvitih občin in nista mogla podati za nas primerljivih podatkov. Nimamo šole, nimamo razvitega turizma, nimamo industrije, nimamo delovnih mest, nimamo stanovanj, nimamo asfaltiranih cest, nimamo kanalizacije...
Krajevna skupnost Bizeljsko
IZPOVEDI
Izobraževanje
22.	januar
Šentjanž - predavanje o kulturni ureditvi domačega dvorišča in okolice, ob 14. uri, kulturna dvorana
Prireditve
21. januar
Brežice - promocija albuma RG Style, avtorska glasba Rudolfa Gasa, ob 20. uri, klub MC
Sevnica - koncert JAM SESSION, ob 21. uri, mladinski center
24, januar
Sevnica - planinski večer v sliki, besedi in pesmi, ob
18.	uri, kulturna dvorana
27.	januar
Bizeljsko - jubilejni 15. zimski festival, gostje večera Vilko Urek in prijatelji, ob 17. uri, telovadnica OŠ Brežice - koncert skupine Hard.com, ob 22. uri, klub MC
28.	januar
Sevnica - turnir Arena: Magic the Gathering, od 9. do 14. ure, mladinski center
Sevnica - First Chance Festival 2006 “Vote for your star!”, ob 20. uri, mladinski center
ob ponedeljkih v januarju
Blanca - ponedeljkove igrice za predšolske otroke, od 16.30 do 18. ure, osnovna šola
Kultura
19.	januar
Kostanjevica na Krki - Muri in Minka vabita na veselo druženje ob slovenski ljudski pravljici “O treh grahih”, ob 17. uri, izposojevališče knjižnice
Brežice - otroška gledališka predstava “Zaljubljeni Petrček” v izvedbi družinskega gledališča Kolenc, ob 17. uri, mladinski center
Krško - Literarni nokturno Posavja, ob 19. uri, dvorana v parku
Sevnica - komedija “5 žensk.com” v izvedbi igralcev Špas teatra, ob 17. in 20. uri, kulturna dvorana
Senovo - gledališka predstava v okviru Prvega gledališkega abonmaja - Tone Partljič: “Nasvidenje med zvezdami” v izvedbi DKD Senovo, Dom 14. divizije, ob 19.30
20.	januar
Cmc/Brežice - odprtje prve samostojne razstave likovnih del članice KUD Odskočna deska Cvetke Žičkar, kulturni program Katarina in Maja Žičkar, ob 18. uri, atelje Vladke Sumrek
Krško - komedija “Kadar mačke ni doma”, gostuje Špas teater iz Mengša, za modri abonma in za izven, ob 19.30, Kulturni dom
23.	januar
Krško - lutkovna igrica “Tacamuca”, gostuje Lutkovno gledališče Ljubljana, zarumeni abonma in za izven, ob 17. uri, Kulturni dom
Cisto majčkene cene.
Popust do 600.000 SIT za osebna vozila Volkswagen.
www.volkswagen.si
veJJ* m omejen« ftrvUo voz«	Voki, Golt Golf Plus, }etw. Tostran. Pavšal in Shamn na zalogi. VSm popusta je
odvisna od posameznega roodris. Za navedene modele siupoa poraba; 4,4 -15,61/100 ten. emisije 00?; 519 • 25« g/km.
Radanovič Brežice d.o.o.	Tei.: 07/49-92-150
ČemeKeva ulica S,	FaX; 07/49-92-172
8250 Brežice
za mlade...
Vtisi projekta Comenius “Čudoviti svet voda”
Ko gledam nazaj, imam pred sabo same lepe spomine. Teden obiska Poljakov, Turkov, Italijanov, Latvijcev je bil najbolj pester dogodek na naši šoli in imela sem, lahko bi rekla, čast biti zraven. Toliko stvari smo počeli in toliko stvari je, ki se jih bom večno spominjala. Vsekakor nam ni bilo dolgčas in vedno se je našlo kaj, kar nas je energij sko napolnilo! Kaj se je sploh dogajalo? Huuuuh, le kje naj začnem? Tako kot ostale države, smo tudi mi predstavili svoja raziskovanja in ob tem izvajali veliko aktivnosti, ki so popestrile naše dni. Veslali smo in po veslanju pripravili “zakusko” oziroma piknik ob Krki z igrami. Fenomenalno. Super smo se imeli in smeha je bilo na pretek. Le kdo bi pozabil tisto skakanje v “Žaklju”? Ta dan se mi je zdel tisti pravi začetek, nekako smo začeli vsi udeleženci malce bolje komunicirati, trema je zbledela in vsi smo postali kolegi. Dnevi dalje so leteli. Šli smo v Klunove Toplice, kjer smo raziskovali predvsem okoli
vode, popoldne smo se odpravili v Cateške, kjer so nekateri plavali, drugi smo kegljali, v četrtek smo šli v HE Boštanj in obleteli NEK, zvečer pa je sledil družabni večer, kjer smo se imeli božansko. Lahko smo se ličili, igrali namizni nogomet, plesali..., nenazadnje smo se lahko imeli fino, uživali brez oči profesorjev (torej totalna sprostitev) in začeli kopičiti spomine ter se vedno bolj zavedati, da se naše druženje počasi končuje. Naslednji dan smo si v Ljubljani ogledali znamenite točke, v
prostem času pa sedeli ob kavi in diskutirali. Predvsem o tem, kako smo se imeli super! Italijani, Turki, Latvijci so odhajali, avtobus pa je napol prazen potoval domov proti Brežicam. Sama sem imela doma gostjo s Poljske, s katero sem bila zelo zadovoljna, bila je tako prijazna, mila dušica, bila je en velik sonček in vedno potrpežljiva, včasih skrivnostna, a vendar punca 1A. Super smo sva se imeli in ko sva se poslavljali v tistem petkovem večeru, je okoli glave švigalo samo to, kako se zahvaliti za vse, kar sva skupaj doživeli. Res, nepozabno! Nepozaben teden, vsak dogodek, vsaka oseba, vse!
Ana Pincolič, 3. Ae
Pričarali smeh na otroške obrazke
Obiskali smo POP TV
V torek smo se odpeljali v Ljubljano, da bi si ogledali, kje snemajo oddaje POP TV-ja in A Kanala. Najprej smo izvedeli, da POP TV praznuje 10 let, zato so na njegov rojstni dan pripravili posebno oddajo “Prelet 10”, v kateri so prikazali njegovo zgodovino.
Potem smo si ogledali scene oddaj Trenja, Preverjeno, Športna scena, Ekstra Magazin in Vzemi ali pusti. Spoznali smo, da se vse scene nahajajo v enem proštom, da so ločene s črnimi zavesami in da so veliko manjše, kot je potem videti na televiziji. Videli smo še različne kamere in mikrofone. Šli smo tudi v prostor, kjer pripravljajo in snemajo 24 ur ter videli mizo voditeljskega para in novinaije, ki pišejo poročila. Nama je bilo to najbolj všeč. Spoznali sva, da delati na televiziji ni lahko delo.
Polona Prosenih in Barbara Kovačič, 7.b, OŠ Dobova

%
sc
o
IB
fOM pri ZPM$
!3*i>Q3<3
Sevnica - Silvestrski večer v Sevnici je že drugo leto zapored popestrila ekipa animatorjev Salezijanskega mladinskega centra Sevnica. Pripravili so dvourni program za vse predšolske in osnovnošolske otroke, ki so si želeli malo zabave in rajanja pred novim letom.
Kdo ve, kdaj bomo dočakali prave olimpijske igre v Sevnici? Lahko pa sijih pripravimo kar sami. Tako so na Silvestrovo animatorji SMC Sevnica pripravili zimske olimpijske igre za vse, ki so se zbrali pred HTC-jem. Prireditev je sicer odprlo skupno rajanje ter bans, nato pa so skupaj prižgali pravi olimpijski ogenj in tako so se igre lahko zares začele. Otroci so se lahko pomerili v treh disciplinah: slalomu, smučarskih skokih in teku na smučeh. Veliko otrok je prav rado sodelovalo, saj so bile obljubljene lepe nagrade. Prireditev je izvedlo 21 animatorjev ŠMC Sevnica, udeležilo pa se je je okrog tristo otrok in staršev. Programje pravzaprav povezovala smreka. No, vsaj tako seje zdelo. Smreka je ves čas opozarjala na to, kaj se dogaja ter pozivala k sodelovanju v igrah in pitju čaja. Medtem so ves čas potekale tudi tri različne delavnice, ki so jih množično obiskali tako otroci kot njihovi starši in tako skupaj izdelovali cofke, voščilnice ter angelčke - obeske. Za malo starejše je na enem izmed delov prizorišča potekal tudi turnir v ročnem nogometu ter sprostitveno igranje namiznih iger in roverčka. Da nikogar ne bi zeblo, je bil vsem na voljo topel čaj, ob katerem so se vsi pogreli čisto “zastonj”. Udeleženci so lahko sodelovali tudi v posebni nagradni igri, kjer so se z odgovorom na res ne preveč težko nagradno vprašanje potegovali za lepe nagrade. Ob slovesnem zaključku olimpijskih iger so najboljšim v vsaki disciplini in v turnirju podelili nagrade, sledil pa je še slavnosten ognjemet, ki je praznično zaključil leto 2005 tudi najmlajšim. Kar nekaj tednov intenzivnih priprav seje izplačalo, saj so bili animatorji SMC-ja nagrajeni z lepim obiskom ter s številnimi nasmehi na obrazih.
Ajda Senica
Chucky se vrača
V zgodbi spoznamo siroto Glena, potomca neukrotljivega Chuckyja in prav tako pokvarjene Tiffany. Novo nastala družina se mora hitro spopasti s težavami, saj nežnemu Glenu morjenje ni prav nič všeč. Chucky ne more verjeti, da sin noče iti po njegovih morilskih stopinjah, Tiffany pa je bolj razumevajoča, celo več, skuša zadržati svoja morilska nagnjenja. Vendar nobena lutka ne more skriti prave narave, ki pri vseh treh kmalu pride na dan...
Sami v temi
Detektiv paranormalnih, nerazjasnjenih in nadnaravnih pojavov Edvard Camby (Christian Slater) raziskuje skrivnostno smrt svojega prijatelja. Sledi ga vodijo na “Otok senc”, kjer se sooča z grozo, kije tako psihološko kot smrtonosno nevarna. Odkrije, da želijo zli demoni, ki sojih častili starodavni Abskani, ponovno naseliti in zavladati svetu v 21. stoletju. Na vratih pekla sta Edward in mlada antropologinja, hkrati tudi njegova nekdanja punca Aline Cedrac (Tara Reid) edina, ki stojita na njegovi poti uničenja.
Odklenjena skrivnost
To je eden najboljših preobratov po Šestem čutu (Melanie Moon, WB TV).
Kate Hudson je zvezda omenjenega nadnaravnega trilerja, ki plete mrežo groze in sumov! Ko se Caroline Ellis (Hudson) zaposli pri družini v Louisiani, odkrije smrtonosno skrivnost.
Njeno odkritje vključuje magijo in žrtvovanje, ki jo bo potegnilo v grozljivi svet čudnih in nepojasnjenih dogodkov. Ključ do skrivnosti bi lahko bil na zapuščenem podstrešju, a če si drzne verjeti v svoje odkritje, bo vse, česar se boji, postalo resnično! Te vožnje, polne napetosti in razburljivih preobratov, ne boste tako hitro pozabili.
Rubriko je pripravila: VIDEOTEKA STUDIO & NELI pri vodovodnem stolpu v Brežicah
.
u»	>n h ».n i«*it».
Zlo se prebujaj
SAMI \ TEMI
moda
Preden se dokončno posvetimo novim modnim dogodkom in zapovedim ter slogom za novo prihajajočo modno sezono, dovolite opozorilo, da je zdaj še zadnji in hkrati najbolj ugoden čas nakupov, predvsem za tiste, ki nimate vseh želenih kosov ali niste povsem odločeni, kateri slog je za vas najprimernejši. V času popustov namreč obstajata dva načina cenejšega nakupa; modni, ko izkoristite še zadnjo priložnost priti do cenejšega modnega kosa oblačila ali obutve, ki ga boste lahko še nekaj časa nosili, saj poletje še ne trka na vrata, in drugi način, da kupite kakšen “večen” kos oblačila ali obutve ceneje, ki ga boste lahko nosili še nekaj sezon. Nekaj namigov - v vsakem primeru morate imeti v omari kakšen kos v etno slogu, škornje, široko krilo, bolero..., v drugem primeru pa svetujem kakšne dobre jeans hlače, kostim, plašč, pulover.
Vzemite si čas, naredite majhen nakupovalni izlet, poiščite si kaj lepega, tokrat seveda po ugodni ceni.
Derma Art ...
LASERSKI KABINET
Trajno lasersko odstranjevanje kapilar, poraščenosti in pigmentnih sprememb (07/49- 66-044, 031 681-401)
LASERSKO ODSTRANJEVANJE:
MOTEČIH DLAČIC KAPILAR NA OBRAZU SOLARNIHPIGMENTACU AKEN IN BRAZGOTIN BRADAVIC
CDerma Art)
49-66-044, GSM: 031-681-401 IPL- LASERSKI KABINET, OBRTNA ULICA 24, BREZI#
ŠPORT
gimnastika
Turnir v spomin Štuklju
Krško - Na VIII. novoletnem pozivnem turnirju v ženski športni gimnastiki v spomin na olimpionika Leona Štuklja, ki ga je odprl Jože Ban, namestnik ravnateljice OŠ JD Krško, je v ekipnem delu tekmovanja 1. mesto osvojila ekipa ŠD Studenci Maribor, na 2. mesto se je uvrstila ekipa GD Rain Krško v postavi Močivnik, Metelko, Zibert, Ašič43. mesto pa je osvojila ekipa ŠD Tabor Ljubljana.V posamični konkurenci je 1. mesto osvojila Alhea Gwashwanhu iz ŠD Studenci Maribor, 2. mesto je osvojila Ines Masten ^Studenci) in 3. mesto Lara Zibert iz GD Rain Krško. Med krškimi telovadkami je Maruša Metelko osvojila 6. mesto, Urška Ašič 8. mesto in Vita Močivnik 10. mesto.
Prireditev je z obiskom in ogledom ter nagovorom telo-
Udeleženke VIII. pozivnega turnirja Leona Štuklja v družbi slovenske reprezentantke Carmen Horvat
vadkam počastil predsednik Gimnastične zveze Slovenije mag. Klemen Bedenik, samo tekmovanje pa je z izrednim nastopom s težavno sestavo na
gredi popestrila slovenska reprezentantka Carmen Horvat, članica ŠD Studenci Maribor, sicer udeleženka svetovnega pokala v Mariboru.
plavanje
Rekordi in odmevne uvrstitve krškega Celulozarja
Ravne na Koroškem - Plavalci krškega Celulozarja so minuli vikend svoje plavalno znanje merili na mednarodnem plavalnem tekmovanju na Ravnah na Koroškem. V zelo močni konkurenci 354 plavalcev iz osmih držav so dosegli kopico osebnih rekordov in kar nekaj odmevnih uvrstitev. Najbolj se je ponovno izkazal Jernej Omerzel, ki se je v absolutni konkurenci kar dvakrat povzpel na zmagovalni oder - tretji je bil na 50 m prosto in 200 m hrbtno, medtem ko je na 50 m hrbtno osvojil 6. mesto. Izvrstno sta nastopili tudi najstarejši plavalki krškega kluba - Dolores Zičkar in Maja Marušič, ki stana 100 m prsno zasedli 5. oziroma 7. mesto. Med mladinkami je 8. mesto na 200 m hrbtno dosegla Nina Mandl, v isti disciplini pa je bil Jaka Kramaršič med kadeti deseti. Velja omeniti še 14. mesto Kreša Radunoviča na 400 m prosto in 16. mesto Nine Mandl na 400 m mešano v absolutni konkurenci. Tekmovanje je potekalo v novem olimpijskem bazenu (50 x 25 m), ki so ga na Ravnah zgradili lansko leto in tako sedaj ostaja Krško edino plavalno središče v Sloveniji z neurejenimi razmerami za delo v plavalnem športu.
mali nogomet
Z zmago začeli novo leto
Sevnica - V zaostalem 7. krogu drage malonogometne lige zahod so se Sevničani v gosteh pomerili s Kix Ajdovščino, kije trenutno na 1. mestu na lestvici, in zabeležili zmago z rezultatom 5:2. Trenutno so Sevničani na lestvici na 2. mestu, v naslednjem 9. krogu pa se bodo to soboto, 21.januarja, pomerili v gosteh v Izoli.
strelstvo
Srečko z odliko
Ruše - Krstni nastop v članski državni reprezentanci je brežiški strelec z zračno pištolo Srečko Vidmar prestal z odliko, saj je po besedah selektoija Renata Stermana med slovenskimi tekmovalci predstavljal najprijetnejše presenečenje dvodnevnega mednarodnega turnirja v Rušah. S 564 in 563 krogi je v močni konkurenci zasedel 14. in 15. mesto. Dvoje petnajstih mest je pripadlo tudi Vesni Kržan, ki se zaradi težav z očmi ni uspela približati dosežkom iz preteklih let, ko ji je enkrat uspelo stopiti tudi na zmagovalne stopničke.
Ostali trije brežiški člani državne reprezentance so pokazali zadovoljiv nastop, pri čemer velja omeniti zlasti sobotni nastop Kristine Grubeša, ki so ji od štirih uspele tri zares odlične serije. Kljub temu da je še mladinka, so bile od nje boljše le štiri Slovenke in je s 355 krogi tik za Kržanovo zasedla 16. mesto.
atletika
Vid prvi
Murska Sobota - Preteklo nedeljo je v Murski Soboti potekal 3. mednarodni kros “McDonaldi Runners Point Cross - Cup 2005 / 2006“. Tekmovanje je potekalo v pravih zimskih razmerah, ki pa ni bilo ovira za udeležence, kajti trenirajo v podobnih razmerah. Omenjenega krosa sta se uspešno udeležila tudi člana AK Sevnica Vid Zevnik in Lucijan Sinkovič, ki sta pokazala že dobro vzdržlji-vostno pripravljenost za ta čas. Zevnik je na daljši progi (8 km) osvojil L mesto, medtem ko si je Sinkovič na 4,5 km dolgi progi pritekel 2. mesto.
plavanje
Nina z rekordom
Celje - Preteklo nedeljo je v Celju potekal mednarodni plavalni miting „Slovenija plava“ na 1500 m prosto. Nina Mandl je že tretjič zapored osvojila absolutno 1. mesto z novim rekordom mitinga 19.09,24 in svoj lanskoletni rekord izboljšala kar za dvajset sekund.
karate
Posavci z medaljami
Žalec - Minuli vikend je v organizaciji Karate zveze Slovenije potekal 10. mednarodni novoletni karate turnir za mlajše kadete, kadete, mladince in člane v katah in bojih. Na tekmovanju je nastopilo 284 tekmovalcev iz 39 klubov iz Slovenije, s Hrvaške in Madžarske. Tekmovanja so se udeležili tudi tekmovalci karate kluba Brežice in KBŠ Rajhenburg.
Slovensko žensko izbrano vrsto je zastopala kar 6-članska ekipa deklet KBŠ Rajhenburg, ki seje domov vrnila s šestimi odličji. Odlično formo pred odhodom na mladinsko EP v Podgorici je znova potrdila Marija Jeler, kije v kategoriji kadetinj osvojila zlato medaljo. Nastopila je tudi v kategoriji članic, kjer jev težki kategoriji osvojila 3. mesto, prav tako je bila bronasta še pri članicah v absolutni kategoriji. Po sestrinih stopinjah uspešno stopa tudi Sara Jeler, kije pri mlajših kadetinjah osvojila zlato medaljo. Pot na mladinsko EP pa si uspešno utira tudi Jasmina Grilc, ki je bila bronasta v kategoriji mladink nad 60 kg. Marija in Jasmina sta nastopih tudi v ekipnem delu z reprezentančno kolegico Patricijo Horvat iz Idrije, ki so osvojile 3. mesto.
Izmed članic KBŠ Rajhenburg so nastopile še Danijela Grilc, kije pri članicah vvabsolutni kategoriji osvojila 5. mesto, Saša Venek in Denisa Sirič pa sta pri mlajših kadetinjah klonih v prvem krogu.
Brežičani so dosegli naslednje mednarodne uspehe: Bruno Budič - 3. mesto boji, mlajši kadeti do 50 kg, Rem Vojvoda -3. mesto boji, mlajši kadeti do 40 kg, Sandi Peteline - 5. mesto boji, mlajši kadeti +65kg, Krešimir Blaževič - 5. mesto kate, mlajši kadeti, Aljaž Petančič - 6. mesto boji, mlajši kadeti + 65kg in Viktor Kopinč - 6. mesto kate, mlajši kadeti.
Po tekmovanju je potekala svečana prireditev v kulturnem domu v Žalcu, na kateri so podelili priznanja najuspešnejšim v letu 2005. Marija Jeler je prejela priznanje za prvakinjo Pokala Slovenije in že drugič zapored za naslov karateistke leta.
SIMPLY CLEVER
DOBER ZAČETEK LETA!
•^raneifdo'500.000 SIT
•	mesečni obrok od 17.900 SIT*
*	kasko zavarovanje v prvem letu
ŠkodaOctavia
•	ugodni pogoji financiranja
•	mesečni obrok od 29.700 SIT*
•	kasko zavarovanje v prvem letu
• Skoda luKfflHus j« storitev dtuibe Porsche Kredit in Leasing, d. o. o, in v prvem letu vk^ufuje kasko zavarovanje Zavarovalni« Triglav, d. d Storitev Skoda kreditHus je odvisna od valutnih Kamenj in velja na dan 22.12 2005 ob naslednjih pogojih; 60 ihesečnih obrokov, 25 % polog, prevoženih do 10 000 km na leto, EOM 9,06 96 Za $kodo Tablo znatajo sirotki obdelave 16.585 SIT, rizični sklad 29.957 SIT, ostanek kredila 691.752 SIT; za Škodo Octavio pa znatajo strotki obdelave 27.270 SIT, rizični sklad «9.830 SIT, ostanek kredita 1.15141+ SIT. EOM (efektivna obrestna mera) se lahko spremeni, če se spremeni katerikoli od navedenih elementov, upoštevanih pri izračunu.
Avtoline Krško d.o.o., Bohoričeva 10, tel.: 07 490 2120
AVTOnOBILlZEn
Peugeot 307 1.6 XI
Dinamična, zapeljiva oblika, nekoliko nenavadna razmerja med višino, širino in dolžino ter sodobna zasnova. To so značilnosti Peugeota ^07, ki je luč sveta ugledal 2daj že daljnega leta 2001, zdaj pa je pravkar opazno °svežen, predvsem kar zadeva Zunanjost, kljubuje letom in konkurenci. In to mu uspeva, Saj jih na cestah, tudi prenov-Jenih, vidimo vedno več.
Novi Peugeot 307 je naj-Pfej “zapeljal” s svojim zu-nai\jim videzom. Ta je pred-spredaj sicer značilen za . sne modele, saj ga zaznamu-Jeta značilno oblikovana
žarometa in veliko barvane površine, zaradi česar se povsem spremenjen prednji del oblikovno približuje večjemu 407 in ostalim novejšim Peugeotom. Zašiljena in navzgor privihana sta prednja žarometa, vendar je tokrat ostrost in športnost potez še očitnejša,
med njima pa nizko spuščen motorni pokrov, kjer tako imenovane maske praktično ni več oziroma je pomaknjena v in pod odbijač. Zanimivo, športno, privlačno, predvsem pa prepoznavno!
Prav tako, športno, čeprav nekoliko bolj umirjeno in od
^lotor:
' yrstni, bencinski štiri valj-hik
' Prostornina: 1587 cm3 ' največja moč:
1 KM (80 kW)
' navor 147 Nmpri 3900/min
opreme odvisno, je oblikovana notranjost. Okusna barvna kombinacija, prostorna in lepo izdelana kabina ter nekaj uglajenih dodatkov kroma ali imitacije lesa naredijo 307-ko pomembnejšo, čeprav bi sam imitacijo lesa raje zamenjal za kak bolj tehnološki material, kije na voljo v drugi različici.
Voznikov delovni prostor je najprej dobro nastavljiv, saj sta tako sedež kot tudi volan pomična v vse smeri. Merilniki so učinkoviti, stikala pa nameščena po pretežno francoski logiki, kar med drugim pomeni, da luči prižigamo na ob-volanski ročici. Nekaj
Zmogljivosti:
-	naj višja hitrost 190 km/h -pospešek 0-100 km/h: 10 s
-	poraba po podatkih proizvajalca: 6/4,2/4,8 l/100km
-	testno povprečje: 8,7 1/ 100 km
.
......................................................................................................................... .
stikal j e tudi na sredinski konzoli, kjer najdemo še avtoradio, ki pa ga lahko upravljamo tudi s tretjo obvolan-sko ročico.
Udobno in varno. Prostora na prednjih sedežih je seveda dovolj, na zadnjih pa odvisno od potnikov na prednjih. Prtljažni prostor meri 340 litrov praznine, dopolnjuje ga veliko število predalov in odprtin, razporejenih po potniškem prostoru, v katere lahko varno spravimo še množico drobnarij.
Vozne lastnosti so času, modelu in ceni primerne. Reakcije, ki jih lahko pričakujemo, so popolnoma predvidljive, avtomobil pa lepo
vodljiv. Motor sodi v bencinsko povprečje in omogoča dinamično vožnjo, pri čemer ne zahteva priganjanja. Z njim lahko dosežemo povsem spodobno končno hitrost in pospešek tudi, ko je avto polno naložen, ob tem pa povprečje porablj enega bencina ostaj a na sprejemljivi ravni.
Aleksander Krebelj
RAZVEDRILO
OVEM
Zdi se, da boste uspešno ustvarili več, kot ste pričakovali in s tem napravili zelo dober vtis na nadrejene. Spoštujte in razvajajte svojega partnerja. Vaš dan je sobota.
BIK
Resen prepir s partnerjem vam bo prinesel težavno obdobje. Razmislite, kaj vam pomeni več - negovanje partnerstva ali ponovna negotovost in iskanje bežnih avantur.
DVOJČKA
Resen prepir s partnerjem vam bo prinesel težavno obdobje. Darilce ne bo slaba gesta. Nestabilnost bo imela tudi posledice v poslu - ne tvegajte. Vaš dan je torek.
RAK
Dobro razpoloženi boste vodilni pri poslu in zabavi. Partner je ljubosumen in zapostavljen. Pomislite na spremembo, partner bo kot prerojen. Pazite na zdravje. Vaš dan je nedelja.
LEV
S poslovnimi rezultati ste nezadovoljni, zato slabo razpoloženje in negotovost. Pojdite na potovanje ali pa vsaj na izlet. Pazite na zdravje in prehrano. Vaš dan je sobota.
DEVICA
Čestitke na rešenem poslovnem problemu in trenutno polni denarnici. Pazite se zgolj ljubezenskih težav, ki so na vidiku.
Kupite si kaj novega. Vaš dan je torek.
TEHTMIC A
Primanjkuje vam energije. Privoščite si počitek, ampak ne predolg. Pospravite doma in na delovnem mestu. Ljubezen je v najlepšem redu, pozabili pa ste na prijatelje.
ŠKORPIJON
Pri poslovnem načrtu poskrbite za sodelovanje z nekom, ki ste ga že pozabili. Med prijatelji napravite selekcijo in dajte prednost tistim, ki si to res zaslužijo. Cas je, da ooveste, kaj mislite.
STRELEC
Na delovnem mestu boste doživeli razočaranje, kajti vaš trud bo ostal neopazen. Ne bodite obupani, vaši prijatelji so z vami. Dvignite glavo, saj življenje je lepo. Vaš dan je sreda.
KOZOROS
Ne izgubljajte zaupanja vase. Kar ste naredili narobe, se bo popravilo samo od sebe.
Že jutri je lahko dobro in vse na svojem mestu. Privoščite si malo več rekreacije, predvsem v spalnici.
VODNAR
Ta čas vam prinaša usodne spremembe v vaši karieri, ki ste jih pričakovali že nekaj časa. Razmislite, ali je to pametno. Pojdite malo med ljudi. Pogovorite se s partnerjem.
Počutite se zelo sposobne in želite imeti vajeti v svojih rokah. Ste na dobri poti, ampak pazite na prijatelje. Previdnost ne bo odveč na delovnem mestu, kjer vam nekaj delajo za hrbtom.
SavaGlas, 19.1.2006
MA6RADMA KR1ŽAMKA
Nagrade
Nagrade, ki jih poklanja časopis SavaGlas za pravilno rešitev, prejmejo:
1.	nagrada - knjižna nagrada Mateja Gačnik,
Škovec 14, 8295 Tržišče
2.	nagrada - zgoščenka
Dejana Piperski,
Orehovec 57,
8311 Kostanjevica na Krki
3.	nagrada - kaseta Roman Božič,
Zupeča vas 47,
8263 Cerklje ob Krki
Pravilna rešitev prejšnje nagradne križanke v vodoravnih vrsticah se glasi:
OBLAK, DIANA, MRKEV, ZIMSKA, ILKA, SL, BAKLA-DA, ODSELITEV, BREG, LO-TOVKA, RENA, AMA, ALS, ONO, APARAT, VANDA, ŠAR, DE, IL, IVAN, AMIN, NITRATI, KIVI, ANA, RAK, STOK.
Geslo: ZIMSKA IDILA
Rešitev nagradne križanke pričakujemo do petka, 27.1.2006, na naslov:
SavaGlas, Trg izgnancev 12, 8250 Brežice s pripisom “Nagradna križanka”.
Ob pravilno rešeni križanki napišite ime, priimek, točen naslov in svojo davčno številko!
Fotokopij križanke ne upoštevamo!
Kino servis Brežice
Četrtek, 19.1., in petek,
20.2.,	ob 18. uri Norčije z Dickom in Jane, komedija, in ob 20. uri Prenašalec 2, akcijski film; sobota, 21.1., in nedelja
22.1.,	ob 18. uri Prenašalec 2 in ob 20. uri Norčije z Dickom in Jane; četrtek, 26.1., in petek, 27.1., ob 18. uri Sreč-kolov, komedija, in ob 20. uri Megla, srhljivka; sobota, 28.1., in nedelja, 29.1., ob 18. uri Megla in ob 20. uri Srečkolov.
Kulturni dom Krško
Četrtek, 19.1., ob 19. uri, Pogrešana v letalu, psihološki triler; petek, 20.1., ob 18. uri Rad mora imeti pse, romantični film, in ob 20. uri Senca preteklosti, kriminalna drama; sobota, 21.1., ob 18. uri Senca preteklosti in ob 20. uri Pogrešana v letalu; nedelja,
22.1.,	ob 18. uri Rad mora imeti pse; četrtek, 26.1., ob 19. uri Kot v nebesih, romantična komedija; petek, 27.1., ob 18. uri Zgodbe iz Narnije: lev, čarovnica in omara, družinska pustolovščina, in ob 20. uri Ljubljana je ljubljena, slovenska romantična drama; sobota,
28.1.,	ob 18. uri Kot v nebesih, in ob 20. uri Ljubljana je ljubljena; nedelja, 29.1., ob 18. uri Zgodbe iz Narnije: lev, čarovnica in omara.
Kulturna dvorana Sevnica
Petek, 20.1., ob 19. uri Senca preteklosti, kriminalna drama; sobota, 21.1., ob 19. uri Ljubljana je ljubljena, slovenska romantična drama; petek,
27.1.,	ob 17. uri Morski deček in deklica iz lave, družinska akcijska pustolovščina; sobota, 28.1., ob 19. uri Hudič v Emily Rose, grozljivka.
RECEPT ZA VSAK DAM
Rižota s špinačo
Sestavine:
-35 dag riža
-	4 dag masla
-	5 dag čebule
-	2 stroka česna
-	50 dag špinače
-	1 dl belega vina
-	parmezan
-	morska sol
-	poper
-	origano
-	bazilika peteršilj
Postopek;
Riž stresemo v kozico, zalijemo z 1,5-kratno količino vrele vode, solimo in dušimo na zmernem ognju približno 10 minut. Medtem raztopimo maslo, na katerem prepražimo čebulo. Dodamo nasekljan česen, oprano in na rezance narezano špinačo ter zalijemo z vinom. Tako pripravljeno špinačo pomešamo z rižem, začimbami in parmezanom. Jed odstavimo in pustimo pokrito še približno 5 minut. Lahko ji primešamo še približno ldl sladke smetane.
Rdeča rižota
Sestavine:
-	30 dag riža -1 korenček
-	1 čebula
-1 steblo zelene
-	rdeče vino
-	nariban parmezan
-	goveja ali zelenjavna juha
-	olivno olje
Postopek;
Očistimo in olupimo korenček, čebulo in zeleno ter vse narežemo. V kozici segrejemo 4 do 5 žlic olja in na njem steklasto popražimo narezano zelenjavo. Čez 8 do 10 minut dodamo riž in ga na močnem ognju prepražimo. Prilijemo skodelico vina, osolimo in popopramo ter kuhamo, dokler vino ne izpari.
Nato prilijemo zajemalko juhe in približno 15 minut kuhamo. Vmes rlZ večkrat premešamo in po potrebi prilivam0 juho, ki smo ji dodali malo vina. Kuhan0 rižoto odstavimo z ognja, jo potresem0 s parmezanom in 3 do 4 minute naram0 mešamo, da postane kremasta.
____________________________________________OBČINA BREŽICE
Leto 2005 v občini Brežice
OBČINA
Brežice
Leto 2005 je bilo za našo občino zelo razburljivo, a kljub vsemu kar precej uspešno. V prvi tretjini leta smo se prerekali predvsem okoli pooblaščencev in se ukvarjali z nadomestnimi županskimi volitvami, s čimer je bil ta del leta skoraj popolnoma izgubljen. Tako me je po skoraj polletnem zastoju v delovanju naše občine čakalo mnogo nalog:
-	težka pogajanja z Darsom;
-	priprava in sprejem občinskega proračuna;
-	dogovarjanja z državnimi službami, kjer je bilo potrebno odpraviti zastoje glede izgradnje čistilnih naprav;
-	normaliziranje dela občinskega sveta in občinske uprave;
-	prevzem predsedovanja Svetu pokrajine Posavje v mesecu juliju.
Med izpostavljenimi nalogami so bili uspešno izpeljani pogovori z Darsom, s katerim nam je uspelo rešiti problematiko, povezano z avtoceste.
Prav tako smo se z izvajalci uspeli dogovoriti za sanacijo ceste skozi Skopice ter za delno sanacijo ceste v smeri Bizeljskega, kjer so z deli pričeli že ob koncu prejšnjega leta, medtem ko je zaključek teh predviden v letošnjem letu. Dokončana je tudi izgradnja deviacije 1-16, pa tudi sanacija cest v Slovenski vasi in njeni okolici. Kljub vsem tem že izpeljanim sanacijam potekajo dogovori z Darsom še naprej, medtem ko se pričakuje, da bodo v letošnjem letu vsa potrebna sanacijska dela tudi dokončana.
V občinskem svetu nam je uspelo dokaj hitro po volitvah normalizirati delovanje, kar me je zelo razveselilo. Tako smo se tudi uspeli dogovoriti o novi sestavi delovnih teles, kjer sem s svojim pristopom, drugačnim od mojih predhodnikov, uspel zagotoviti, da so v delovna telesa vključene vse stranke, ki imajo svoje zastopnike v občinskem svetu. S tem so se umirile tudi razprtije, ki so prepogosto zaznamovale delovanje našega občinskega sveta. Uspelo nam je tudi izvoliti dva nestrankarska podžupana, mag. Stanko Preskar in Davorja Račiča, kar je še pripomoglo k lažjemu delu znotraj občinskega sveta. Z umiritvijo političnih nesoglasij se je zelo hitro normaliziralo tudi stanje v občinski upravi, kakor tudi delovanje celotne občine, kar nam je omogočilo, da smo lah-
ko takoj začeli s pripravo proračuna za leto 2005, ki je bil dokaj hitro tudi sprejet. Z zavihanimi rokavi smo morali seči po delu, da smo lahko v preostanku leta postorili in nadoknadili večino zamujenega.
Kmalu po izvolitvi sem začel oz. nadaljeval že začeta sodelovanja z ministrstvi, predvsem z Ministrstvom za okolje in prostor, glede izgradnje čistilnih naprav in črpanja sredstev iz evropskih strukturnih skladov. Leto 2005 je bilo tako zelo pomembno z vidika pridobivanja evropskega denarja za projekte čistilnih naprav in kanalizacije, kjer je bilo veliko truda vloženega za črpanje teh sredstev, predvsem iz PHARE in ISSPA programov. Tako smo v preteklem letu tudi že podpisali pogodbo za kanalizacijo Obrežje in čistilno napravo Velika Dolina, medtem ko je razpis za kanalizacijo in čistilno napravo Brežice v teku. Prav tako je bilo bolj izrazito tudi sodelovanje z Ministrstvom za obrambo glede menjave zgradbe Teritorialne obrambe in doma JLA, dogovora okoli letališča Cerklje ob Krki ter o menjavi zemljišč v neposredni bližini letališča.
Na področju prostorskega planiranja se predvsem nadaljujejo aktivnosti glede projektiranja industrijske cone v Brežini, za katero smo pridobili tudi regionalna sredstva. Z omenjenimi aktivnostmi želi-
mo v Brežice pripeljati nove investitorje. Intenzivno se dela tudi na področju novega prostorskega plana občine Brežice, kar dokazuje tudi sprejetje prostorskega plana za parkirišča v ulici Pod obzidjem, stanovanjsko-poslovni kompleks, ki vključuje nova stanovanja ter poslovna centra Lidl in Spar, s čimer bodo omogočene nove naložbe v naš prostor. Aktivnosti potekajo tudi že ob začetnih postopkih za izgradnjo hidroelektrarn na Spodnji Savi v občini Brežice. Z veliko vnemo smo se lotili reševanja problematike starega mestnega jedra in parkirišč v Brežicah. V prejšnjem letu začeta gradnja križišča pri tržnici bo v letošnjem letu zaključena. V mesecu oktobru je bila zaključena tudi izgradnja krožišča v Sp. Pohanci, katerega investicija je skoraj izpadla iz državnega plana. Aktivno je bilo tudi spremljanje načrtovanja in kasnejše izgradnje železniške postaje v Dobovi, kjer še vedno ostajajo odprta nerešena vprašanja uničenih cest, ki so posledica gradnje. V letošnjem letu se bo z odkupom zemljišč v Dobovi pričelo pospešeno delati tudi na sami izvedbi podvoza Dobova. Kljub nestrinjanju nekaterih in po začetnih težavah nam je le uspelo zgraditi zbirno reciklažni center Boršt, hkrati pa smo tudi začeli s sanacijo deponije Dobova.
Investicije po vseh krajevnih skupnostih kažejo na naše želje po čimbolj enakomernem razvoju celotnega območja občine. Tako smo v večini primerov v letu 2005 prisluhnili krajevnim skupnostim, ki so tako zastavljen pristop občine pozdravile, kar je pripomoglo tudi k urejanju infrastrukture na področju celotne občine.
V letu 2005 smo na področju družbenih dejavnosti končali z drugo fazo izgradnje knjižnice, medtem ko naj bi bila vsa dela zaključena v 'letošnjem letu. V teku je tudi pridobivanje projektne in gradbene dokumentacije za novo OŠ Bizeljsko. Aktivnosti so potekale tudi ob iskanju rešitev za gradnjo OŠ Brežice, športne dvorane ter obnove gradu Brežice. Prav tako je Občina Brežice vključena v aktivnosti glede adaptacije Gimnazije Brežice, kjer bomo tudi aktivno sodelovali. Zaradi velike želje in mislimo, da tudi primernosti samega prostora, smo začeli s postopki za ustanovitev Fakultete za turizem in trgovino.
Ob vsej potrebni resnosti, ki ga zahteva delo župana in celotne občinske uprave, pa je bilo v občini Brežice kar nekaj družbeno-kulturnih, športnih ter ostalih prireditev, ki so prispevale k boljšemu in bolj pozitivnemu vzdušju v naši občini ter na ta način med seboj združevale občane in občanke občine Brežice.
občinski svet brežice
Konec tega meseca bo m enem območju občine Brežice Potekal referendum za ustanovitev nove občine Bizeljsko ir sicer na območju KS Bizeljske 'n v naselju Župelevec, ki seda spada v KS Kapele. Za pisanje tega članka sem se odločil, kei sem edini svetnik Občinskege sveta Brežice iz KS Kapele ir 2ato sem dolžan podati svoje Mnenje in določena opozorile prebivalkam in prebivalcerr župelevca. Strinjam se s trditvami, da vas Župelevec od KS kapele ni dobivala vsega, kai Je želela, toda dobili niso tudi ^stali krajani oziroma vasi, kaj želeli dobiti in to tudi ni ved-jjp možno, saj ne smemo pozabi, da se je v Kapelah gradila P°va šola z vrtcem in športnim !piščem. Kljub temu pa so se v ^Upelevcu vseeno premikale Nekatere stvari, kot na primei ^dobivanje potrebne dokumentacije za izgradnjo pločni-a> začetek postavitve javne ^zsvetljave, redno so se vzdržale poti in ceste. Obljube, jih daje civilna iniciativa Bi-^pjsko, se mi zdijo precej nere-, 'Je> saj vsi izračuni, ki smo jih j ali svetniki in župan in tudi . računi občinske uprave kaže-V' da ob investiciji za izgrad-J0 osnovne šole in vseh nujne °bebnih odhodkih ne bo
ta' 11111 uunouKin ne uu u: lajalo kaj dosti ali nič, da bi lal 0 izvajali še dodatne invest
ci'
/vžupelevcu - na primer i; % ■0 Pačnika, športnega is ^Ca in še kaj, kar so želje vai
b0(, otrebno je poudariti, da i 0 ob vseh naštetih težavr
Poj vsen nastetin lezavr Jajp	dodatne, saj so kr:
val| ^uPelevca do sedaj poti
tem ?° °Pravkih v Brežice, pi a bo
potrebno po opravk
na Bizeljsko in še vedno v Brežice. Pomisliti je potrebno tudi, da bodo otroci v vrtcu in šoli v drugi občini. Na koncu razmišljanja se poraja vprašanje, ali Bizeljsko res ponuja kaj boljšega, ali pa potrebuje samo število prebivalcev Župelevca, da bo izpolnilo minimalni pogoj, da bi le lahko postalo samostojna občina in Župelevec bo ponovno preživljal težke čase, ko bodo na Bizeljskem gradili šolo, kar so že doživeli in preživeli v KS Kapele.
Iz vsega navedenega vas vse prebivalke in prebivalce Župelevca iskreno pozivam, da se 29. 1.2006 vsi, prav vsi, udeležite volitev in se sami odločite, v kateri občini boste živeli. Ne dovolite, da bi se namesto vas odločili drugi.
Za svetniško skupino SDS Jože Sepec
LDS
LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
Sedaj je enkratna priložnost za vse občanke in občane ter krajevne skupnosti, da v čim večji meri pozovejo svoje krajane k vložitvi predlogov pri spremembi prostorskih aktov občine. To pomeni, da s tem na najbolj enostaven način pridobijo možnosti za pozidavo zemljišč, ki jih je v naši občim občutno premalo.
V naši svetniški skupini se zavedamo in apeliramo k odprtosti občine k novim razvojnim možnostim in sedaj je čas, da čim bolj izkoristimo dano priložnost za napredek in razvoj občine. Samo z dovolj obsežno ponudbo zemljišč zainteresiranim investitorjem bomo pokazali voljo in željo po napredku in pridobivanju novih delovnih kapacitet. Če občina ne bo imela omenjenih po-
tencialov, bo nezanimiva in zaprta za vlagatelje, ki bi želeli graditi na našem območju.
Kdor spremlja razvojne smernice in ekonomske možnosti v Evropi, sedaj pa že tudi vse več slovenskih občin sledi temu, je lahko ugotovil, daje gospodarski razvoj v največji meri odvisen od prilagodljivosti lokalne skupnosti in možnosti, ki jih je ta pripravljena nuditi investitorjem, zato želimo v naši svetniški skupini v čim večji meri pozivati k napredku občine iz navedenega stališča.
Za svetniško skupino LDS Nataša Starki
☆ ☆
☆ ☆
S prihodom novega leta so se v nas porodile tudi določene želje in pričakovanja. Za nas, ki ste nam zaupali sodelovanje v občinskem svetu, se ni kaj dosti spremenilo, saj so ostale nekatere naloge še neopravljene. Zagotovo je na prvem mestu sprejetje proračuna za tekoče leto, da bi njegovi uporabniki lahko poslovali nemoteno. Kot vam je znano, se nekatere krajevne skupnosti in vasi ne počutijo najbolje v občini Breži-
ce, zato si želijo ustvariti svojo občino. V skupini LORKS imamo do teh odločitev enotno stališče. Vidimo sicer občino kot celoto, jo poskušamo tako tudi obravnavati, hkrati pa pričakujemo, da se bodo ljudje seznanili s prednostmi in pomanjkljivostmi samostojne občine in se odločili na osnovi osebnih prepričanj in pričakovanj.
Zato želimo vsem izpolnitev vseh želja in vse dobro v novem letu.
Za LORKS
mag. Stanka Preskar
DeSUS
** vse genera^
Še o pravici odločanja krajanov Bizeljskega in Župelevca
Kar naenkrat tolikšna skrb v brežiški občini za siromake, klo-šaije, nesposobneže za samostojno življenje.
Pravkar rojeni župan si dovoljuje grožnje, posredovanje netočnih podatkov, s katerimi zavaja krajane. V Dobovi mu je to uspelo, na Bizeljskem in v Župe-levcu še ne. Vidno si to prizadeva in uveljavlja svojo župansko moč
mm | mm
d Id.
Slovenska ljudska stranka
www.sls.si
in poudarja moč občine. Hkrati pozablja, kar prav s temi dejanji pohjuje, da je možnost uresničevanja želja le v okviru občine.
Se enkrat moram posredovati izjavo g. Janše, predsednika vlade: “Majhne občine niso problem in tudi financiranje ne!” (videli smo ga in slišali na 1. programu RTV Slovenija), ter izjavo ministra za lokalno samoupravo g. Žagarja: “Majhne občine so dokazale hitrejši razvoj svojega področja in nikjer še ni prišlo do zahtevka po združevanju!”
Brežiški župan bi si moral prizadevati, da se z vodenjem in odločanjem približa volivcem, občanom. Tolikšne navedbe investicij v Dobovi in še kje, so kvečjemu lahko razlog, da bodo druga področja zaostajala. Če Dobova zaradi kanalizacije odstopa od lastne občine zdaj, ne bo imela nobene moralne osnove za ponovno zahtevo po osamosvojitvi. Lahko mimo zapišemo: “Povejte nam, s kom se družimo in odgovorimo Vam lahko, kdo ste!“
Dovolj je bilo zavajanj v preteklosti. Ne gre samo za slabost enega leta in zdajšnji župan se ne bi smel čutiti odgovornega za pretekla dejanja. Njegov nepravilen pristop v tej situaciji je dovolj, da mu nasprotujemo. Današnja seja Občinskega sveta Brežice, ki je sklicana kot izredna, odločalo se bo o proračunu občine Brežice, je za naš spomin prva. Doslej se -vsaj proračun občine - ni sprejemal na izredni seji. Zakaj tako!? Posredujemo vam zapis v gradivu, ki glasi “Dopolnjeni predlog odloka o proračunu za leto 2006 - drugo branje, (stran 12 - za 8. izredno sejo). V primera ustanovitve nove občine Bizeljsko, mora pred začetkom postopka za izbor izvajalca za izgradnjo OS Bizeljsko občinski svet na predlog župana ponovno odločati o nadaljnjih aktivnostih v zvezi z investicijo v OŠ Bizeljsko.”
V DeSUS-u smo starejši in izkušeni ljudje in ob jasni noči vidimo mesec direktno!
Za svetniško skupini DeSUS Rok Kržan
Ivan Molan
Odnose z Vlado RS, njenimi službami in vsemi ministrstvi ocenjujem za pozitivne, saj z njimi dobro sodelujemo, kar je predvsem posledica pripravljenosti, da prisluhnejo in upoštevajo naše želje. Dobro sodelovanje nam je potrdil tudi predsednik republike dr. Janez Drnovšek s svojo udeležbo na svečani seji občinskega sveta ob prazniku občine Brežice.
V mesecu septembru smo že pričeli z usklajevanjem proračuna za leto 2006, ki je bil v prvem branju tudi sprejet. Upam, da ga bodo občinski svetniki na 8. izredni seji v dragem branju tudi potrdili. Če bomo dobili proračun za leto 2006 že v naslednjem tednu, bom na to ponosen, saj je bil potreben velik napor, da smo lahko v nekaj več kot pol leta uskladili kar dva proračuna.
Zupan občine Brežice Ivan Molan
SOCIALNI

Nekaj staršev otrok, ki obiskujejo vrtce, nas je opozorilo na članek v Delu 6. januaija, v katerem so prebrali, daje Ministrstvo za šolstvo in šport (MŠŠ) še za dve leti podaljšalo prehodno obdobje, ko se sme cena vrtca povečati največ za 10 odstotkov na leto. To je povzročilo pomisleke o pravilnosti sprejetega sklepa o povišanju cen v naših vrtcih, ki znaša tudi do 25 odstotkov, kar je strokovna služba sicer za večino svetnikov prepričljivo utemeljila. Ob preverjanju, ali smo bili morda pomanjkljivo ah napak informirani, smo dobili pojasnilo, da Pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen vrtcev ob že omenjenem določilu nadaljuje: "Omejitev iz te alinee se ne uporablja, če pride do spremembe cene programa zaradi spremembe naj-višjega normativa števila otrok, ki ga določa pravilnik.” Pri nas pa smo to že prej opravili in tako naj bi bilo sprejeto j>ovišanje skladno z določili MŠS. Ker gre za zelo občutljivo zadevo, bova svetnika SD predlagala, da se na izredno sejo, sklicano za 19. januar, uvrsti na dnevni red tudi obravnava tega vprašanja.
Za svetniško skupino SD Milena Jesenko
posavska unija
Nova Slovenija
Kritansko t/udtJro stranka
OBČINA SEVNICA
Lokalno partnerstvo občine Sevnica in Agencije za radioaktivne odpadke za prostorsko umeščanje odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov
Že v fazi zasnove in načrtovanja postopka izbora lokacije za odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov (NSRAO) seje pojavljalo veliko vprašanj in dilem, kako vzpostaviti odnose z lokalnimi skupnostmi, kako posredovati informacije in predvsem, kako od lokalnih skupnosti pridobiti povratne informacije. Zagotavljanje družbene sprejemljivosti je ključni pogoj za izgradnjo odlagališča, ki se zagotavlja z ustreznim postopkom in načinom vključevanja lokalnih skupnosti v postopek. Zato želita Agencija za radioaktivne odpadke in Občina Sevnica zagotoviti transparentnost
postopka vrednotenj in odločitev v vseh fazah izbora.
Program vključevanja javnosti v postopek izbora lokacije in izgradnje odlagališča bo tako realiziran s pomočjo lokalnega partnerstva med Agencijo za radioaktivne odpadke in Občino Sevnica. Vključevanje lokalnih skupnosti v postopke odločanja o lokaciji odlagališča torej temelji predvsem na vzpostavljanju pogojev za dvosmerno komuniciranje z vsemi deležniki in javnostmi na območju potencialne lokacije odlagališča ter na programu aktivnega soodločanja in sodelovanja ter vključevanja celotne lokalne skupnosti, kar v najširšem pomenu obsega lokalno partnerstvo. S tem se bo že od začetka upoštevala družbena sprejemljivost kot predpogoj za umestitev odlagališča.
Strateški cilj formiranja lokalnega partnerstva med Občino Sevnica in Agencijo za radioaktivne odpadke (ARAO) je
prostorska umestitev odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov, ki bo dolgoroč no sprejemljivo za občino in njene občane. Operativni cilj formiranja lokalnega partnerstva pa je aktivna vključitev občine in občanov v pripravo ter sprejem državnega lokacijskega načrta za odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov v občini. Trenutno je izbor lokacije za odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov na stopnji, ko se ugotavlja, ali so predlagane lokacije primerne. Še vedno velja, da se občina lahko iz postopka kadarkoli umakne in da nobena odločitev v postopku ne bo sprejeta brez sodelovanja občanov.
S sporazumom o lokalnem partnerstvu se Občina Sevnica in Agencija za radioaktivne odpadke zavezujeta, da si bosta prizadevali za lokalno partnerstvo, ki bo aktivno vključevalo občino ter njene občane v sprejem državnega lokacijskega
načrta za odlagališče NSRAO. Zato bo občina obveščala svoje občane o delu in dosežkih lokalnega partnerstva ter jih pozivala na tvorno sodelovanje. Namen vzpostavitve lokalnega partnerstva je torej vključevanje občine in njenih občanov v aktivno sodelovanje pri razpravi o vseh rešitvah in aktivnostih, ki se nanašajo na prostorsko umeščanje odlagališča in pripadajoče infrastrukture oziroma priprave državnega lokacijskega načrta. Aktivnosti se nanašajo predvsem na raziskave lokacije, vključno z ugotavljanjem ničelnega stanja, variantne projektne rešitve in študije, celovito presojo vplivov na okolje, projektne zasnove, idejne projekte, študije vplivov na okolje ter pripravo državnega lokacijskega načrta in spremne dokumentacije. Končni namen lokalnega partnerstva je za občino in njene občane sprejemljiva prostorska umestitev odlagališča in izdelava temu
prilagojenega predloga državnega lokacijskega načrta za odlagališče NSRAO.
Lokalno partnerstvo nima pravne subjektivitete, ampak je zasnovano kot pogodbeni odnos med občino in ARAO, v katerem sta oba partnerja samostojna in neodvisna. Operativno se bo izvajalo skozi stalna in občasna telesa, predstavitve, okrogle mize in podobno. Stalno telo partnerstva, ki koordinira in usmerja njegovo delovanje, je vodstveni odbor, v katerega bodo občina oziroma njeni občani in ARAO delegirali svoje predstavnike. Vodstveni odbor bo sestavljalo največ deset članov, od katerih jih bo Občina Sevnica imenovala sedem, tri pa Agencija za radioaktivne odpadke. Delovanje vodstvenega odbora na sejah bo javno. Prepuščeno mu bo aktivno sodelovanje pri razpravi o vprašanjih, ki so povezana s pripravo državnega lokacijskega načrta za odlagališče NSRAO ter pripadajoče
Kristijan Janc
infrastrukture v občini. Odbor bo razpravljal predvsem o vprašanjih, ki so povezana s terenskimi raziskavami, tehnično dokumentacijo, strokovnimi osnovami, razvojnimi možnosti občine, ki jih omogoča nadomestilo, socialnim in zdravstvenim vidikom ter pridobivanju drugih okoljskih informacij.
Prav v tem mesecu bodo potekale številne aktivnosti, ki bodo pomagale vzpostaviti lokalno partnerstvo, o čemur so bila obveščena vsa gospodinjstva v občina Sevnica. Vabimo vas k sodelovanju in upamo, da se boste odzvali v čim večjem številu.
občinski svet sevnica
SLS. Slovenska ljudska stranka	
www.sls.si	
Ženski odbor SDS Sevnica - pobudnik ustanovitve konfe-
v
renče Zenskega odbora SDS regije Zasavje
Ženski odbor SDS Sevnica je podal pobudo za ustanovno konferenco članicam SDS Brežice in Krško. Ustanovna konferenca Ženskega odbora SDS regije Posavje je bila 16. janu-aija 2006 v Sevnici v poslanski pisarni SDS. Vabljeni so bili člani stranke in vsi vidni predstavniki SDS vseh treh občin, predstavniki iz Zasavja in Ljubljane. Več o poteku konference v naslednji številki časopisa.
Naj vas na kratko spomnim, kakšen je program dela ŽO SDS:
- Prvega maja 2004 smo po-
stali enakopravni člani EU. Zato nas zavezuje tudi Evropska konvencija o človekovih pravicah in Deklaracija o enakosti žensk in moških. Z referendumom smo se opredelili tudi za evropsko ustavo, ki med temeljne pravice EU uvršča dostojanstvo, svoboščine, enakost, državljanske pravice in pravosodje.
-	Strategija ŽO je v tem, da bomo delovale postopno, a vztrajno, sistematično in kontinuirano, da bi dosegle cilj -večanje družbene in ekonomske vloge žensk, enake možnosti obeh spolov.
-	Cilii in področja dela ŽO (le nekaj ciljev):
-	Pomemben pogoj za demokratične spremembe so enake možnosti ter enakopravnost žensk in moških na vseh področjih in nivojih političnega in družbenega življenja. Enakost žensk in moških je torej potrebno sprejeti kot pomembno temeljno načelo in pogoj za demokratičen razvoj za pravno in socialno državo.
-	Uravnotežena zastopanost žensk in moških na vseh področjih in nivojih sprejemanja odločitev.
-	Ustrezno upoštevanje enakosti spolov kot stalni prednostni cilj pri proračunskem načrtovanju. Spodbujanje obeh spolov za vseživljenjsko učenje na vseh področjih in ravneh tudi v tujini.
-Enakost žensk in moških pri porazdelitvi odgovornosti med moškimi in ženskami na področju skrbi za kakovost zasebnega življenja, za dom,
družino, otroke, ostarele.
-	Enakost žensk in moških pri plačilu za delo enake vrednosti.
-	Večjo zastopanost žensk v sindikalnih in usklajevalnih organih, saj bo tako zagotovljeno sprejetje primernih ukrepov za upoštevanje zdravstvenih in varnostnih potreb žensk.
-	Nacionalne ukrepe, ki spodbujajo in omogočajo usklajevanje poklicnega in družinskega življenja...
Kje in kako delujemo?
KJE?
-	V političnem, javnem, poklicnem življenju.
-	V vladi in ministrstvih, v političnih strankah, sindikatih, v gospodarstvu, v znanosti, na področju družbenih dejavnosti (šolstvu, sociali...), zdravstva, kulture, medijev, nevladnih organizacij....
KAKO?
Zavzemamo se za:
-	takšne družbene rešitve, ki bodo omogočale krepitev in utrjevanje družbene vloge žensk;
-	takšno kadrovsko politiko in kadrovanje SDS ter vladnih in drugih državnih institucij, ki bo temeljila na enakih možnostih moških in žensk;
-	motiviranje žensk, da kandidirajo na odgovorna delovna mesta...
Seveda pa je uspešnost dela ŽO SDS odvisna tudi od podpore SDS za krepitev družbene vloge žensk ter enakih možnosti žensk in moških.
Skupina za stike z javnostjo - SDS Sevnica, Katarina Santej
Mineva že več kot 35 let, kar smo se Sevničani odločili, da bomo tudi mi imeli kulturni hram, kjer se bomo zbirali ob lepi slovenski besedi, pesmi ali igri. A do danes je vse ostalo le na nekaj popisanih porumenelih listih, povsem potisnjenih v pozabo. Prednost smo dali drugim projektom z večnim izgovorom, da je premalo denarja. In lahko se vprašamo, ali je to resnica? Ali le nismo bili toliko osveščeni in nekaj postavili zase, za naše otroke in naše zanamce. V Sevnici imamo kulturno dvorano v gasilskem domu, tako kot pač po mnogih manjših krajih. Vendar ta kljub prizadevanju nekaterih ni funkcionalna. Že sam dostop je težak, zlasti za starejše in invalide. Nima varnostnih stopnic in ima zelo majhen oder. To je le nekaj malenkosti, bi dejali nekateri.
Skupaj s somišljeniki se sprašujem, ali res ni izhoda, ali res nismo v Sevnici sposobni postaviti tak kulturni dom, kjer

bodo našla svoj prostor kulturna društva, glasbeniki, godbeniki, knjižnica, amaterske in profesionalne igralske skupine, gledališče, kino, plesne prireditve, mladi za svoje dejavnosti? Potrebujemo prostor, da bi si dobro predstavo lahko ogledalo tudi več kot dvesto obiskovalcev, saj jih samo mesto Sevnica šteje več tisoč.
Želimo si, da se te želje izpolnijo. Socialni demokrati se bomo skupaj s somišljeniki potrudili, da to ne bodo samo obljube.
Breda Drenek-Sotošek, mag.farm.spec., svetnica SD v Občinskem svetu Sevnica
pa podjetnike, gospodarstvenike in finančnike na srečanje z ministrom za finance in evropskim finančnim ministrom leta 2005 dr. Andrejem Bajukom. Srečanje bo v petek, 20. januarja 2006, ob 18.30 v veliki dvorani hotela Terme Čatež.
Spregovorili bomo o aktualnih spremembah v davčni zakonodaji, smeri in tempu izvajanja reform Vlade Republike Slovenije ter konkretno izvedeli, kaj to pomeni za nezaposlene, delavce, podjetnike, direktorje in lastnike gospodarskih družb.
Za OO N.Si Sevnica Matjaž Traven
N Si
Nova Slovenija
Kriltanska ljudska stranka
Nova Slovenija vljudno vabi vse občane, predvsem
Namesto berivke berivo
Sevnica - Če bo vse po sreči, bo leta 2007 sevniška občina dobila novo sodobno knjižnico. Prostori zanjo so rezervirani v sevniški tržnici, ki v praksi nikoli ni zaživela.
Sevniška knjižnica, katere zgodovina sega v leto 1945, se vsakih nekaj let preseli v “ustrezne” prostore, nikoli pa se zanjo ne poišče dolgoročna rešitev. Leta 1992 seje preselila na sedanjo lokacijo. Za takratne razmere in fond, ki je obsegal 15 tisoč knjig, so bili prostori veliki in udobni. Čeprav knjižnica zaradi pomanjkanja denarja ni kupovala toliko knjižničnega gradiva, kot bi ga lahko, je že šest let po vselitvi postala pretesna. Občma je zato leta 1999 odkupila 300 m2 prostora nad obstoječo knjižnico, kjer naj bi uredili domoznanski oddelek, oddelek mladino, prostor za prireditve ter študijski prostor. Po mnenj Narodne in univerzitetne knjižnice je preselitev knjižnice nuJ na, izkazalo pa se je, da so dokupljeni prostori nefunkciona n n Potrebni bi bili večji posegi v konstrukcijo obstoječe stavbe, tem pa bi bili povezani tudi precejšnji stroški. Občina se je za^. odločila, da od Reala Novo mesto odkupi poslovno trS°vS0 center Tržnica v izmeri 1000 m2 in v njem uredi knjižni v Investicija je ocenjena na 314 milijonov SIT; polovico sreds naj bi prispevala občina, polovico pa država. Občina je SF1. predvidevala, da bi investicijo zaključila v petih letih, a razp.1
ni pogoji Ministrstva za kulturo, kjer občina kandidirala vico sredstev, narekujejo zaprtje finančne konstrukcije v letih. Če bo ministrstvo odobrilo sredstva, naj bi se sevn knjižnica avgusta 2007 preselila v nove prostore. N.Č.C.
mnenja, odgovori, popravki ...
Sporočilo bralcem!
Bralce vabimo, da s svojimi mnenji, stališči in komentarji sodelujejo v rubriki Mnenja, odgovori in popravki. Vsi prispevki za rubriko morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev,...) in s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Na podlagi Zakona o medijih (Ur.l.35/2001) si uredništvo pridržuje pravico do objave ali neob-jave in krajšanja prispevkov v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki, ki po zakonu ne smejo biti spremenjeni in dopolnjeni.
Župan Molan naj se raje prime
gospodarstva v občini Brežice!
Županova moralna obveza je, da skrbi za razvoj gospodarstva v občini, kot je obljubljal, če se seveda še spomni. Vendar tega pri njegovem delu ni videti. Očitno je bolj pomembno biti na sliki vsake številke lokalnih medijev, ki izhajajo v občini Brežice in Posavju. Če se drugega ne da pokazati, je' dobro tudi to, da kupiš dva “picikla ” za občinski denar in jih podariš policistom. Tako smo postali v občini Brežice bolj razviti za dva “policista na piciklu”, ni kaj.
Do sedaj se v civilni iniciativi za ustanovitev občine Bizeljsko nismo oglašali na županove izjave, tokrat pa je pričel zavajati ljudi z netočnimi podatki, zato smo dolžni odgovoriti.
Sprašujemo se, ali ne pozna Zakona o financiranju občin in proračuna občine Brežice ali pa s svojim zavajanjem namerno poskuša odvrniti ljudi od referenduma. Velika verjetnost je, da oboje. Torej, očitno ne moremo govoriti le o njegovi ležernosti, ampak še o čem drugem. V sami fazi postopka do referenduma je župan pisal pisma v DZ RS, da ne izpolnjujemo pogojev za ustanovitev občine.
Poskušal je vse, da Občinski svet Brežice ne bi dal pozitivnega soglasja za ustanovitev občine na področju Bizeljskega in Župelevca. Toliko o njegovi morali in njegovem nasprotovanju ustanovitvi občine Bizeljsko.
Župan je na zboru krajanov v Župelevcu navajal pavšalno čudne postavke, ki tudi njemu samemu niso bile poznane, programa predstavitve civilne iniciative za ustanovitev občine in vseh izračunov pa ni zmogel komentirati. Žalostno župan, mar ne. Zanimivo je tudi to, da župan ni imel časa, ko so ga povabili v Kapele na sestanek zaradi šole Kapele. Sedaj, ko se je “zgodila občina ”, pa si je kar dvakrat našel čas za Župelevec. Na ožjem sestanku s predstavniki civilne iniciative je župan obljubljal pločnik čez dve leti. Čudno, ali volitev za župana v občini Brežice letos jeseni ne bo? Med drugim je župan izjavil tudi to, da je občina Brežice plačala projekt za pločnik v Župelevcu 15 milijonov SIT (Sava glas 5.1.2006), v Posavskem obzorniku (29.12.2005) pa da je projekt bil plačan z 10 milijoni SIT. Dejansko pa je projekt stal 11,8 milijona SIT (štiri strani papirja za tak denar?). Očitno župan ne ve, kdaj, komu in kaj govori. Za socialne transferje bomo v novi občini namenili 10 mili-

\
NAROČILNICA
SAVA GLAS - časopis za širšo posavsko deželo Trg izgnancev 12, 8250 Brežice Tel.: 07-49-91-254, 07-49-91-250 Fax.: 07-49-91-253
Elektronska pošta: komerciala@radio-brezice.si
Naročam/o časopis SAVAGLAS Ime in priimek
Podjetje(naziv in naslov)
Davčna številka podjetja Zavezanec za DDV
Kraj____________________
Ulica
Datum
Poštna št. Telefon Podpis
število izvodov
Naročnina skupaj s PTT stroški znaša 210 SIT na izvod. Naročniško razmerje je sklenjeno za najmanj eno leto. Preklic Naročnine je možen samo pred novim obračunskim obdobjem.
\

jonov SIT, ne pa 35 milijonov, kot navaja župan. Očitno je ponovno pozabil, da sta občini Brežice in Maribor na upravnem sodišču dobili pravdo zoper državo glede plačevanja pomočnika na domu. Interventna sredstva za KS Bizeljsko so za leto 2005 znašala 6,9 milijona SIT in ne 11 milijonov, zato nam spet ni povsem jasno, kako lahko župan tako vehementno potvarja podatke in zakaj? Občina Brežice bo samo v enem letu prodala za približno 10 milijonov SIT imetja na Bizeljskem. Gasilci v Župelevcu se sprašujejo, kako bodo dobili gasilski avto, če pa bodo morali sami zbrati 3,5 milijona SIT. Od kod naj zbere 59 hiš toliko denarja, podobno pa je tudi na Bizeljskem. V okviru občine Bizeljsko bo to možno, ker ne bomo razmetavali denarja, kot to počnete na občini Brežice (primer: projekt za parkirišče pri tržnici naj bi stal 14 milijonov SIT, izvedba pa kar 23 milijonov).
Kar pa presega vse meje, so Županove navedbe, da bomo povečali dajatve občanom na področju nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (100.000 SIT po družini). Bog pomagaj, saj župan očitno niti tega ne ve, da se nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča všteva v izravnavo, kar seveda pomeni, da kolikor več bi obremenili občane, manj bi dobili v izravnavi od države. Mogoče pa bo kaj takega župan Molan res predlagal za celotno občino Brežice? Poznavanje zakona o financiranju občine ne škoduje, za župana pa je to nujno potrebno, če ne celo obvezno. Pa tudi nadomestilo se ne plačuje po družini, kot je bil zapisan županov navedek v Posavskem obzorniku. Za izgradnjo šole bo občina Brežice prispevala 467 milijonov SIT in ne 550 milijonov, kot je navedel župan. Delitvena bilanca se bo morala izvesti po zakonu, če je to komu všeč ali ne, ta znaša približno 500 milijonov SIT za Bizeljsko in
Župelevec skupaj, to je eden od razlogov, zakaj takšna nasprotovanja bodoči občini Bizeljsko.
Vendar, dragi gospod župan, tudi zavajajoči podatki in neresnice ne pomagajo več.
Čudno je tudi to, da je župan Molan pred tremi let glasoval za občino Bizeljsko in Dobova, stranka SDS pa je podprla predlog zakona, kar župan počne sedaj, nam ponovno ni jasno. Očitno so se tudi v stranki distancirali od njegovega početja. V Župelevcu so ljudje podpisali pobudo za ustanovitev občine, celo 50 odstotkov tistih, ki so volilni upravičenci. Vsakdo, ki se spozna na volitve, ve, kaj to pomeni. Prepozni ste v Župelevcu, kakor na Bizeljskem. Po volji ljudi bo referendum uspel. Ti imajo vse potrebne informacije in dobro vedo, da lahko imajo svojo občino, ki bo vsem dobra mati in ne najslabša mačeha. V soboto, 14.1.2006, ob 15. uri je bil v Župelevcu, v tamkajšnjem Gasilskem domu, zbor krajanov, ob 17.30 pa na Bizeljskem, v Zadružnem domu. Na zbor so povabili tri župane manjših
slovenskih občin, ki so prisotnim “izprve roke”podali svoje izkušnje pri funkcioniranju manjših občin.
Sicer pa bomo z občino Brežice in njenim županom ali županjo sodelovali tudi takrat, ko bomo imeli svojo novo občino. Če pa bo sedanji župan skupne občine še naprej tako (vodil?) občino, pa bo verjetno on tisti, ki ne bo več izvoljen.
V civilni iniciativi se ne želimo več ukvarjati z županovim pisanjem, saj imamo preveč pametnejšega dela, če pa bo to potrebno tudi v prihodnje, se bomo razpisali tudi o čem drugem?
S spoštovanjem!
Civilna iniciativa za ustanovitev občine Bizeljsko
Posavske mušice
SavaGlas št. 149, str.2
Znano je, da novinar Vlado Podgoršek vedno ne preverja zadev, o katerih piše. Na razstavo o izgonu Slovencev 1941-1945 so bili povabljeni vsi, ki že več let aktivno sodelujejo v Društvu izgnancev Slovenije in
ki so za razstavo zbirali slike in gradiva, vezana na izgnanstvo. Razstava je bila odprta od 8. decembra 2005 do 8. januarja 2006, da so si jo lahko ogledali vsi, ki jih izgnanstvo zanima. Muzej novejše zgodovine je o razstavi obvestil tudi vse slovenske šole. Na osrednjo prireditev ob 60. obletnici vrnitve iz izgnanstva pa so bili povabljeni tudi vsi ustanovitelji DIS, če tudi že več let ne sodelujejo pri aktivnostih društva.
Kar pa zadeva omenjanje uspehov in naporov za uveljavljanje pravic slovenskih izgnancev, beguncev in drugih žrtev vojnega nasilja, si jih družina Žnidaršič ne lasti, ampak jih ima in zato ni nič narobe, če jih kdo za več kot 15-let-no delo pohvali. Tudi Ivica nikoli ne govori, kaj je ona naredila, ampak vedno kaj je naredilo društvo. Zato ni slučaj, da so jo bralci Naše žene za njeno več desetletij dolgo humanitarno delo proglasili za dobrega človeka.
Jože Krizancic, podpredsednik Društva izgnancev Slovenije
mali oglasi
V Brežicah oddam v najem delno opremljeno garsonjero. Pokličite 49-61-576 ali 040-738-655.
Kupim mlado, brejo kravo, simentalko in dve telici, težki do 200 kg.
Pokličite 031-772-318.
Na mirnem kraju ob gozdu v slepi ulici, v predmestju Brežic, prodam gradbeno parcelo ob asfaltirani cesti. Pokličite 040-898-990.
Perutnina Rostohar sporoča cenjenim strankam, da sprejemajo naročila za kilogramske bele piščance ter rjave in grahaste jarkice, ki bodo na voljo 25. februarja. Pokličite 07/49-21-563 ali 031-621-522 ah se oglasite pri Rostohatjevih, Brege 1.
TPV AVTO, BREŽICE
TPV AVTO SREHCE, CMS* bratov Ooirtov tl, I TPV AVTO ctoo, Kandtjtfca «st» «0,8000 NOVO MESTO
VAŠ ZANESLJIV PARTNER
na številkah 07/49-31-900, 49-91-904
KANAL 2000
informativni TV kanal v občini Sevnica
ZAHVALA
Zahvaljujemo se vsem, ki ste 7. januarja v Krškem pospremili našo
CECILIJO DEMUR - BAJBI
rojeno Kosar (1933 - 2005)
v poslednji dom, ter vsem, ki ste bili do nje dobri in ste jo razumeli. Posebna zahvala gospe Veri Cerle za vso oporo, dobroto in nesebično pomoč, ki ji jo je dala v njeni jeseni življenja, ter za organizacijo pogreba.
Družina Knapič
V SPOMIN
Odhoda najdražjih ni moč preboleti, v sebi resnice ne da se verjeti. Se ko resnica ti v dlani leži, jo ves čas zanikaš, ker bridko boli.
18. januarja je minilo 18 let, odkar nas je za vedno zapustila naša najdražja hčerka
MARINKA BURJA
z Jesenic na Dolenjskem 1
Hvala vsem, ki seje spominjate, postojite ob njenem preranem grobu in ji prižigate svečke.
Žalujoči: oče, mati, brat z družino, nečak in teta Francka
Časopis SavaGlas - časopis za širšo posavsko deželo izdaja Radio Brežice d.o.o., Trg izgnancev 12, 8250 Brežice
Odgovorna urednica: Lidia Zbašnik Izhaja vsak drugi četrtek. Cena izvoda je 240 tolarjev.
Naslov uredništva: Trg izgnancev 12, 8250 Brežice - telefon: 07/49-91-250, telefax : 07/49-91-253 - Elektronska pošta: sava.glas@radio-brezice.si Vodja komerciale: Simona Gerjevič; telefon: 07/49-91-250 - Elektronska pošta: simona.gerjevic@radio-brezice.si Oblikovanje in računalniški prelom: Miloš Radosavljevič, Igor Tršelič - Tisk: SET d.d., Vevška c. 52, Ljubljana
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Število tiskanih izvodov: 5.000
Na podlagi Zakona o DDV ( Ur.List RS št. 89/98 ) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%.
________________________Šestnajsta
» REKLA KAZALA «
Da so v prometu težave zaradi slabih cest, je splošno znano, da so težave tudi na slovenskem nebu, pa doslej ni bilo slišati. A je očitno, da se tudi “tam gori” nekaj dogaja, saj je minister za obrambo Karl Erjavec na slovesnost ob dnevu vojaškega letalstva v Cerklje ob Krki prispel skoraj s polurno zamudo, pa čeprav je priletel s helikopterjem.
Pred leti smo v Šmarju zgradili parkirišče. Zdaj smo ga razsuli in tam gradimo krožišče.
Pred leti smo pri bazenu zgradili igrišča. Zdaj smo jih razsuli in tam zgradili športni dom.
Zdaj čakam le še na to, da na osrednjem sevniškem parkirišču za HTC-jem zgradimo cerkev, je komentiral Sevničan.

■fl 1 1	A » j
H »	W IB
ms IS	■ ■
^ H n	K m i
g	H	H	
	
Ob odprtju Kavarne Kruhek se domači zaradi bolezni v hiši niso tako veselili nove pridobitve, kot bi se sicer. A vodja kavarne Roman Kragl je bil iskreno vesel, da se je z odprtjem kavarne uresničila velika želja “gazdarice” Olge. Še ko je bila v bolnišnici, jo je skrbelo, ali vse teče po načrtih in če je vse v redu. Kragl pa jo je tolažil: “Vse je v redu, vi se samo pozdravite in čimprej pridite domov! ”
Posavski novinarji, združeni v Novem klubu, bi imeli Vlada Podgorška kar za dosmrtnega predsednika. A ga nismo mogli pregovoriti, da bi vsaj še za kakšno leto “potegnil”, ko se je z organizacijo izleta in športnih srečanj tako lepo izkazal. “Ljudje božji, saj smo v demokraciji! Lepo smo se zmenili, da z vsakim novim letom pride nov predsednik. ” Funkcijo je moral prevzeti Goran Rovan in izgovarjanje, da si tega ne želi, mu ni pomagalo. Saj smo v demokraciji!
Glede na dejstvo, da se v novinarskem Novem klubu funkcionarski mandat tako hitro izteče, nam bo kmalu pričelo primanjkovati kandidatov. Na srečo se krepi uredništvo glasila sevniške turistične zveze “Grajske novice Poleg najbolj dejavnih zakoncev Stanka in Darje Lazar je nova močjotomodel in kandidatka za miss Slovenije Nataša Pinoza. Čeprav ustvarjalci Grajskih novic niso člani Novega kluba, najbrž vsaj moški del “foha ” ne bi imel nič proti novi članici.
	Poslovno in
	projektno
	svetovanje
	Tel.: 07 499 06 80
	e-mail:
	rcbrezice@siol.net
Bistvo hrabrosti ni v tem, da vam srce ne trepeče, temveč v tem, da za to nihče ne ve.
Hraber ni tisti, ki se ne boji, ampak tisti, ki zna obvladati svojo plašljivost.
Hraber človek misli nase nazadnje.
Dobro je vedeti, da je hrabrost vedno slepa, ker ne vidi nevarnosti in nezgod.
Junaki so večinoma kakor slike; da bi jih lahko ocenili, jih ne kaže gledati preveč od blizu.
C=>
Hrabrost je upanje, da bo strel zadel soseda.
Hrabri imajo srečo.
Kdor stremi po odlikovanju, ga ni zaslužil, kdor pa ga je zaslužil, temu ni potrebno.
Časti ni mogoče vzeti, lahko se le izgubi.
Malo je izgubljenega, če je le čast rešena.
Če nisi genialen, je najbolje, da se trudiš biti jasen.
Če nimaš lastnega sija, te sij drugih ne bo osvetlil.
Genialnost je zgolj trpljenje, ki ne najde nikjer sočutja, niti pri ženskah.
<=>
Vsak izreden duh je nekoliko blazen.
PRAV ZATO
Marta pride k zdravniku na pregled in mu pravi: “Gospod zdravnik, poskrbeti morava za kontracepcijo, saj ne smem več zanositi, sem mati štirih otrok.”
“Brez skrbi gospa. Vašega moža smo pred kratkim sterilizirali, zato ni več nevarnosti.”
“Saj zato ne smem zanositi!”
NAPIS
Moški se prvič odloči prespati v hotelu. Nekaj minut po prihodu po telefonu pokliče receptorja:
“Dali ste mi sobo brez izhoda! Kako naj zjutraj odidem?”
“Gospod, to je absurdno. Poglejte naokoli in poiščite vrata.”
“Ja, saj sem jih našel.” “No, in?”
“Ena vodijo v kopalnico, za drugimi je omara, na tretjih pa je napis “Ne moti”!”
BOLJE BI BILO
Oče na kmetih jezno reče lenemu sinu:
“Veliko pametneje bi bilo, da bi šel tisti čas, ko sem delal tebe, iz hleva voziti gnoj na njivo.”
“To je pa res.”
“Ja, se strinjaš?”
“Seveda, če bi to naredil, bi imel gnoj na njivi, zdaj ga imaš pa pod streho.”
Bralce vabimo, da s svojimi šalami sodelujejo v novi rubriki Vaš “vic”. “Vice” pošljite na naslov: SavaGlas, Trg izgnancev 12, 8250 Brežic.
Spoštovane bralke in bralci!
Akcija Naj Posavka oz. naj Posavec se bo v SavaGlasu zaključila konec januaija, zato še vedno pozivamo bralce, da sodelujejo v izboru za naj Posavko oz. naj Posavca za leto 2005.
Objavljamo tudi imena vaših dosedanjih predlogov za naj-Posavko ali naj-Posavca: Nuša Derenda, Slavko Cerjak, Pa-tricia Čular, Božidar Groboljšek, Miha Haler, Primož Kozmus, Kristijan Janc, dr. Vanda Kostevc - Zorko, Milan Kšela, Berta Logar, Srečko Pavkovič, Anita Pavlovič, dr. Ivanka Počkar, Anita Strgar, Izak Šantej, Gorazd Škof, Marija Veble, mag. Andrej Vizjak, Dušan Vodlan, Ivan Vogrinc in Alenka Žuraj Balog.

NAPOVED VREMENA ZA SLOVENIJO
19. januar 2006
Danes in jutri bo v vzhodni Sloveniji občasno zmerno oblačno, drugod pretežno jasno. Po nižinah bo zjutraj in dopoldne megla.
NAJ-POSAVKA ali NAJ-POSAVEC
V SavaGlasu teče akcija, v kateri bralci izbirate naj-Posavko ali naj-Posavca za teto 2005.
Med nami je namreč veliko posameznikov, ki po uspešnosti izstopajo na gospodarskem, vzgojno-izobraževalnem, kulturnem, športnem področju ali v lokalni skupnosti, in Bi si po vašem mnenju zaslužili tak časten naziv.
Izpolnile glasovnico in jo čimprej pošljite na naslov: SavaGlas, Trg izgnancev IZ 8250 Brežice
Akcija bo trajala do konca januarja 2006, ko bomo naj-Posavko ali naj-Posavca razglasili na javni prireditvi.
Vse vaše predloge bomo objavljali v SavaGlasu, vsak glasovalec-glasovalka
lahko pošlje več glasovnic, na zaključni prireditvi pa bomo enega od glasovalcev izžrebali in nagradili s
praktično nagrado.
| GLASOVNICA
| Naj-Posavka/naj-Posavec je ______________________________________
I
Ime, priimek in naslov pošiljatelja ___ _____________________________-