Zahvala. Podpisani oclbor „Slovenskega Aloj-zijevišoa“ izreka uajiskrenišo zahvalo visokemu deželnemu zboru in zlasti p. t. slovenskim poslancem a posebno še Njega Ekscelenciji Prevzvišenemu Ivue-zonadškofu za izvanredno zdatno podporo 650 gld., katero je visoki zbor v svoji seji dne 11. t. m. blagoizvolil nakloniti našemu zavodu za nakup hiše in kot letno podporo. Podpisani odbor ve, da je s teni obilnim darom sprejel novo Vtoiznost skrbeti za napredek in vspeh zavoda v korist in čast slovenskega ljudstva, katero visoki zbor zastopa. V Gorici, dne 25. febrmarja 1896. Odbor Slov. Alojzijevišča Fr. Avg. Košuta t. č. predsedni k. Koga nočejo v politiki! Zmirom je še dosti takih, kateri mislijo, da narodi in države nimajo nad sabo nobenega Boga, da postava Kristusovega evan-gelja ne velja za gospode, ki sklepajo postav-, ki delajo vojsko in mir. Ti ljudje pravijo: V politiki ne velja nobena Božja zapoved, najmanj pa peta, ki veli: ne ubivaj! in sedma, ki pravi: ne kradi! Ako ubiješ bližnjega, potegnejo te na vislice; in ako ukradeš pet goldinarjev, vtaknejo te v luknjo. Ako pa močen narod napade drugega, šibkejšega, in ga na tla potepta, ga oropa in pomori njegove sinove — glej, ploskajo mu : Prav je storil! Slava! Pred 25 leti so Pijemonteži prilomastili nad papeža, mu vzeli Rim, ga oropali.... in kaj se je zgodilo ? Vse evropske države so pritrdile temu ropu in priznale, kar se je zgodilo: Prav si storil, Pijemontež! Pa kako nič se Evropa ne zmeni za Boga in njegovega namestnika na zemlji, rimskega papeža, kako ima več srca tudi za sicer toliko sovraženo Rusijo in nje ,.staro vero'1, kakor za nevesto Kristusovo, pokazala je zopet ondanle. Kaj se je zgodilo V Deset let je od tega, kar je Ferdinand Koburžki prišel na Bolgarsko za kneza. Ferdinand je rojen katoličan. Deset let je vže beračil okolu evropskih vladarjev, da bi ga priznali za pravega vladarja bolgarskega. Pa niso mu bili milostljivi! Kaj stori zdaj Ferdinand V Prekrstiti da svojega dvoletnega sinčka Borisa, ki ima biti njegov naslednik, in ga tako naredi za „staroverca“. In glej, kakor hitro je Ferdinand ukradel katoliški cerkvi svojega sina in ga izdal starovercem, vsa Evropa je podvizala Ferdinanda pripoznati za pravega vladarja. To se je zgodilo v par tednih! Kes lepo ! Sveti oče papež pa pretaka solze britke žalosti, ker stavil je toliko upanja na katoliškega kneza Ferdinanda! Pa kaj mari Evropi za papeža, kaj ji mari za cerkev, za Boga ? Saj vera je le še za ženske, za otroke in za — duhovne! Za nas, ki imamo učene šole, ki vse znamo, ki nam služijo miljoni vojakov — za nas ni več Boga, in kaj nam za papeža? Tako oni . . . Kaj pa Bog ? Bog ostane vedno še ,,stari", Bog. Ta Bog vže spleta bič, s katerim bo v daril evropske narode ter pokazal jim, da vsa oblast je od njega, da On kraljem prestole postavlja in jih prenaša, da so neumni narodi in ljudstva, ki se puntajo Bogu in njegovemu Kristusu rekoč: ,.Raztrgajmo njih vezi in vrzimo se sebe njih jarem!“ Bog v nebesih se smeje njim. ki tako | govorijo. Pravični Bog jih bo zdrobil z železno šibo, razsul jih bo kakor prsteno posodo ! Malni Božji meljejo počasi, a gotovo. Roparska Italija je šla v Afriko delat pokoro za krivice, ki jih je provzročila cerkvi in papežu. Tam razsiplje miljene, tam preliva kri svojih sinov; in, ako je res, kar pravijo, z ravno tistimi puškami, katere so Pijemonteži vropali papeževim vojakom, streljajo zdaj afrikanski divjaki na Italijane. Pravične so Božje sodbe! Pa to je le začetek Božjih sodb, kaj še le pride? Kaj še le pride nad staro grešnico Evropo, ki ima na vesti toliko Božjih ropov, toliko miljard cerkvenega premoženja ? In vender se še ne neha pridigati, da vera, da Bog nima s politiko nič opraviti. Papež, škofje naj molčijo pri političnih volitvah ! Prav te dni so zopet na Kranjskem doživeli veliko pohujšanje. Radikalna stranka je postavila kot kandidata za državni zbor duhovnika in ga tudi volila in to, da kljubuje škofu, ki je svojim duhovnom prepovedal skupno hoditi z brezverskimi liberalci, ki je prepovedal, da duhovnik ne sme kandi-dovati proti lajiku, ki je dober kristjan. Pa s tem so hoteli pokazati, da cerkev, da škof nima pravice v politiko se mešati! Taka politika kliče nad Slovenijo ne blagoslova, ampak prekletstvo Božje — zapomnite si! In če še toliko upijete: živio narod! — s tako politiko tirate narod v pogubo. Tako je tudi ,.Edinost", govore o pre-krščenji Ferdinandovega sina, ločila med vero in politiko, češ. kar se tiče vere, ni prav storil, kar se pa tiče politike, je dosegel velik vspeh, je delal prav ! Tedaj Bog ni več gospodar Ferdinandove politike !! Mi pa rečemo: Ubogi, nesrečni knez, kateremu Bog ne podpira predstola; sto carskih botrov in miljoni evropskih bajonetov ne bodo rešili prestola, ko mu ga bo roka vsemogočnega Boga v prah strla! Tedaj kralji in vi vsi, ki delate politiko ; sprejmite poduk in razumite, da Bog je Gospod tudi politike, državne in narodne politike ! Volilna preosnova. Dne 15. februvarija se je sešel državni zbor. Grof Badeni mu je predložil načrt volilne preosnove, s katerim hoče volilno pravico nekoliko razširiti. Ta volilna preosnova je čudno skrpana, tako da ne bo kaj prida ž njo. Dosedaj so volilci volili v štirih skupinah: veliki posestniki, mesta, trgovske zbornice in kmečke občine. Tem se po novem načrtu pridružuje nova, peta skupina, v kateri bodo volili vsi volilci prejšnjih skupin, potem pa tudi drugi 21-letni moški, kateri sedaj nimajo pravice. Izvzeti so le posli v ožjem pomenu besede, ker menda nimajo samostojnosti, ki je potrebna za izvrševanje volilne pravice. Voliti seveda tudi tisti ne bodo mogli, ki so vsled kazenske obsodbe zgubili politične pravice. Nova skupina voli 72 poslancev, ;n sicer volijo posamezne kronovine po številu prebivalstva več ali manj poslancev. Volilo se bode navadno po volilnih možeh V tistih deželah, kjer bode to sklenil deželni zbor, se bode volilo naravnost poslanca. Duu« j, Piaga, Trst volijo direktno. Mala dežela, kakor je naša Goriška, pekla bo po nameravanem zakonu jednega poslanca na kaj čuden način : Volili bomo na Goriškem Slovenci in Italijani jednega poslanca in sicer vsi vkup : veliki in mali posestniki, meščani in kmetje, tovarnarji in mali obrtniki, profesorji in advokati in delavci. To bode mešanica! Število volilcev se po novi predlogi pomnoži nad 3 milijone. Vseh volilcev bode 5.333.581. V novi skupini bo volilo 76.000 volilcev jednega poslanca, v tem ko voli v skupini fidejkomisnih veleposestnikov na Češkem že devet volilcev jednega poslanca. Slovenci pridobimo v novi skupini 3 poslance; na Goriškem, Kranjskem in Dolj-uem Štajerskem. V Istri bo izvoljen Hrvat, v Trstu Italijan, na Koroškem Nemec. Vendar pa nas Slovencev novi volilni red ne more zadovoljiti, ker se bodo mno-gobrojne krivice starega volilnega reda še nadalje ohranile. Tako ostanejo koroški Slovenci še nadalje nezastopani v državnem zboru. Predlog so izročili odseku za volilno preosnovo v presojevanje. Posl. Klun je zahteval za Kraujsko še jednega posiauca. „E>rimorski List izhaja vsaki X., lO. in 20, dan v mesecu. Cen a za celo leto I gl. 30 u , za pol leta 65 nov. Posamezne številke se dobivajo pri vpravništvu po 4 nov. V ____________________________________ V reclmstvo in vpravnistvo mu je v Gorici, Nunske ulice št. lO. — Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. U-glase in naznanila sprejema vpravnistvo po pogodbi. _______________________________________y Deželni zbor goriški. 10. seja 11. febr. Navzoči vsi poslanci in prevzv. knezo nadškof. Vladni zastopnik odgovarja na interpelacijo posl. Grče radi vreditve Lijaka pri Šempasu. Dr. Maram interpeluje radi prihodnje komisije, ki bo pregledovala zemljiški kataster. Dr. Rojc interpeluje vlado, da naj prisili mesto, da redno in pravilno razglaša odloke glede slov. ljudske šole. Dr. Tuma in tovariši podajo resolucijo v prilog predilske in vipavske železnice. Predlog z dostavkom glede furlanskega tramvaja gre na peticijski odsek. Preide se na dnevni red. Na predlog dr. Gregorčiča prečitajo se samo predlogi za podpore. Slov. Alojzijevišču se dovoli 150 gl-t. podpore in 500 gld. z;i nakup hiše. Glede slovensko-laške občine Dolenje je dr. liojc zahteval pojasnila glede krivic, ki se gode slov. soobčanom. 11. seja 12. febr. Navzoči vsi poslanci in prevzv. knezo-nadškof. Vladni zastopnik odgovori na interpelacijo slov. poslancev glede slov. šole, da je ministerstvo sicer dovolilo začasno vpo-rabo Catinellijeve vojašnice, da pa je mestni občini naložilo nemudoma skrbeti za popolno zadostujoče poslopje. Dr Venuti interpeluje vlado radi tramvaja iz Gorice v Oglej. Dr. Tuma stavi resolucijo radi državne pogodbe z Ogeisko, ter je v te melj uje. Bila je jednoglasno sprejeta. Preide se na dnevni red. Dr. Tuma vtemeljuje svoj predlog gltde deželnega šolskega zaloga, ki se izroči pravnemu odseku. Odobre se računi raznih zalogov, zidarski šoli v Renčah se dovoli podpora letnih 200 g'd. O prošnji dež. uradnikov za povišanje plače dr. Rojc izrazi želje slov. poslancey. Vsprejme se nači t. postave o vravnavi reke Mondina v Furlaniji. Viitdui zastopnik naznani sklep zborovanja in predsednik zaključi deželni zbor. b.oVf.nski poslanci so deželnemu predsedniku vročili spomenico, v kateri določno naštevajo svoje zahteve glede ravnoprav-nosti slov. jezika v deželnem zboru in odboru, m glede jezikovnega znanja deželnih uradniKov. Z L I S T E K Iskrice o. "V' □»* «; ji:«- 5« •— Pripovedujejo nam o nekem krščanskem cesarju, da je imel na svoji pisalni mizi cr!e kupe belili praznih listkov ter pisemskih zavitkov Trgal jih je baje in rezal od pisem, katera je prijemal, da bi jih pozneje sam vporabil pri spisovanji. Še žveplenk neki ni rabil brez potrebe. Kedar je v že imel luč, prižigal je ob njej, če je rabil še kaj druge luči. Za obleko pa je imel štiri predale. V enem so bile najnovejše „uuiforme“ za parade ter za najvišje slavnosti; v drugem je hranil vže rabl|eno obleko za manj slo vesne prilike; v tretji je deval bolj obnošena oblačila za vsakdajno rabo; v četrtem pa je imel, kar mu je rabilo za doma v pisalnici ali v ožišem družinskem krogu. Trdijo, da je celo dal ki pa1 i obutev in — žepne robce. Je-li vse to zgodovinska resnica ? — Mi ne moremo priseči ! Kaj ne, na videz bi temu cesarju vsakdo mogel očitati, da je bil skopuh ? Res, a ker je sicer znano ustno izročilo o njem, da je namreč bil velikodušen in posebno radodaren, smemo misliti, da je se svojim ravnanjem namenoma hotel dajati svojim podložnim lep nauk : varujte po mori, kar imate. Tu irlej. prav le t.<> je varčnost. Varčnost — VH i če vor se peča z volilno pre-osnovo. Lahko se zgodi, da si Badeni nad njo prej ali slej pokvari želodec in polomi zobe. — Uradnikom hočejo povišati plače in sicer v znesku 17 milijonov. Zato nov davek na žveplenke. pivo in žganje! Vdar-jeni bodo nižji stanovi, med tem ko se židovski milijonarji smejejo v pest, ko ne plačujejo skorej nič davka. — Naučni minister je obljubil, da se na graški visoki šoli vstauovi stolica zn, slovensko slovstvo. — Kmetijski minister je predložil popravljeni načrt zakona glede vstanovitve kmetijskih zadrug. — Zbornica je izvolila odposlance, ki bodejo z ogerskimi določili doneske obeh polovic skupne stroške. Izvoljen je tudi posl. Klun; Luegerja niso hoteli, ker se ga boje. Krščanska stranka na Dunaju je zmagala pri volitvah v tretjem razredu v vseh okrajih. Krivonoscem so se nosovi še bolj povesli. V notranjsko-gorenjskib mestih je izvoljen državnim poslancem narodno napredni Koblar proti konservativcu Je- lo všeku. V Karvinu na Moravskem so delavci opustili delo. Na Ogerskem prihajajo na dan sleparji kakor gobe po dežju. V zbornici je neki poslanec zakričal: ..Lopovi so, ne pa zavezniki11. S tem je meril na nas Avstrijce. Kakoršen je lopov sam, tako misli o drugih. Vnanje države V Rusiji bodo velikanske slovesnosti ob kronanju cara. H kronanju so povabljeni tudi katoliški škofje. Bolgarski knez odpotuje v Carigrad poklonit se stricu sultanu. Govori se tudi vže, da misli sam postati staroverec. Potem ga pa gotovo vsa Evropa v enem tednu potrdi za kralja. «. Francoskim ministrom se majejo tla pod nogami. V Belgiji se je odpovedal ministerski predsednik de Bnrlet. V Koreji, polotoku Azije, so nastali resni nemiri. Ruski stric ima menda svojo roko vmss. Italijani so potrosili vže 50 milijonov za vojsko V Afriki. Sedaj iščejo zopet povprašuje le po tem: obojno varje, malce in obilo. Zakaj : največ« bogastvo brez varčnosti se razdrobi; sicer pa bo, kdor je v malem zvest, postavljen čez veliko. Marshall in general Sutter sta bila našla v Kaliforniji zlate rudnike ; varčevala nista, umrla sta v bolnišnici v Vašingtonu in bila pokopana ob državnih stroških Koliko trdnih hiš si poznal morda tudi ti. a njih nekedajni gospodarji, prej boga-tinci, se morebiti opirajo ob beraško palico ali pa sicer lakoto špičijo! V mnogoteri vasi je bil, še ni dolgo, gospod" skoro na vsakem voglu ; a zdaj ? O mnogih ni več ni duha, ni sluha! Poznaš pa tudi druge, kateri še pred kratkim niso imeli nič, zdaj pa gospodarijo lepemu premoženju. Le ozri se na okoli in preštej vse one, ki imajo kaj pod palcem v tvoji vasi, občini ! Vprašaj se, kaj in kako je bilo z njimi pred desetimi ali dvajstimi leti, m potem govori odkrito ! Vem, pritrdiš mi, da največ tistih, kateri vž vajo skromno blagostanje brez du-hamornili skrbi za vsakdanji kruhek, so si opomogli z golim varčevanjem. Niso ne podedovali, ne obogateli slučajno, nikar celo z goljufijo ali oderuško kupčijo in so ven-der zdaj — vkolikor toliko samostojni iz spoštovani možje, ko so bili poprej odvisni kmetje, najemniki, hlapci, delavci! Vidiš torej skrivnost — varčnosti?! Ali, kaj pomaga samo vedeti, da si je kdo opomogel z varčnostjo ; treba je tudi hoteti varčevati Vprašajmo jih torej, da nam povedo, kaj naj je storiti! Skoro vsi sojila. Menelik pa igra z njimi slepe miši, ter jim priloži kako gorko. Na Kubi tudi novi vojskovodja ne mor« vkrotiti vstašev.' Dopisi. Iz Kobarida. - Naše mlekarsko društvo sklenilo je zidati lastno mlekarnico. Zidalo pa je ne bo na g. kaplana vrtu, kakor se je nekje poročalo, ker tamkaj bi poslopj« ne imelo nikake vrednosti, ampak zidalo jo bode na zapadni strani trga ob cesti, ki pelje na Laško. Apno, kamenje, les, vse ježe pripravljeno in spomladi začne se mlekar-uica graditi. Ivobaridci — v slogi je moč! -—• Za našo sodnijo dela že c. kr. inženir v Tominu črez 7 mesecev načrt, pa še ni narejen. Obrnili smo se toraj na namestništvo, in to nam je dovolilo, da damo načrt izdelati domačemu izvedencu <^. geometru Lapanju. Tako se je tudi zgodilo, in sedaj upamo, da bodemo imeli kmalu načrt v rokah, in da začnemo z začetkom leta 1897 graditi. — Vedno se bere po naših časopisih, kako lepo se razcvita sadjarsko društvo v Kanalu, 'rudi pri nas imamo tako društvo ; vstanovilo se je tedaj ko kanalsko — pa o našem ni ničesar slišati! Ali sploh še obstoji, ali je že zaspalo ? — Sedaj, ko Vam to pišem, g. vrednik, začelo je prav dobro snežiti. Sv. Matija led razbija, če ga pa ni. ga pa naredi. S Krasa, 25. febr. Huda in strašna zima nastala je po Krasu. Že tretji dan sneži z strašansko burjo. Vse gre križem. Kamor se ozreš, je vse ledeno; drevje, poslopja, zidovi in kar je, se lesketa v debelem srenu. Človeku ni varno iz hiše. Gorje duhovniku, če ga zadene previdenga. Ena stopinja ni gotova. Slišalo se bo o več nesrečah. — Marsikedo se kesa, da je o lepem pustnem času trte obrezal; da bi tako ne, veliko jih ozebe in posuši. Si<~er dobro je, da ni svet moker, drugače je ob vse trte, kakor 1 1860. Ivaj pa še bo, ne vemo. Devin, 27 febr. — Zadnje dni bila je huda burja; prinesla je tudi nekaj snega. V torek popoldne začelo je vže zmrzavati in v sredo bila je taka poledica, da ni bila Varna nobena stopinja; zraven pa je burja brila tako močno, da ni bil gotov, kdor je šel iz hiše, da prinese nazaj cele ude Mraz je hudo pritisnil in polovica Devinčanov ga je dobro občutila, ker nimajo drv, in ne — dena'rja, da bi jih vkupili. nam bodo odgovorili: »Nismo hodili v šole, a ručunili smo doslej, kakor hočemo tudi naprej “. Nikar pa ne misli, dragi bralec, da so imeli kar cele pole računov, kakor kak oskrbnik; kaj še! poznali so le eno raču-nico: „ne izdajaj nič po nepridnemt. j. varuj po možnosti, kar imaš. Le-to gospodarsko načelo učilo jih je ceniti tudi vsaki vinar. Vedeli so, da en sam vinar res ni mnogokaj; ali racunili so, da vinar na vinar d A goldinar! Zato pa so tudi cenili vinar, dejal bi, kakor goldinar. Tiščali so ga in trikrat o-brnili pod palcem, predenj so ga izdali. „En polič", „ena pip ca toboka4*, tako so modro ugibali, res ni dosti za enkrat; pa v enem letu se nabere na večkrat: kar je bilo v začetku malce, zraste črez leta v lepo premoženje. Zategadelj pa so se ogibali gostilnic, kakor lekarne (špecerije), kamer naj se gre le takrat, kedar je nujno treba. In zdaj? Na večer svojega življenja ti morda morejo sešteti vse „likofe“ in ,.botrinjeM itd., ob katerih so jo bili zavili v krčmo. In ponosni so na to ! no, saj pa tudi imajo biti na kuj! Pomislite le, naj bi bil kdo zapil na teden samo po eno krono, v 40 letih t j. do svoje častite starosti bil bi zapravil z obrestmi vred čez dva tisoč gld. Če pa je kdo memo .pivca še kadilec, ali celo igralec, podvojili se boio stroški in morda potrojili. Kako lepo premoženje se pač nabere iz neznatnih vinarjev ? ! Zares : zapravljaj tudi le po zrnu, zapravil boš sčasom pogačo; zapravljaj po kamenčku, zadegal boš palačo !! (1 >alje.) KS, Č.'g. Červu, vikariju v Jamljah, obrnilo se je na slabše; želodični katar se je pohujšal, uživati ne more druzega, kot juho ; nogi mu otekati! — Slaba znamenja! Bog' pomagaj! Umrl je l>o kratki bolezni monsignor Jožef Križman, kanonik v Trstu. Rodil se je pri sv. Ivanu v Trsta, 13. maja 18-47, v mašnika posvečen 17. decembra 1870. Rajnki je bil 1- 1893. profesor na puljski gimnaziji. Ljubil je tiho, a tem bolj goreče slovenski rod. Počivaj v miru ! Imenovanje. — Slavni deželni odbor imenoval je g. 1. Lapanja, dež. poslanca in zemljemerca v Kobaridu, svojim zastopnikom v cestni odbor tominski. Pustni torek v Gorici je bil nič manj ko — medel. Pustnjaški odbor je razpisal tri nagrade najokusnejše opravljenim pustnjakom, a prisodil je le zadnjemu 25. butelj. Goričani so dokazali, da radi zijajo, a da jim ni do nagrad pustnjaškega odbora, da nimajo ni volje ni denarja mnogo žrtvovati v čast noroglavemu pustu. Radi pišemo o pustnem nezanimanju med goriškimi katoličani. Nezanimanje za pustne burke in norčije je jasno dokazalo pustnjakom ter •Judom, da v Gorici še niso do cela ugodna tla za popaganenje katoličanov. Migljaj za pri-liodnjost! Pust — pepelnica. Pepelnično sredo popoldne šli smo na sprehod. Iznenada ali resnica? Nekje y goriški okolici naleteli smo na voz pustu jakov, olepšan z vrhovi smrek, pustnjakov prepevajočih in skrunečih prvi dan sv. štiridesetčlanskega posta. Pa to ni najhujše. Zvedeli smo, da so Goričani močno obiskali okolico Tia pepelnico, a da so stroi/o držali post in zahtevali postne Jedi, a da okoličani Slovenci so jedli na pepelnico — klobase. V tej točki zaslužena čast goriškim izletnikom, a sramota Slovencem, n