Telefon št. 119.
Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka 1*25 Din.
POLITIČEN DNEVNIK
Izhaja vsak delavnik eh 11. dopoldne. Uredništvo je v Ljubljani, Breg štey. 12./IF.
Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo
Uprava: Ljubljana, Breg 10-12. pritličje.
Cek. račun: 14.335. Reklamacije se ne frankirajo.
Naročnina za državo SHS znaša mesečno: v Ljubljani in po pošti 20'— Din, po raznašalcih izven Ljubljane 22'— Din, za inozemstvo mesečno 32'— Din.
Malih oglasov, ki služijo v posredovalne in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane 1*— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1'— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 2 25 Din. Pri večjem številu objav popust.
Št. 57.
V Ljubljani, sreda 10. marca 1926.
Leto I.
Slovenska fronta.
Slovenska fronta je star prdfblem, star, 'kolikor je stara že sama jezikovna borba, in kolikor časa eksistira 'takozvana politična zavest slovenskega naroda. S Trubarjem smo dobili izčiščeno versko slovensko vprašanje, s Prešernom izčiščeno narodnostno vzporoditev, in s Cankarjem točno opredeljeno slovensko individualnost, ki ne more brez škode koketirati z ostalimi isosedi, pa naj bodo že te ali one‘krvi, da ne govorimo o kulturi. Kultura je poglavje zase. Ali slovenska fronta, pa naj jo začnemo s Trubarjem, ali naj jo izačnemo is Prešernom ali s Cankarjem, ki sta si najsorodnejša nekrvna sorodnika, se vleče dalje in dalje in zavzema vsak dan drugačno obliko in drugačno smer, tako, da bi ise te fronte sramoval Trubar, 1 reseren, najbolj pa Cankar. Kajti
vsi ti veliki možje, viznikli iz čistote slovenskega mišljenja in rasti, pr e-poj oni z muslijo na tvornost čl o ve-štva, bi z gnevom pljunili na pro-buditelje slovenske fronte, kot (bi zadirčno, kot nekdaj vrgli v prali podrepni, klečeplazni ilirizem. To pa zato, ker oni so vedeli, da je jezik vizrafetel iz samolastne potrebe potom lastnih, za večno ukoreninjenih zakonov; da je jezik živa zakladnica narodne kulture, mišljenja in stopnje razvitosti duševnega življenja, da ni stvor individualne moči in da je rast z rastjo naroda v stoletjih, ki gre vzporedno pot s potjo naroda.
Kajti reformatorji slovenske fronte so si vrgli masko na obraz, masko krstili s čistim slovenskim imenom, v telesu pod masko pa negujejo še dalje strankarsko dobičkarstvo in hlinjeno svetost. Našim »ilircem« ni za zbližanje, recimo za jezikovno in kulturno zbližanje, tudi jim ni dosti ne za državo, za narod, zlasti še me, če propagirajo za Imaginaren narod, prav tako našim klerikalcem ni dosti za puritansko ^mvenščino, če zato niso merodajne botrebe in če jih v to ne sili politič-( 'l korist, ki je združena vselej z i.^>no koristjo, kajti politični inte-
'Sl so j »ilircem« i »slovenofilom« k')°l	’ ^ na.i ve^e <1° kolovrata,
\n‘ .(>f, naj se osredotočil jejo vse ko-,,'j* 1 in katere naj ustvarja narod, 1 Pa recimo nacija, našn^^kega stališča presojamo da-sicer i5^0rbo sloveske fronte, ki je spočetju tfP°četo dete, toda že v up na rojJ, klavrno, da je vsak
PreživouVUiU'tnos'ten-
in nacijonaln^0 dobe političnega se nam, da vi, °Ttusdazma in zdi fronte spada že v'^a!|j(!. slovenske / zgodovino roinanim0^ '00 'n sicer tekih taborov: o shodih’ o1* .sl()vwl; _i več Slovenec in o	Jki
vica, ki noče biti več Snb :l,lce* run. Ah to iso fenomeni ZJlS0)
1.1 Vraz fenomen zase, in kot j,. šič zase. Da pa smatramo slovensko fvonto za romantično potezo, pa ni krivo dejstvo, da odklanjamo a pri-°t*i oboja stremljenja, i »ilircev« i ‘ecimo »slovenofilov«, nego je kri-t,?,. jl(‘j'stvo, da se najsvetejše, ka-defin*11-™n <l.‘iti niti narod svoje 1 Ki.'je in opmlolhe, kar se da
Neuspeh izrednega zasedanja Zveze narodov.
Ženeva, 10. marca. Napetost, ki je bila očitna že za časa pripravljanja tega zasedanja, se je še povečala in poostrila, čim so se prijatelji zbrali na konferenci. Glavno vprašanje zasedanja, vstop Nemčije v Zvezo narodov, se proti pričakovanju zavlačuje. Ne samo, da ■se vstop Nemčijo ni še odobril, nego tudi Španska, ki bi morala po neki francosko angleški kombinaciji tvoriti v Zvezi protiutež Nemčiji, ni za to vlogo preveč navdušena, Poljska sama pa, ki je hotela v Zvezo istočasno z Nemčijo, grozi z izstopom, in Francija in Italija seveda podpirata Poljsko. V teh razmerah in ob teh »prijetljskih odnosa jih« se vrši to izredno zasedanje, ki bo rodilo majbrže sklepe in korake, ki bodo postavile na glavo sklepe in duh locarnskega sporazuma.
BOJ ZA SEDEŽ V SVETU ZVEZE NARODOV.
Genf, 10. marca. Pri otvoritvi izrednega zasedanja Zveze narodov v
Genfu je predsednik polagal važnost tudi vprašanju razorožitve, mednarodne razorožitvenem konference, carinsi politiki, sprejemu Nemčije v Zvezo narodov in sanaciji avstrijskih financ. Za dodelitev sedežev v svetu Zveze narodov se potegujejo poleg Nemčije, ki bo očivid-no vendar sprejeta v Zvezo in ji bo dodeljen sedež tudi v svetu, še Poljska, Španija, Brazilija in Kitajska. Vendar pa se bo o sedežih drugih držav v svetu razpravljalo šele jesni meseca septembra, ker določa štatut Zveze narodov, da imajo stalen sedež v svetu le velesile, male države pa le začasen, in to le tedaj, če je sklep soglasen. Razširjenju Zveze narodov se pa odločno upira Švedska. Iz posvetovanj se tudi posnema, da zagovarja Briand Poljsko, Chamberlain pa Španijo s skoro očitnim namenom, da se ustvari po razširitvi sveta Zveze narodov, če pride do nje, ravnotežje proti Nemčiji, kar se pa zgodi šele po sprejemu Nemčije.
Pred novimi volitvami?
Belgrad, 10. marca. V narodni skupščini se nadaljuje proračunska debata, včeraj je bil izglasovan proračun ministrstva za narodno zdravje. V parlamentu je bilo zelo živahno, ker se je vedelo, da se je dr. Stoja-dinovič končno vrnil iz tujine in da se priprapravlja na obračun z Radičem. Stojadinovič je ob svojem povratku takoj obiskal Pašiča, s katerim je imel daljši razgovor. Baje je poročal o „uspehu“ svojih pogajanj v Ameriki in v Angliji. Vlada predlaga medtem polno amandmanov k proračunu in vladni krediti se tako
Vladna kriza v Franciji.
Pariz, 10. marca. Kriza francosko vlade jo lo notranjo političnega pomena in jo nastala zaradi zakonskega načrta o zvišanju davkov na konsumne predmete, ki ga je vlada zahtevala. Nezaupnica večine ni bila naperjena proti Briandu, zaradite-
dela.
«amo čut;/-
linbiti • b n<- pn razumt‘ti, samo ,	■«*»«. vlači na polHič-
kupčui .	najsvrlcjšini
tr<ru rp	lS svinjami na živinskem
hi t-iVi !.	. Kupčij poznamo dosti
vm kupčij jo zmožna vprav slo-
venska meščanska politika. Slovensko ime in slovensko mišljenje, ti sta podzavestna slutnja, da smo no-bp.i individualnih primesi v zakladnici človeštva, ibo tlela «e dalje. In Jc podzavestno slutnjo in to živo tlenje v dušah jo tisočkrat vik: vredno, kot bi bilo vredne slovensko fronto, okrpucane in našemljene od naših političnih korifej, ki si' hočejo iz slovensko fronte kovati strankarski kapital, pa naj narod potem šepa ob borglji, ali pa brez nje. Ustvaritev slovenske fronte spi v dušah in kot kralja Matjaža, jo to fronto
vsak dan še večajo, s čimer se ta proračun, ki bi se moral vršiti v znamenju štednje, še bolj obremenjuje. To izziva precejšnjo nezadovoljstvo celo v vladnih strankah.
Ministrski predsednik Pašič je medtem konferiral s svojimi ožjimi pristaši, katerim je izrazil mnenje, da bi bilo „najpogodneje“, če bi se narodna skupščina takoj po sprejetju poslala domov. To znači, da se Pašič vendar pridno pripravlja na volitve. One volitve, ki naj bi radikalno stranko še povečale, Radiča pa kolikor toliko likvidirala.
ga ni izključeno, da sestavi novo vlado zopet Briand ali pa vsaj obdrži resort zunanjega ministrstva. Izključno pa tudi ni, če ne ibo prišlo do koncentracijske vlade, da sestavi novo vlado Herriot ali pa Re-noult.
Konferenca ministrov o osemurnem delavniku.
Berlin, 9. marca. Državni mini- sklepov o osemurnem delavniku. Z ster dela Brauns pride v London z ozirom na to konferenco se zbuja nemško delegacijo v petek zvečer sum, da se hoče na tej konferenci na konferenco evropskih ministrov sankcionirati kršitev sedanjega le-(leda. Konferenca se bo jbavila iz- galnega osemurnega delavnika, kij učno le z razlago washingtoni.skih
V angleški strojni industriji grozi izpor.
London, 10. marca. Upanje, da strojniki sklenili samostojno stopiti bi se preprečil za 13. t. m. določeni v stavko ter na poziv strokovne or-izpor delavcev strojne industrije, ionizacije niso hoteli zopet prevzeti se je poslabšalo, ker so londonski
težko vzbuditi, vsaj dotlej, dokler letajo po zraku srake, to je, dokler bo naši politiki narod, domovina, človečanstvo in država, zvrhano korito in ideal živi jem ja zaokrožen trebuh in okrog trebuha poslušna čeda izmozganih, usločenih sužnjev.
Kako daleč si še pred nami slovenska fronta in kako oskrunjajo tvoje ime slovenska individualnost ... Prav je imel Cankar, ko je rekel: domovina, ti si kakor vlačuga. Ali ni že takrat slutil pred očmi ljudi, ki danes pravijo, da so »domovina«?
PRED NOVO PRIJATELJSKO POGODBO Z ITALIJO.
Belgrad, 10. marca. Pašič je bil •zopet na dvoru, kjer je po mnenju diplomatskih krogov poročal kralju o novi dopolnilni pogodbi z Italijo, s katero da baje soglaša tudi Francija, in zaradi katere pojde Ninčič zopet v Rim. Pogodba bi se nanašala na vprašanje avstrijske priključitve in Balkana.
Po drugi verziji je pa menda bil Pašič na dvoru tudi zato, da informira kralja na podlagi Ninčičeve-ga poročila, zakaj .se je proti pričakovanju pri konstituiranju predsedstva pri izrednem zasedanju Zveze narodov prezrlo Jugoslavijo.
GENFSKI SOCIJALNI DEMOKRATI PROTI BETHLENU.
Genf, 10. marca. Gentski socijal-ni demokrati nadaljujejo s svojo ostro in velikopotezno propagando proti grofu Bethlenu. Njih glasilo piše o madžarski aferi in Bethle-novi vlogi. Izdali so posebne plakate, ki jih je pa zvezna švicarska vlada prepovedala. Nato so izdali ročne letake, ki jih širijo po kantonu in med udeleženci zborovanja Zveze narodov. V petek prirede veliko demonstracijo, na kateri se bo govorilo tudi o Matteottijevem procesu, o reakciji v raznih balkanskih državah in reakciji sploh.
MADŽARSKI PONAREJENI BANKOVCI SO SE NAŠLI.
Dunaj, 10. marca. Iskani falzifici-rani francoski bankovci so se baje našli v garderobi nekega budimpe-štanskega kolodvora. Državni pravd-nik, ki je bil o kraju, kjer so bankovci skriti, pismeno obveščen, je d?1 bankovce prenesti na državno pravdništvo, kjer so jih ob navzočnosti francoskih zastopnikov pri preiskavi prešteli. Našli so 0600 različnih ponarejenih 1000 frankov, bankovcev. Francoski delegati pa so bili z najdbo in s tem nenadnim preokre-tom zelo zadovoljni. — Tako vsaj javljajo iz Budimpešte. Nam se pa zdi, da je to le prozoren manever, ki naj olajša položaj Bethlena na genf-ski konferenci.
Ministrska komisija v Trbovljah.
Odurna igra se nadaljuje.
Ministrska komisija, ki je opravila v Ljubljani tako sijajno svoj posel, se je nenadoma pojavila v Trbovljah. Ta komisija ni imela prvotno prav nobenega namena, da se oglasi v Trbovljah, energični protest naših delegatov na konferenci v Ljubljani, jo je vendar uveriI, da je njena dolžnost, da se oglasi tudi v Trbovljah. Komisija je končno prišla v Trbovlje in se viaborila' v ondotni restavraciji, tja so prišli takoj zastopniki delavstva, ki so pojasnili komisiji uprav glasno in drastično ves položaj. Izročili so nato komisiji spomenico, v kateri so označene; delavske zahteve. Komisija si je po zasliševanju ogledala kraj in rudnike. Baš v trenutku, ko si je komisija ogledovala rudnike, je pa delavstvo zaznalo za znani odlok Trboveljske družbe o znižanju mezd, ki smo ga včeraj objavili v našem listu, ter primerno komentiralo krvavo igro družbe in tistih, ki jej pomagajo. Komisija se pa tudi v Trbovljah ni držala nič boljšo kot v Ljubljani. Pesek v oči. Ubogo delavstvo!
Trpckijeva sodba o Ameriki.
Lev Troekij, (bivši vojni ‘komisar in organizator rdeče armade, ki ima zopet velik vpliv v sovjetskih krogih, je zadnjič na javnem shodu ljuto kritiziral Združene države. Poslušalo ga je okrog 7000 ljudi. Trodkij je naslikal Ameriko kot mogočen kapitalistični monstrum, ki se zdaj pripravlja, da požre Evropo in postarie večinski delničar vsega premoženja na svetu. Toda kapitalizem umira in Amerika utone v svojem lasbnem bogastvu. Čim više Amerika spleza, tem niže bo padia-
Trodkij je naslikal Evropo kot raztrgano, krvavečo in uklonjeno, ki se plaži ob nogah velikana Amerike, katera sedi na strmih ekonomskih višinah in vlada narode, drži niti zemlje v svojih rokah in računa s kontinenti. Ameriška delavska federacija je organizacija aristokratičnih, privilegiranih delavcev, ki so sprejeli moderno verzijo Monroeve doktrine: Amerika in Evropa Amerikancem!
Trockij je rekel, da se Amerika vmešava v usodo treh četrtin sveta. Amerika ni formalno v (ligi narodov kakor ni ameriška delavska federacija v Amsterdamu, faktično pa ima Amerika iligo na vrvici kot ima federacijo Amsterdam (v tem se je gotovo zmotil! Op. ur.) »Ameriška delav. federacija je desna roka ameriškega imperijalizma, ki je ravnokar v svojem največjem zamahu.«
»Amerika je standarizirana dežela in Američan je standardiziran stvor. Začne v standarizirani zibeli in konča v standardizirani rakvi. Amerika je investirala 25 milijard dolarjev v svetovno vojno in zdaj vleče dividende. Trinajst milijard je ostalo v njenih tovarnah; zasužnjenje Evrope je torej stalo Ameriko le 12 milijard dolarjev. Evropa zdaj plačuje obresti svoje 6už-nosti Ameriki. Edina dežela, ki ni zasužnjena, je Rusija. Amerika nikdar ne pogoltne Unije sovjetskih republik.«
Trockij je dejal dalje, da je Južna Amerika vazal Združenih držav in angleški ministrski predsednik Baldwin
je ameriški finančni nadzornik Evrope.
»Moč Amerike leži v njeni rezervi zlata. Njeni milijoni v zlatu so mogočna muzika, po katere taktu pleše Evropa. Amerika je danes največji sovražnik sovjetske Rusije. Mi nočemo vojne, toda če bo vojna neizogibna, jo moramo sprejeti. Ta vojna odloči, kdo bo gospodar Evrope — Amerika ali mi.c
Le vkup volilna marva!
Torej kakor vse izgleda, bomo poleg novega proračuna dobili tudi nove volitve. Stara Pašičeva metoda je, da kadar je nered v državni politiki naj-veoji, razpiše nove voilitve, da se tako ustvari nova situacija. Ta nova situacija je lahko slabša kot prejšnja, ali
nova je vendar, in začne se vse znova, in Pašič vlada dalje. Kar je navsezadnje vendar prvo in glavno, Kdo naj sicer vlada v tej državi, če ne ravno Pašič, katerega smo že tako navajeni, da brez njega kar izhajati ne moremo.
Torej se razpišejo nove volitve, in prerekanje v vladi ih v parlamentu, se prenese v narod, da bo nekaj spremembe in da bodo poslanci zaposleni doma in ne v skupščinskih kuloarjih, kjer si dajejo pasla z Intrigami in prerekanjem, ki češče moti celo samo vlado in gospoda Pašiča. Pa tudi za Radiča je to potrebno, ki težko molči, pa mu volitve lahko mudijo bbillno priliko za govore' im razgovore. Kratkomalo, volitve so pravi blagoslov za vse iu za vsakega. Če tudi za posamezne slovenske paslance, pa ne vemo. N. pr. za Puclja, za Žerjava in za nekatere klerikalne poslance (za 'tiste namreč, katerih imena se navadno zapišejo bolj na koncu kandidatne liste). Kaj bo s temi trpinčenimi dušami in zakaj se hoče Pašič ravno nad njimi maščevati, ki so tako nedolžni!
Pašič si želi novih volitev, da se lahko vsaj tačas nekoliko odpočije — in vdlitve bodo.
Zato naj se pripravijo volilne skrinjice in naj se pregleda in izpopolni strankin aparat, ker to je prvo in glavno. Programi se bodo pisali pozneje. Potem  kdor bo izvoljen, bo
imel do novega proračuna mir. Medtem naj se pa država še bolj konsolidira, edinstvo še ibolj učvrščuje in blagostanje še bolj širi. Kdor je pa nezadovoljen in se upira je itak izdajalec in morda celo veleizdajalec.
Ob porajanju socijalne za-
vesti
Anglija se je zgodaj izključno posvetila trgovini in industriji; v to so jo silile prirodne prilike, prirodna lega in kajpada .nujnost krušnega vprašanja. In tako so v Angliji, kot pozneje drugod, industrija in tehniške pridob-uine zarisale v mišljenjskem svetu svoje neizprosne otbrise. In čimbolj se je Anglija osredotočila trgovini in industriji, tem znacilnejši so bili obrisi i v političnem i literarnem polju. Zlasti angleška literatura je v tem svojevrstna. V Walter Scotu se je izživela v romantiki, hoteča priklicati v sedanjost srednji vek z vsemi svojimi sanjavimi in namišljenimi pritiklinami, toda v začetku 19. stol., ko se je življenje iz-materi jaliziralo in so življenjske potrebe zahtevale točnejše opredelbe, je tudi v literaturi zavel nov duh, duh zdravega realizma in zdravega gledanja življenjskih prilik in vrednot. V dobi gospodarskega razmaha v Angliji, je v miši jenskem oziru prevladaval liberalni utilitarizem, in le angleški pisatelji in pesniki so mu razmah okrnili; kajti v filozofiji in literaturi tse je vrinil v ospredje idealizem in smelo moremo trditi, da je težko dobiti literaturo, ki
bi bila tako prežeta z idealizmom in optimističnim sprejemanjem življenjskih zahtev. Pri Angležih imamo prve postanke realizma, ter prve početke so-eijalnega romana. To ni bila spontana zahteva časa, čas sam je rodil realizem, človeku se je zahotelo snovnega življenja, zahotelo se mu je človeka iz 19. stoletja in zahotelo se mu je odgovora na trda in neizprosna vprašanja. V takih zahtevah in v takem času je zrastel fJJiarles pickens. On je prvi umetnostni apostol angleškega prole tari jata, prvi njegov zagovornik, ki :se je upal v romanih bičati socijalne krivice in soei-jalna protislovja. Le kot tak nam je razumljiv kot duševni oče angleškega svetovnega realizma. Rodil se je 7. febr. 1817. v Landportu pri Poriseji. Oče mu je bil Obubožan uradnik, ki se je moral v Londonu, 'kamor se je preselil z vso .družino, pokoriti po takratnem običaju radi 'dolgov v ječi. In tako se je Dickens moral že zmlada ubijati za kruh, zgodaj okusiti vse okrutnosti življenja. Šol ni obiskoval, človek in človeštvo mu je bila univerza, življenje mu je bila knjiga. Seznanil se je z delavci, sam delavec, sam se pomešal med najbednejše, med »izvržke« človeštva. Sam se je izobraževal in končno še v zasilni šoli 'dobil toliko podlage, da je mogel postati časopisni poročevalec. Jel je pisati tudi črtice in čez dan postal slaven pisatelj. V vseh romanih je proklamiral ideje, nasprotujoče utilitarizmu; bil je večni romar, večni popotnik, borec za kruh, ker vse življenje mu je bilo boj za obstanek, boj proti obstoječim nevzdržnim razmeram iin vsi njegovi številni romani, prepojeni z realizmom, so nravstven klic k prvotnosti človeka — ustanovitelj je nravstvenega romana, ustanovitelj idejnega socijalizma v angleški literaturi. 8. junija 1870. je bil na kosilu pri svoji svakinji.
»Slab si,« mu je rekla, »vleči se boš mjoral!«
»Res, ampak v zemljo,« ji je mirno odgovoril. Zvečer je že izdihnil. —
Dickens je eden najmočnejših romanopiscev sveta; v tehniki romana je sicer zastarel, po izbiri isnovi in problemov je moderen. Iz romantike je podedoval ljubezen do skrivnostnih prikazni, do zapletenih zarot; doba mu je pa narekovala raztegnjen slog do malenkosti, vendar tako, da čitatelja nikoli ne ubija. Snovi gre do dna, do pretiranosti, cinično se posmehuje duševni praznoti dozdevnih veličin, v vsem je pa humorist, med najboljšimi humoristi angleške literature. Kos mu je samo Mark Twain. Osebe njegovih del so groteskno zavite prikazni, ekscentrično pripovedujoče, s polnim zanosom svoje bitnosti. Dickens je znal v svojih romanih strniti vse nepojmljivo bogastvo de_ janj in raztegnjenih potankosti v har-monizajočo celoto; 'kajti poznal je Anglijo do dna in angleškega človeka do dna. V svojem gledanju je zdrav in čist, človek mu je bitje z vedno novimi interesi, prepojen s fantazijo pravljic.
Je glasen in odkrit propovednik ljubezni do bližnjega in neizprosen nasprotnik utilitarizma in povsod je odkrival usmiljeno srce za siromaštvo slabejših ter kljuboval neomejeni prostosti obrti in trgovine. To se očitno in skoro najbolj jasno vidi v božični pesmi, ki jo je spisal v letu J043. Didkens je dal svoji generaciji neizbrisen vpliv, rodil je celo epigonsko dpbo, s svojim delom je osrečeval ne le Anglije, ampak oelo človeštvo in bednemu proletarijatu dajal najčistejše duševne hrane. Zato mu je kritika očitala tendencijoznost. Bil je psiholog, ne sentimentalen apostol, bil jo apostol četrtega stanu, brezpravnega in siromašnega, zato ga današnja doba še z naslado uživa in bere njego-n cist.
Te dni je izšlo v Zadružni založbi eno najlepših del, socijalne poetično zaokrožene, čiste in nežne vsebine pod naslovom: Božična pesemi. Knjiga je poceni. stane samo Din 12. To knjigo je spisal Dickens, v dobi angleškega industrijskega, socijalnega in miselnega preporoda, ikakor ga zgoraj opisujemo. Ta knjiga je vredna, da si jo naroči vsak delavec; kajti Dickens je bil eden prvih borcev za delavske pravice in čigar borba je žela tudi uspehe, kajti borbo je utemeljil z idejami.
Pristopajte v »Delavsko-kmečko prosvetno in podporno jednoto«!
Delavci! Demokrati so ustanovili Vodnikovo družbo, klerikalci imajo bratovščino sv. Mohorja: obe v namenu, da se razširijo knjige med ljudstvo. Vsak svoje. Delavci pa 'imate »Deiavsko-kmečko prosvetno in podporno jednoto«! Pristopajte. Naslov: Ljubljana VII., Zadružni Dom.
Pravijo...
da je v radikalnem klubu nastala huda pobuna. Kar 84 radikalnih poslancev je izjavilo svoje nezadovoljstvo s proračunom, z vladno politiko, s Pašičem, z Radičem, z zunanjo politiko in sploh s celim svetom. Pašič se je te pobune silno vstrašil in je zato poklical k sebi vseh 84 upornikov, jih primerno pogostil s črno kavo, nato pa izjavil naslednje: »Tudi jaz nisem zadovoljen z državnim proračunom in še z marsičem nisem zadovoljen (n. pr. z Radičem), pa sem vendar minister, in še celo vladni predsednik. Isto se lahko zgodi tudi vam, da boste, čeprav ste nezadovoljni s proračunom in vsem drugim, vendar ministri, in celo šefi vlade... Le vztrajati morate in zaupati vašemu vladnemu šefu ...“ Ni še prav izgovoril, in že so mu začeli ploskati in mu obljubili svojo glasovalno pomoč in mu priznali, da je izkušen mož, ki pozna razmere in ljudi in da je pač tako in nič drugače.
Miroslav Krleža:
17
GOLGOTA. *
Drama v petih dejaijih.
Prevel FERDO DELAK.
ANDREJ: Kakšne stvari brblja tu! Ljudje! Tam pri skladišču pri zidu leži šest mrtvih s kroglami v glavi! Oni zid tam je poškropljen z njihovo krvjo! Postrelili so jh kakor pse! — Ljudje! Pri skladišču leže mrliči, na postaji leže mrliči, pri tunelu ležijo krvava trupla, in vse to je naša kri! Kaj blebeče on tu v znak! Naj pove kaj konkretnega! Naj pove, kaj se naj stori v tej zadevi!
(Žvižganje, sikanje, udarjanje, pro in contra) GLASOVI: Kuš! Dol z njim! Živel! Judeži Agent!
Psst! Dobro govori! eujmo! Čujmo!
DRUGI GLASOVI: Da, da! Res je Ni! rekel ničesar! Nekaj bi bilo treba napraviti!	Š
ANDREJ: Ljudje! Mi smo obstreljeni! Mi krvavimo! Mi smo ena sama rana! Tu ni kraj za fraze! V mestu se bijejo s topovi, a ni nič! Mi hočemo akcijo!
GLASOVI: Tako je! Naj živi akcija! Živel! Naprej! Os veta!
KRISTIJAN: Tako je! Haha! To ni akcija! Štrajk za zvišanje tarif ni nikaka akcija! Ljudje! Čujte me! To je Judež! Tam pri skladišču leže mrliči in krvava pena se jim cedi na usta! Ta gad tu jih je prodal! In vas bo prodal! Vas vse bo prodal! Ne verujte mu! Potolčite ga!
GLASOVI: Tako je! Naj živi akcija! Judež! Dol! Živel štrajk!
KRISTIJAN: Vsak kdor se proti štrajku za zvišanje tarif je Judež! Dol z rumenimi provokatorji! Naj živi štrajk za zvišanje tarif!
ANDREJ: To vam je pesek v oči! On laže! Člo-veče, bodi pametno! Tarife nimajo smisla! One ne bodo oživel eonih pri skladišču! Ne pustite si sipati pesek v oči! Glejte one topove zgoraj! Ali je to klavpica ali ni? Je to pekel, ali ni? Mi nočemo tarife! Mi hočemo delo! Smrt lopovu! Naj živi direktna akcija!
KRISTIJAN: To je provokacija! To je jasna provokacija! Oblasti je treba. Samo to, da prelivate kri! Kaj naj ponienijo te deklamacije? Mi nismo komedijanti! To so fraze! Pri skladišču leže mrliči, katere so upropastili ravno taki Judeži! Taki komedijanti! Frazerji, Klateži! Ti so krivi za ono nedolžno kri! So-drugi! Kaj pomeni tu direktna akcija? To je fraza! To ne pomeni nič! To je z glavo skozi zid! To je bolest! Taki ljudje spadajo v bolnico! To je pomanjkanje vsake zavesti! So-drugi! To je pustolovščina, to je igra va-ban-que! Kakšni tipi se igrajo z vašimi glavami! To so Cezarji! Mi smo zrušili enega Cezarja, mi ne maramo več nobene oblasti in terorja!
GLASOVI: Tako je! Dol s Cezarji!
ANDREJ: Laže! Izdal je vse! Judež! Tako pri moji krvi, glejte, zaklinjam se vam, da je izdal — ubijte ga . - -
KRISTIJAN: Ravno to so Judeži vaše sreče in vaših življenj, taki klateži! Kaj se oni brigajo
za vašo di užino! Kaj se brigajo, če ste siti in kako stanujete! Vaša dcca je škrofulozna, deset nas spi v eni sobi, a taki hinavci lajajo v veter! Kaj jim je do nas, do našega doma, do naše sreče? Kaj hoče on, ljudje. Io je provokacija! On brblja to in ono. On je znorel! Mi imamo naše otroke! Mi smo družinski očetje! Mi nismo atentatorji! Naj živi štrajk za zvišanje tarife! Mi nočemo kompromisa! Sto procentov na dnevnico! Pol kilograma nase na glavo. In petnajstmilijonsko konvenicijo konzumni T oimamo mi v rokah, sodrugi! Kdor tega noče, ta je Judež! Naj živi štrajk!
ANDREJ: Laže! Laže! Vse to nima smisla! Krk kri, ljudje!
KRISTIJAN: Mi hočemo borbo! V v našo ^°ovo’ Mi nočemo z glavo skozi zid! To je P* ~ kacija! Provokacija lahko vse	-
Zemlja in nebo Zemlja je pekeU v e ^ treba svoj načrt m sistem! iJovs° časa! Hladnokrvno, pametno!	.	R	.
EDEN DELAVEC: Tako je! Dob^f^
jan! Jaz se strinjam z njun!, •	.	t>>
čital Darvina! On tam Pjal£kP Tl,kako ie človek i7 nnice postal človek, m kako ie
SioMio tebaVP**'‘“oSjTn !’ no se ie to zgodilo, ln socijahzem je tako
vzvišena ideja, in kako bi se mgoel napraviti čez noč? To ni mogoče kar čez noč niti s
PROTIGLAS: Ti si opica še danes! To je izdaja!
(Dalje prih.)
Kultura.
Drama.
Začetek ob 20. uri.
Sreda, 10. marca: O.brt gospe Warra-
nove. Red D.
Četrtek, 11. marca: Deseti brat. Red F. Petek, 12. maTca: Zaprto.
Sobota: 13. marca: Henirik IV. Red C.
Opera.
Začetek ob pol 20. uri.
Sreda. 10. marca: Večni mornar. Red C. Četrtek, 11. marca: Zaprto.
Petek, 12. marca: Tosca, gostovanje g.
Roberta Primožiča iz Zagreba.
Red B.
Pri vprizoritvi »Večnega mornarja« v sredo, dne 10. t. m. poje vlogo ■Sente ga. Zaludova, vlogo Enika prvič S-' K nit tl in Dalanda g. Rumpel. Naslovno vlogo izvaja kakor doslej gosp. flolodkov. Predstava je za abonente reda C.
Karl Marks, njegovo življenje in njegov nauk. Včeraj smo naznanili, da je izšla v Zadružni založbi večno lepa knjiga Charlesa Dickensa:	»Božična
nesem v prozi«. V isti založbi je pa te Ini izšla knjiga »Karl Marks, njegovo življenje in njegov nauk«. To je ne-ivomno eden najpopolnejših socijali-sučnih spisov, kar smo jih dosedaj imeli v slovenskem jeziku. Tudi o tej pomembni knjigi smo že na kratko pisali v našem listu. Te dni pa objavimo še daljšo oceno, kakor knjiga za-■duži. Priporočamo že danes vsem našim čitateljem, da naj si naroče poleg Dickensove knjige tudi to lepo, res potrebno, poučno ih važno izdajo. Knjiga se naroča v Ljubljani pri Zadružni aložbi, na Aleksandrovi cesti 5. Izvod 30 Din. Naročajte in čiitajte!
Dostojevski j: Idiot I. del. Tiskala Zvezna tiskarna, založila v splošni knjižnici Zvezna knjigarna. Turgeniev, Tolstoj in Dostojevskij so mojstri in i-tebri ruskega in lahko rečemo tudi, svetovnega romana. Vse tri loči svoje-vrstnost in svojevrstno gledanje, Tur-gehiev se poglablja bolj v dušo človeka, življenje mu je uživanje lepote, motri vse iz svoje estetske delavnice, Tolstoj motri svet in človeka z viška abstraktne morale. Dostojevskij je med obema, je navezan na zemljo, je združen z maso in se pogreznil vanjo, pogreznil se je v dušo in postal kliear bednih, ponižanih in razžaljenih. Je najgloblji psiholog, psiholog brez teoretskih razglabljanj v smislu apolo-giških filozofskih sistemov, je človek in samo človek in zato tako priljubljen. Idiot,ki je začel izhajati v Borštnikovem prevodu, je Dostojevskijevo soro najzrelejše delo, prav je, da ga dobmo tudi Slovenci enkrat, zlasti v dobi, ko nas poplavlja francoski in nemški podliistkarski »Šund« in sme v miselnem razvoju tako nazadovali. Dostojevskij nam daje še vedno izdi-ave in močne hrane — kot jo je treba človeku danes. Knjiga se dobi v Zvezni knjigarni.
»Bibliograf«. Pod tem nazivom je začel izhajati v Belgradu, v založbi knjigarne Fr. Bacha in pod istega uredništvom list, ki naj vsak mesec seznanja ljudi z izdanji prošlega meseca. Prva številka je še precej pomanjkli-va, vendar je kot prvi poizkus na 16 stranek zbranih precej novih knjig in perijodičnih publikacij. Dnevnikov ter političnih listov, kakor je videti, ne bo naznanjal. Gradivo za to številko je bilo zbirano v Narodni Biblioteki v Belgradu: zato se čudimo, kako to, da hian jkajo v seznamu naš »Zadružni ko-*edar«, »Konzument«, »Ženski list«, Svoboda« itd. Na to urednika opozarjamo. List se naroča pri knjigarni F. Rach, Jfcnez Mihajlova ul.' 8 ter stane letno 60 Din.
Opozarjata gc. ds par
nogavic z žigom In znamka (rdežo, modro »M zlato)
traja kakor Štirje pail drugilp Kupite eden par InpreprFajtd se. — Nogavice brez SIM .ključ* to ponarejene <
Dnevne novice.
hočejo kupovati Schichi-ovo
milo.
»c dajo pregovori!!, da vzamejo druga pralna sredstva.
Velika vecisia pa vitraja
na tem, da uporablja le pravoSchicht-ovo milo.
Kateri so pametnejši?
Previdni!
Vedo namreč, da more enkratna uporaba manjvrednega mila več škoditi, kakor je mogoče vse leto prihraniti na ceni mila.
Križem sveta.
Budimpeštanska specijaliteta. V
Budimpešti sta se v slaščičarni sprli dve imenitni dami, seveda spor je bil čisto ženskega značaja. Nista se mogli namreč zediniti, kakšna frizura je lepša. In to ju je tako razljutilo, da sta si napovedali dvoboj s stiletom. Kako se je dvoboj končal, še ni znano. Tudi ženska emancipacija.
Natakarji so v hoji zelo vztrajni. To pa zato, 'ker se v službi toliko utrdijo, da skoro ne čutijo večje utrujenosti. Nekdo je izračunal, da natakar v službi napravi dnevno čez 95 tisoč korakov, to bi bilo dnevno nekaj več kot 60 kilometrov. To je že lepa tura!
Roparske tolpe v Ameriki. Na temelju policijske statistike so Italijani v Chicagu izvršiil v zadnjih dvajsetih letih okrog tisoč umorov. Zločinci, ki so večinoma iz južne Italije in ki so prej pripadali zločinskim organizacijam »Črne rolke« in »Kamore«, so zadnja leta, odkar je prišla prohibicija, vršili svojo krvavo obrt v Silužbi tako-zvanih »bootleggarjev«, ali tihotapcev pijače. Tihotapci, M so v neprestani vojni med seboj radi ogromnih dobičkov, imajo svoje tajne armade poboj,nikov in revolverji ter bombe neprestano pokajo na ulicah. Te dni se je pokazalo, da so bootleggarski poboj-uiki oboroženi tudi s strojnicami — in če pojde tako dalje,'bodo kmalu imeli aeroplane, tanke in topove. Ker so tihotapski baroni obenem vplivni poli-tičarji v obeh starih strankah in ker so z milijoni 'dolarjev, ki se stekajo iz tihotapske pijače, korumpirali policijski in sodni aparat, jim krajevni oblastniki, kar je še nekorumpiranih, ne morejo do živega in umori se ponavljajo nemoteno. Kako daleč sega terorizem te pobojniške bande, se je pokazalo te dni pred sodiščem, pred katerim stojita italijanska pobojnika Scalisi in Aniselmi, ki sta v ‘bitki z nasprotnimi pobojniki ubila policaja. Sodišče ne more dobiti porotnikov! Mož iz Maywooda, ki je poklican v porotniško službo, je pred' sodiščem ravno izjavil, da ne bo glasoval za krivdo, ker potem bi bil on in njegova družina vse svoje življenje v strahu, da ga zavratno ubijejo iz maščevanja.
V začetku 13. stoletja je papež Ho-norij III. iz preziranja do zdravniškega poklica prepovedal vsem duhovnikom pečati se z zdravljenjem. Duhovniki tudi niso smeli prisostvovati pri kirurgičnih operacijah, da bi ne omadeževali svetega stanu.
Z blazniki so v srednjem veku in daleč skoro do današnje dobe delali prav zverinsko. Če so bili nadležni, so jih vtaknili v zapor, če so 'divjali, so jih Vklenili, tujce pa zapodili čez mejo, prej jih pa še pošteno pretepli, da so zgubili veselje na povratek.
*
Med prijateljicami: Pavla, kako je to, da Dora ne hodi več na ples?« — »Ker ji je zdravnik prepovedal veliko sedeti.
•
Petnajstletna frklja knjigarju: »Prosim kaj pikantnega!« Knjigar: »Prosim, v tejle knjigi je polno pikantnih stvari!« in ji je ponudil kuharsko knjigo.
Že davno smo naglašali, da bi se država morala z vso intenzivnostjo brigati 'za svoje urade in za svoje institucije in svojim institucijam in uradom sezidati tudi primerne prostore. V vseh 'kulturni hdržavah je običaj in briga vlade, da svojih uradov ne tira v privatne hiše.. 1 Le pri nas v Jugoslaviji je to mogoče in sicer v takem obsegu, da so v privatnih stanovanjih nastanjena'kar cela vojaška poveljstva. Toliko se borimo s stanovanjsko bedo in na vse načine rešujemo in rešuje vlada stanovanjsko krizo, ali najnujnejše dolžnosti, rešiti hoče krizo na račun drugih, za nastanjenje svojih vojaških poveljstev in uradov v privatnih hišah pa niti najemnine ne plačuje. Take motode so mogoče samo pri nas in čas bi že ibill, da jih tudi vlada že opusti, ker drugače se nam bo kulturni svet še nadalje posmehoval in bodo padale na našo upravo še pi-krejše, kot si jo je privoščil Hans Heinz Ewers. Če že vlada vzdržuje razne tajne, nikdar kontrolirane fonde in kupuje municijo v ogromnih količinah, naj še toliko »žrtvuje«, da bo sezidala svoje vojašnice, svoje urade in pustila privatna stanovanja onim, ki jim pripadajo in rešen bo dobršen del stanovanjske bede. V Mariboru preti orožniškemu poveljstvu, da bo postavljeno na cesto, ker ne plača najemnine, prav tako je drugod. Vlada se pa kobaca iz krize v krizo in ji je skrb za blagor naroda in države »tamo dal ek o«.
Pred razpisom občinskih volitev v Ljubljani? 'Minister notranjih del je izjavil v Nar. skupščini, da se bodo v kratkem razpisale občinske volitve v Ljubljani. Tudi se govori, da bo v kratkem sedanji gerentski sosvet razpuščen, mesto njega pa imenovan nov sosvet. Ta nov sosvet bi mogel delovati le do novih volitev in bi moral biti sestavljen pač iz zastopnikov vseh strank po pravilnem in pravičnem praporom Sicer pa res ne razumemo, zakaj ngj bi se imenovali novi sosveti, ko se obenem z vladne strani obljubljajo nove volitve. Vlada naj ve, da smo soeijali-sti za 'to, da se vprašanje ljubljanskega občinskega zastopa reši tako, kakor veleva pravično pojmovan zakon in načelo demokracije. Naj se razpišejo občinske volitve in ljubljanski volitci naj po svoji volji odločijo, kdo naj vodi občinsko politiko in občinske pasle.
Kardinalski klobuk je redka čast, ki tudi redko zadene zemljana, posebno Slovana, kajti Rim ima dobre politične mreže in do teh skrivnosti ne pusti izlepa človeka, ki ni iste krvi in istega mesa, kot je papež v svoji nezmotljivosti sam, ali pa da vsaj z vso krvjo in mesom ne priseže na politiko Vatikana. Slovenci dosedaj še nismo imeli sreče s kardinali, kajti Missia ni bil naš človek, se je pač akomodiral, cesarskemu patentu in vatikanskim zahtevam in je bil sploh elastičen človek. Drugače smo pa bili Slovenci tako nekako pleme zase, vedno brezpravno, vedno poslušno, ki naj je kruh samo izpod miz — velikašev. V Jugoslaviji smo v cerkvenem oziru napredovali: namreč v toliko, da so cerkveni knezi zgubili precejšen svoj sijaj, zgubili svoj vpliv in zato — tudi to je vatikanska politika — se danes razpravlja o tem, kdo naj vrže na glavo kardinalski klobuk, ali sarajevski nadškof Šarič, ali zagrebški Bauer, ali celo ljubljanski vladika Jeglič. Vatikan namreč računa, da bi le na ta način bil rešpekt katoliške cerkve vpostavljen, da se naši narodnosti da, recimo, drobtino. In lahko se zgodi, da bomo v kratkem Slovenci častili Jegliča kot svojega kardinala, ali pa da bodo Hrvati poklekali pred Bauerjem, Bosanci pred Šaričem. Kardinalski klobuk je klobuk zase, in vatikan upa, in ve, da bo pred tem klobukom imel rešpekt celo minister za vere Trifunovič.
Odpusti na vse strani. V zadnjem času se skoro pri vseh podjetjih odpuščajo delavci in nastavijenci. Pri nekaterih podjetjih so odpusti več ali manj utemeljeni po splošni krizi, Iki tlači slovensko gospodarstvo in industrijo, pri drugih pa se odpušča zaposleno osobje iz prozornih špekulativnih razlogov, v glavnem zato, da se prestraši ostalo zaposleno delavstvo, ki se ga nato sili, da dela preko zakonito določenega ur-
nika. Med tovarnami, (ki se jim mudi z redukcijo, je tudi znana Westnova tovarna v Celju. Kako se v tej tovarni dela, kako odpušča, reducira in pritiska na delavstvo, smo že večkrat v našem listu pisali. Vendar se moramo vprašati, če je res naši vladi vseeno, če armada brezposelnih narašča v nedogled? Ali ne čuti prav nobene dolžnosti, da bi po vzgledu drugih držav vendar posegla tudi v te probleme in si pobliže ogledala položaj posameznih obratov?
Carina je taka! Piše nam prijatelj našega lista. Iz Amerike so mi poslali eno vezano knjigo »Ameriški Slovenci«. Na pošti so zahtevali od mene: Din 67.90. Vprašal sem jih zakaj tako svoto? In izračunali so mu: carinska dažbina Din 42.50, poštarina 'Din 8.—, talksene marke Din 12.40, carinjenje Din 5.— je skupaj Din 67.90. — Ako tedaj hočeš naročiti! knjigo izven Jugoslavije, gorje ti! Res, imenitna je taka carinska politika.
V Ljubljani se je sestavil Belokranjski narodni odbor, ki ima namen z zbiranjem denarnih sredstev in raznimi prireditvami financijelno podpreti Belokranjsko podružnico Slov. plan. društva, katera gradi na Mirni gori (Sv. Frančišek 1048 m) v Belokra jini, izadnja postaja Semič, Planinski dom, ki je velike važnosti za Belokra jino in celo Slovenijo! Ž gradnjo so morali prekiniti, ker je zmanjkalo denarnih sredstev. Planinsko društvo se obrača na amerikanske rojake, A pomagajo k zgradbi doma. Prispev naj se pošiljajo na pisarno osrednjega planinskega društva, Šelenburgova ulica, Ljubljana.
Drugi poizkušeni samomor v kino Matica. 17 letno dekle, ki je nastavljena kot pisarniška moč pri nekem arhitektu je v nedeljo v avli kino Matice izpila znatno količino lizola. Našli so jo še pravočasno, jo prepeljali v bolnico in je že izven nevarnosti. Vzroka za samomor ne razodene.
Izkupil jo je v Mariboru znani pretepač Alojzij Čep iz Pobrežja, Toliko časa je izzival dva delavca, da sta reagirala in so ga nezavestnega prepeljali v bolnico.
V stanovanju Karoline Dolenčeve na Resljevi cesti št 15 so je splazil neznan tat in odnesel črn ženski plašč, vreden 2000 Din.
Kokoši se je usmilil pri posestniku Anton šlcofie v Vodmatu. Tat je izrabil ugodno priliko in pobral pet kokoši. Zaželelo se mu je pač dobre pečenke.
V barako branjevke Neže Adamič je vlomil neznan sladkosnedež, pobral raznih sladkarij in nekaj drobiža v skupni vrednosti 450 Din.
V Šiški so ujeli premetenega sleparja Tončka Japelj, iki se je izdaja! za zastopnika različnih firm v Ljubljani. Zadnje dneve in tedne je krožil in »služil« po Belokrajini. Svojo izvoljenko je imel v Šiški in hrepenenje ga je napotilo, da ji je pisal in naročil, kdaj jo pride obiskat. Ali kako presenečenje! Mislil je, da pade v naročje dekleta, pa je padel v naročje detektiva. Tonček si je »pošteno prisluži J« okrog 8000 Din.
Tiskovni skiad.
Za tiskovni sklad »Delavske Politike«. Nabral s. Melhijor Čohal. Darovali so: Ivan Čič Din 10; Neimenovani Din 10; Brodešika Din 10; I. Kopač Din 20; Jagodič Din 2; J. Krupar Din .10; Mici Ajdiškova Din 5; Neimenovani Din 5; Neimenovani Din 4; Dr. Milavc Din 1.25; Ivan Tokan Din 10; Čohal Din 50; skupaj 137.25; Stanko 2.75. Zadnji izkaz Din 739315. Skupaj Din 879.25.
Prireditve.
Podružnica »Svobode« — Šiška priredi v petek, 12. tega meseca ob pol 8. uri zvečer v Zadružnem domu v Šiški javno predavanje v »Vzgojnem pomenu čitalnice«. Predava sodr. dr. Tuma-Apeliramo na vse članstvo, kot tudi ma vse ostale prijatelje, da se predavanja sigurno udeleže. — Vabimo vse somišljenike v novo ustanovljeno čitalnico v Zadružnem domu, ki je odprta vsak večer od 6. ure naprej ter je na razpolago vsakovrstno časopisje.
Stran 4.
J) E L A V S KA POLI T I K A“.
Ste v. 57.
Šport.
Prošlo nedeljo se je otvorila pomladanska prvenstvena nogometna sezona, ob kateri priliki bi moralo nastopiti 5 parov.
Vreme ni bilo otvoritvi po godu, vendar moramo naglašati, da so tekme potekle v redu. Značilno za naš športni razvoj je tudi dejstvo, da se je v Sloveniji otvorilo prvenstveno tekmovanje tako zgodaj, kar je prvi slučaj po prevratu.
Akad. Siv Primorje: SK Slavija 12 : 0 (3 : 0). Rezultat ni iznenadil, nasprotno, pričakoval se je še večji score, ki pa ne bi izostal, če bi se igralo ob lepšem vremenu. S tem pa ni rečeno, da ni igrala Slavija požrtvovalno.
Moštvo Slavije se je od prošte sezone očividno zboljšalo, posebno velja to za obrambo. Vratar je častno rešil svojo nalogo.
Kritiška vrsta ni prišla do veljave, enako tudi napad, kateri se je povlekel v obrambo tako, da je večkrat po 20 igralcev stalo nakopičenih v kazenskem prostoru pred vratini Slavije.
Priimorjaši so igrali ali boljše rečeno trenirali. Zadevo niso vzeli resno, saj vedeli, da jim dve točki ne uideta. Vendar se je opazilo, da tudi njim« nagaja blaten teren, proti čemur so bili brez moči.
Sodil je kot novinec g. Deržaj, ki je spregledal mnogo »handsov« v 'kaz. prostoru v dobro Slavije.
SK Slovan : SK Jadran (i: 2 (2:2). Iznenadenje! Splošno se je računalo na zmago Jadrana, ki je tudi v tej zavesti stopil na igrišče. Vendar moramo takoj v početku izjaviti, da je zmaga povsem zaslužena in da rezultat odgovarja poteku igre.
Slovanovo moštvo, ki se je zavedalo svoje naloge in opasnega nasprotnika, je nastopilo iv nekoliko izpreme-njeni postavi, katera se je obnesla. Predvsem velja to za napadalno vrsto, v kateri se je opazilo, da zmorejo nekateri ostro in lepo streljati. To je manjkalo dosedanji napadalni vrsti Slovana.
Krilska vrsta je bila steber ter v pomoč tako obrambi kot napadu. Kljub
hitremu tempu je vzdržala do konca igre,
Jadran je povsem odpovedal v napadu, kjer se je trudil srednji napadalec Rape, toda ni našel umevanja od svojih zvez.
Krilska vrsta šibka. Tudi takrat se je pokazal Kern kot zelo nediscipliniran. Priporočali bi mu, da se v bodoče izogiba grdih p-^ovk in da se pokorava odločbam sodnika.
Pohvalo zasluži Jadranov obrambni trio, v prvi vrsti vratar Vidmar in branilec Pečnik, ki sta rešila barve svojega kluba od hujšega poraza.
Sodil je objektivno g. Možina, vendar ne brezhibno.
SK Ilirija : ŽSK Hermes 3 : 0. Hermes ni nastopil, vsled česar zgubi prv. tekmo v gornjem razmerju.
SK Slovan rez. :SK Jadran rez. 6: 3. Slovanova rezerva je igrala v drugem polčasu mnogo bolje. Nasprotno je v tem delu odpovedala Jadrano-va rez.
pojdite vase, razmišljujte o svoji podlosti in spoznali boste morda, da je
.vaše početje zločinsko. — Tine Korim-šek, tajnik; Jakob Klenovšek, preds,
Celje.
Trbovlje.
Kulturna organizacija »Svoboda« v Trbovljah sporoča vsemu delavstvu z ozirom na nesramno obrekovanje in napadajo trboveljske »Svobode« od strani »D el a vsko-ki n eč k e g a lista« in »Napreja«, sledeče:
Trboveljska »Svoboda« se ni in se ne bo nikdar ponašala s svojim delovanjem in se stavljala na zgled ostalim podružnicam, kajti delo se samo hvali. Ce pa pohvali našo »Svobodo«, centrala »Svobode«, je to njena stvar in ona tudi ve, zakaj je na njo ponosna. Da bi se pa moralo celokupnemu društvu očitati nedisciplino, ker je eden izmed članstva izven društva morda nepravilno postopal, je nesmiselno! V takem in enakem slučaju postopa naša »Svoboda« s prizadetim, kakor pač govore — pravila in društveni sklepi.
Pripominjamo, da na slične napade sploh ne bom odgovarjali, ker imamo pred seboj več resnejšega dela in nimamo časa, da bi se bavili s takimi nizkotnostmi.
Onim pa, ki še niso pijani izsesane, izmozgane delavčeve krvi, svetujemo:
Iz občinske seje. Poročevalcu »Jutra«, ki ima nalogo naglo in hitro poročati, se pripeti v naglici ali pa namenoma pomota. On namreč izpušča vse to, kar mu ni ugajalo. Tako je izostala in se popolnoma zamolčala interpelacija s. Korena, zaradi prodaje starega materiijala (bakra in aluminija), ki se ga je pridobilo pri predelavi cestne razsvetljave. Župan je odgovoril, da se je prodalo vse pod roko, priznal je, da se prodaja ni razpisala, ker se po njegovem mnenju ni splačalo in ker nimajo v elektrarni prostora, da bi zbirali večje količine. So-drug Koren s tem odgovorom ni bil zadovoljen ter je predlagal, da se mora najti prostor, da .se lahko odpadke v večjih količinah izbira in se naj nad 10 kg proda potom razpisa. Vložil je tudi nemški občinski odbornik g. Re-beuschegg eno interpelacijo glede vodnjakov v klavnici, katerega zgradba je bila že pred enim letom sklenjena. Župan ni vedel nobenega pravega odgovora, samo občinski odbornik g. Dr. Božič je napravil medklic, jaz ga ne bom gradil! G. Rebeuschegg ga zavme, da ise hoče delati iz občinskih odbornikov norca. Odborniki so upravičeni vprašati župana za stvari, ki so bile že davno sklenjene in se niso izvedle. Na to je mislil župan priti na dnevni red. Obe, odb. g. dr. Goričan pa zahteva, da se mora prvotno odglasiti predlog, ki ga je v zadnji seji predlagal v imenu zadružne opozicije. Predlog je pa opozicija spremenila iz nezaupnice v nezadovoljstvo do župana. K spremenjenem predlogu se oglasi obč. odb. s. Koren ter izjavi, da za ta spremenjeni predlog ne bo glasoval, ker je prvotni predlog stavljen za nezaupnico. Če imajo meščanske stranke razloge, da predloge spreminjajo, ga on nima, ker on ni samo nezadovoljen temveč ima vsepolno i-azlosrov bitt sedanjemu sistemu nezaupljiv. Vsled tega vztra ja pri prvotnem predlogu, ki
se glasi, da se županu izreče nezaupnica, Zupan je dal predlog obč. odb. Dr.
Goričana na glasovanje; za nezadovoljstvo do župana je glasovalo od 31 navzočih odb. 15. Če bi bili vsi ma-vzoči bi bila slika sledeča:	Od 33 bi
jih glasovalo 16 za nezadovoljstvo in' 14 proti. Mogoče, da bi glasovala 2 Nemca za demokrate, potem bi pa bila slika 16 proti 16, ker pa župan pravilno v .svoji zadevi ne sme glasovati,, ostane režim na vsak način v manjšini. Prihodnja seja se vrši-v četrtek
2.	marca.
Ruše.
Pravo senzacijo srno imeli tukaj v petek 5. t. im. Že zgodaj zjutraj smo opazili mariborske policijske 'in žan-darmerijske bajonete is spremstvu detektivov, vendar to ni zbudilo še nobenih razburjenj; videti je bilo, da smo takih obiskov precej vajeni; šele proti poldevu se je tu in tam slišalo od naših domačih policijskih orjuna-šikih agentov nekaj primojduševstva, kam so merili, nismo zvedeli.
Takoj popoldan pa so se oglasili možje postave pri sodr. Magdiču, tajniku Delavsko izobraževalnega društva »Svobode«. Na podlagi suma, češ, da rovari proti državi, so mu napovedali, hišno preiskavo. In čudo, kakšen uspeh! Tri »nevarne« slike je ta sodr. posedoval, namreč sllike umrlih proletarskih borcev Liebkneclita, L j en in a, Nato je bilo opaziti, da so iskali in zasliševali različne delavce, no, pa aretacije vendar ni bilo nobene, pač pa za to prav mnogo ugibanj in seveda tudi babjih govoric. Nihče pa ni na jasnem, kaj je dalo povod za taka preiskovanja; vse domneve kažejo, da se je ta pohod izvršil na željo naših nacij onal isto v, ki so po svojih metodah sorodni z italijanskimi fašisti.
Kot člani »Svobode« moramo pa naj energične jše protestirati proti sumničenju in nasilju napram našim treznim članom in da se nad naše sodruge, ki se borijo za izobrazbo in napredek delavstva pošilja policija in žandarija~.
ki nas kar v kordonih obiskujejo; no, mi gremo kljub temu naprej! — S.
Polenovko
namočeno, marinade vseh
vrst po konkurenčnih cenah
morske in sladkovodne ribe
dobite vsak dan v špecijalni trgovini	90
„R I to a"
Ljubljana, Gradišče 7.
Odprodaja
zimsko blago in ostanke v lastno izgubo. Vse drugo blago pa po zelo znižani ceni. 99
Sentpettrski bazar
Ljubljana, Martinoua e. 8.
Vabilo
redni občni zbor
,,Jugometaiija“ r. ž.zo.z. snlošne kovinske industrije v Ljubljani, ki bo dne, 19. marca 1926. ob 4 uri popoldne v ..Zadružnem domu“ v Šiški z nastopnim dnevnim redom:
1.) Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2.) Poročilo načelstva.
3.) Poročilo nadzorstva.
4.) Potrditev bilance za leto 1925.
5.) Obrestovanje deležev.
6.) Volitev nadzorstva.
7.) Razgovor o Trboveljski podružnici.
8.) Razno.
Načelstvo.
Mag. št. 6404/1926. ref. IX.
Razpis.
Mestni magistrat ljubljanski razpisuje oddajo ključavničarskih, mizarskih in steklarskih del za nove objekte v mestni klavnici.
Vsi podatki so na vpogled in se dobe v mestnem gradbenem uradu med uradnimi urami.
Pravilno opremljene ponudbe je vložiti do 20. marca 1926 opoldne v mestnem gradbenem uradu.
Dne 9. marca 1926.
Mestni magistrat ljubljanski.
139
Vsled ugcdne nabave surovin smo znatno znižali cene
nogavicam
in drugšm
pletenicam
P. n. trgovce in Konsumna društva prosimo, da zahtevajo cenike, ter se priporočamo
Poštni predal 44.
M. Franzi S sinovi
Ljubljana, Privo*
■ BBSSBBBBBBBnBBBBBBBBISBBlsMIHIHiaii
Konzumno društvo za Slovznijo
registFouana zadruga z omej. v Ljubljani
sprejema
hranilne ologe
ln jih obrestuje po zelo ugodni obrestni
meri.
Pojasnila daje ravnatetjstvo, Ljubljana VII, Zadružni Dom.
■
m
m
m
m
m mm
‘sten in
Kdor želi kupi« prvo poceni
PREMOG
in sploh kurivo naj ga naroči pri
PRODUKCIJI
osrednji zadrugi za nakup irl P**0 aj° r. z. z o. z.
g L3UBL39NI, Tržaška cesta, Kolonija „5tan in Dom“.
Glavni in odgovorni urednik: Rudolf Golouh. — Izdaja konzorcij „Delavske Politike1
tiskarno odgovoren
(odgovor,n Josip Pas.or.kl v U.b.iaoi. Tisk J. Biasnika pasi. v LJ.bliapi, _ Za Mihael Rožanec.