-proletarec" je delavski list za misleče čitatelje
PROLETAREC
Official Organ Yugoi*lav Federation, S. P.--Glattilo Jugonlovanake Socialistične Zveze
- - glasilo • -prosvetne matice j. s. z.
■1
iT. - NO. 1532.	CHICAGO. ILL., 20. JANUARJA <January 20), 1937
PuI>1 ishe<j \Vpekly at. 2301 S. Lawn«Iale Ave. LETO—VOL. XXXII,
BORBA TRUSTOV ZA UNIČENJE DELAVSKIH UNIJ
magnati general motors korporacije odločno za boj proti priznanju unije
Boj delavstva v masnih obratih priča pogubnost pomanjkanja delavskega tiska
Unija avtnih delavcev se nadeja zmage vzlic pro-vokacijam. — Današnji značaj razrednega boja
KOMAJ je General Motors korporacija sklenila dogovor da je pripravljena pogajati se z unijo avtnih delavcev, že je pričela z veliko propagando v kapitalističnem časopisju, da je ogromna večina njenih delavcev proti uniji in zahtevajo obnovitev cbrata na principu odprte delavnice. "Trideset tisoč, dvajset tiaoč, csem tisoč, petdeset tisoč delavcev je nam poslalo peticije z zahtevo, da unije ne smemo priznati," j« dejal prošlo soboto, dan po dogovoru, glavni ravnatelj General Motors korporacije VV. S. Knudsen.
Roj spijonov in provokatorjev
Unija avtnih delavcev je velika, toda med njenimi člani je polno kompanijskih agentov, ki jih begajo z vsakojakimi govoricami in s trditvijo, da so "prodani". Uprave kapitalističnih listov vedo, da se mogočni korporaciji ne smejo zameriti, pa ji radevolje in mnoge celo navdušeno pomagajo v propagandi zoper unijo. Delavci pa so nevedni, naučeni brati le časopise svojih gospodarjev in ne znajo ločiti, kdaj v takih sporih, kakor je sedanji, poročajo resnico in kdaj ne. Čitatelji sicer v marsikako poročilo dostikrat dvomijo, a vendar več ali manj verjamejo.
Grehi, za katere delajo drugi pokoro
Vzrok je, ker si strokovne unije niso hotele zgraditi delavskega časopisja in marale ga niso zato, ker so bili odborniki unij zaeno politiki v kapitalističnih strankah.
Ta greh se danes maščuje in se bo še dolgo maščeval — namreč toliko časa, dokler se ameriško delavstvo ne organizira industrialno in tudi POLITIČNO.
Politična oblast v Flintu je bila od prvega dne na strani korporacije, za protektiranje skebov in proti stavkarjem je uporabila oboroženo silo.
Niti eden veliki ameriški dnevnik se ni postavil na stran unije avtnih delavcev. Skušali so delati vtis nepristranskega poročanja o tej borbi, toda zmerom I ako, da so unijo omalovaževali — češ, nima članov, večina delavcev je proti nji in komaj čaka, da se obratovanje znova prične!
Solidarnost izkoriščevalnega razreda
General Motors ima v borbi proti organiziranju svojega delavstva vso mcgočo pomoč vseh korporacij. Ford, ki je njen konkurent skoz in skoz, ji pomaga v boju zoper unijo, ravno tako jeklarske korporacije, klavniške družbe, tkalnice itd.
Ako bi delavci ne čitali samo kapitalističnega časopisja, bi se iz solidarnosti kapitalistov učili, da če je enotnost koristna njim, ČEMU NAJ BI DELAVCEM ŠKODOVALA! Kapitalisti — ki so si v konkurenci neizprosni tekmeci, so v boju za ohranitev izkoriščanja zmerom in povsod solidarni. Delavci, ki imajo enake interese vsepovsod, pa z neslogo in lgnoran-co ugonabljajo prilike za izboljšanje svojega živijenskejra stanja.
Delavstvo se bori zato, da zmaga!
Vzlic temu se C. I. O., ki vodi tudi boj avtnih delavcev, nadeja v tem letu na industrialnem bojišču dalekosežnih zmag. Smatra, da se je General Motors korporacija prvotno odločila, da ne bo pristala v nikakršno pogajanje z unijo avtnih delavcev. In to pod nobenim pogojem, pa magari če bi sam Roosevelt ponudil posredovanje.
Ko pa so njeni ravnatelji uvideli, da stavka ni šala, in ob pomisli, da jc korporacija na škodi pol milijona dolarjev vsak
NEENAKE PLAČE IN NEENAKA BORBA
Vse dežele v tekmi oboroževanja in pripravljanja na "obrambo"
Armada sovjetske Rusije izmed vseh najjačja na svetu. — Novi proračun USSR znaša devetnajst milijard dolarjev
Alfred P. Sloan Jr., predsednik Gencra, Motor« korporacij«. prejema blizu $400.000 plače na leto, ali tol ko. kod DVE STO del avcev skupaj, če bi imeli vsaki povprečno $2000 plače na leto. Sloan Jr. je loper unijo, jo napada in trosi v kapitalističnem časopisju po $900 za stran v propagandi za uničenje orfanizacije avtnih delavcev. Drufi glavni predstavnik in odbornik C-neral Motors korporacije je Wm. S. Knudsen. On ima $325.000 plače n» leto. Vse stroške, ki jib imata s svojo službo, jima krije družb*. Na tej sliki je skupina delavcev omenjene korporacije v Clevelandu, ki so zastavkali in "obsedeli* na svojih mestik v tovarni.
dan, so se z zastopniki organiziranih avtnih delavcev le podali v skupno sobo, da si najdejo pot v sporazum.
Korporacijam ni v ničemur zaupati
To je bila za unijo avtnih delavcev prva zmaga. A ob enem tudi prva PREVARA! Kajti komaj je michiganski governer Murphy objavil javnosti vest o sporazumu, že je kom-panijska propaganda s pomočjo svojih skebskih agencij začela objavljati vesti — da je ogromna večina njenih delavcev proti uniji — posebno še proti industrialni uniji! "Kaj naj storimo v očigled vseh teh protestov," je vpraševal ravnatelj W. 5. Knudsen? Pa mu je šinila v glavo "rešilna" misel. Dejal te: "Ni bil in ni zdaj naš namen, da se bi pogajali samo z manjšinsko unijo. Pripravljeni smo se sporazumeti z delavci, ki nočejo pripadati nobeni uniji, razen morda k fabriški (kom-uanijski), dalje i z unijami A. F. of L., z industrialno uniir avtnih delavcev pa toliko, v kolikor je močna v naših obratih po številu svojega članstva.
Kroji unije avtnih delavcev so ob čitanju Knudser.ove izjavo csupnili. Smatrali so, da magnati General Motors korporacije obstanejo pri svoji besedi in obljubi, kadar jo dajo. Zdaj pa so nepričakovano in kar iznenada uvideli, da so njihove "pogodbe" vredne prav toliko kakor recimo Hitlerjeve in Mus-solinijeve.
Enotna fronta ameriškega kapitalizma hoče za vsako ceno preprečiti priznanje industrialne unije, pa bodisi v avtni, v jo k I a r r k i ali v katerisibodi drugi masni industriji.
Na pragu zgodovinske odločitve
Borba v avtni industriji je vsled tega odločilnega pomena za vse ameriško delavstvo. Strokovne unije, ki delujejo za ooraz prizadevanj odbora za industrialno organizacijo, ne za-»opadejo, da se igrajo z ognjem. Kajti če se izkoriščevalcem posreči izvojevati ta boj, bodo tudi strokovne unije le tarča, in pa sredstvo za preprečevanje zgraditve resničnega unijske-•»a gibanja v tej deželi. To žalostno vlogo igrajo že danes.
Razveseljivo je, da milijone ameriških delavcev dokaj dobro razume, "kam pes taco moli". Magnati General Motors in jeklarskega trusta so domnevali, da jim bo novo delavsko gibanje lahko razpihniti kakor mehurček iz milnice, a zdaj jih že zelo skrbi in trosijo in trosijo za podkupovanja časopisov, v najemanju provokatorjev, v mobiliziran ju skebskih agencij, v pritisku na duhovščino, z apeli na kongresnika, senatorje in
(Nadaljevanje na :). strani.)
V sedanji ogromni oboroževalni tekmi je izmed vseh velesil poleg Francije najbolj ur." a d«'t a Sovjetska Unija. Francija raditega, ker je svoj j vnanjo politiko pod premier-jem l.avalom in prejšnjimi m;-nistrskimi predsedniki popolnoma - zavozila, Sovjetska Unija pa zato, ker je računala na sodelovanje z buržvaznimi državami, a ga ji kapitalizem slednjih nikakor noče nakloniti, kar je umevno. Dokler v Španiji ni bil boj med razrednimi interesi tako jasno začrtan, kakor je danes, se je sv tovni kapitalizem z Rusijo še nekako sprijaznil, češ, kar je,
je!
Nikakor pa ne more dovoliti. da bi še kaka druga država v Kvrcpi zavrgla svetost privatne svojine in izkorščanja.
Vsled tega so mogotci, ki ! vlečejo niti kapitalistične poli-'tke, sklenili ofenzivo proti I "komunizmu". Svo j najodloč-nejši odraz ima v zvezi med Nemčijo in Italijo. To je kajpada striktno kapitalistična zveza. Njen pravi namen je, da Japonska osvoji Sibirijo, kolikor največ more, Nemčija j pa Ukrajino in ako mogoče še druge bogate sovjetske kra-jjine.
Hitlerjev admiral
se me ne
šali
Nemčija je edina država, ki je dozdaj v civilni vojni v Španiji odprto intervenirala. Njene vojne ladje so ustavljale
V Evropi je danes pet mogočno dboraženih dežel; te so: Italija, Francija, Nemčija, sovjetska Unija in Velika Britanija. Francija, ki je bila d > pred par leti prva v jakosti svoje oborožene sile na suhem, je danes potisnjena že precej na zadnje mesto. Hitler je v par letih—kljubujoč vsem določbam Versaillske pogodbe— iz neoborožene Nemčije zgradil armado, ki morda ni največja, je pa najboljše mehanizirana in tehnično izvežbana armada, kar jih je danes na svetu.
Po številu mož, strojnic, topov, aeroplanov itd., poseduj k danes največji vojni aparat sovjetska Rusija. Toda razklan je zmerom na dvoje, vsled tega njena vojna sila ni tolikšna, kakor se človeku zazdi na prvi pogled, ko čita številke o veli-
čini sovjetske armade. Najmanj polovica oborožene sile I sovjetske Unije je zmerom v Sibiriji, pripravljena vsak hip na napad, ki ji preti iz Japonske. Ta pretnja je bila včasi zgolj "teoretična", danes pa je Rusiji resnična nevarnost. Gradi si vsled tega dve armadi: eno v Aziji za spopad z Japonsko, če bo treba, in drugo za j morebitni konflikt s Hitlerjem ali morebiti tudi s katero drugo deželo, ki bi hotela postati "sitna" ali pa si zaželela na račun Rusije povečati svoj zemljevid.
Oborožena sila evropskih dežel je danes veliko večja kakor leta 1914, in turli mnogo dražja. Ob enem pa je svetovnemu miru in civilizaciji bolj o pašna kot kdaj koli prej v zgodovini. Kajti današnje armade s svojo tehniko so zgrajene, da uničijo vse od kraja.
SODELOVANJE PODPORNIH ENOT V AKCIJI ZA ORGANIZIRANJE JEKLARSKIH DELAVCEV

Od kar se je vršila v Slovenskem domu v Pittsburghu. Pa., (dne 25. oktobra 19.'56) konferenca zastopnikov raznih podpornih jed not, zvez in zajed-nic, je agitacija za organiziranje delavcev v jeklarski industriji zelo pospešena.
Odbor podpornih organizacij je izdal v posebnem pam-fletu opis omenjenega zborovanja v Pittsburghu in ga razdelil med društvene delavce v jeklarskih centrih. Ta akcija ima odobrenje Lewisovega odbora za industrialni unionizem in mnogih drugih ljudi, ki niso radikalci, žele pa, da se živ-Ijensko stanje delavcev v jeklarski industriji izboljša.
Pomoč organizacije, kot je na primer Hrvatska Bratska Zajednica, bi v kampanji za
unioniziranje delavcev v jeklarski industriji veliko izdala, ker dela v Pittsburghu, Garv-iju, Youngstownu itd. tisoče in |tisoče Hrvatov. Prav tako lahko pomagajo več ali manj druge podporne organizacije tujerodcev. Med Slovenci v Pitsburghu. Jolietu in So. Chicagu na primer KSKJ, v John-stoNvnu pa SNPJ.
Pismo odbora bratskih organizacij, ki ga je nedavno razposlal časopisju tajnik Geo. Witkovich, pravi, da je v odboru zastopanih 17 podpornih jednot, zvez in zajednic, ki imajo skupno nad pol milijona članov.
Pričakuje se. da bo pričela unija jeklarskih delavcev z bojem za priznanje unije, za zvišanje mezde in za druge zahteve že v tej polovici leta.
španske parnike ><i Jih zaplenile. Nato so jih "prodale" španski fašistični "vladi".
Na tej sliki je Hitlerjev admiral Carls, in če ga natančno pogledate, vidite, da je poslu- j šen hlapec — poleg tega pa še i zelo brutalen hlapec svojega
"der fiihrerja".
Francoska posojila	brutalnosti fašističnega divjanja v Španiji
Banke v Parizu, ki so pod vladno kontrolo, so poleg londonskega in newyorškeva največji finančni kartel na svetu. Zato Francija lahko pogojuje v mnogih slučajih celo bolj kakor pa New York ali London. Ned a v no so prišli v Pariz vrhovni veljaki poljske vlade. Dobili so posojilo — visoko posojilo — ampak porabiti ga morajo za- ojačanje svojih utrdb ob Nemčiji in za ojača-nje svoje armade. Potrebščine v ta namen pa mora Poljska kupiti največ v Franciji.
Malokateri ameriški "razširjen" list si upa priobčevati slike razmesarjenih otrok, žensk in molkih, ki leže po vsakem vpadu fašističnih aeroplanov po ulicah Madrida. Nedavno smo priobčili članek iz enega čikaških dnevnikov, v katerem pravi, da so prizori na razmesarjena trupelca otrok, ki so se še malo prej igrali na : cestah, tako strahotna, da niso za v tisk.
Fotograf čna časniska agencija Acme Photo, ki jo kontrolira bogataška čikaška Tribuna, ni niti malo naklonjena lo-
Ijalistom v Španiji. Tudi če bi njeni delavci to hoteli in želeli — gospodarji jim svobodnega prepričanja irkakor ne dovolijo. Vzlic temu pa je Acme Photo poslala iz Španije v Zed. države mnogo slik. ki so bile skrbno izbrane in nato objavljene. Izločili so le najgrozovi-tejše prrzore, "sentimentalne" pa pustili "v javnost". Cikaška Tribuna jih je zadnjo nedeljo priobčila pol strani takih.
Ako bi s*' naši frančiškani in drugi klerikalci mogli poglobiti v gorje, ki ga trpi špansko ljudstvo vsled fašističnega na-
vala, bi mu ne sekundiral tako hlapčevsko in bi vsaj skušali biti človeški v argumentiranju o Španiji in njeni civilni vojni.
Omenjena izdaja "Tribune" priobčuje sliko matere, kateri so Hitlerjevi in Mussolinijevi letalci, financirani več ali mani s cerkvenim denarjem, ubili sina; mlajši sin jo drži kviško; ona iplaka, in se ji krči srce od tuge; v drugi sliki vidimo obupanega očeta, ki tišči v raz voljne zrušene hiše. da otme s iri. Prijatelj ga potiska stran, ker ve, da bi razpadajoče zidov je
i niega pokopalo. Tretja slikaj prkazuje očeta in otroke, ki zro na svoj dom, spremenjen v kup podrtije. Na četrti sliki vidimo iyatcr. ki obupno ječi.' ker so ji streli in bombe iz aercplana smrtnonevamo poškodovali dvoletnega otroka. Kna slika prikazuje kup mrt-, ve cev v zasilni mrtvašnici. Lje-že drug poleg drugega na podu kakor snopi.
To so posledice fašistične kontrarevolucije v Španiji. Začela se je, da obvaruje sistem izkoriščanja, ne pa sveto vero, kakor "dokazujejo" klerikalci.,
načelni boj tudi v naši javnosti jasno začrtan!
Dva bojevna klerikalna slovenska glasila v tej deželi — "Arnerička Domovina" v Clevelandu, in "Amerikanski Slovenec" v Chicagu, sta se glede Španije odprto izrekla ZA podpiranje FAŠIZMA v Španiji in se borita zanj kolikor je v njuni moči. Pomagajo jima drugi klerikalni listi in vse klerikalne ORGANIZACIJE med ameriškimi Slovenci. "Ameriška Domovina" z dne 15. januarja je priobčila uredniški članek, pcln laži, v obrambo fašizma v Španiji, s trditvami, da FAŠISTI v Španiji NISO fašisti! Ves avet VE, da so nič drugega kakor fašisti NAJBRU-TALNEJŠE sorte. Ves svet VE, da jim pomagajo MtJS-SOL1NI, HITLER in katoliška cerkev, ki je danes DEKLA mednarodnega fašizma. Ali so slovenski čitatelji res tako zabiti, da jih slovenski klerikalni dnevnik v Clevelandu vodi tako lahko za nos?
Fronte so danes JASNO začrtane: na eni strani FAŠIZEM, ki ga podpira vre, kur je reakcionarnega in izkoriščevalnega na svetu. Na drugi strani ves mednarodni delavski pokret in drugi pristaši SVOBODE, DEMOKRACIJE in BORCI za odpravo IZKORIŠČANJA in drugih SOCIALNIH KRIVIC.
V tej svetovni borbi šteje samo ORGANIZACIJA. Slovenski delavci, JACAJTE KLUBE JSZ! Kjer jih še nimate, jih USTANOVITE ČIMPREJ! pridobite društva — kulturna in podporna, slovenske domove itd. — za pristop v PROSVETNO MATICO!
In dalje, širite glasilo slovenskega ORGANIZIRANEGA delavstva — "PROLETARCA"!
"3C
=r=
PROLETAREC
LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKO SREDO.
ladaja Jugotlovanska Delavska TiiLuviu Druaba. Chicago, IU.
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE.
NAROČNINA v Z^dinjenih državah aa celo leto $3.00; za pol M* ti tuj za
četrt leta $1.00. Inozemstvo: za celo leto $.1.50; za pol K<ta $2.00.
f
NEMCI ZA "CIVILIZACIJO" V ŠPANIJI
Vsi rokopisi in ogliui morajo biti v našem uradu najpozneje do pondeljka popoldne za priobčile* v številki tekočega ted""
P R O L E T A R E C
Pnbliahod everjr Wedneaday by the Vujfosav Workrarn's Publishin* Co., Inc.
EstaW!fthed 190C.
Editor................................Fraak Zaitz.
11 u si ne as Manager.................Charlea Pogorelec.
Asaiatant Business Manaper.............John Ra!. Jt.
S t J B S(' RJ PT 11) N R AT ES: United Sutes: One Year $3.00; Six McntJ» $1.76; Three Month« $1.00.
Foreign Countries, One Vear $3.50; Six Months $2.00.
v r o l e t a r e c
2301 S. Lavvndale Ave.	CHICAGO, ILL.
Telephooa: ROČKVVLLL 2S64.
"Ahasver" Leon Trocki
Med svetovno vojno in po vojni so nafti prijatelji hrvatski komunisti drug za drugim ponavljali na konvencijah in kjerkoli so imeli priliko napadati "socialpatriote", da njim ni za državljanstvo poedine dežele — v tem slučaju za državljanstvo v ameriški Uniji, kajti oni so "državljani vsega sveta" (gradjani čitavog svijeta!) Mi pa smo "patrioti" in se oslanjamo zgolj na eno samo deželo.
Slučaj prvega komisarja vnanj«h zadev sovjetske Unije, prvega komisarja obrambe, ki je ustvaril podlago za zgraditev mogočne sovjetske armade, Leona Trockega, dokazuje, da "svetovnega državljanstva" še ni in ne »zgleda, da se prilike zanj kmalu ponudijo. To so sprevideli tudi naši bivši kritiki in so postali namesto svetovni — le ameriški državljani! Mnogi izmed njih so se od revolucionarnih teorij čisto poslovili in postali vsakdanji oportunisti.
Vsakdo izmed poštenih, nepristranskih opazovalcev razvoja .so v j. Unije in Trockijeve pionirske vloge v nji priznava, da je on genij. Mnogo izmed tega, kar je priporočal že po prelomu s Stalinom, je pozneje Stalin osvojil za svoj program, dasi je prvotno iste predloge imenoval za zmotne nauke in ideje. V marsičem pa je Trocki bil in je i danes v zmoti, četudi ima po svetu veliko več pristašev kakor pa v času, ko mu je Stalin preskrbel izgon in stan na nekem otoku v Turčiji pod budno stražo Kemalovih orožnikov.
Sodobna ruska literatura ne priznava Trockiju^nikakih zaslug za sovjetsko revolucijo, še manj pa pri gradnji sovjetske armade. Ker Trocki ni človek, ki se bi pustil zlomiti brez odpora, je v pregnanstvu v Turčiji storil kolikor je mogel za gradnjo opozicionalne misli proti Stalinu. Trudil se je neute-Komu, da bi dobil dovoljenje za izselitev v kako drugo deželo, ce le mogoče v centralni ali pa v zapadni Evropi. Iz posloval sj je dovoljenje za kratko bivanje na češkem v zdravstvene namene (lotevala se ga je tuberkuloza). Prijatelji so mu pripomogli, da je mogel brez večjega šuma v časopisju na kratke obiske v to ali ono deželo, toda nobena mu ni hotela dati zavetja. Njegovi pristaši so mu izposlovalj pri socialistih na Danskem priliko predavati na danskih tleh, toda samo na enem shodu. Nato se je moral zopet vrniti. Vagon, v katerem se je vozil, je bil zastražen na vsaki postaji, ker so se oblasti bale atentata nanj. Komunisti so tedaj verjeli še v Zinovjevo taktiko, zato je bilo več kot verjetno, da bi en ali drugi fanatičen komunist izvršil napad na tega človeka, ki smatra, da bi spadalo vodstvo nad sovjetsko Rusijo njemu, ne pa Stalinu.
Trocki je oster, neizprosen kritik. Prizanaša nikomur. Ko je sovjetska vlada v luči razvoja spoznala, da bo morala od taktike propagiranja svetovne revolucije odnehati, je šla korak za korakom v prizadevanju za pomirjenje s kapitalističnimi deželami, posebno z onimi, ki jih imenujemo uemokra-tlčne države. Trocki je tej novi taktiki vlade v Moskvi odločno ugovarjal, a dosegel ni kajpada ničesar. On je zahteval, da se naj komunisti drže I/en i novega načela za propagiranje in graditev svetovne revolucije. Njegovi nasprotniki so prav tako uspešno — oziroma veliko uspešnejše dokazovali, da se je Lenin vedno asimiliral taktiki potrebe in zavrgel začasno marsikaj, kar je prej smatral za nezmotno načelo in neizpodbito teorijo.
Izgnani bivši vojni komisar je bil nekaj let po izgonu več ali manj ne samo zavržena, ampak tudi pozabljena osebnost, rimbolj pa se je Rusija začela umešavati v svetovno diplomacijo. se udejstvovala v ligi narodov in začela sklepati nove zveze, boli ie morala izhlapevati revolucionarnost kominterne. T) je napeljavalo vodo na mlin Trockijevega komunističnega pokret a. Dobilo je mogočno zaslombo v Rusiji sami, ako hočemo verjeti obravnavi v Moskvi, na kateri je bilo 16 bivših revolucionarnih vodij, sodelavcev Lenina, obsojenih v smrt. Proseku-torji pripravljajo obravnavo proti nadaljnim obtožencem.
V času omenjene obravnave proslo leto v Moskvi je imel Trocki zavetje na Norvežkem — tik na pragu Sovjetske Unije. Trockega so sovjetski prosekutorji dolžili morilnih zarot, zveze z naciji in s Hitlerjevo tajno policijsko agenturo Gestapo. Celo obtoženci sami so ga z zgražanjem dolžili zavezništva s smrtnimi sovražniki USSR in trdili, da jih je on privedel v izdajalsko, kontrarevolucionarno delovanje. Režim v Moskvi je namignil vladi v Oslu, da svobodnega delovanja Trockega na Norvežkem ne bo toleriral. Norveška vlada je razumela migljaj in izjavila, da Trockega ne bo izročila Rusiji, pač pa ga jo — internirala. Ko tnu je rok bivanja na Norvežkem potekel, ga mu vlada v Oslu ni hotela več obnoviti. Niti ena dežela v Kvropi ga ni hotela sprejeti. Dasi ni Moskvi nobena prijazna, se ji s Trocki jem tudi nobena zameriti noče. Marsikatera bi mu dala zavetje, če ne bi bilo tega vzroka.
Dostoljnunost mu je Končno ponudila mehiška vlada. Komunisti, katerim pravijo Trockijevci "Stalinovci", so storili na predsednika mehiške republike tako mogočen pritisk proti priselitvi Trockija, da je izgledalo, kakor da jim bo moral ugoditi. Pa jim ni in Trocki je danes v demokratični Mehiki gost ljudi, ki lahko svobodno kritizirajo kogar hočejo. Bivši vojni komisar jo sicer obljubil, da se ne bo umešaval v mehiške zadeve, niti ne bo storil nič takega, kar bi mehiško vlado spravilo v zadrego pri kaki drugi vladi.
Te obljube se seveda ne bo držal, ker to ni v naravi revolucionarjev, ne v naravi dinamičnih osebnosti, kakor je Trocki. Zveze, ki jih ima s svojimi pristaši, so prevelike, da jih bi mogel pretrgati.
Leon Trocki je pristaš diktature. V uri potrebe pa si ne
KOMENTARJI
Jože (irdinu
lzaspani*Spanec'
Hitler je pripravljen prenehati pošiljati pomoč fa* sistom v Španiji pod pogojem, da »e Anglija pridruži "protirdečk*r»keinu bloku". To bi seveda uičilo sma* go sa fašisem v Španiji, ali vsaj aa "demokratični" ka« pitaliaem. Na tej sliki »o mornarji na nemški vojni ladji
"KoraiiiUri", ki je "manevrirala" in »e manevrira v španskih vodah in plt-ni ladje, ki dovaaajo potrebi« ine v tista pristanisča, katera kontrolira ustavna »panika vlada. Dovaca in odvaia tudi Hitlerjeve "prosto* voljce".
more najti zavetja, opore in svobode nikjer, r arzen v demokra- januarja, je dosedanji tajnik1 tičnih deželah.	(John Kak pripravil poročila o
Ameriški socialisti so se zaeno z evropskimi socialisti pri- računih, o našem*delu in po-1 družili gibanju, ki vladi v Moskvi predlaga, da naj dovoli usta- datke o dohodkih, izdatkih in novitev mednarodnega tribunala, pred katerim na j sovjetski | prebitku vsake posamezne pri-j prosekutorji.._predlože svoje dokaze in Trocki svoje sebi vI red i tve in pa seznam članov! obrambo. Mednarodna komisija naj zasliši priče in nato izreč • |ter podatke, koliko je kdo raz-svoj pravorek, ki bo merodajen za obe prizadeti stranki. Tro-j pečal vstopnic. Vsakdo bo do-cki pravi, da se je pred takim tribunalom vsak čas pripravljen bil svojo kopijo, iz katere se bo braniti in dokazati svojo zvestobo revolucionarnim načelom in lahko poučil o klubovih finan-i
piše, da se je zbudil in se pognal v vojno šele ko je videl, kako mu "komunisti in socialisti požigajo čer k ve ter more duhovnike in nune." Na nekaj pa je Jože, ki pravi, da je bil v svetovni vojni in da je gledal civilno vojno v Rusiji čisto od blizu, vendar pozabil: Od kdaj so mohamedanski Muri iz Afrike toliko zatajili svojega Alaha, da so di v Španijo braniti katoliško cerkev "pred komunisti in socialisti"? In od kdaj je Hitler tolikšen prijatelj katoliške cerkve, da je i/, bankrotne nennke državne blagajne potrošil že par s< » milijonov za generala Franca in mu poslal na pomoč nad 20,-000 vojakov protestantskega veroizpovedmi ja ?
Jože, tale reč v Španiji je tako grd madež za cerkev, dn ga ji ne bo mogel nikdar nihče izbrisati.
Vsi, ki pravijo, da je z generalom Francom in katoliškimi škofi v Španiji tudi španski narod, jako grešno lažejo. Kajti ni ga poznavalca, ki ne bi dejal, da je španski narod Mure in druge fašistične klavce že pred meseci porazil, ('e jim ne bi priskočila na pomoč Mussolini'in Hitler. Tudi Jože to ve, ker je navajen gledati vsako stvar od blizu, da jo boljše za-popade (bilo bi boljše, da bi
branje. Ako misli Frank Kerže res kaj doseči, mora vstati s klopi "pod lipo" in se lotiti delu vse drugače. Potem bo tudi o naši pomoči ljudski Španiji sodil drugače in bo nam pomagal, namesto da priliva olje na ogenj klerikalne proj>agalide, dasi nima tega namena.
e
Zve '.ni davčni urad ob javi jn plače vseh "izredno sposobnih Američanov". VVm. K. Hearst prejema pol milijonu dolarjev na leto za svoje "uredniške" članke (o/iroma za tilel urednika).
*
Ivan Zupan, urednik (ilasi-la KSKJ, se ne briga dosti niti r/a "požgane" cerkve v Španiji. V prošli številki lista njegove jed note je listnica uredništva kar na prvi strani, v prvi koloni, ki naznanja, da poročilo o kampanji za nove člane in slične reči ni prispelo pravočasno, pa bo zategadelj objavljeno šele prihodnji teden.
svoje poštenje, nikakor pa ni pripravljen iti na zagovor v M >- cah in raznem drugem klubo-	, , , , it i i -
. ...	.	. .	. •• . ' .i	gledal na stvari bol z daleč —
ikvo. ce grem, vem, da sem v naprej obsojen v smrt. Zato. vem delu.	• •• . . ,	,
....	t. * . • it* 4	4-41-	, -j	l'h bi morda res boljše zapo-
t a »i iifnt	L' I h i n «s rti n ft* t'. Lr i h lj/i/i 1 o Mk*t / itr A iol j t i • i rti ju t i i »t	\ » .	.. »» » .. « . , <1 <»	.1 <>
je nasvet evropskih in ameriških socialistov Čisto na mestu in I Apeliramo na vas, da prid< pravičen za izgnanega bivšega vojnega komisarja in njegove,te na trt važno sejo vsi, in da prosekutorje. Ker mu tako priliko za zagovor odklanjajo, mu daj se ne brani kandidatur ni-ie pomagajo na uvledu v disidentnih komunističnih strujah in h e, ki jo količkaj more spre-ob enem nehote povečavajo važnost njegove osebnosti v med-|jeti v en ali drugi klubov urad narodnem svetu.
padel!)
*
"Kolikor je dosedaj znanega, so socialisti v Španiji že
I,«' na ta način s,, bomo ognili |mrusili 2'U>00 cerkva in samo
..	-------- -—-—:-.neugodnosti, da bi ene preveč
I skoro vsak mesec eno. Ves pre-| obremenili.
jbitek se uporablja v korist klu- Več o vsem tem na seji v pt-
bovega prosvetnega in politir-. tok. — Odbor, nega dela, v prid "Proletarca",j Slovenskega delavskega cen-1
tra, za širjenje literature, za soc. stranko in drugo aktivnosti.
Na tak klub smo upravičeno ponosni. Zaslugo za klubovo uspevanje imajo vsi aktivni člani in članice, ki se udeležujejo sej kluba in odsekov, sprejemajo odbore in jih vestno vrše, pomagajo^v zboru, v sporedih .dramskega odseka, vrše delo ha veselicah, razpe-čavajo letake in pamflete, prodajajo koledar in Majski Glas,ji agitirajo za "Proletarca" itd.
Sodrugi in sodružice, pri na-
Datumi bodočih priredb kluba st. 1 JSZ
Članstvu kluba št. 1 v upoštevanje in vabilo na sejo
Chicago, III. — Klub št. 1 JSZ je organizacija, ki vodi glavni del aktivnosti na prosvetnem in političnem polju med naprednim slojem pika-ških Slovencev. Njegovo glavno delo se vrši v področju klti-ba~kot celote, v podrobnostih pa v petfh odsekih, ki so: prosvetni. dramski, pevski zbor "Sava", mladinski odsek in Red Falcons. V klubu in v njegovih odsekih je trideset odbornikih mest.
Klubov! dohodki (z odseki v/ed) znašajo p6vprečno od sem delu ne smemo v ničemur $4,000 d o $5,000 na leto in iz- popustiti, pač pa se potruditi, datki približno toliko.	da ga izvršimo več in več. Z i
Lani je imel klub deset več- vse udeležence prihodn je seje, J deljo 10. aprila 1938 koncert jih in manjših prireditev, ali ki »e bo vršila v petek dne^22.'
Chicago, III. — Prihodnja
prireditev kluba št. 1 JSZ v tej sezoni bo v nedeljo 28. februarja. Koncert "Sače" bo v nedeljo'11. aprila in prvomajsko slavje v soboto 1. maja. Vse te tri prireditve bodo v dvorani SNPJ.
V	bodoči sezoni bodo klubovo prireditve na sledeče datume :
V	nedelj o 17. oktobra dramska predstava; v nedeljo 21. novembra koncert "Save"; dne
!»1. decembra Sil vest rova zabava: v nedeljo 13. februarja 19^8 dramska predstava; v ne-
"AMERIŠKA DOMOVINA" ROHNI PROTI "TUJEZEMCEM"
"Save"; v nedeljo 1. maja prvomajsko slavje.
Vse te prireditve bodo v dvorani SNPJ. —- Odbor.
Strah, ki ga nikjer ni
Nekateri naši nasprotniki Jontez pa izrablja gostoljub- pravijo: V Zed. državah sploh nost te dobre deželo, škoduje ni socialistov. Drugi pa: Roose-"Enakopravnosti" kolikor mo- velt je socialist in skoro vsi čla-
Farmer-laboritski kongres- riška Domovina. "Tujezcmcc1
re in piše za komunizem, ki ho-
če napraviti iz Zed. držav dru- eialisti! Tretji: Ne le to, oni so go Španijo. <'v mu bo uspelo, komunisti! (''e pa beremo slo-
bo krasna cerkev sv. Vida že prvi dan civilne vojne v razvalinah in gospodje pa vsi na drugem svetu. Najboljše je to-
rej, da se "tlijezemee tja od kjer so prišli.
izžene ga jo na tak način, kakor da če-
Voditelji avtnih delavcev v boju za priznanje unije
nik John T. Bernard je v zadnji razpravi v kongresni zbornici o resoluciji, ki prepo-vtxluje dovažanje vojnih potrebščin Španiji iz te dežele, ugovarjal njeni vsebini in nasprotoval predlogu, da se je bi soglasno sprejelo. S tem je nemalo pripomogel, da je mogla odpluti vsaj ena ladja, predno je bila resolucija sprejeta in podpisana. Pristaši španskih fašistov so kongresniku Bernardu to zelo zamerili in hiteli v kapitalističnih listih povdar-j at i, da ni bil rojen v tej deželi. Njegov korzijski naglas jasno priča, da je tujerodec, torej manj vrederr državljan kakor pa v Ameriki rojeni.
V Clevelandu se je slično "poameri kanila" Pirčeva-De-bovčeva "Ameriška Domovina", pa se v uredniških člankih zgraža, da urejuje "Enakopravnost" človek, ki je "tu-jezemec" (nedržavljan). 'Enakopravnosti' je vsled tega silno ftkodoval. Ta nesrečni "tuje-zemec" je Ivan Jontez. Gotovo ne ve, da je Lojze Pire pomagal do državljanskih papirjev tisočem "tujezemcev", pa J)i nedvomno lahko tudi njemu. U1LN*	to J. •ib<mi* "
.. . , , ....	. . «.	obliko unif, ki »o »e odločili ia boj nn iprvo v avtni indn-
Vsi, ki .so bili v niegovi šoli, so , .... . , ...	... . .
...	, '	»tnji, dasi ne toliko po svoji volji kakor na iniciativo
dobri državljani, ker glasujejo Hel.vcev samih, in nato v Jeklarski. Od leve n« desno zmerom tako, kakor jim pripo- »o: Uo Kr*ycki, hivsi predsednik socialistične stranke roea "amerikanizirana" Ame-, in podpredsednik umje A. c. vv — j«»hn KroPhy, eden
ni njegovega kabineta so so-
venske liste, ki so nasprotni socialističnim idejam, pravijo, da ni v tej deželi nič socialistov. Ampak se vendarle kre-
stanov
To je stavek iz uredniškega članka v "Ameriški Domovini" z dne 15. jan. Ko bi bila urednika "svetovnega slovenskega dnevnika" poštena, bi zapisala tole, ker bi bilo po pravici: "Fašistični aeroplani so pobili s svojimi bombami in plini že
Politična mo- ameriških socialistov peša. Thomas je namreč dobil blizu 700,000 manj glasov, kakor pred 4. let'. To ugotavlja "Glasilo KSKJ". Toda mar niso nešteti časopisi vpili, da je Roosevelt, ne pa Thomas, "pravi" socialistični kandidat? In da je njegova administracija "socialistična"? Nekaj so Coughlinove pridig? torej le zalegle, kajti zastonj ni odlašal, da je Roosevelt ne samo "socialist", ampak voda na mlin komunizmu . . . Roosevelt je zmagal, re je socialist, potemtakem ni čudno, če je "teoretični" socialist Norman Thomas dobil tako malo glasov. Nekaj je pri vsem tem kajpada narofoe. Roosevelt ni socialist, Coughlin ni rad i kaleč, in Tovvnsend je preskrbel mastno penzijo samo sebj in svojim pajdašem.
V Mehiki po nekeni poroči-
več sto tisoč Spancev, največ ju (H\ socialistične strani baje
žensk in otrok, kajti moški so na fronti z armado, ki jo ie organiziral mednarodni fašizem. Fašist fna letala so porušila z bombardiranjem tisoče domov, cerkva, muzejev, bolnišnic in drugih poslopij. Se v nobeni civilni vojni v zgodovini ni bilo tolikšnega barbarizma, kakor
ga uganjajo Fašisti v Španiji." *
Frank Kerže piše v svoji koloni v "Glasu Naroda" z dne M. januarja proti kolekti med Slovenci v Ameriki v prid španskega ljudstva. Meni, da vsak prispevek pomeni najmanj eno krogljo, ki bo ulita, da zadene delavca (v Španiji). Nato ar-gumenitra. da Slovenci bodim° samo Slovenci/zaprimo se sami vase in mižimo pred vsem, kar se dogaja preko našega praga.
On ni edini, ki uči ta neizvedljiv nauk.
Frank je glede kulturnega življenja med Slovenci v Ameriki in njihovih ustanov" lahko v marsičem v pravem v svojih izvajanjih "pod vaško lipo". Ampak "pod lipo" se težki problemi že dolgo več ne rešujejo. Doiba mirnih, počasnih očanskih razmotrivanj v senci košate lipe je minila že več let pred svetovno vojno. Zdaj so
pe socialisti za vsakim oglom, j taki ,;pomenki le še prijetno i
glavnih načelnikov odbora ta industrialno organicacijo. — Homer Martin, predsednik unije avtnih delavcev; Wy ndh am Mortimer, podpredsednik unije avtnih delavcev; Edward Hali. drugi podpredsednik prej imenovane unije. To so le nekateri ikmed vodij gibanja »a industrialni unionirem.
niti pet pravih socialistov ni.' To so uvodne vrstice Trunko-vega "Pisanega polja" v "A. S." z dne 15. jan. To je tolažba za klerikalce. Ampak čemu vzlic temu toliko vpitja proti
socialistom v Mehiki? . . . *
Isti Rev. Trunk pravi v istam "pisanem polju", da je šlo španskim fašistom na pomoč iz Irske le 42 možiceljndv, dočim imajo "demokrati" (loja-listi) 150,000 borcev iz zunanjih dežel na svoji strani. "Denver Post", ali pa Leadvill-ski "Herald-Democrat" nista radikalna časopis^. Vzlic temu pišeta poleg košev neresnice tudi resnične vesti. Oba sta poročala med drugim o tisočih Ircev, ki so šli v Španijo "v b.ir-bo za krščansko civilizacijo". Rev. Trunk bi to lahko v svojem članku po pravici omenil, kajti tudi dobri katoličani koncem konca nimajo radi, če jim
kdo kaj natvezi.
*
Jugoslovani v Buenos Airesu so meseca decembra praznovali obletnico zedinjenja (postanka) Jugoslavije. Slovenski tednik "Novi list" poroča, da je bila proslava veličastna, le žal mu je "nekaterih razbitih nosov, četudi so domobranski". Priobčil je apel na "brate Hrvate", da naj no rušijo zedinjenja in za puste zavajalne "domobrance". Na to veličastno slavje so torej pršli poleff drugih tudi "domobranski" Hrvati in ga skušali razbiti. Ampak »pristaši "zedinjenja" so jim razbili nosove, ro je bilo razbitih tudi kaj drugih nosov, poleg domobranskih, poročilo
v omenjenem listu'ne pove. *
Za prihodnjo konvencijo S. N. P. J. so zanimajo mnogi ljudje. Nekdo iz So. Chicaga priporoča v "A, S." katoliškim članom SNPJ, naj so udeležujejo društvenih sej iu izvolijo za delegate dobre katoliške može, in tudi v glavni odbor naj pridejo "dobri* možje. Se več pa je takega zanimanja, ki ni oglašano v javnosti. Zdi se, da se pripravlja na napredno misel v SNPJ celo večja ofenziva kakor na par prejšnjih konvencijah.
■h
A. SERAFIMOVIČ:
ZELEZNfl REKA
ROMAN IZ CIVILNE VOJNE V SOVJETSKI RUSIJI
Prevel iz ruščine za "Proletarca" ANGELO CERKVENIK
(Nadaljevanje.)
Poleg njega sedi njegov brat. Tudi brat je brez orožja. Sezul si je ikorenj ter pazljivo pregleduje popolnoma razcapani pod-. plat 2ena vzame s samovarja pokrivačo. Iz samovarja se dvigne uporen vrtinec pare. Žena vzame iz samovarja jajca, ki so ovita v nekakšen robec ter jih položi na krožnik. Iz kota gledajo na vso trojico svetniški obrazi. V okolici, v sosednji sobi je vse tiho.
"No, zdaj pa le prigriznita!"
Zdajci pa je, rekel bi, nekaj ostrega prerezalo ozračje. Nepričakovano se je pokazala mornariška čepica, ki jo je ožarjal svetlobni žarek ... Na njej so plapolali črni trakovi... Za prvo se je pokazala druga, pa tretja, četrta . .. Zadonelo je divje preklinjanje. Dvoje, troje udarcev s puškinimi kopiti .. .
Aleksej se je takoj zavedel. Strela, kje je pustil svoj samokres? Zavpil je:
"Za menoj!"
Aleksej je zbezljal kakor bik. Kopito je padlo na njegovo ramo. Opotekel se je, pa se je vendarle obdržal na nogah. Pod udarcem njegove železne pesti je za h renčala nosnica mornarja, ki se je zrušil, zastokal ter zakiei.
Aleksej je skočil čezenj.
"Za menoj!"
Izginil je iz svetlobnega območja, se potopil v temi ter z velikimi koraki zdrvel čez ze-lenjadni vrt.
Kožuha, ki je tekel za njim, so zadeli dobro usmerjeni udarci kopit. Pod ograjo se je zgrudil. Okrog njega so razsajali mornarji s hripavimi glasovi:
"Aha, tu je, le pd> njem!"
Bratov glas je zadonel ostro in oglušujoče:
"Na pomoč!"
Kožuh je podesetoril svoje moči. Udarci so kar deževali nanj. Uspelo mu je izviti se iz območja svetlobnega traku, poskočiti ter zbežati v temo, odkoder je bil zadonel bratov glas. Za njegovim hrbtom, tik za petami so odmevale težke stopinje. Za njim se je razlegalo govorjenje, pretrgano od zasoplega dihanja:
"Ne streljajte, da jih ne privabite! S kopitom ga pobijte! Je že tu!"
Zdajci se je pred njim dvignila ograja, ki je bila še temnejša nego noč. Deske so pokale . . . Aleksej se je zavihtel čez ograjo. Tudi Kožuh je urno splezal čez njo kakor kakšen mlad fante. Oba sta skočila v nepopisno zmešnjavo kričanja, kletev, sunkov, udarcev s kopiti ... Na drugi strani so ju namreč čakali.
"Pobijte častnika, ti vražji svinji!"
"Ne dotikajte se ju! Peljali ju bomo k etabu!"
"čemu? Prebodite ju!"
"Peljite ju brezpogojno k štabu! Moramo ju zaslišati! Žgečkali ju bomo z žarečim ogljem po podplatih!"
"Doli ž njima!"
"K štabu! K štabu!"
Kožuhov in Aleksejev glas je utonil v temnem vrtincu. Niti svojih lastnih glasov nista slišala.
Nenehoma preklinjajoč so ju z velikanskim truščem vlekli po temi . . . Okrog njiju je rožljalo orožje. Vojaki so mahali z bajoneti in preklinjali. . .
Iz največje nevarnosti sva se verjetno iz-mazala! si je mislil Kožuh. Nenehno je zrl v velike svetlobne okvirje, ki so gledali iz
posljite svojcem v stari kraj Ameriški družinski koledar
MOŠKI PRI "GOSPODINJSKEM" DELU
mogočnega šolskega poslopja v temo. Tam je nastanjen štab.
Stopili so v območje svetlobnega traku. No, kako na široko so zazijali!
"Saj to je naša starina!"
Kožuh je zinil popolnoma mirno, samo lične mišice so mu drgetale:
"Ali ste zblazneli?"
"Strela božja! Prekleti mornarji! Rekli so nam: Izvohali smo dva častnika, dva kozaška vohuna, ki hočeta umoriti Kožuha. Rekli so nam, naj prežimo na njiju tu izza ograje. Ko se bosta splezala čez ograjo, naj jima podstavimo pod zadnjici bajonete! K štabu pa naj ju ne peljemo, ker se tam šopirijo izdajalci, ki bi ju zopet izpustili. Tiho in brez šuma naj jima vrat zavijemo! Pa smo jim verjeli. . ."
Kožuh je zinil:
"Glejte, da mornarjem ta dolg poplačate, a le s puškinimi kopiti!"
Vojaki so se razleteli na vse strani. Nekdo se je oglasil iz teme:
"Mornarji so jo že davno popihali. Ali mislite, da bodo tu čakali na smrt?"
"Pejdsva, greva na čaj!" je dejal Kožuh svojemu bratu in si obrisal kri z obraza.
"Postavite stražo pred vrata!"
'Zgodilo se bo!"
XL.
Celo pozno kavkaško sonce je še vedno vroče. Samo stepe so prozirne. Samo stepe so sinje. V soncu se blešči rahla pajčevina. Topoli stoje in zamišljeno gledajo skozi zred-čeno listje čez pokrajino, čez vrtove se razprostira rumen sij. Zvonik je bel.
Iziza vrtov, v stepi se ziblje nepregledna množica, neizmerno ljudsko morje, prav tako, kakor tedaj, ko se je bil vojni pohod začel. Vendar je v tej množici nekaj novega. Ali niso tu prav isti begunski vozovi kakor so bili tam? Kako to, da se tem ljudem obrazi tako živahno, tako pričakujoče svetijo?
Isti ljudje so, isti razcapani, napol nagi, bosonogi vojaki! A zakaj so vrste tako zravnane? ^akaj so tako molčeče? Obrazi kakor iz črnega litega železa! Neštevilne bodice bajonetov sličijo nepreglednemu gozdu.
Zakaj pa stojijo na nasprotni strani prav tako neštete vrste vojakov, ki so oblečeni v prilično dobre obleke, pa opletajo z bajoneti na vse strani, ki očitujejo s svojim vedenjem zmešnjavo in neko nedoločeno pričakovanje.
Kakor je plaval tedaj, tako plava tudi zdaj nad množico ogromen oblak prahu. Prah se polagoma polega, ozračje se čisti, stepa se jasni, poteze na obrazih se vidijo vedno razločnejse.
Tedaj je sredi morja podivjane množice zelenel grič s črnimi vetrenjačami, zdaj pa je na sredi prazen travnik, sredi travnika pa stoji prazen voz.
Tedaj je bilo morje množice razburkano, zdivjano, zdaj pa je strumno nalik morju, ki ga obkrožajo železni zidovi.
Vsi čakajo. Molčeča, brezbesedna, brez-zvočna slavnostna godba je zaplavala nad nepregledno množico, tja proti sinjemu nebu, tja čez sinje stepe, tja v zlato žarino . ..
(Dalje prihodnjič.)
Podpora španskim delavcem
VI. IZKAZ
Barberton, O. Po $1: dr. .st. (i 1 SSPZ,lin Joaeph Valencich; po 50c: John Jankovich in Matt Močnik; |»o 25c: Ignac Knaus, Frank DolinAek in Jacob Zalar, *kupaj v3.76. (Poslal Matt. Močnik.)
Johnstown, Pa. Po BOc: Leo Beltz in dva člana, skupaj $1.50. (Poslal John I.4»ngeiholc jr.)
Girard, O. A M h* rt Jamaek $1.00. (Portlttl John Tancek.)
La Salle, lil. Klul> št. 4 J.S/ $&; dr. "Edinost" $10; Amton ReinenUi 50c; |mj 2&c: Joe Simoncich, Sever, John Pohar in John Ju.-t, skuj>aj $ 1 H.50. ( Poslal Frank Karun.)
Bon Air, Pa. Mary Groznik 25c. (Ponlal Jok. VVidmar.)
Wnt Allis, VVis. Ana Bergant $1; A. Grandlich 60c; po 25c: Joh. Zim-mernian in M. K« hI rich; po 20c: Anton Pazler in Frank Matkovich; An-] ton L'j<ie lOc, skupaj $2.50. (Poslal Frank Matkovich.)
Detroit, Mich. Mike (ilad $1; po 50c: Matt. Klarich st., Jos, Klarich in Paul Ocepek; po 25c: Rudolf Potočnik, Leo Junko, Katie Petrich, Ameriški delavci »o po raznih skušnjah stavkarjev vsepovsod »poznali, Anton Jurca st., Lawrence Silila in da je v ilučaju zastavkanja najboljše ostati na licu mesta. Na fornji »liki j Neimenovan, skupaj $4.00. (Nabral
•o delavci, ki to bili do proAle sobote na stavki v General Motor« tovarni v Flintu, Mich. Ostali ao v nji na svojih mestih nevzdržema, ti kuhali in prali sami in si ubijali dolg čas z godbo, radio aparati, ki ao jih dobili na posodo, in organizirali so si celo svojo lastno godbo. Kajti sedeti v tovarni noč in dan ni prijetno "piketiranje'', četudi je na ulicah morda •• slabše i kaknr pa 'Vedeti** v tovarni. Ns tej sliki so iiavkarji — namreč "sedeči" stavkarji— ki so upravljali pri svoji "sedeči" stavki nujno potrebna "gospodinjska" dela.
JOHN RAK V NOVEM -POSLU
Pred kakimi 8. leti sem na seji kluba št. 1 JSZ prvič opazil mladega fanta. Kadil je pi-pico, sedel in poslušal. Na naslednji seji sem ga videl zopet in tako je redno prihajal prav na vsako klubovo sejo. Bil je Rakov Johnny iz Nokomisa (v južnem Illinoisu). Tam je delal še prav mlad v premogovniku, prej pa pomagal doma na mali očetovi farmi. V Chicagu je delal v kamnoseški
S
i i
JOHNNY RAK
obrti. Njegov brat Al se je v Chicagu izučil za zidarja.
Pri "Proletarcu" se je delo kupičilo. V uredništvu, uprav-ništvu, v tajništvu JSZ in Prosvetne matice sta ga morala izvrševati samo dve osebi: Ch. Pogorelec in podpisani. Ob večerih so nam pomagali tu in tam člani in članice, kdor je že
Pred par leti je šel na obisk v Johnstovvn. Nama je pisal v urad dopisnico: "Nazaj ne pridem več samec." Vrnil se je s soprog-o — ime ji je Frances,
—	hči iz I^angerholcove družine v Johnsto\vnu.
Pred meseci sta dobila hčerko. S plačo $20 na teden se živi
—	ampak le skromno živi. Od uslužbencev v socialističnih u-radih se pričakuje, da si ne odrejajo delavnika, če treba deset ur in dalj, morajo delati 10 ur in dalj. Dalje, da se udeležujejo shodov in sej, priredb, na katerih dobe kontakte za svoje agitacijske aktivnosti, da si naročijo liste, kupijo vstopnico od vsakega, ki jim jo ponudi. da prispevajo redno v vzdrževalne sJdade, v podporo listom in za to in ono. Pri mali plači je to nemogoče dolgo prestajati. Z zaslužkom pri "Proletarcu" ni mogel še nihče vzdrževati družine. Nekateri so poskusili. Ker ni šlo — ni bilo denarja za plače — so morali službo bodisi pustiti, ali pa so si poiskale delo njih žene. t
John Raku je bila ponudena prilika prevzeti malo grocerij-sko trgovino v Johnstownu, ki je bila doslej i>osest brata Rakove soproge J. Langerholca ml. Xtadi Langerholc je vložil že dolgo tega aplikacijo za pi-smonošo. Lansko jesen so ga pozvali na delo v poštni urad.
■' —- . ■ -T_______________ _______- ^
Frank Kalin, Joseph Mila vec in John Barbič; Christ. l>acah 20c; skupaj $46.00. (Nabrala A. Skaj in in Joe Maslo.)
Russellton, P«. Dr. št. 175 HSPZ
$5.00.
Cheswick, Pa. Dr. št. 580 SNPJ $5.00.
Jardine, Mont. Po 75c: Mike Ko« nemi in Frank Podlinšck; po 50c: Jacob Prevctz, Louis Jane, Joe Spe-lič in Frank llinot, skupaj $3.50, poštnina lOc, čistega $3.40. (Poslal Frank Konečni.)
Tire Hill, Pa. Joseph K. VVise $1; |hi 50c: Tony Stražišar, Anthony Vidrich, Louis Zakrajšck, Joseph Zupan, Tony Gerly, Frank Cvetan, Joe Potftch, Adolph l>e>belyak, Tony Bati ta in Martin Krasovetz; po 25c: Justina Zn daršič, Tony Zavrl, Tony Holetič, Frank Labonovich, Vinko Hačič, Mik«- Pru k', Fmbian Horvat, Louis Intrhar, Jernej Intihar, Jacob Streli in Jacob Puntar; po 10c: Ca-rolyn Streli in John Macdalenič, skupaj $8.95. (Poslal Joseph Zupan.)
Lawrence, Pa. Dr. št. 245 .SNPJ $3.50.
F* rmington, lil. Po $1: Iirnac Hre-
ščič in Joe Tušek; po 50c: John Maj-dič, Louis Kickel, Frank Kkkel, Marko Tomic, Sani Mihelich, Matt Hre-.Hčič, Geo. Rad o v ich in Barbara Tušek, skupaj $6.00. (Poslal Ignac Hreščič.)
La Salle. III. Mrs. Dular $2; po
25c: Matt Starovasnik, Anton Mati-nich, John Pla&ar, Joe Oertalich, Anton Oklejšen, Frank K ovac ich, Jernej DergailC, Joe Novak. OlOtfl Be-ve*\ John Jakely in John Križaj; po zak, Joe Terdin, Fred Mal^ai, Štefan 60c: Anthonv Selak, Vihcenc Rostan, | Mahnich, * Maric Schener, Johanrm Frank Han, Valentin Kosnuuh, Paul Remenich, Joe Grego rich, Antonia Jurjevčič in Joe Leskovec, skupaj Bizjak in Josvph Bizjak; Frank Mer-$18.00. (Poslal John Kosin.)	sjak lOc, skupaj $6.35. (Nabrala
Cleveland, O. Klub št. 49 JSZ $20; Mury Bizjak.) Blaž Godec $2; po $1: John Av.-ec, Young>town, O. I)r. št. 153 SNPJ Kristina Skapin, Frank Dacar in An- $5; |m> $1: Adolph Klinar in Steve drew Artel; po 75c: Neimenovan in Antonovich; Zivan Ivanovieh 25c,
skupaj $7.28. (Poslal Fr. Baraga.)
Superior, Wyo. Dr. št. 83 JSKJ $5.00. (Poslal Louis Jerasha.)
Braddock. Pa. Dr. Št. 31 JSKJ $3; Invbro Vidovič $1; po 50c: Martin liud<ale, Andrevv Bregar; po 25<-: Joe Regina, Rudy felijToj in John Šuštar; Alois Hrovat 12c; (j>o lOc: John Rednak in John Cvetan, skupaj
Rudolf Potočnik.)
Girard, O. Klub št. 222 JSZ $10; John Ko. in $2; po $1: John Krašo-
John Hube; po 50c: Fred St ranča r, Jack Marinko, Ix>uis Royce, Vinko Coff, Pete Re^ovtH-, Jacob Kos, I»uis Bartol, Anton Zupančič, Andy Malečkar, Andy Pirih, Frank Hribar, John Zaje, Frank Sretz, Frank Ko-vich, Vid Jančič; po 25c: Theresa Gorjanc; Joe Kunčič, John Lokar, Leander Maker, Chas. Perich, Mike
Jeras, Mike Krizmančič, Anton Ve-1 $6.07. (Poslal Martin Hudale.)
pintT.1; rt^U Jt°,StIai|iAar,| Borberton, O. Dr. št. 626 SNPJ Prank Zadel, Paul Mark.c Andrej Matth,w Jan"sh $1; John Misich
Artel f^rank Terbižan, Jacob Novak,	25 G Senoff20c, skupaj
Frank ftpeh, John Zallar, Jost-ph Pla-	$6>55 (PoM () (] Valencheck.)
nincAnton Zupančič, Matt Zabuko-	Mllwaukee wu l)r it 2,5 JSKJ
vec, Ld Leskovec Frank Sluga, An-	$fi Ma Musft.h nahra]a me<j član|
dy Pernat, Ernest Luzar, Frank Bra-	$4 sk aj 0() (Poslala Paulina
nisel, Anton vSupan, Frank Slejko jr.,	Vosrrich )
Frank Žigman, Vatro Grill, John Lo-	p... / , D . .	. nr
Lo^ o vi.; . A I • L'i	.Pittsburgh, Pa. Anton Chater 25c.
kar, Frank Bostjančič, Louis Elovar.	. t, , \. , r, , .
i>. .i * i a * v m«	(Poslal Anton Zornik.) Paul Žele, Anton Kramar, Matt Ma-
tzen, Aleš Globočnik, John Leskovec,	Skupaj v tem izkazu $165.82, prej-
Cyril Kumar, J. Točič, Anton Ogrin,	šnji izkaz $935.37, rkupaj $1,101.19.
mogel in utegnil. Upravni od- Ker je mlad in samski, mu je
bor je končno sklenil, da je treba najeti še eno moč. Do od-
S
m
KNJIGE CANKARJEVE DRUŽBE
vmti li:
ZA LETO 1937
Kviici: St+L
$1.23
V zalogi imamo se nekaj knjig Cankarjeve družbe za leto 1936—
PET knjig — 597 strani — $1.40.
OBi: SKI PIM SKI IMJ (devet knjji^ H2.50
AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR za leto 1937 je knjiga, ki je dobila splošno priznanje kritikov in čitajoče publike, če se nimate, naročite si ga. Stane vezan v
platno 75 centov.
"CRADLE OF LIFE" je najnovejša knjiga pisatelja Louis Adamiča. Stane $2.50.
V	zalogi imamo tudi druge Adamičeve knjige, kot "Dynamite", "Laughing in the Jungle", "Grandsons", in v slovenskem prevodu "Smeh v džungli". Naročite »i te knjige iz naše knjigarne. Vredne so, da jih čitate, ob enem je tako priznanje pisatelju tudi gmotne vrednosti, kajti od same slave ne more nihče živeti.
Veliko se proSlih par let pi£e o Ivanu Cankarju. Naročite si knjige, ki jih je napisal.
V	Zed. državah jih širi knjigarna Proletarca. Nihče ne more širiti idej velikega po-
kojnega pisatelja Ivana Cankarja bolj kot njegove knjige.
Največja slovenska knjigama v Ameriki je KNJIGARNA PROLETARCA. Kadar naročate bodisi slovenske ali angleške knjige, obrnite se nanjo.
PROLETAREC, 2301 S. Lawndale Ave., Chicago,
ljubše delo na pošti, kakor pa prebiti dneve in večere sam v
stopa prejšnjega tajnika Fr trgovini. "Za vaju pa bo to ka-Petriča smo imeli v uradu tri kor nalašč." je pisal sestri. Po-osebe. Potem nekaj časa le'mislila sta na bodočnost in se dve. Prišel je za upravnika odločila sprejeti ponudbo.
Magnati General Motors korporacije od ločno za boj proti priznanju unije
(Nadaljevanje s 1. strani.) vladne uradnike; tudi predsednika Roosevelta so že obiskali. To misijo so poverili načelniku jeklarskega trusta.
Boj za zboljšanje zivljenskih razmer
Razredni boj — ne za socializem — ampak le za izboljšanje mizemih delovnih razmer — je v tej deželi prišel v poln zamah. Včasi bo nekoliko prostovoljnega in neprostovoljnega premirja, včasi bodo bitke vroče in delavci bodo imeli priliko udihavati strupene pline — pa če je hočejo ali ne. Kajti take stvari se izdelujejo pod kapitalizmom le proti njim, zato da si izkoriščevalci ohranijo profitni sistem čimmanj do-taknjen.
V tej borbi je nepristranost nemogoča. Kompanije so skupaj kakor ena. Delavci, storimo isto in zmaga bo naša!
V džunglah varna, v civilizaciji — smrt!
Prošlo soboto je odpotoval za Frances, ki je odšla na svo
Anton Slabe, za njim pa Anton Žagar. Po odhodu A. Žagarja sva bila spet samo dva.	'je novo mesto že prej, tudi
Upravni odbor je nama po-J,Tohnny. Pri "Proletarcu' je bil veril poiskati moč, ki bo zmo- sedem in pol leta. Po-greša ga
žna izvrševati dela, kakršna imamo v našem uradu. Spomnil sem se mladega člana v našem klubu, John Raka. "Vprašajmo njega," sem predlagal Pogorelcu. Storila sva to. John — vsi mu še zdaj pravijo Johnnv — je pojasnjeval, da ga delavsko gibanje zelo inte-resira, ker je zanimanje zanj dobil že pri materi v Nokomi-su. Ampak šol nima; le navadno ljudsko šolo. V pisarniških poslih in v dopisovanju v časopise nima nikakih skušenj. Tudi tipkati ne zna. "Mlad si, obiskoval boš večerno šolo in v ostalem te bo delo samo učilo."
Pregovorila sva ga in sprejel je. Zanimal se je za vse in se vzlic pomanjkanju šolske nao'brazbe hitro učil. Lotil se je vsakega dela v uradu in pokretu kadarkoli in kjerkoli je bilo potrebno.
V začetku je prejemal $18
naš urad in pogreša ga klub št. 1, Rdeči sokoliči pa pogrešajo Frances.
Želim jima v trgovini čim-boljši uspeh. — F. Z.
Čudna vest
Delavci pri General Motors so stopili v stavko. Bila je vzorno organizirana, šerifi, župani, policijski šefi, sodniki, daieiv-niki itd. so bili takoj od počet-ka stoodstotno na strani stav-karjev. Bogati delničarji so prišli proti skebom piketi-rati, toda policija jih je odgnala s plinskimi bombami in s krepeljci. Trije multimilijo-narji so obležali v krvi.
0e ne verjamete, pa si zapomnite to vest in jo ponovite komu 1. aprila.
Smrtna kosa
Pueblo, Colo. — Tu je umrl na	pozneje $20, i?v ne- rojak Frank Adamič, rodom iz
kajkrati kako malo odškodni- Ribnice. Bil je na seji društva no za delo ponoči in ob nede- "Orel" in na poti domov ga je Ijah.	. ,zadela kap. Bil je takoj mrtev.
Na desni te slike je Martin Johnson, ki je prepotoval toliko divjine v vseh kontinentih sveta, kot ie malokdo. Na levi je njrgova iena. Preiskovala sta leto za letom divjaške rodove v Afriki, v Avstraliji, v Asiji, na otokih in kjerkoli. Mnogo let se je hranil pred zvermi brez puške. Bil je eden najznamenitejših veščakov v boju z zvermi. Prve skusnje je dobil na potovanjih s socialističnim pisateljem Jack Londonom. Potem je pričel karijero na svojo roko. Potoval je iz kraja v kraj. ii divjine v divjino, in s svojo ženo, ki je doma iz Kansasa, snemal fotografične in filmske slike, katere je potem predvajal na svojih predavanjih v Zrd. državah in drugje. Z vstopninami, ki jih je prejemal, in s honorarji za članke in slike, ki jih je prispeval raznim revijam in drugim listom, si je vedno prihranil dovolj za nadaljne ture v "divjine". Prošli teden pa se je dogodila nesreča, da je aeroplan, v katerem se je peljal Johnson, treščil v Californiji na tla in njega toliko poškodovalo, da je ranam kmalu podlegel. Njegova žena, ki se je peljala z njim, si je življenje ohranila, toda poškodbe so tolikšne, da bo pohabljena do konca svojih dni. Obležala je nezavestna. Mnogi uredniki ta slučaj komentirali, da sta Johnson in njegova žena razkrivala svetu divjine, divjake in divje zveri, ne da bi se njima kaj žalega zgodilo. Toda v civiliziranih Zed. državah, v najmodernejšem prometnem sredstvu — nrroplsnu, sta skončala svojo sijajno karijero . . . Oba sta bila skušena pilota in posedovala sta tudi svoje letalo. To. v katerem sta se ponesrečila, jc bilo Ust prometne letalske družbe.
Problemi revolucionarnega socializma
Spisal Haim Kantorovitch. — Prevel Anton Garden.
OFENZIVA DVEH FRONT V TEKU
(Nadaljevanje.)
Pred mnogimi leti je Leon Trocki izborno formuliral mišljenje razredno zavedne bur-žva/ije o demokraciji. Dejal je: "Kapitalistična buržvazija računa takole: 'Dokler imam v rokah zemljo, tovarne, delavnice in banke; dokler posedujem časopisje, univerze in šole; dokler (kar je najvažnejše) obdržim kontrolo nad armado, bo aparat demokracije, neglede kako ga spremenite, ostal podložen moji volji'."
Demokracija v očeh desničarja
Nazore desničarskih ali "demokratičnih socialistov", kakor se sami najraje nazivajo, je v nekem članku najbolje izrazil VVilliam E. Bohn. Po desetletjih molka so mu "kunštni revolucionarji", ki so se naučili vseh svojih modrosti iz evropskih virov, pričeli presedati. Odločil se je, da jih enkrat za vselej "posadi na klop". "Napaka teh kunštnih revolucionarjev je, da ne vedo, kaj je n*ia demokracija! V naši deželi je v resnici vsa moč v rokah ljudstva."
In kaj dela ljudstvo s to močjo, katero v resnici drži v svojih rokah?
"Ljudstvo jo rabi, kakor ga uče izvežbani publicisti, da naj jo rabi," je Boh nov odgovor.
Iz tega sledi, da sprememba državne forme, osvojitev moči po ljudstvu nima pomena. Vse, kar šteje, je prešolanje ali pre-obrazitev "publicistov", da bodo učili , ljudi, kako naj bolj modro rabijo moč, katero že faktlčno imajo.
Bohnov članek (The Road to Povver in America, New Leader, 12. aprila 1935) je polemika proti "kunštnim profesionalnim revolucionarjem", ki si domišljajo, da hočejo "napraviti" revolucijo v Ameriki, članek je bil spisan, da socialistom pokaže, kaj je prava pot do moči in kaj naj socialisti store v tej smeri. Prava pot do moči je torej v preobrazbi "publicistov", da bodo učili ljudstvo, kako naj rabi moč.
Vse to govorjenje o "publicistih" je seveda nejasno. Kdo so publicisti? Ali Bohn misli časopisje, radio, duhovnike, rabince, profesionalne politike? Nobenega dvoma ni, da
izvajajo svoj vpliv na mase v prid kapitalizmu. Toda kaj naj socialistična stranka stori v tem oziru? "Naloga stranke je," pravi Bohn, "da vpliva na prebivalstvo k socialističnemu načinu življenja — k zadružnemu. demokratičnemu načinu." Mogoče kdo razume, kaj je s tem Bohn mislil. Jaz priznavam, da ga ne zapopadem. Edino, kar je jasno v tem njegovem članku, je izjava, "da j je bila vsaka revolucija, vsak , ipopad, ki je izgledal kot revolucija, prekletstvo za mislece naslednje generacije."
Očividno je torej, da je naša naloga obvarovati "mislece prihodnje generacije" pred tem prekletstvom. To lahko storimo, ako si zapomnimo, "da je moč faktično v rokah ljudstva" in in z učenjem "prebivalstva v tem teritoriju" k socialističnemu načinu življenja, ne pa ga navajati v boj za socializem. Nekdaj je bil krščanski način življenja, zdaj pa je socialistični način.
Odkod izvira ta konfuzija? Že prej (American Socialist Quarterly. letnik 3, M. 1) sem imenoval te vrste socializem "socializem brezupnežev (The Socialism of the Hopeless)". Ta brezmejna vera v demokracijo in idejna konfuzija, ki temu sledi, je na eni strani rezultat brezupnosti reformiz-ma. na/drugi strani pa vera v moč kapitalizma, katerega delavstvo ne more premagati. To tudi Bohn prav jasno izraža, ko pravi:
"Naše kričanje o rušenju kapitalizma je podobno co-perniku (medicine man), ki tolče na boben. Razne faze sistema, kateremu pravimo kapitalizem, so zelo stare in prožne. Vedno se lahko pri-lagode novim razmeram."
Vse govorjenje o nazadovanju kapitalizma se Bohnu zdi neumnost. On gleda na zato-nevanje kapitalizma, ne z daljšega ekonomskega in tehnološkega vidika, marveč z vidika grocerijske štacune na cestnem oglu. Dokler trgovina plačuje svoje račune ob času, ne propada.
"Kljub velikanskim zahtevam sedanje depresije, je kredit ameriške vlade in cen-
tralnih finančnih ter industrijskih institucij te dežele varen za indefinitivno dobo."
To je vse, kar šteje. Kapitalizem lahko plačuje svoje obveznosti. Resnica sicer je, da svojih računov ne more plačevati milijonom delavcev in farmarjev ter uradniškim sužnjem; nič več ne more zasigu-rati milijonom niti one mrvics prosperitete in zaščite, na ka* tero je kazal s ponosom v preteklosti. Tudi je resnica, da se pololaj mas stalno poslabšuje in da niso našli še nobenega načina za uposlovitev brezposelnih, katerih število stalno raste. (Iz daljšega vidika je to resnično, kljub sedanji "pro-speriteti".—Prev.) Toda ako imaš "dober ček", ga bo izmenjala vsaka banka. Ako ti vlada dolguje denar, si lahko gotov, da ga boš dobil. In za Boh na je to dovolj dobra garancija. da kapitalizem ne nazaduje!.
Sicer je resnica, da imamo na svetu boljše, bolj učene in I bolj prepričevalne reprezen-itante neosocialdemokratov kakor je Bohn; toda on ima to prednost, da je bolj naivno odkrit kakor so drugi. V resnici imajo te nazore vsi neosocial-demokratje. le da niso tako odkriti in zgovorni, kakor je on.
Prava diferenca med desničarskimi in levičarskimi socialisti je v tem, da prvi opirajo svojo taktiko na uverjenje, da je kapitalizem trden v svoji vladi, medtem ko so drugi prepričani, da se je kapitalizem pričel definitivno nagibati k zatonu.
(Dalje prihodnjič.)
Slavka avtnih delavcev je K«laj, ko lo pišemo, v znamenju pogajanj. Začela se je, ne da bi jo voditelji unije hoteli. Ampak delavci, ko se organiziraj«, hočejo akcije, in tako j« moral hočeš nočeš poseči energično vmes tudi C. I. O. (Odbor za industrialno organizacijo.) Načeljuje mu John L. Lewis, predsednik U. M. W of A. Na levi te slike je John Brophy, ki je bil svoj čas smrtni sovražnik Lewisovcga vodstva v UMWA. Udrjstvoval se jc med premogarji v centralni Pcnnsylvaniji. Zdaj so mnogi bivši antago* uisti skupaj v kampanji za organiiiranje delavcev v industrialne unije. Ta akcija je postala tako mogočna, da so se zrdinili na rni strani vsi elementi, ki so sa industrilani unionizem, in na drugi pa vse korporacije, katerim hote ali nehote pomagajo mnoge "strokovne" unije, oziroma birokrati, ki jih vodijo. Na desni strani slike je John L. Lewis~
KAKO JE KEMAL MODERNIZIRAL TURČIJO
ZA DOBER ZAČETEK V NOVEM LETU!
POPOLNOMA NOV
l»IIIL4 O
69
m ■

95
; m
\ :mt
m
\
\
i i ■
m r f
J *
Va \
Al

brat "aarlal"
S Philco "aerial" ti-soka učinkovitosti
S74.9S
Zamenjajte itej stari radi«.
Ufmlen popuat dovoljen sa nakmp novega PMleo.
Lahki obroki!
PWujtr me*<»Čnn s svoj mri ra*u m sa eJektriko.
Ta izredni novi Philco "console" model, ravno oznanjen, vam bo dal pravi začetek v tekočem letu in za dolga leta naprej v zabavi z radiom ... leta, ki bodo polna radio presenečenj. Nabavite si novi Philco in si zagotovite najboljše, kar je v zraku!
Te rrrr rmtrrtit »thr* riih. m ittmru hmt bightr prnt k th+rgni /e H*Jt"i i old dtfrmd pmvmmtt
COMMONWEALTH EDISON
ELECTRIC « SHOPS
DOWNTOWN—7? W. ADAMS It —132 S. DCAfttOtM ST.
Tetepheaa RANdotph 1300 local 979
4834 S. Ashland Ave. 3733 MiKmubee Ave. 4563 Sroad*ay
4331 W. Modison St. 3950 C. 93*d St. 4t33 IrviA«) fork Mvd.
U114 S. Michigan Ave. 3460 S. State St. •53 W 63rd St.
Novi odbor družabnega kluba Slovenski center
Chicago, 111. — Prošlo soboto se je vršila letna seja družabnega kluba Slovenski center, ki ima zdaj okrog 170 članov in članic. Zborovalci so sklenili, da ostane članarina kakor dozdaj, to je, $1.00 na leto. Sedanja članarina poteče vsakemu 1. aprila. Novim članom, ki pristopijo pred 1. aprilom, se za prve tri mesece v tem letu ne bo računalo nikake članarine, pač pa bo veljavna od 1. aprila t. 1. do 1. aprila 1938. V novi odbor so bili izvoljeni: Frank Alesh. predsednik; John Hujan. podpredsednik; Rok Božičnik, tajnik-blagajnik; Joseph Turpin, zapisnikar. Nadzorni odbor: Math. Kure, Vinko i/očniškar in Matt Videgar. Namestnika nadzornemu odboru sta Joseph Oblak in Justin Zaje. Namestnik tajnika je Anton Andres. — Vinko Ločniškar je bil dosedanji tajnik. Kandidature ni več sprejel. Oskrbnik klubovih prostorov je Luka Groser. Za predelave prostorov v Slovenskem delavskem centru in za zgraditev balincarskih gred je ta klub lani prispeval nad $900. — Po seji v soboto so bili udeleženci postreženi z okusno večerjo in pivom.
Poročevalec.
*
Thomatovi shodi v Chicagu
Meseca februarja pride v Chicago Norman Thomas. Dne 9. feb. bo govoril o Španiji. Dne 10. feb. bo govoril na banketu, ki bo prirejen v počast novima tajnikoma stranke, na ostale dni pa bodo sklicani shodi v raznih krajih mesta.
Davek na potrebščine dobro donaša
Skozi to krizo smo v Zed. državah dobili poleg že uve-Ijavnih davkov še "prodajni davek". Uradna beseda zanj v angleščini je "sales tax". Vsakdo, ki kupuje, plača določen odstotek. V Illinoisu znaša 3 cente na dolar. Lani so konsumenti v tej državi plačali 70 milijonov dolarjev tega davka. ali blizu 20 milijonov i več, kakor leta 1935.
V dmjvih, ko j«» ponovno podarilo prijateljstvo me<l Turčijo in Juk<►davijo, »e moramo tudi nvi spomniti kt mala. ki jo po vojni u stare, razpadajoče Turčije ustvaril močno, moderno državo. S kakšno »tredno enerjrijo »c jc lotil dela, dokazuje naslednje po-jftovje i7. knjige Angleža Armstrongu, ki je *pi*al Kemalovo biografijo, ki noai v nemškem prevodu naslov "Der grmue NVolf".— Op. ur. Del. Politike.
Potem ko je Kemal združil vso politično moč v svojih rokah, ga je pravi boj šele čakal.
Svojim prijateljem je vedno dal razumeti, da ima namen iztrebiti cerkev v Turčiji.
"Petsto let so predpisi in nauki nekega arabskega šejka (s tem misli Mohameda« op.) in njih razlaganje po lenih, nekoristnih popih določali civilno in kazensko pravo Turčije. Islam, ta teologija nemoralnega Arabca je mrtva stvar. Morda je primerna za nomadska plemena v puščavi, za moderno, napredno državo ni. 'Božje razodetje!' Ni boga. Vladar, ki mora klicati vero na pomoč, je slabič, ki ni vreden, da vlada," tako je govoril svojim najožjim političnim prijateljem.
Najbolj je sovražil pope. Izgnal jih bo iz mošej in samostanov, da bodo morali delati kakor drugi ljudje. To so bili njegovi nazori, ki jih je zastopal s srdom in strastjo revolucionarja. Toda v javnosti se ni nič izražal o tem. Sklenil je, da počaka na ugoden trenutek.
In nasprotniki mu niso dali čakati.
Po deželi se je širila vest, da hoče Kemal uničiti islam in
pregnati kalifa (najvišjega cerkvenega poglavarja, op.). Po mosejah in trgih so hod/.e in derviši pridigali in svarili ljudstvo pred vlado.
Nasprotniki Kemalovi so podpirali to agitacijo. Zapustili so Ankaro ter se zbrali v Carigradu okrog kalifa Abdul Medžida. Mislili so, da so varni v njegovem zavetju, da se Kemal ne bo upal dotakniti se kalifa.
Vse ruševine mrtvega osman-skega cesarstva, duhovniki, hodže, ulemi, brezposelni bivši sultanovi dvorjani, odpuščeni oficirji, nezadovoljno prebivalstvo Carigrada, ki ni bilo več glavno mesto, se je zbralo o-krog kalifa.
Kemal ie nastopil. Razvil je veliko propagando po vsej državi. parlamentu je pa predložil zakon, po katerem se izvedo popolna ločitev cerkve od držav, kalif se pa izžene.
"Osmansko cesarstvo je bila nesmiselna zgradba, ki je slonela na krhlih verskih temeljih. Nova republika mora imeti trdne temelje in solidno, znanstveno ogrodje. Kalif in vsi ostanki sultanove Osmano-ve hišp morajo izginiti. Zastarela verska sodišča in zakoni se morajo nadomestiti z modernim, znanstvenim civilnim pravom. Na mesto duhovniških šol morajo prit'i posvetne državne šole. Cerkev se mora ločiti od države. Vera je privatna zadeva. Vsak državljan naj si sam izbere vero, katero hoče."
Njegov predlog je bil brez debate sprejet.
{i\iVS PIHM.IIAM l\
CILJI V L. I!>:i7
1.)	P eč kulturnega dela — to je, več delavskih /prireditev n prosvetnimi sporedi in predavanji v delavskem duhu.
2.)	P eč agitacije za Prosvetno matico in več lpodpore za izvrševan ie n jenih naloit.
3.)	} eč agitacije za "Proletarca%\ na katerega se delavci lahko zanesejo. da ho njihovo glasilo i v najkritičnejših časih in brezpogojno sociali-stično.
4.)	Več dela v naporih raz peč a vat i me tj ljudstvo dobre slovenske knjige, ki jih ima v zalofgi Proletarčeva kn ji nama.
.), j Več boja proti odkritim in prikritim nasprotnikom. ki vsak po svoje deluje, da uničijo ali vsaj onemonoč%ijo uspeh našemu i>okretu.
6.)	P eč načelnosti in soglas ja v klubih JSZ in manj osebnosti in malenkostnih š peti rov.
7.)	P 'eč hoja proti brezbrižnosti, kajti ta je de• lovstvu najnevarnejša hiba.
H.) Več delavske ideologije v delavskih podpornih društvih in v unijah.
9.)	Več volje za dosego uspehov v naših naporih in bojih, kakor smo jo imeli doslej.
10.)	In končno, več članov in somišljenikov, ki so voljni in sposobni vršiti vse to delo.
DELAVSKE ŽENE PO SVETU V AKCIJI ZA POMOČ ŠPANIJI
LEON TROCKI Z 2ENO V MEHIKI
V akciji za pomoč španskemu delavstvu zelo veliko store organizacije delavskih žen v Franciji, Angliji, v Belgiji, na švedskem, OeSkem, v Švici itd. V svrho sistematiziranja pomoči so imele v začetku decembra prošlo leto v Parizu konferenco, katere so se udeležile zastopnice iz mnogih i dežel. Sklepale so, kako skozi to zimo nabaviti čimveč potre-i bne obleke španskim miličnikom in njihovim družinam, ter jo oskrbi za vdove in sirote, ki jih loja 1 »stična vlada v sedanjih razmerah ne more zadostno preskrbeti.
še isto noč je šlo povelje na carigraiskega guvernerja, da mora kalif še pred jutrom zapustiti Turčijo. S pomočjo policije in vojaške eskorte je guverner brez rešpekta prijel kalifa in ga brez ceremonij spravil v avto in čez mejo.
Čez dva dni so z isto brezobzirnostjo naložili in pognali čez mejo vse prince in prince-ze starega režima.
Kemal je zmagal.
Nato je z vso brezobzirnostjo izvajal vse ukrepe za modernizacijo Turčije. Preobrnil je vse stare nazore, navade, obleko, običaje, pisavo, jezik. Tudi fes je moral izginiti.
Ostali so le še duhovniki, derviši, in menihi. "Tudi ti morajo izginiti." Njim so pripadala najboljša posestva in zemljišča. Bili so kot troti, mrtvo breme v živi družbi. Poleg tega so bili zbirališče reakcionarnih struj.
Na nočni seji parlamenta je bil sprejet zakon, po katerem je Kemal zaprl vse samostane in razpustil vse redove, postavil derviše na cesto in konfisci-ral vse njihovo premoženje v prid države.
Organizacije delavskih žen so poslale v Španijo več lady oblačil, živil in zdravil, in ob enem so zbrale tudi precej v gotovini. Obleke so večinoma same izdelale in popravile po-nošeno.
y*eeeeeeeeee9*eeeeee9eeee*
FENCI/S
RESTAVR/CIJA IN KAVARNA
< >
i. 2609 So. Lawnd I« Ara. J !!	Chicago, III.
Tal. Crawford 138J
> Pristna ia okuaaa domača jedil« < \ \ Can« gmerne. Pnatreiba točna. J
Tudi Hoover za odpravo otroškega dela
Dogodilo se je, da tudi bivši predsednik Hoover priporoča zakrinodajam posameznih držav v sprejem dodatek k zvezni ustavi za odpravo otroškega mezdnega dela v industrijah. Ampak je zelo pozen. Lahko bi deželi prihranil veliko gorja, če bi podprl tako kampanjo, ko je bil še predsednik. Tako pa jo je v resnici vršila le socialistična stranka in to njeno kampanjo so do 1. 1932 vsi ignorirali.
Angleška delavska stranka izdaja pam-flete o Španiji
Delavska stranka v Angliji je nedavno izdala dVa letaka o Španiji, da bo delavstvo o vzrokih civilne vojne čircvboljše poučeno. Naslov enemu je "A-gonija Španije" in drugega "Katoličani in civilna vojna v Španiji". Pred tema dvema je fzdala pamflet "španski problemi" in "Drama Španije*.
Judje v Nemčiji ne smejo biti pasjerejci
Zveza pasjerejcev v Nemčiji je na pritisk vlade odločila, da smejo v bodoče gojiti pa-sjerejo le arijci. 2ide je morala izključiti.
PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI
NAROČITE SI DNEVNIK
"PItOSVETA"
Stana sa celo leto $6.00, pol leta 13.00
Ustanavljajte nova druAtva. De*«t članov (le) je tTeba ta novo druAtvo. Naslov za liat i-/a tajništvo j«;
2657 S. Lawnda!e Are. CHICAGO. ILL.
Na »liki sta Leon Trocki in njegova trna, fnt/jjgrnfiran* oh prihodu v Mehiko. Citajte o Trockemu in njegovi politiki članek na 2. atrani v tej htevilki.
ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO
Adria Printing Co.
1838 N. HALSTED STREET, CHICAGO, ILL.
Te). Lincoln 4700 PROLETAREC SE TISKA PRI NAS.
Proletarec, January 20, 1937
ANGEU) CEKKVENIK:
"dvojnik*
ZGODBA VOJNEGA UJETNIKA
ceive it n<»w. I keepcd ali your letter«* also yt»ur firnt. In 11*37 we heart a Friendship feaat in Amsterdam and then ali the Red Pah-on* of Holland vvill come to Anuterdam. I hope that vve vvill correspond for a Ion* time.
In every next letter I vvill wrlte IHitth vvords ao that you will learn I)ut,h. I"don't knovv to vvrite any more. Thanks for your like nest« Fi iendfthfrp!
Jacob So lom oni«.
—	Žal mi je, gospod Paral, da ste morali zavoljo mene trpeti. Morda mi bo kdaj m )-goče kaj za vas storiti.
—	Nič se ne razburjajte, sestra Hela! Povedati sem vam hotel le, da ne bom več v bodoče za vami vohunil. Zavoljo mene greste lahko kamor hočete. Detektiva Vondrička n tukaj. Nih *e vas zdaj ne bo zalezoval.
Hela ga je nezaupno pogledala.
—	Na mojo moško besedo, sestra Hela! Ne bom vas več zalezoval!
Spoznala je, da je govoril iz srca, da ni bilo v njegovih besedah nič laži.
—	Hvala, gos>pod Paral, nekoč bo prišel čas, ko vam bom mogla vsaj drobtinico vašega kavalirstva poplačati.
Kavalirsko pa se res niaem obnašal. Pa naj bo! Največje plačilo bi mi bilo, če bi jo FVan-ceschini ali Berenini ali kdorkoli 2e zdrav, vesel in cel — popihal I
Za slovo mu je krepko stisnila desnico
our K »ni halcon* group ih going on a visit to radio stat ion WMAQ to see the Kaltenmeyer Kimlergniten Progi am broad<ttsted.
Our Fahona know how to »ing, dance, play the accordian, and many other fine thing*, but did yoj know that vve have a Fal?on vvho can vvrite poema? Here is a sarrvple of iMme of the poetry vvritten l>y one of our Falcon h.
$214,586.71, in ravno toliko je imelo obveznosti, ki pa ne pomenijo ravno toliko dolga, nego le enako vsoto v vknjiževal-ne namene.
Slovensko stavbinsko in posojilno društvo v Strah a nu-Canonsburgu je finančni zavod, ki je vreden zaupanja v vsakem oziru.,
Iz prej navedenih številk razvidimo, da je to društvo sol-ventno in da napreduje vzlic vsakojakim oviram, ki jih je vrgla takim zavodom na pot kriza.
Od časa ustanovitve do danes je prevzelo le tri posestva, kater se je pa v kratkem času prodalo od nosno zamenjalo za vladne bonde. Danes nimamo več. v svoji lasti nobenega prevzetega posestva več.
Prošlo soboto se je vršil občni zbor tega društva, na katerem so bila podana razna poročila in predlogi, ki naj bi o-mogočili tej ustanovi še boljši napredek. Več o tem bo v naslednjih poročilih.
Z zadružnim pozdravom, John Zigman, blagajnik.
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN AND SURGEON
OFFICE HOURi.: At 3724 W. 26th Stre««
1:30—3:30; 6:30—«:30 Dali* Tal. Crawford 2211
A t 1858 W. Cermak Rd.
4:80—6:00 p. m. Dailj Tel. Canal 1100 W*dnesday and Sunday b? appointmenta only Ratidanca Tal.i Craarford 8440 If ao «niw«r — Call Austin 8700
3 Milwaukee Leader ]
j. j Največji ameriAki aociali»tl*nl	J
j dnevnik. — Naročnina* $6.00	I
j nn leto. fS Oft tn pol leta. 11.50	I
ta tri me«eee	g
NmU- MO W Junaaa At«. '3
MI1.WAUKLE. WIS.
'fiiirf^tnniicir^imuniiitiiiiiMntic.tif UTrjuniBBi
Tal 1478
POGREBNI ZAVOD
Predstava in shod za Cankarjevo ustanovo
Cleveland, O. — V nedelje 14. feb. bo v SND na St. Clair Ave. obdržavala Cankarjeva ustanova prireditev z vprizo ritvijo primerne igre. o plsate I ju Ivanu Cankarju pa bo go voril Efbln Kristan.
424 Broad Streel JOHNSTOWN, PA
FRANK GRILL, predsednik
1727 1731 W. 21 at STREET	CHICAGO, ILL.
PRVA SLOVENSKA PRALNICA V CHICAGU
Naii vo*nikl pobirajo perilo no vsem mentu, Cieeru la Berwynu in dova*ajo čistega na dom
TOfNA POSTREŽBA	DELO JAMfENO
Talafenit CANAL 7172-7173
O Istavbinskem društvu v Canonsburgu
I/eta	meseca marca so
je v naši naselbini ustanovilo hranilno in posojilno društvo. Ustanoviteljev je bilo dvajset s 73 delnicami, podjetje se je
A Yugoslav Weekly Devoted
to the Interest of tho Workers
OFFICIAL ORGAN OF Yugoslav Federation S. P.
PROLETAREC
PDUCATION,
ORGANIZATION CO-OPERATIVE
COM M ON WEALTH
NO, 1532.
Publiahed weekly at 2301 S. Lawndale Ave.
CHICAGO, ILL., January 20, 1937,
VOL. XXXII.
BRAINS AND USEFUL LABOR
We are asked for a commc t »►•» an editorral (»bservation vvhich -»nten 1* that tho "gieatest producer o valuti in the world is not labor e I not capital, for capital is Bothi-ig but cryatalll*ed labor; it is brain ."
Very well. It is admifcted t h it th • wonkers produce values and p o iuce capital, for th«? latter U only "c ystal-lized lftSor." But the grea'e t producer of value* .."is brains." Now. vvho has those "brain*"? VVe n e not told. |s it contended that th" vvorkers have none? No an vver. F »rther on we are tol<l that a man w» hired by a steel firm at a sals»ry of $50,-000 a year. It is as*umad h t h is brains conmand this big sul > y.
Very well again. But not«« he vva-"hired." That is, he is a urorVer, perhaps an expert or a technicivi, anl bears the same relation to t ovvn-ers of the plant that aH oth»r hired workers do. He plans. but ve hi-i plans more important than th 1 vvorker who rolls the »teel? The »>sump-tion is that they are. Suv »se we test this. The vvorkers at the rolls re-fuse to roll ttle steel. VVbat v> •-omes of the iplans? Though the "brains" oif this expert be of the highe^t order his plans are worthless unie-s the vvorkers play their p^rt in th » pro-cess Oif p^ducing šteje 1. Th • Vrains of the latter ure just as important as that of the expert.
If the la' er were called u:>on to exercise the skill of the steel vvork ers hc wou!d be helpless, If th* steel vvorkers wcre called upon to draw up the plans of the expert ihey vvould be helples*. One is just as essentiul as the other. Both use the r brains jin«! no kin i of l«'>or vvhat-evtr, even though it be unskilled, is possible vvithout the fun-tion'ng of {he biain. So that vvhen wp are toil that it "is brains" that produce vi-lues it is true. but thi> i- put in sueh a way in the editorial as to carry the impression that brains are somethinif separate from msnual -kili.
The second contention is that people get "paid in proportion to how much their work is vvorth to the inib-lic that j»ays." Hut hovv is the "vvorth" of work mea^ured? What is the standard? We are left in the daik. Is not the labor of the scaven-ger, vvho removes decaying garbatfe and thus prevents disease. "worth" as much as the physician's vvho only appears on the scene after diseast appears? Why is prevention not "•vvorth" as mu.h as cure?
The fact is thut ali u*cful effort is necessary, one just as important as the other. But the capitalist sys-tem vvith its hierarchy o f'classes and exploitation of labor maintains dis-tinctions. It is not a ijuestion of vvhat labor is "aro rt h" under capitalism,
but vvhat labor povver can be pur- , chased for as a com moj i t-y in th • market. It is an aiticle of merchun-dise and treated as «uch. Its Ivalue a merchandise hov ers around a vvage sufficient to enable the vvorker to live under the current standard. The values produccd a'>ove the valjaš reprefented by the vvavre are approp-riated by the oarnera of industry.
VVith collec-tive mastery of iniustryi by the vvorkers, vvith the cutting off of surpkus incomes to ovvners, the distinction* natural to capitalist s >-ciety vvill dissppear. Society vvill be i rcgarded as a great co-operative en-tt rprise, in vvhich aH uaeful labor is es.se n t ia l to the production and distribution of vvealth and service«. The I attempt to asnign brains to one por-tion of vvorkers and lack of brains to another vvill be a memory of the ' past. There vvill be left the usefu! labor and service of aH. and income from mere ovvnership vvill die vvith the capitalist system itself.
—E xc ha nge.
TO OLD AT 30! |]T ALL SEEH* VERY CRAZY
—AND IT CERTAINLY IS!
"I am told tliaf. moK em.»loyment f<etK*ies refuse to accept t!oj>s for foskionv for thox» over 30 ytars of fjfe."
Thit shmkm^r Htatenier.t i« con tffjncd in p letter iriven a pro:-nim»nt i* p!ace on the ed toiial paj;e of The Ntw Voi k Tiin«
The chariot«« of the The vvriter tells the itory of a wo- rumblintr toward u-. It seem« the man u ho has just turned 35. "a j yi>ar of 19g7 wiU have pK>nty of ciockerjack adveitinin? aml promo- trjcjCH u., jtH M|et.ve
Maybe some of the chaiiots vvill be vvar ehariots. Maylte some of th««m ' vvill be calamities of peace time.
By Chester M. Wright
tion vvoman, as well as a fine or^an izer," vvhose applieation was recent-ly rejeoted b.v a bi|f New Yoik bank on the w»le jeround th:it .^he was ,4too old."
Ju** bc for v he left for South America. Pre.-ident Hoo>evelt broil-cart an a|>{>e>al to invlu-try to employ more vvorkers vvho are over 40. So far as anyone can detect, there has been no response. Instead, the letter in The Time* indicates the ajr* limit, in some in<taneee, is biMnsr stili further re<luced.—T. M. L.
Here and there vvill be one loaded vvith jfood lučk an<l uood cheer.
But you can bet your last bean it vvill be a y«-ar of action. It is ju>t naturally b«»und to be an excitint: year, full to the brim of hell-for-leather dointr-».
It couidn't bv a aanrted to.
The jc°<xl o!d years s<Mim to be ipone forev^i^ iwajd>e they only seem vr<>H4l be aun- vre hVve forgotten the
r^fraffedies the.v broutfV-• • *
future arefand warships aml irasscs und ali the j rther things that vvipe people out of existence.
And novv that the t'nited States has come )>ack to n point of pustinj* its^mind on hovv to make life better, the re t of t h*- vvorld seems to b*.« lonjrinjr to jf« cra/y a/ain.
And arhile we t:dK neace an l try to think peace, no-bo<ly believe* us fully. There'* doubt on eveiy han I.
Reactionaries stand vvith their back* to the wall, sayin*, "I won't," but in the end they yield. They al-ways have ylelded in the end and so they will kee|> on doinjr.
And vvhen they have ull done their yieldinf, then what is novv liberal vvill become roactionary, quite pro-bably.
Because there must alway.s Ih* those
vvho stand far apart ainl call them* sel ves liberal*, or leaders, or vvhat-
In South AinerVa there recently ever name the tiines seem to de-has been a so-called peace confer-! niand. <iuiet year if it rncr. American delegates have trie I Again. a year of tremendous ex-to make the shovv look as g >od as eitement is now upon us, going by pos«'1)le, but really it wa-nt much of at the well-known rate of 24 hours a a Uccess. Su-plc on is vvhat ma I? <lay. WHAT VVILL YOU DO THIS i« ><>•	VLAH?
<'f Course. if eVerybody elst-determined to jfo ia-to the suspe<'t-
HOW?
The vvorld vve knevv prior to 1014, I ing business, it vv ill bt- difficult /oi CVut of 70,587 applicant* for gov- hovvever, really HAS gone and noth- us not to do a little »uspeeting aUo.
Aetivities of Our Youth in Cleveland
Cleveland, O. — Strange a it may seem, no matter hovv badly tlilngs go on during a year, the advci t of a new year seems to instill a n w špirit aml kindle nevv hopes into iiscour-aged hearts. This fever i- present everjrvvhere, and, I think, h:\ struck SuM>ranch No. 27 vvith son force. Hovv long it vvill be present lepends mainly on the interest an:l co-opera-tion shovvn by the members.
We began this nevv year'> hi.*tory rwith quite a fevv payable i ieas in different forms. First, vve have ar-ranged for a series of mo i'h!y so-cials which vvill, I hope, b v»»t our club's income and enable u to be a financial asset to the "P.ol tarec"
and the S. P. in general. VVhile on the subject of socials, there 's one <che<Iuled for Saturday. Jan. 2.S, thiit promises to be something different. Instead of being just a social. there vvill be a vmried program of Kongs, skits, poems, piano numbers. etc., presented b.v the sub-braneh menubers. The program vvill be fol-, lovved by dane ing an«l refreshments as usual. Tickets vvill be sold for ten cents. So do aH your shopping and eating early and come dovvn to the branch No. 27 clufbroom. located in the old building of the Slovene National Home.,Room 1. at 8 o'clock. to forget your trouble« and enjoy your.«elf till vvho knows vvhat hour in the morning.—Sophie Turkman.
500 BILLIONS FOR WAR
"The days of inexpen^ive vvar-making are gone forever; at the height of the VVorld vvar, the com-'batant nations vvere spen ling 113 million dollars a dav in ca-h. It cost $25,000 to take a life in the VVorl I vvar—and a total of nine million lives were taken. By the t »ne the nations of the vvorld »ettle the last bili incurred in the great var, they vvill have paid (if they ev«tr do i«|vy it) the fantastic and dum'f »unding »um of 500 billion dollai>."
Thus writes Henry Morton Robin-son in a recent issue of Thf Rotarian magazine, published by R»tary International. Invertigaiting the cash cost of vvar to our country. 'his for-mer naval gunner declares: "S<tating the čase in large fraction-- wc can nay that 05 |>er cent of America-s national income is spent in paying for old vvars, 20 per cent pvp^ring for new ones. thus leavin-* a tiny remnant of 15 per cent tn be spent on civil departments. Iaw- enforce ment, education, publie health, and the like."
Mr. Rob in son states that "at the end of June. 1936. the d vect ca*h cost of the VVorld vvar to the Unite 1 States—not including such indirect cosits as the war's share in causing the depression—was 45 billion dol-
lars. Next year this fig\ire vvill have to be revised upward agnin b.v 1 billion dollars, and in 1938 stili another billion dollars vvill be added. A half century from novv Americans vvill stili be pa.ving at the rate of one billion dollars annualty.'*
"One of the most persistent feat-ures of vvar is the Ion z vvake of veterans churned up behind it," he points out. Citinsr America as a "tvpical example", he says: "Next to interest charges on the national • debt, the veterans' administration I usua!ly claims the lait?est annual j share of the taxpayer's dollar. This 'bureau has alreadv spent 17 billion dollars. Last year it expended 550 million dollars—and this...sum does not include a "ingle penny of th» bonus moncy either."
Toncluding, the author asks: "Me-rely as a ca«h register proposition, i ran an.vone deny that vvar is the 'most futile. expen»ive and fanta<ti?* jally unprockictive enterprise tha1 ever ergi»ged thr energies of man?" !And then he calls on business men vvho stand to lose from vvar to crys-jtallize in their thinking and action i "a vvill to ease tensions that threaten peace and to promote the good-vvill that bubbles throutrh the soil o' ! intelligent understanding of neigh bors aeross national frontiers."
CHILDREN ARE WHAT WE MAKE THEM
A short-sighte<l e<iitor proi-laimn , fhat every norma 1 boy develops a eraving for firearms.
The fallacy of this theoiy that a eravring for firearms is one of the essential elements of norm al i ty be- i comes evident vvhen j^u consider that there was a time, noi long ago. vvhen fireaims di<l not exist. Did normal boys develop a eraving for firearms vvhen there vveren'1 anv? This Hhovvs hovv absurd the theory is.
A boy vvants firearms only because he is taught to do so—bccau&e 1 the sees his eUlers handle firearms, be^-ause he sees them handled in the movies, l>ecause he read"* about th rm and hears about them over the radio.
If firearms vvere- kept out of hi* sight and hearing altogether—if he vvere taught to hate vvar aml killin^ and aH that go vvith them—he vvoul 1 be normal vvithout any eraving foi firearms, and vvithout any eraving for i motive killing such as you fre-quently see boys playing at.
I*arents and teachers vvould do vvell to teach children to de^pise to> pištol«, toy cannon, toy soldiers, etc. ; (HMierations of vivrong teachintr must be reversed—arvd there is no time ' like the present to begin the procesa of reversin-7 it.—T. M. L.
What Is a SCAB?
"After God had finished the rattle-snake, the toad, the vairipire, He had some avvful substance left vvith vvhich j he made a scab. A scab is a tvvo-lexged animal with a cork-screvv ! soul—a vvater-loggcd brain, a com-bination backbone made of jelly an l j glue."—Jack London.
ernment during the last year,	; irv<r ever make the vvorld M Tt 1,830 vvere rejeeted because their was jn thoee davs.
firvgerpnrvts revealed eriminal r»J-	n);u tHe eraahing of guns.
cords. How can these men be any-	|n liU7 the United States marchel
thing but eriminal* as long as ho-	to war
cietv, even their ovvn government,	And tht, worltl began to concen-
refuses them employment?	trate its genius on building bigger
Co-operative Builder.	death tny>s—more and more guns
Dazzling Parties "Thrown" by Rich
Oriental potentatea who pride themcelves upon their lavisk—not to tay vulgar—di»playa and co«tly ceremonie« vere given a run for their money by partie« put on by America'« idle rich during the ho!iday teiion.
The fflitter and pomp of the Cilded Age came back to Philadelphia with ali the glott and gayety of the carelets, ineredible, forgotten day» before the erath.	t
Peter A. B. VVidener, banker and traetion mogul, fave a $100,000 blowout for the cream of the nation'« social regisleritet.
The Bellevue-Stratford hotel, one of Philadelphia'* finett, was taken over for the show. Five hundred private roomi houted a fraetion of the 1 500 guests. The ballroom and countlett adjoining chamber« were framed in shell-pink »atin and blue and »ilvcr for the dancing.
The champagne bili, according to The Philadelphia Record, wa» in-calculable, vvith retay» of waiter» opening cate after ca»e.
Only rrlativeKy les* ostentatiou« waa a Nrw Year'> bali given by Mr«.
Edw*rd B. McLean, at her palatial palače—Friendfthip-on the outskirt* of
VVathington. It coit only $50,000. probably becauae there were fewer gueftt*.
For the event Mri. McLean built a temporary addition to her home. A special treat for the gue»t» was permiftftion to ki»» the famou« $2,500.000 "Hope' diamond, once the propert> of the Ruttian ciara and m ith an ill-omened reputation. Some call it a $300,000 diamond; we do not claim *o know ita value.
Mra. McLean ia a dougther of the late "Tom" VValah, who made hia million* out of Colorado gold minea, and ia the wife of Edward B. McLean, former publiaher of The VVaahington Poat. During the Harding administration the McLeana vere frequently hoata of the preaident and hia croniea, and there were many atoriea of "high jinks."
A year or ao ago Mra. McLean wrote her memoira for a national magazine. later publiahed in book form under thc title "Father Struck It Rich," and aaid that ahe waa nearly "broke." Her party ia pretty good evidence that her once ample fortune haa ataged a comeback.
VVhat do the thirty or forty million deatitute peraona in America think cf theae and other laviah diaplaya?—The Milvvaukee Leader.
And. to be tat 1 d, vve l>0 šuwpect.
VV<' suspei-t the an-bitions of Hitler and Mussolini. Wsuspect th«* in»tegrity of the soviet s, Wt- suspect J a pari. And there you a rt. Kvery-body disbelieves everybody—-or almost.
It aH seems very crazy—and it is.
If there is a balance vvheel any-
I vvhere it must come from labor. But labor is d vided vvithin its house. Busted balance vvheels aren't much
1 |fOO<l.
• • *
But. be aH th«>se things as they j may. labor in the United States IS going forvvard an<l vvith a spee 1
AN INV1TAT10N TO A SOCIAL
Cleveland. O. Several meetings ago the English Seetion No. 27 carried a motion that a social be held each month and that the proceeds go for some vvorthvvhile deed. The second of these soeials vvill be held on Sa-tunday, Jan. 23 in the Branch No. 27 JSF clubroom. A shoit program including a hill-billy trio, male quartet, a recitation and other feature* vvill start at 8 p. m. Refreshments vvill l>e served. I>ance music vvill be furni^hed by Frank Barbic never knovvn before. It can't help|Jr. Donation is 10 cents. The branch doing that. A year fiom novv a great many things vvill be different..
invites you to s<pend Saturday arith them. — Committee.
mpiiiiP'..........................n|n
SEARCH LIGHT
V Donald
Lotrich
lihi......i
still a ve k v timelv warning
ONLY WAV TO SAVE THEM /
Spain^ War—A Passion For Francc/s Fighting General
Thanka. to a correapondent of ihe New York Timea in Spain, Ita readera get a little more light on the creaturea who are fighting the Spaniah Repub-lic. Baron Carl von Haarfman, "the Hollywood general" fighting with General Fra nco, permitted the correapondent to look over Haartman's diary. The "general" lovea war, haa a paaaion for it, and nothing more pleaaea him than a little butchery of human beinga. ..Hia affection for killing ia ao keen that he i« peying hia own expenaes—"even paying for my own cigarettea."
Thoae vvhom he haa gathered around him are intereating. They include "three dukea and any number of counta and barona."
That is, the paraaitea of the old regime of monarchiam and militariam, members of nobility, landlords, grafterr and exploitera who formerly fil-ched vvealth from ill-paid peaaants and workers, are his boon companions in the killing.
The "general" cooly records in his diary the "paasiun" that so do-minates his life. The follovving paragraph is illuminating:
"I have just said I hate radicals, but even that feeling is outdone.j. in the int«nsity by my paaaion for war! I come from a long line of war-riora, and war givea me e.lmoat phyaical pleaaure. It thrilla me far more than beautiful women and champagne ever could—and I know both be-cauae I have worked in Hollywcod drilling movie aoldiers 'betvveen wan'."
_________H
"Hovv the dickens did vve ever	to be investigating some phases of miss that.'' asked one senator of an-	the enlistments. Hovvever, there is other. "VVe f?iii»d to provide a pen-	little thcy can do to stop the men sion for the vvidovv of Calvin Cool-	from going to Spain if the men real-idge." So they vote d vvithout hesi-	ly want to go. In the meantimc it tation to give Mr*. <'o^lidjre $5.000	put* the Socialist Part.v in a posi-a year. VVith ali «lu»- respect for	tion of respect of aH vvho knovv vvhat the widow of the deceaise 1 President	fascism means to do. It may mean Coolidge, vve can't understand why	that radkal* in America may yet hepublic fun K hould be paifl to peo-	come united and help to thvvart off ple vvho don't n m I th«> mone.v. Mr.	fascism in Spain. It ccrtainly does Coolidge left a fairly reasonable	mean that have a nevv Socialist «• tate and the vvido\v could un I vvill ; Part.v for it is doubtful that any live comfortable on the proceeds of	-uch action vvould have been under-th«t estate. Then, why pa.v out	taken by the old group. Despite oven the $5.000.00 to someone vvho	American hypocricy on tryincr to dm'-n't need it vvhile th^t same Con-	be neutral, Americans who under* gre.*s \ >te- a .>55.00 per month	tHiid cre aiding vvith food, money vvages tf.i V\ . P. A. men vvith their	ar.d clothinjr. A vvhole hospital unit families. V\ e're n« t opposed to pen-	left Nevv York City last vveek. Oth-•vions if th y art- given to ncedy peo-	ers vvill follovv. And the Debs bat-
tclion vvill depart ?oon too. Ma.v thcy survive and help lick the enemy.
! le bu' wc are opposed to pen*ions t<» people vvho are wealthy. vvhib millions cannot even earn enough to žive their family three squRi*e m. al- VVhat really happened in Spanish a day.	Moiocco has not truly come out.
*	France threatened because Germany
Vn«l vvhile vve speake of pensions wanted to lami thousands of their vvhat abuut the »»i^r penshins the big troops and thereb.v e*tablifh a stop-bo>ses are t:»kinir a- di«closed by the, l>i«ig plače for (»ermany and perhaps ecent li-'.nirs m n vv. papers. VVhat , us«« that stopping plače to help '»aee ti ey <! »ne to earn them? IT franco. A vharp denvand brought 'he\ «lon't t urn them why are the.v Hitler out of his stupor and he sent penil 11 d t«» takr o much money ! hi* ni"n elsevvhere for thc time be-♦ vva.v from those vvho do earn it? ng. There is no quest!on but that Sim»>ly because the people N-t them Kngland and France knovv vvhat they
•»re up against. There is no ques-tion but that they knovv of the im-
do it. That ma.v sound sill.v but it is true. The people stili vorship
their bosses and the higher up . Oth-eru ise the.v vvould use their heads and appropriat«' a little mone.v for th« mselves
pending vvar. They also seem to know thnt Hitler*s bluff must Ih« of that i ''»Hcd if he i.s to bc» stopped. That in added i Hitler vvill go on and on until some-
! one «loes stop him an«! that he'll not quit until he is stopped. Europe ha< let Hitler have his ovvn way too much. He is like a spotled ki«l vvh » promises to behave but vvho forg.»ts ali about his promises. Only a good thorough spanking vvill bring thr
spoiled boy back to his senses.
•
VVe've had another serious kid-napping in Amcrica. Another child has paid the penalty for the errors of his parents vvith hU life. It is
tL , ,„	. ... . |t»R^ic that innocent children j-houM
the convention. A special dues stamp	, i- ... .. . ,
, u L-..... v i-, i • • . 'have to die like that and vve agree
vvith a hugen« \ Debs insci iption I , v.....u.. .............. ...
ha* been published and it is hope«!
vvages. Tho-e li-t- of hi^h salaries are enough to make people *»ek thinking vvhat the.v could have if the.v vvere sensible. Since everyonc vvants to run hi> mirni iti his ovvn channel. ther«> .iust isn't any other vva.v eut of it. But vvhen the masst" learn to think for themselves then vve'11 have a different storv.
The Socialist Party is vvaging a campaign to laise $100,000 to keep the organization funetioning until
that the members vvill promote thc -ale of these stamps. No orgsniza-tion can very vvell function vvithout mone.v. Thr? Socialist Party is oo exception.- We've got to have mone.v | if vve are to exist. Socialist vvork j must iro on. .„An«l thos- vvho believe in Socialism vvill have to give and supply the funds.
*
Branch No. 1, J. S. F., vvill me«»t Frld»y night at the Slovene Lab.ir Center. Arrang other things, we've Kot th«» elect officers and commit-t«»es for 1937. It is very deslrable that the memb«>rs turn out in full numbers.
*
Local new«pnpets are carrying ac-counts of the Debs battalion of vol-unteers enlistments gotten up by the
Socialist Part.v. Federal men seem tory they serk,
that the government is justified in going to extremes to locate the niurderers. But the government »hould also go after the lynchers, th«> beaters, the Kukluxers and the like vvho destro.v life as valuable a5 (bat of tln» little boy in other parts of the countr.v. Kidnappings are a disease of our present society. It'.< the un balance betvveen eapital and labor that is respomdble for man.v erimes. Despite that fact there is no cxcuse for murder, one kind tr another. One should be stopped as
much a* th«> other.
#
The euto -trike tcaehes us that g<»( I union lead*r»hlp is very desir-able and valuable. It also tcHche* us thnt strnt!>gy pla.vs an important part in any strike. To tie up the General Motoin is a bralny job. We h« pe it brings the vvorkers the vir-