-----   298   -----
Jezikoslovne čertice.
Vind, Vlah, Nemec, Sloven.
Spisal Davorin Terstenjak.
Ako pregledujemo način, kako so se v starem sveta sosedni narodi vzajemno imenovali, vidimo očitno, da je poznamovanje po kožni barvi bilo zlo navadno.
Tako so starci Svrjane od gore Taure proti severu stanovajoče zavoljo svetleje barve njihove imenovali Leukosvrjane, to je, Belosvrjane — v razloček černejih Svrjancov iz dežele Semitov, in Aethiopi svetleje barve so se veleli Leukaethiopi.
Na zemlji Semitov nahajamo Ervthrejce, Phoe-ničane, Hi mj ar i te in Edomite, kteri so te imena po rudeči ali rujavi kožni barvi dobili.1)
Ali ni morebiti ime Vi ni d, Vind tudi tako nastalo bilo?
v
Ime ni slovensko; naš slavni Safarik je mislil, da je nemško, meni se dozdeva keltiško.
V staroirskem jeziku pomenjuje find, bel, kambriški: gwin. Glasnik f ima za temelj izvirni glas r. Kambriško narečje rado glasniku w predstavlja glasnik gy na primer: gwyddiant, znanost, science, zzz irsk. feath; dalje kambriški gwrth, proti, versus, — irsk. frith. 2)
Konečni glasnik (Auslauf) je v kambriškem jeziku večidel odpadel, zato: gw in zn gevvind = fin d, vind.**)
Vind se toraj ujema s sansk. vinat, bel, svetel, in ime indiške boginje Vi na ta toraj izrazuje pomen: bela, svetla, kakor nasproti ime njene sestre Kadru pomenjuje černo, temno.
Imena rek: Windo na Litevskem, imena mest: Vindo-nissa, Vindomagus, dalje keltiške osebne imena: Vin-dus, toraj izrazujejo to, kar imena rek: Labe, Labnica, Laburca, Elbe, kar imena krajev: Belo, Belo p olje, Bel i grad, in kar imena oseb: Bela, Belica, Beli k, Belko itd.
Slovane so utegnili Kelti zategavoljo Vinde — Belce imenovati, ker so bili bele, svetlejše barve, kakor sosedni Fini (Čudi) in Skvthi, in druge mon-goljsko-tartarske plemena.
Pa bil bi še drug vzrok za to imenovanje, in sicer bela barva njihovih hramov, gradov, mest, zato še današnje poznamovanja: Beli grad, Bela Ljubljana, Beli dvor itd.
Misliti   se   tudi  sme   na   belo   nošnjo   starih  Slovanov,  in po tej se Slovani   sami med seboj imenujejo,
») Obširniše o tem beri pri Plin „Hist. Nat." 2, 80. G al en, De
terap.   2, 6.  Vitruv.   Archit.   6,   1. Hecat.   pri Step h.  By zarit
pod besedo ^Teigia^  in   „X.aduJictu, dalje Prichard „\aturgesch.
des Menschengeschlechtes" III. 2. str. 606.    2) Z e u s. „Gram. Celt
str. 825.                                                                                         Pis.
*) Predpostavljeni glasnik g v kambrisčini nahajaš v besedi gwyntt
goth. vin d t, staronordiški: vindr, sanski vanta, novonemški
Wind.                                                                                    Pis.
kakor: Belohorvati, Belorusi, Beloserbi, Beli Kranjci itd.
Kjer še med Slovani vlada narodna nošnja, je povsod bela. Tako na dolnjem Štirskem, na dolnjem Kranjskem, na Horvatskem, v Lužicah.*) Polaci in Rusi imajo večidel medisko,  sarmatsko in slovansko nošo.
Ime Wind me pelja na ime našega cesarskega mesta Vindo bona.
Že sem rekel, da bana, bona v slovenščini pomeni vodo, jezero, muzo, v staročeščini: bena, zato ime krajno na Češkem: Benatkv, ktero selo stoji v mokrem kraji, dalje Bena t ki, vas kraj cerkniškega jezera na Kranjskem.
S to besedo se ujemajo sansk. vana, voda in log na mokrini stoječi, bavarsko nemški: vvanne, iliessendes Wasser, staronordiški: buna, vir, keltiški: bona, vir in ustje reke, perzijanski: bunar, studenec itd.
V  cerkveni slovenščini imamo: banja, balneum. Vindobona bi toraj pomenilo  ali Bela vod a ali pa:
Slovenske Vodice, Windischachen, Aquae Vindorum, kakor imamo: Windischmatrey, Windischgarsten.
Znamenito je, da Jugoslovani staro mesto Vindobona imenujejo: Beč, ktero ime to pomenjuje, kar Bona. Primeri: Beč, ime vira ne daleč od Smlednika na Kranjskem, Bečva, reka na Moravskem, češko: bečvar, Bottcher, izvirno: Wassergefassverfer tiger, kakor: hvdria Wasserkrug, od vdo)Q', — Bačva, krajna Mizo Ban a ta**), ktera je nekdaj prav mužnata bila. V sansk. nahajamo: bekha dež = voda, in v slovenščini: beka, Wasserweide.
Vindobona se tudi nahaja pri spisavcu Not. Imp. rom. v obliki Vindomana. V poterdivnem listu Heinriha Jasomirgotta od leta 1162 se veli Vienna, Vienna, Wenna. l)
V  ti dobi je Vindo že odpadlo, in iz bona, bana je Nemec napravil glasnik b obernivši v glasnik v: Vena, Viena, kakor še Bečan dan današnji govori: Weanz: bavarsko-nemško Wane, celtiškemu: bona, slovansk: bana, bona, bena itd.
Mesto je toraj dobilo ime po rečici, ktera se še sadaj veli Weanflusschen, Wienfliisschen.
Po rekah, kraj kterih mesta stojijo, je Slovan rad imenoval mesta, primeri: Re ka :=: Fiume, Flumen, Sava občina kraj Save, Vodice, občina kraj vode, tako tudi Bana,   Bona z= Beč,   mesto   kraj  bane,   bone,   beč a.
Jeli sadaj pomenjuje Vindobqna — Bela Bona, Beli Beč po običaji kakor Bel igra d, Bela L j ubij a na, ali pa slovenska Bona, Slovenski Beč, Windisch-achen = Windischbonn?
Prater se veli v naj starših listinah Ver t; dalje imamo v Beču: Tabor (am Tabor), okoli Beča (^Dunaja) ?se polno slovenskih imen, m Slovenci so poprej v beškem (^dunajskem) okrožji prebivali kakor Kelti; ni tedaj nemogoče, da so Slovenci pervi kamen za cesarsko mesto položili.
Drugo razdeljenje narodov se je v starem svetu zgodilo po telesnem obrazu.
Indi, Perzi, Medi se imenujejo A rja, die Ehrvviir-digen — v razloček od žoltih mongoljskih plemen, kterih lice ni tako prijetno, v razloček černih kušitskih plemen, kteri imajo kodraste lase.
Zavoljo kodrastih las te plemena Arjanci imenujejo Varvara, krauskopfige. Ni treba opominjati, da se s to sanskritsko besedo   ujema   greška barbaro s,   ktero je že
*) O beli barvi Slovanom priljubljeni glej Koli ar „Wykladku Slaw." Dcer. str. 484, 485. *) Hormayer „Geschichte der Stadt Wien" I. Th. II.  Heft.                                               Pis.
**) Geologiške preiskave   in   poročila  starih   geografov poterjujejo, da sta Bačva in Banat v starem svetu bila jako mužnata.
l) Herod o t IX., 11. »Šeivovg yag tovg fiagfiaoog ixafaov."
2) Leo „Walachen und Deutsche"   v Kuhovem   časopisu   str.  252 do 260.                                                                                           Pis.
Homer poznal in se pri Herodotu l~) nahaja v pomenu Lswo5 tuji, ljudski.
Tretje razdeljenje narodov je bilo po različnosti jezika. Gori imenovani arjanski narodi mongoljsko-tartarske plemena imenujejo Mlekhas.
Mlak s, m lah, mleh v sanskritu pomenjuje balbu-tiens, berbrajoč, in že učeni prof. Leo 2) je dokazal, da slovansko poznamovanje Vlah, in nemško Walsch za G ali a in Taljana s sansk. mlekha ima enak pomen.
Glasnik m se zmenjuje z glasnikom ??; primeri: vnogi in mnogi. IzMlakhas, Mlekhas dobimo toraj prav naravno slov. Vlah, ktera beseda v cerkveno-slovenščini tudi pomenjuje balbus. Sebe je Slo ven imenoval S love na ;,distincta loquela praeditum", Kelta — Vlaha — balbutientem, in Germana —  Nemca — mutum.
-----    299   -----