Štev. 49.
POSTNINA PLAČANA V GOTOVINI.
V Ljubljani, 1. decembra 1921.
Leto i,XI
učiteljski t
Glasilo Udruženja Jugoslov. Učiteljstva — PoverjenKtvo LJubljana.
7»e spise, v oceno poslane knjige itd. ie pošiljati «amo na naslov : Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ul 6 Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati fnnko.	Učiteljski Tovariš izhaja vsak četrtek pop. Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Za neorganizirane 100 — K, za naročnike v inozemstvu 140'— K letno. Posamezna številka po K 2"—.		Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 2 K — vin. „ „ „ dvakrat. . 1 „ 50 ,. is nadaljnja nvrščenja od petit-vrste po 60 vin. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna.		Naročnino, rekl^tracije, t. j. vse Hdminmtrdtivnt stvari, je rošiljati samo n» na-lov; Uprnvništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6./I Poštni čekovni urad Si. 11.197. Reklam» lije so pro«te poštnine.
	¿a reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 1 K za vsako petit-vrsto. Priloge stanejo poleg poštnine še 50 K.	Telefon aredni&tva Ste v. 312.		Članstvo ljubljanskega Poverjeništva UJU ima s članarino tudi že plačano naročnino, torej ni treba članstvu naročnine posebe plačevati.	
Nasilje!
Na drugem mestu poročamo o slučaju Moderndorfer, ki se je pripetil v zadnjem času.
Ta slučaj ni njegova osebna zadeva, tudi ni to zadeva socijalno-demokratične stranke, temveč je to slučaj, ki je v prvi vrsti zadeva vsega slovenskega učiteljstva; da — še širša: ta slučaj zadeva te-meijno zahtevo, ki se zanjo bori danes vse jugoslovansko učiteljstvo.
Moderndorferjev slučaj je kruto nasilje na stalnost učiteljskega namešče-nja, za katero moramo vsi na krov!
Prav v teh dneh je glavni organ našega Udruženja »Narodna Prosveta« za-Dočela odločno borbo proti kršenju stalnosti učiteljskega nameščenja, ostro pobija tozadevno reakcijonarstvo, ki je ušlo v nekatere člene novega načrta zakona o narodnih šolah; v Zagrebu se je učiteljstvo odločno izreklo za solidaren boj oroti kršenju stalnosti, najsibo iz katerakoli vzroka; istočasno se izreka v svojih glasilih učiteljstvo iz Dalmacije, Vojvodine proti kakršnikoli kršitvi učiteljske stalnosti.
In v tem času, ko učiteljstvo vse države dviga najodločnejše svoj glas za stalnost nameščenja, se v Slovenji na najkrutejši način gazi stalnost učiteljskega nameščanja in se izvršuje nasilje, ki bije vsemu jugoslovanskemu učitelj-stvu v obraz.
Podobnih slučajev smo bili vajeni v dobi največjega absolutizma in najkru-tej^ega nasilja — ko je bil učitelj brez disciplinarnega postopanja kar čez noč Dremeščen. ne da bi vedel za kaj — v dobi absolutista Susteršiča! Z žalostjo v <rcu primerjamo to današnje postopanje z najžalostnejšo dobo slovenskega učiteljstva.
Kršitve stalnosti učiteljskega nameščenja n^ ueravičuje noben vzrok iii nobena okeliččina in mora biti vsem tako sv, ta, kakor ie danes sveta in velika vera učiteljstva v pravičnost, ki mora sedaj zavladati in vera v nedotakljivost stainosti nameščenja.
A na to stalnost se je izvršil v Sloveniji prvi ju ris ob znanem premeščenju ¿0 učiteljev v Prekmurje in ni zaman komentiral zastonnik učiteljstva pri zadnji seji višjega šolskega sveta to postopanje z mnenjem vsoga učiteljstva: da je to kruto oostopanje!
ji.	---r----------------i----
Brezprimeren atentat na pravice učiteljstva je pa Moderndorferjev slučaj, kajti z njim se ni znova naskočila le stalnost nameščenja. temveč se je oropalo učiteljstvo najprimitivnejših pravic disciplinarnega postopanja in disciplinarnega zagovora.
To je žalitev za vse učiteljstvo, kajti to, kar se je zgodilo danes Moderndor-ferju, se jutri lahko zgodi pod takimi razmerami drugemu in pojutranjem tretjemu učitelju.
In vendar smo prisegli na to, da se brez disciplinarnega postopanja in brez pravice do zagovora ne bomo dali premeščati !
Naša najprimitivnejša zahteva je ta, da je brez disciplinarnega postopanja brez pripustitve zagovora in brez izreka disciplinarnega senata stalnost nameščenja nedotakljiva.
Kako bo predsedstvo višjega šolskega sveta zagovarjalo to svoje postopanje pienumu višjega šolskega sveta, smo radovedni; in vendar je plenum višjega šolskega sveta danes za nas edini priznani disciplinarni senat. Avtoritativno uničevanje avtonomnih pravic višjega šolskega sveta mora pa v prvi vrsti zajeziti predsedstvo višjega šolskega sveta samo, ki je poklicano, da jih brani.
Mi imamo ta trenotek samo eno dolžnost: da pozovemo vse naše može pri višjem šolskem svetu na najodločnejši boi proti kršitvi najprimitivnejših pravic učiteljstva, da jih pozovemo do najskrajnejših konsekvenc; vedo naj, da so oči vsega učitelistva v tem boju uprte vanje, in da stoji učiteljstvo za njimi kot en mož!
Temeli enotne jug. kulture!
Nekaj besed k pouku srbohrvaščine.*
(Nekoliko kritike »Prve srbske ali hrvatske čitanke« in nekaj navodil za prakso.)
Vsaka stvar se da lahko izvršiti, ako se je le na pravi način lotimo; tako bo tudi z novim predmetom. V naslednjem hočemo podati smernice, ki me bodo vodile z večjim ali manjšim ozirom na to-
* O tem vprašanju prejemamo do-oise za in proti. Ker hočemo da sliši učiteljstvo oba glasova, priobčimo važnejše dopise. Ne obligiramo se pa za preobširno polemiko. Naša smer se v programu spaja z nazori tega članka. — Uredništvo.
zadevne učne knjige v pouku srbohrvaščine.
V tretjem šolskem letu imam za novi predmet po eno učno uro na teden. Pouk bom pričel s kakim obče znanim tekstom, n. pr. Lepa naša domovina. Pri vsakem tekstu bom razlagal in primerjal. kolikor je pač na tej stopnji mogoče, slovniške pojave ter opozarjal na razliko. Vse seveda heorističnim, duh obra-zujočim potom. V prvi vrsti bomo pridno čitaii berila v latinici, ker bo šlo to hitro od rok in ker gladko čitanje najprej pomore do jezikovnega čuta in jezikovne spretnosti sploh, kar ve vsak izkušen i učitelj. Citanje obeh narečij pri enakih pismenih pa se bo medseboj podpiralo in oplodilo, da ne bo nobene izgube za materinski jezik.
Drugače, ako se začne takoj s cirilico! To bo črkovanje in vedno zamenjevanje! Kako neki se bo razvil jezikovni čut ob polževem čitanju? Pa je li tiiui mogoče z uspehom učiti nov alfabet z eno učno uro na teden? Odmor med temi urami je tako velik, da bodo učenci vse sproti pozabili, vsled česar bo nejevolja pri učitelju in učencih. Kako pa bode šele napredovali slabši učenci, ki komaj obvladajo slovenske črke? Li naši šolniki ne vedo več, da smo prej, pa tudi Še danes, učili nemščino sprva le na oodlagi že znanih latinskih pismen? Li ne veljajo obče priznana didaktična načela za vse jezike? Z czirom na predstoječa izvajanja nove knjige »Prva srbska ali hrvatska čitanka« nisem nič prav vesel. Namesto postopanja od znanega do neznanega se začne že na prvi strani z razločevanjem slovenščini neznanih glasov: mislim, da je škoda za čas, se predolgo pečati z glasovnimi nijansami, osobito, ako niso v stanu, večati jasnost besede. Srbohrvati me bodo pač gotovo razumeli. če istovetim č s č in cl z dž. Kako pa govore n. pr. Nemci svoje dvoglasnike! Navadno tudi ne razločujejo s od ss, b od p in vendar se medseboj prav izborno razumejo. Nijarise mora pač znati dekla-trator in gledališki igralec. Jaz nisem niti prvo niti drugo, ter dvomim, da bodo to kdaj moji učenci.
Meni je predvsem za jezik kot ob-čilno sredstvo in za precizno umevanje knjižnega jezika. Umetniško govorjenje oa spada na oder. Mene m sram izpovedati, da c ¡n d sam nc znam korektno izgovarjati, pa tudi, kadar ju govore ve-ščaki, ne zaznavam bistvenih razlik.
Vapaj.
(Ob 3. obletnici narodnega ujedinjenja.)
Ovam* ovairib, preko planina Dodjite bračo, doneste spas; Majke je Slave još djedovina Dokud uz Soču spušta se Kras.
Ovam' ovamo na krvava brda Gorica zove, junački rod, Sloboda traži iz jarma tvrda , Ovamo hitro upravite hod.
Ovam' ovamo gdje naših vila - Oko Postojne divan je hram; Do sinjog mora. gdje nam je sila Put je sudbinom odredjen vam.
Dd Opatije tam do Devina Cuje se tužan. očajan zov; r>odjite spasit izpod tudjina Život nam, blago, polje i krov.
glavnik i Učka. Snežnik i Nanos Našega tijela uda su to;
Mirna i Raša bude vam zanos Da nam se vrati slavensko tlo.
Gorko li cvili Dragonja bane Okove težke skinuti rad; Veliki Jože ljute uz rane Služiti mora latinski grad.
Ovamo kralju, vodjo junaka Pazin te čeka. Draga i Lim, Hrvatska Istra do Kamenjaka Čczne za tobom srdašcem svim.
Divič da vidiš vilinske dvore, Kraljevič Marko gdje spava san; Ovamo žurno na naše more Suzama roblja kuda si zvan.
Zor da nam tudjin vjekoma vlada Sužanstvo naše vječno je zar? Slobodna brača naša su nada Donijet slobodu njihov če mar.
Istarski guslar.
Povzdignimo naš muz kalni pouk!
(Glasbeni pouk in — „voščit !)
1.
Faktorji človeške kulture so znanosti in umetnosti. Smoter znanostim je stremljenje po resnici, smoter umetnostim pa izraževanje lepote. Vednosti imajo svoj izvor v umstvenem, umetnosti pa v čuvstvenem življenju. Vedi in umetnosti se takorekoč dopolnjujejo ter so vsled tega enakovredni kulturni čini-telji. Tudi naša ustava govori v svojem § 16. o znanostih in umetnostih. Nikomur pač ne bi prišlo na misel, razredovati n. cr. velikane človeških kulturnih stremljenj v važnejše in v manj važne. Aristotel, Sofoklcj, Galvani, Newton, Edison, Michelangelo, R.affael, Palestrina, Beethoven — vsi so velikani.
Umetnosti in znanosti so torej isto-v redni kulturni faktorji.
V novi učni knjigi bi tudi lahko po-giešal tolmača k vajam malih in velikih črk na str. 40—56, ker vem, da se ga učenci ne bodo posluževali, učitelj pa poseduje itak večji slovar. Zelo škoda pa je, da knjiga ne podaja nobene slovnice, kajti eno samo pravilo često zadostuje, da pojasnim več sto besed ali besednih oblik. N. pr. končnica o za samoglasniki se izgovarja kakor v (u) ter nadomestu-je slovenski 1: pisao (pisal), veseo (vesel). osao (osel), jeo (jel, je_del). To omenjam, ker sem celo olikane slišal trditi, da se o izgovarja kot poseben zlog (!) in kakor čisti o. Torej ne boš!
Tudi sklanjatev se mora učiti. Priporočam pa, da se naj sklanjata pridevnik in samostalnik skupaj in ne vsak zase. Tudi ne vedno v istih enoličnih stavkih, ampak naj se sklanjata tudi ab-strahirano. Zakaj, to hočem ob drugi priložnosti pojasniti.
Četudi je knjiga po mojem naziranju nedostatna, je vendar upati, da bo v roki spretnega učitelja obrodila prav povolen sad. osobito ker so v njej podana berila (63 kom.) pravi biseri mladinskega čtiva.
Še nekaj o jeziku samem. Da je sr-bohrvatski jezik najblagoglasnejše in morda tudi najlažje slovansko narečje, sem slišal celo iz ust nemških filologov. Kdor se nekoliko časa z njim peča, se kmalu privadi izvestnim slovniškim oblikam. Osobito sklanjatev, ki je v množini podobna naši dvojini, in avrist imata neko k posnemanju vabljivo silo. Zato sem uverjen, da si bodo brihtnejši učenci prisvojili ljube jim oblike, kar bo imelo za neizogibno posledico, da bodo mešali vsa tri narečja.
Nastane vprašanje, li naj konso-kventno ali pedantno popravljamo vsak tak poskus? Jaz tega ne storim! Ako se hočemo res dejansko ujediniti, potem moramo Dustiti razvoju prosto Dot.
Pri spisovnih vajah, slovenskih ali srbohrvatskih. gledam na to, da odgovarjajo slovniške oblike katerimkoli, recimo jugoslovanskim slov. pravilom. Se-ve, da bom opozarja! učence na razliko, kar je važno, sicer se pa tudi ne bojim, Ja bi pisali grozno mešanico. Tako na or. je nam orodnik brez predloga tuja oblika, ker ne odgovarja duhu razvitih jezikov. Kaj temu. ako zapiše učenec: Z močnom rukom lak.o rad:š.« Dozdevna napaka je storjena v smislu jezikovnega napredka, ki stremi po enostavnosti in iasnosti. Obratno pa Srbohrvati, ki či-
11
Umetnosti se dele v oblikovne (upodabljajoče, prostorne) in v govoreče (muziške, časovne). Tvarina prve umetnostne kategorije je materijalna (barve, les, kamen i. dr.), tvarina druge pa je človeška beseda (pesnitev) ali pa muzi-Iralni ton (muzika).
Tonski elementi se naslanjajo na zakone akustike, ki slonijo spet na mate-matiških zakonih Matematika je torej pomožna veda muzike. O simetriji in o ritmu se govori istotako v muziških kakor v upodabljajočih umetnostih. Ozke vezi najdemo še med slikarstvom in mu-ziki. Obe umetnosti zajemate motive često iz narave. Prva jih obravnava v pro-i stornem. druga v časovnem smislu. Ozek stik med posameznimi umetnostnimi strokami dokazuje že dejstvo, da so posamezni umetniki večkrat ustvarjajoči v obeh umetnostnih kategorijah. Znamenit I slikar je često tudi izboren muzičar in ! obratno.
tajo slovenski, sami spoznavajo, da imamo tudi mi posnemanja vredne izraze in besedne oblike: n. pr. krepki in jasni ker (jtr!), ter (te), pred (pre), kakor (kao)," okoli (oko), kamen ( kam), kdo (ko), sokol (soko), sol (so), skorja (kora) in več drugih.
Zelo važno je, pri pojasnjevanju besed jemati ozir na etimolog.jo, ki odkrije otrokom marsikako na videz tujo besedo kot staro znanko, n. pr. dižem iz dvigam, vzdigam, vzdig: tnetnem (denem, vržem) iz nedovršnika metati.
V obče pa odpirajmo mladini poglad v široko bodočnost: v par d^tltiih S2 bo čital in pisal en jezik od Maribora do Soluna, duševno in kulturno vežoč 12 milijonov krepkih, domoljubnih bratov. Ta zavest nas mora dvigati in držati po-koncu, kadar bi nrišls slabe skušnjave! IJgonobimo v sebi vsako malodušnost ter ne dajmo prostora sentimentalnosti, či škoda bo tega in onega! Toda nič ne bo škoda, ker mi ne izgubimo nič:sar bistvenega, ampak le to, kar mora odbžiti vsako rastoče bitje: deček odloži krilce, da obleče hlače, izdere si mlečne zobe, da mu zrastejo novi krepkejši! In takšne mladostne nedostatke imamo tudi mi Slovenci, Srbi in Hrvati. Vsak razmah in vsnka rast zahteva žrtev, kat re doprinesti smo dolžni našim potomcem.
Nam učiteljem na je noverj?na vzvišena naloga, da ustvarimo duševne pogoj? za našo rast in naš razmah. Lotimo se dela t rez naglice in pretiravanja, ampak povsem mirno, a snr^tno in smotr no, tako potegoma grad°č nerazrušljiv temelj enotni jugoslovanski kulturi!
J. Kovačič.
PRAG. HUMLK:
Udeistvimo rokotvorai pouk-
(Dalje.)
Vprašanje o učiteljih, ki bi poučevali v deških ročnih dciih je težko, pa se da vsaj za prvo silo rešiti po načinu, ki sem prej govoril o njem. Težje se marsikomu vidi vprašanje; kaj naj bi pravzaprav delali. V tem pogledu so pojmi tako različni in večkrat popolnoma napačni ali celo naivni, da je njih ureditev nujno potrebna.
Trdno se moramo pred vsem tudi v rakotvornem pouku okleniti načela, da učimo za življenje. Otroški vrtec, še ni šoia, igračkar.je ni pouk v njega pravem pomenu. Karkoli nameravamo izdelati, bodi namenjeno praktičnemu življenju; Zato tudi ne odobravam v polnem obsegu oipčarstva. čeprav mu ne odrekam velike vrednosti za ročno vajo.
Če bi bil birokrat, bi napisal vrsto učnih načrtov za vsakojake šole, in bi ne gledal na njih izvedljivost ali neizvedlji-vost. Gotovo pa je umestneje, če obravnavamo vsakovrstna dela, ki si lahko vsak iz njih izbere to, kar mu ugaja in kar sodi njega razmeram. Krasna Laden-bauerjeva knj;ga »Arbeitskunde«, ki je izšla pri Haaseju v Pragi, in ki bi jo moral poznati vsak učitelj, obravnava roko-tvoistvo v zvezi s posameznimi predmeti. Ker je pa pri nas mišljen rokotvorni pcuk kot samostojen predmet, se mi zdi prav, da ga obravnavam z ozirom na snov, ki hočem izdelati iz nje to ali ono. pa bodi da uporabljam papir, lepenko,
les, kovino, glino ali karsibodi.
*
izdelki iz naniria in leoenke so na' bolj prikladni za prvotne vaje. Tudi je nabava potrebnih snovi in orodja v tem oziru prav lahka. In posebne delavnice ni treba za to delo. Navaden zvezek n. pr. ni bogsigaveai kako težek izdelek, a vendar se pri njega izdelovanju naučimo pravilnega šivanja, najlagljega obrezovanja in pri naslovnem listku tudi najpiepro-stejšeua lepljenja. Vsaka šola bi si lahko
dema izdelala vse potrebne zvezke m beležnice, bodisi iz nečrtanega ali tudi čitanega papirja. Prav tako bi si uCenoi sešil: ¡¡sanke in žepne beležnice
ud mehkega zve/ ka uo trdih platnic ii prevetiK Korak '•_<. znuit.<o ouiezali zv:zck, .d.iivc tudi prirezciiiD pnmeii.a i\osa leperke, pa ustvarini-i mapo za t.-ari za \az.ie ¿>i)ise, K. jih je v vsaki tuši, n: ki se urez mape ziae.KajO m piizguoe. Jvmpa s papirnatim lir.o t.-ni ni i mejila. INauaijni izu.Aeiv uoui torej mar" s platnenim i.jl-ioiu m tratvovi. Ni treba, ua ui si uai a\ iti uragega Knj.gov ^š tvega platna /.a silo zauosiuje Sluuo, pcsKroo-ijotio biago moare ali cine oai ve. b!a šolan, ki upojj. ijjijo risanie ueSKe, naj i.«i-Piavijo ucelit.i mape za nje, ua se ne ziueč&ajc in zuniaztjo risi e.
¿a pf(.su>iouio ribanje so veliko boljs: p> 'oaniezm noti ne&o zve¿ki, ki se v iijin vse uo Konut mazejo prej lzgotov-lje.ie n^ue. i re^a je le, ua izuetamo za Vsakega učenca puatuadeK iz tiune le-pi-Pne. ivisuiiu ,'isi priiruiino nanj s polnočjo OUlll oglov.
tUaiie prih.)
iz Jugoslavije.
—	Neljuba pomota se je izvršila glide g. j. urcsč^uiiia in g. Petroviča v
¿Uuiiji številki naseda lista. ¿araui zauie-i.j.tve vrsuc v poioc:iu o i. uiz. Sivup-- Se,m L1 ju v ¿agieou je stnistl našega puiocila tiskan popolnoma nasproiciio ou naših izvajanj, rasus protesta proti Pisavi »nrvata« se moiu giasiu sleuece: :>j-juaje, Ki pišejo v »nrvaia« so oivši ! rnau^aioni, to so oni, ki so za ca^a mad-1 zarun^ive vlaue lrueii največji vphv, a j ieuaj napadajo vse one — kaKor J. Ore-scaihiia, reirovica i. t. d., ki so veuno i obsojali lijiU početje in ulogo.« — Oresca-nm je eucn prvin uciteljSKih borcev med hrvatskim uciVeljstvom, ki se bori za iia-roano eumstvo, proti separatističnemu u-itcljstvu. ivied vojno je oa kot veleiz-uujitioc od maužaronske vlade pregaman in oosojen na 7 let težke jece. Petrovič je b.l učitelj v Uor. bkrauu m istotaivo oa mauzaronsKe vlade kot veleizdajalec preganjan in obsojen na 7 let tezive ječe.. hrvatsko učiteljstvo ima celo vrsto enakih mož, ki jili je madžaronska vlada preganjala, kaivor: Trbuhovič, brnic, Ob-lukovič, tmkdragovic,. Buivsan, BukJiC iti dr. Ti so se sedaj postavili na čelo borcev za ujedinjenje, proti separatistič-iiemu streli«ljetrju madžaronskega uciteij-stva in te napaua »nrvat« in drugi enaki ii'ti. '1 oliko v pojasnilo, k neljuoi pomoti, ki jo je zagrešiL tiskarski škrat v zadnji števiM. — Lnako se mora v uvoanern poročdu- pravilno glasiti tudi sledeči sta-v fcK: »Preko nezaslišane muke (in ne uuike) zasužnjenih bratov pod Italijo gre iij;tt mržnja do beograda, do Srbstva, do hegemonije, ki se je boje.«
—	Nasilje. Pod tem naslovom poro-\ ča »Naprej«: — V Mežicah je učitJj s.
Moederndorfer, naš pristaš, nenadoma prestavljen v Apaško kotl.no. Ta prestavitev, ki je izzvala veliko ogorčenje med tatnošnj.m delavstvom, je akt polit.čnega preganjanja od strani klerikalnega piiga-rjača okr. glavarja Klachla, kateremu je pokrajinska uprava žalibog nasedla. O paševanju Klachla bomo še obširneje spregovorili, žalostno je, da je človek, ki ie v Velikovcu toliko škodoval plebiscitu, še danes mogoč na tako važni postojanki, kakor je mežiška dol'na. — V zadevi ie poslanec s. Korun vlož 1 na ministra prosvete sledeče vprašanje: — Gospod minister! V Mežicah učiteljuje g. Vinko Moederndorfer, dober in vesten učitelj, po političnem mišljenju pristaš .soc. demokratične stranke. G. Moederndorfer je dober Slovenec; 1. 1914. je bil kot panslavist preganjan, odlikovan je po
zlemu v naši državi z redom in v času plebiscita je zanj s toliko vnemo doleval, da je zato dobil nebroj priznanj. — l'a g. Vloederndoricr je sedaj naenkrat brez vsakega vidnega vzroka iz Mežic prestavljen v Apaško dolino. Obstoji pa utemeljen sum, da se je ta prestavitev izvr-s.ia zato, ker je g. Moederndorfer socijal-ni demokrat in ker kot tak uživa v Mežiški dolini, ki je pretežno socijalno demokratična, med delavstvom velik, ugled. To pa ne dopade nekaterim tjmošnjim mogotcem. — Prestavitev tega učitelja /naci politično preganjanje in je udarec v obraz delavstva, ki vidi v njem enega onih, žalibog, redkih učiteljev, ki čutijo z delavstvom. V Mežiški dolini je zavladalo radi te prestavitve veliko razburjenje. -- Uscjam si Vas. g. minister vprašati: — 1. Zakaj je bi! g. Moederndorfer iz Mežice prestavljen? — 2. Ali ste voljni pristojnemu mestu takoj naročiti, da preklice to premestitev?
— Krče vina pri Mariboru. Občinski odbor je imenoval kraljevega namestnika in ministra gospoda Ivana Hribarja, velikega slovenskega rodoljuba gospoda dr. Pavla Turnerja in šolskega ravnatelja v pok. gospoda Mihaela Nerata svojim častnim občanom.
- »Kny6 y4iue/ba 3a cnočo^Ho Bacnu-raifee«, oOpa30Ban y iJ,HJby Hajeueprmmuje, .lerajme, Oopoe npoiHB CiipoiipaTCKe ne;ia-rorHite, nponiB AorMaTHaamije Jie,;i,aroim;n\ JipHiin,ima n uacHBHor BacnHTarr>a — Haj-jane ircTime ripaimnue cjroooAe, caMopaAibe. u npoAyKTHBiior pa^a, normo cy obo rjraB-hh nepBH /ipyniTBeiior jiatBOTa'. KrtuniKa, i'X0JiacTH4Ka H ancTpaKTiia iiiKOJicKa My-¿tpocT, npecTajia je Aa 3aA0B0JbaBa 6pnre jliiHBOTa, a HOB 3KHB0T CB0J0M CHaSKHOM py-K0M narjio H3paBH>aBa cBe iipoTURpcniociii rt3Me^y pa^a Moara h (}>H3HHKor pa;ta h upe-Gauvje moct npeno npoBajmje, noja je y to-r;y npouuiHx BeKOBa ApyuiTBenor iimnoia /le.itiijra oOjiacr »BHirrer« — yMrror, ozt oO-.raeiH »n n/Ker« — (j)H3HMKor pa^a. Cjto-ooaho Bacmriaibe casu^ahe ce na ne^aro-runa ocnoBaHoj Ha pe3yjiTaTHMa cTporo ira-ymie eKcnepiiMeHTajiire h cou,njajine nen-xojiorHje. Oho he pa^mn, ^a ^cre npirGjiii-;kh jkhbotv npnpo;ie. Obo mojkc Miionrvfa Harac^aiH napa^OKcajmo, ajin je ;ie<ija ina iiajuojbn peryjiaTop CBera miio.itcKor JIO-cjra, a ibena cy HcnoJbaBama y pa;iy, cTBa-pa'H>y, opraHH30BaH>y. Be3 HKaiiBe iiaviepe ¡x& u,enaMo yiiHTe.Tbciie cHare, HaMepaBaMo Aa.'noneTKOM 1922. r. noKpeHeMo nacoiiH-; »Cjiooo;iho BacintTaibe«, y n,HJi>y hito mape AeM0KpaTa3au;H.je obhx h je j a. /JeiaJbrnijii nporpaM nacoriHca je OBaj: 1. UpriMeiia EpHHunna c.ao5. BaciiHTaita y nopo;tnu,n. BHOJI, II IICHXO;I. H3yHaBaibe ACTeTa. 2. /1,0-Becrn v Tecity Beay iuKajiy ea JKHBOTOM O nopo;i,Hny ca IIIKOJIOM. Hajumpe cnpoBo-feeibe pa^Hor npHiiii,Hiia y ocnoBiioj HIKOJTH. IlpeMa OBOMe cjieAOBarfae HIKOJTCKOJ IIO.IH-THH;H, Koja je nociaBJbeHa Ha ocHOBaMa c.io-6o;j,iior h pa^Hor BacnHTaH>a. 3. nponaraii-Aa HAeje H ripaKTiine IHKOJICKHX BpTOBa. /lonoLiieif.e naupia paAOBa, Hrapa, necaMa h Ap. 4. XnrH.jeiia Aenjer Ao6a. 5. Kphthmko c.icAOBarbe sa HOBOCTHMa crpy4iie jiHTepa-Type OBor npaBH,a, Kao h Aenje KH>iiaceBiio ■ cth v onuiTe. 6. MeioAHMica ynycTBa, npaK-THMire HanoMeHe, o riacTaBir cbiix npeAMe-Ta, Kao ii o opraniBianHjH HacTaBHHX h Ba-cinnaHHK eKCKyp3iija, HiK0jrcKHX My3eja, EafiHiicTa, pa.iH0iiHii,a, 0nG.:niOTCKa, Kinie-MaTorpa(j)a, uiKO.icKe ApaMaiHaaunje; npn-npaBJbaa>e npenapaTa, cKejreia h AP- ko-jeKri,iija. 7. i|>HJ!0i!0())CK0 h iiavHHO TyMa-neibe CBera, ihto HMa Be3e ca TaKBHM oO-pa30BaibeM k BacriHTaibeM, Koje noMHBa na OaMOCTajTlIOCTH H npOAyKTIIBHOM paAy, Kao iteonxoAHoj ochobh cBer SKHBOTa. y3AajyiiH ce y Bamv HAe.jy h MaxepHjajiHy noTiiopy uiajtoMo Bavi KOJiernjajiHO no3ApaBJbe. II. H. OoaBeiineH a o yimcy y K.iy6, npnjaBe ouhx ko j h aejie .hhct Aa npHMajy h cbv ko-pecnoACHii;Tijy, 3a caAa, yr;yhHBaTH Ha
irpHBpeMeHor ceKpeiapa iuty6a Mh,i. p MajcTopoBHba, yTniTeJi.a. nouiTa MjiaAerio-Ban — Bjiamica. Kny6 ynMTen>a 3a »Cno-doflHo BacnuTatbe«.
— Limrla ie dne 20. novembra t. 1 v
Skalah pri Velenju gospa Marija Lazar profesorjeva vdova iz Gorice in mati učiteljice ter nadučiteljeve soproge Mare Pokeržnikove iz Skal. Cenjeni rodbini izrekamo naše iskreno sožalje!
Vestnik meščanskih šol.
—m Mladinska knjižnica na meščanski šoli. Objavljam zaznamek mladinskih kr.jigVia meščanski šoli. ker hočem knjižničarjem olajšati delo in vzbuditi to, da tudi objavijo svoje. Nastopni zaznamek vsebuje 33 knjig. Pri izboru so mi bili pred očmi sledeči momenti: 1. Knjige pisateljev in pesnikov, ki imajo kot slov-stveniki ime, in posebno knjige pisateljev in pesnikov, ki je o njih življenju in delovanju govoriti v 3. razredu. 2. Knjige z realistično snovjo v lepi obliki. 3. Knjige, ki nas seznanjajo z ostalimi Slovani. Zaznamek: 1. Schreiner-Fink: Zemljepisne in zgodovinske slike za srednje iti meščanske šole. .2. Gangl: Zbrani spisi za mladino. I.—'VI. 3. Finžgar: Študent naj bo. 4. Ogrinec: Vojnimir ali pogan-.tvo in krst. 5. Levstik. Martin Krpan r Vriia. 6. Lrjavec-Flere. Fran Levstik: !z-'r.rani spisi za mladino. 7. Baukart: Marko Senjamin — slovenski Robinzon. S. Gol ar: Bob za mladi zob. 9. Golar: Prele-¡ a Vasiljica. 10. Trošt- Moja setev. I., II. 11. Trošt: Na rakovo nogo. 12. Flere:; Babica pripoveduje. L, II. 13. Flerč: Iz mladih let. L, II. 14. Frjavec: Domače in tuje živali v podobah. Ptice. 15. Erjavec: hudo brezdtio. 16. Frjavec-Sajovic: V naravi. 17. Moško: Mladim srcem. L, II. • 8. Andrejčkov Jože: Žalost in veselje J 19. Šorli: Bob in Tedi. 20. Fr. J.: Pravljice. 21. Poljanec: Kratka zgodovina clov. naroda. 22. Nemcova: Češka pravljica. I., II. 23. Lah- Dore.
Učiteliiščni vestnik.
—u Miklavžev večer prirede ljubljanski uči.te'jiščnil<i IV. 1. dne 5. decembra ob 4. uri popoldne v učiteljjški telovadnici. Zato si dovoljujemo vabiti ce-tijfne starše, gg. učitelje(ice), da to prireditev s svojimi malčki pošetijo. V ta namen pripravljena darila sprejema šol-i siki sluga omenjenega zavoda do 4. decembra 1921 Prostovoljni prispevki se hvaležno sprejemajo.
— Proti petemu letniku na učiteljiščih se je oglasil nekdo v »Slov. Narodu« s sledečimi argumenti: K nameravani upeljavi petega letnika na učiteljiščih. Iz roditeljskih krogov nam pišejo: Do-/.n a varno, da namerava naša vlada vpeljati na naših učiteljiščih peti letnik. Do sedaj so se naši učiteljski kandidati in kandidatinje šolali štiri leta na učiteljiščih. Dcvršivši četrti letnik z maturo, so iKDslali učitelji, a sedaj hočejo dodati še peti letnik, češ. da potem bodo imeli kan-, didati in kandidatinje pravico posečati univerze. Glede na to si usojamo slavno vlado naprositi, da bi ostalo vse pri sta-; rern, to je, da bi se šolali štiri leta. Kdor pa želi posetiti, po dovršenem učiteljišču, še univerzo, naj pa obiskuje še peti letnik. Z ozirom na to podpiramo svojo prošnjo z nastopnimi argumenti: 1. Štiriletno šolanje popolnoma zadostuje za ¡iudsko učiteljstvo; to nam svedoči sedanje delovanje našega učiteljstva. 2. Ubogi roditelji komaj čakajo, da njih otroci dovrše četrti letnik in da jih spravijo h kruhu, Še en letnik več študirati, bi spravilo roditelje v neljub gmotni po-li žaj in marsikdo bi moral nadaljnje šolanje opustiti, kar bi mnogo škodilo učiteljskemu naraščanju, zakaj draginja je velika. 3. Premisliti moramo, da mora
Vse umetnosti so potemtakem isto-vredne; vsi imajo svoj izvor v naŠ2tn čuvstvenem življenju. Razlikujejo se edi-nole glede izraževalnih sredstev.
111.
Šolski pouk in šolska odgoja imata namen, harmonsko razvijati istotako razum, kakor tudi čuvstvovanje. Glavo in na srce! »Namen vzgoje je, napraviti iz človeka — človeka«. CKomensky). Moderna pedagogika (Reinova) deli šolske predmete v tako znanstvenega in v tako umetniškega značaja Naša izobrazba bi bila torej pomanjkljiva, če bi se ne oziralo v šoiah na obe kategoriji predmetov. Potrebno oa je to osobito v sedanji, tako rnaterijalistiški navdahnjeni dobi. S šolskim poukom hočemo povzdigniti tudi moralni nivo ljudstva. In k temu pripomore osobito vzgoia k umetnosti in na Dorfl?gi umetnosti. Znano je, da gojs Angleži, ta izrazito trgovski narod, v sve-iih šolah že skozi generacijo sistematno muzikalni pouk. Zanimiv je med drugim
tudi odlok pruskega nattčnega ministrstva (z dne 14. avgusta 1919), s katerim se določuje, da se morajo v zrelostn.h spričevalih srednjih šol zaznamenovati izredna znanja v umetnostnih predmetih. Živimo torej v dobi. ki bode morala jasno začrtati svoje stališče napram umetnostim in umetniškemu pouku. Od tega bodi zavisen napredek ali pa propad v umetnostih, ali z drugimi besedami: Napredovanje pil nazadovanje v kulturi!
Muzikalna zgodovina nas uči, da je bil napredek naše umetnosti vselej zavisen od nazorov, ki so vladali istočasno o njej. Evo nekaj primerov!
V dobi razcvita grške kulture so zavzemali pevci in muzičari odi čna mesta. Pevci so imeli — liki poznejšim filozofom — nalogo, odgojevati ljudstvo ter ga navduševati za umetnost. S propadom grške kulture je spoj ni tudi propad glasbe. Rimljanom je služila samo še v razveseljevanje ter ie bila docela podrejenega pomena. Glasba ni bila več umet-
nost, ampak ročnost, katero so proizvajali le sužnji. V tej obliki bi b'la propadla doccla, ako je ne bi bilo rešilo nastopa-ioče krščanstvo. Oznanjevalci krščanstva so dosegli mnogo več s petjem, kakor pa z besedo. Znan je pomen pevskega pouka na samostanskih šolah v sredniem veku. Muzika je bila enakovreden predmet z drugimi znanstvenimi strokami. Kantor, učitelj petja, je zavzemal za ravnateljem prvo mesto v učiteljskem zboru. Ko se je predmet začel iz-roča^i mani izobraženim lajikom, ja začel propadati in ž njim tudi gojitev mu-zikalne umetnosti na šolah. V tej dobi se ie za to kategorijo učnih predmetov začel uporabljati izraz »ročnost« (spretnost veščina), katere označbe se je držal tudi Pestalozzi kot otrok svoje dobe. Vsled splošnega omalovaževanja je bilo tudi učno postopanje prav rokodelsko in mehansko. Velik razmah na polju odgoje in pouka proti koncu 19. stoletja je spet začel naglaševati umetniški pouk in
stremljenje, priboriti našim predmetom uglednejše mesto; že v predvojni dobi je to rodilo lepe uspehe. Mnogo so pripomogle k temu strokovne organizacije.
Muzikalni pouk torej ne more zavzemati med šolskimi predmeli drugega stališča, nego vsak drugi umetniški pouk. izvor umetnosti je srce, ne pa roke. Muzika je tonska govorica. Muzičar je torej umetnik, ne pa spretničar. Vsaj bil bi naj'
Istina ie sicer, da zavzema spretnost oziroma mehanizem v našem predmetu važno vlogo in to osobito na elementarni stopnji. To je pa tudi n. pr. pri čitanju enako. Elementarno čitanje J^ istotako mehanskega značaja; temu sled' šele na poznejših stopnjah razumno ¡n konečno estetiško čitanje. Pri muzikal' nem oziroma pevskem pouku traja prva doba doba muzikrlizma dclj časa, ker ie apcrcepcija otežkočena. Učenec mora snajati večje število delnih predstav (akustični ton. tonsko ime, tonsko mesto
v 49.
•	.loči učitelj dovršiti peti razred ljud-•;,'c (osnovne) šole, potem št.rirazredno !.,eV*ansko šolo ali pa četrti razred g:m-
ali realke — predno stopi na uci-Hjisč^ In potem mora se še štiri leta ¿lati na učiteljišču predno maturira. Da ¡. p» šolanje zadostno, je pač jasno. Kdor
ho*e potem posečati še univerzo, da
e do boljše bodočnosti, svobodno 1 Da je to pravično, nam svedoci . ¡, ..0 da je večina sedanjega učiteljeva poscčala le štiri letnike učiteljišča ¡, v .m dar popolnoma zadostuje svoji na-l" i Med temi nanajamo celo tako uci-Histvo ki ni imelo do sedaj zahtevane
0	^izobrazbe. Glavna naloga bodočega ,, m ljstva ni, da ostaja na tem, kar se Je naučilo na učiteljišču, ampak da napre-0llje v duhu časa ter si prisvoji iz dobrih
•	.,iig vednosti in pedag. metod, znanosti, -¿'so dandanes umestne in potrebne narodnemu učiteljstvu. —.Naše stališče se
strinja s temi argumenti, ker se to vprašanje ne more smatrati in presojati s stališča momentanih razmer, temveč
ramo to smatrati kot princip.jalno sprašanje zvišanja učiteljske izobrazbe. Id se mora izvršiti, brez ozira na žrtve, ki jih bodo slučajno doprinesle sedanje
generacije.	.
I _u Vzgojno delo našega naraščaja v M?rboru. »Učiteljsko društvo za Mart-\.nT in bližnio okolico«, odsek za uč.telj-J.j naraščaj, nadaljuje letos svoje lam n početo delo z vrsto primernih predavanj V sledečem navajamo nekaj važnejših točk iz celotnega programa: 1.
1	r-iteljevo prosvetno delovanje (ustanavljanje in vodstvo pevskih zborov, Vnj žnic. bralnih, telovadnih t. dr. dru-it>v, ljudskih odrov itd). 2. Učiteljevo ■Movnn.ie na gospodarskem polju (polje-i Istvo, sadjarstvo, vrtnarstvo, kletarji 'o, čebelarstvo, zadružništvo in narod-
Ino-gospodarstvo, gospodinjstvo, ženska ročna dela. kuhinja itd.). 3. Roditeljski večeri: učitelj-zdravnik. 4. Moderna pedagogika. 5 Razen tega še vrsta predavani o gojitvi estetike v šoli in izven tij %
0	rakotvornem pouku, o prirejanju šolskih izletov, o nadaljni izobrazbi uč;telja iti. itd. Odsek si je stavil torej veliko nalogo ter upa. da jo bode tudi v celotnem obsegu izvedel, saj ima žs zas;gu-r ne predavatelje - strokovnjake. — O msameznih predavanjih bomo še pose-:»ej poročali.	___
Obrtno nadaljevalno šolstvo.
—o V Liutljani orične pouk na obrt-no-nadaljevelnih šolah s 1. decembrom t 1 Mestni magistrat bo oskrbel. kritje Ni oškov. Ure bodo honorirane po 40 K,
Književnost in umetnost
Vse pod tem zaglavjem navedene kniige, ninzikaiije, tiskovine i. t. d. prodaja ¡n sprejema /uije naročnino knjigarna „Učiteljske tiskarne v Ljubljani", Frančiškanska ulica št^v. 6.
1	—k Ivan Cankar: »Grešnik Lenart.«
$chwentner. 1921.) Vsako Cankarjevo nicio je vzbudilo do sedaj pri nas literarno eizacijo prve vrste To najnovejše pa ša »osebno, zlasti ker je prišlo tako iznena-da| kakor glas iz groba. Povest, tragedija -otroka« je to, ki je zašel na ta svet s svojim čutečim srcem in globoko dušo in se ne more prav orijen tirati, videč, da je svet drugačen, kot si ga je zamislil on v ovojih globokočutečih sanjah. Lačen sa-
o dobrotljivem Miklavžu in o rešenimi'-vsega človeštva, kralju Matjažu, a ko inde dan, spozna, da so vse sanje o dobrotah in lepoti tega življenje ničeve. '¡loboka simbolika je skrita v teh poglavji. Tragično je zlasti spoznanja otrokovo, ko pride do zavesti: «Iludo je otroku '' mnogo bridkosti užije, marsikatero ;;r>lzo potoči, predno spozna, da j 3 človek 'er se potuhne vase. Kar mu najbolj hodi
itlljski TOVARIŠ, one 1 decembra lt 21.
na pot, je goreča, neutolažljiva žeja po ljubezni. Kakor da bi hoaii po svetu z zlato franeheo v roki, trkal od duri do duri: «Dajte mi vbogajme, vsaj kapljico!« Ne pomaga dolgo mč, da ga zmerjajo in gonijo, mečejo polena za nj.rn. — otroku se godi, kakor ni se godilo človeku, ki bi ponevedoma treščil v popolnoma drug s/et. med bitja, njemu nič podobna. Iz svojega prejšnjega sveta je prinesel s seboj svoje srce in svojo dušo, svoje misli in navade. Vesel in brezskrben ponuja spočetka in trosi, kar iina.^ Kmalu spozna začuden in užaljen, da se ljuaje ne trgajo za njegove darove in imajo svoje kašce sHrbno zaklenjene.« —
S poseono ljubeznijo je orisana soci-jalna beua slojev, iz Katerih je izsJ njegov »otroK«. V kako pretresljivin oarvan in blestecem slogu nam rise oankar razvaline propalega kraljestva Ijuoezm. 10 je kLc iz glouocme ranjene uuse, razžaljene ao smrti. V naši literaturi nima para ta svetopisemsko navutnnjena o^.toz^a družoe, ki je zavrgla krono ciovecanstva, Ijuoezen. i\asproti tem stoji »otroK«, zatopljen vase. A »ljudje ne marajo tisub vroivo oaprt.h oči, Rt gledajo predaleč m pregloboKo, so zamaknjeni v svetla orez-ana sanj in slutenj.« — Kajti »najprej je P.la pratika, nato senca, nazaanja šele 'lovek.«
Napetost raste od poglavja do poglavja in uoseže svoj višek v simboličnih sanjan o potovanja po trnjevi poti v soiu-;ne višave, s finalom- »tako je njegovo srce doseglo udanost, je doseglo cilj.« Ali se ne spomnimo pri tem takoj na Prešernov »Krsti in junaka Črtomira?
Končni stavek teh novih »podob iz sanj« se glasi kot oporoka, kot sinteza vsega pesnikovega delovanja in kot slutnja bližajočega se slovesa: »Kamorkoli si se napotil, koderkoli hodiš, sej.a si in sa-ješ cekine ljubezni še na trdo cesto, na ?oli kamen, da bo vzkl lo sijajno, drugim radost, tebi večno zasluženje!«
To je tragedija vase poglobljene duše umetnika.
Vzeti bi jo morali v roke s spoštovanjem kot knjigo psalmista in se popolnoma vtopiti vanjo, sicer gre mimo nas kot odmev daljnih glasov.
Časih se sliši, da je Cankar težko umljiv. lo pride le odtod, ker ne znamo čutiti ž njim. Berimo n. pr. šolarjem primerne odstavke in črtice njegove knjige »Moje življenje«. Videli bomo, kako su-,.est;vno moč ima, kako globoke zareze naieJi v sprejemljivih dušah resničen umetnik kakor je bil naš ljubeznipoini »( re>nik Lenart« — Ur. Ločniškar.
—k Atlant naša države — za Šolarje. (Djački Atlas) Naša domovina, zemljepisna črtanka za učence. Izdelal Dušan Ružie, učitelj. Izšel bo ta Atlas v štirih delih. Izdala ga je »Učiteljska tiskarna« »Natoševič v Novem Sadu«, a dobi se tudi v Učiteljski knjigarni v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6. Zelo zanimiv je ta Atlas, ker nas ne seznanja la z zemlje-pisjem .naše države, ampak tudi hkrati z zgodovino. I. del obsega Gorenje Podo-ravje ir Potisje — Vojvodino: Črteže Bačke, Banata, Baranje in Srema z zemljepisnim gradivom in celokupno mapo teh krajev. Cena 5 D. — 11. dal obs ga Fodonavje, Povardarjc, Podrimje —^ Srbija. izUv Skadrskega jazera — Črr.a gora: Crteži izliva Save, Drine, Ibra in zapadne Morave: Velike Morave, Dolenjega Donava, Timoka, Južne Morave; Skaderskega Jezera in Drima; Vardarja in Strmnice z zemljepisnim gradivom in 40 raznih skic. Posebno zanimive so zgodovinske in druge skice (40), katerim je pridejan opis. Cena 6 D. — HI. del je šele v ¡isku in bo obsegal Bosno in Hercegovino, Hrvatsko in Slavonijo, Dalmacijo. Slovenijo in Istro. Črteže ,'n mape teh krajev. — IV del bo obsegal celotno ma-
po kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, grb, zastavo, obmejne države m položaj naše kraljevine na globusu.
— k Veliki narodni koladar za leto 1922., o katerem smo poročali v zadnji številki »Učit. Tov.«, se dobi tudi v knjigarni »Učiteljske tiskarne« v Ljubljani in stane 6 D.
—k Domača umetnost: Božične raz-gladnice. Serija 6 razglednic. Din. 2.50. Tiskala in založila jih je po originalih prof. Saša Santlja »Zvezna tiskarna in knjigarna« v Ljuuljani. Naroča se direktno pri Zvezni tiskarni in knjigarni v Ljubljani, Wolfova ulica št. 1. Razglednice nam predočujejo: Božično noč v samotni kapelici — polnočnico; Marijo ob zibeli Jezusa; trije kralji; ob božičnem drevescu; ob jaslih; oznanenja rojstva. Tisk in oprema je enostavna, a okusna in smo prepričani, da bo domače blago polagoma izpodrivalo tudi tuje proizvode, ki obvladujejo dandanes še v veLki množini naš trg razglednic.
—k Dr. Fr. Ilaš«č, Vežbenica hrvat-skosrbskega jezika za srednja in njim sočno šole Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani 192!. — Strani 287. Cena mehko vezani knjigi Din 18.50, po pošti 1 dinar več. lleiičeva knjiga ni samo slovnica, marveč tudi vežbenica obenem. Ne navaja samo pravil, ampak za vsaKo pravilo tudi veliko število vaj in nalog. Poleg tiskanih cirilskih tekstov, ji je pride-jano tudi celo vrsto pisanih in sicer v različni pisavi. Na ta način se najlažje vadimo v pismeni cirilici. — Knjiga bo izvrstno služila tudi samoueccm. Naroča se v Tiskovni zadrugi v Ljubljani Prešernova ulica 54.
—k »ripocBeTHH TnacHHK«, c^y5K6emi jiHCT m n h itciapcT na npocBeTe KpajbeBHue Cp6a, Xpr;axa h C.noBeiiaua. ype/tniiK: CBe-THCJiaB lleipoBuh. Haam.ia je OBecEa Op.
10.	ca obom caApsKajeM: C,;iyH;6eiiH Aeo: O upc\HJi03HMa 3a pec})opMy epe/pte niKOJie: Kaiapnua BarjianoBiih. Ilame hikojicko mi-Taibe (Kpaj): PaAHBoje BpxoBau;. Pe^opna iiapoAiiHX niKOJia (1): JosaH TleTpoBHn. lllKOJia h jkhbot: Emhji ByTpy. OpeHe h ripiiKasu: OpncKe Hapojtne neciie, oa AP-
la,3e IlonoBiiha: Jama M. Ilpo;iaiioBnh. p. /l,paryTHH TIpoxacKa Kao ncTopimap oaBpe-Mene cpncKO-xpBaTOKe kibh/krbhocth: mh-jiaH B. Bor^anoBiih. /I,pyuiTBa it ycianoBe: 0 poAy AP.vmTBa .»HpocBeTe«: Ilepo Cjih-jenueBHh. ŠanoA 3a cjtene y 3eMVHy: By-jmt,a IleTKOBtih. IlpHJioaH: BHu.nHorpatlnija P ;;ioBa ;tp. losaHa Ci;ep.inha: ypoin IJoiuih. Bejienine: HeMauKH je3HK y majiiija. — Mvamina iiacTana y OpaimvcKoj. — Bcjic Kao BacnHTau. — llacianuiniKa o;t,cycTBd y ;I>paimycKoj. — Kjiacapaibe HiinoBHiiKa j TIcMauKoj. — OcHOBHe niKOJie y Hexo-cjiOBauKoj. tlHTyjba: Cotjmja lleTpoBHh-MepTBaro. BH0JiH0rpa(])Hja. — »IlpocBeTim FjiacHHK« HaJiasH jo^aii nyT Meceuiio. To-AHunta My je iiena 60 ahh. TIojeAHHH 6po-jeBH 6 ahii. TIpein.naTa ce inajbe B.narajmi JlpffiaBiie IIlTaMiiapnje y Beorpa,ty, pyK0-ruicH ypeAHHi;y (^yuianoBa yjmn,a 5, Beo-rpafl).
—k Dve knjižici za učitoTstvo, ki delaj? rri dil tantskih in šolskih odrih. V
za'ožbi »Zvezne tiskarna« -sta izšli dve praktični knjižici, ki jih bo učiteljstvo s gurno z veseljem pozdravilo. Knjižici sta I. in II. zvezek male biblioteke »Nova Talija«. I. Milan Skrbinšek: Dilatant-sM oder — navodila. Natisu la in založila Zvezna tiskarna v Ljubljani. Cena 8 D. Knjižica podaje vsa potrebna navodila za naše dramatične prosvetne dela- ce. Pouči nas o izbiri iger, o porazdelitvi vlog, o vaji, o režiserju in njegovem delu, o jeziku na odru, o predstavi, markiranju, o aplavzu in priklanjanju. o kriti:; in gledal ški dvorani v obče. Že ime g. M. Skrbinška nam daja poroštvo prak-1'čnosti iti popolnosti dela samega. —
11.	E. Navinšek: Lepa marka, navodila
irijemke na inštrumentul in tonsko zna- ga značaja. Glasba je tonska govorica,
^enje |noto 1, ki še označuje razen višine ^'di trajanje) pri tem, ko spaja pri čita-!!;n le dve delni predstavi (glasnik in c'ko). Iz značaja elementarne stopnja to-t!'i še ne smemo sklepati na celokupni fjačaj učnega predmeta. Kakor pri čita-tako mora tudi v muzikalnem oziro-Pevskem pouku slediti mehanski stop-J1;' umstvena in estetiška stopnja obrav-,rive.* Učna uprava naj torej ne da po-^'ednega povoda k nastanku faktičnih dinarjev oziroma muzikalnih rokodel-,ev s tem, da zapostavi celokupni pred-et v nižjo, mehansko kategorijo. ^ ^uzikalni oziroma pevski pouk na oekrni podlagi ne spada h kategoriji ^čin«, ampak je predmet umetniške-
^ * Žalibog se najdejo tudi učne moči, d zadovoljujejo z mehansko stopnjo ^ (a in te so potem šotiniti veščinarji. ttlfr.tak pouk zadostujejo seveda učne ' 01 nižje vrste.
torej jezik, in glasbeni učitelj bodi umetniško in ne samo tehniško naobražen.
IV.
Dokazati sem hotel, da muzikalni oziroma pevski pouk ni spretnost in to:
1.	iz vzrokov njegovega bistva kot predmet umetniškega značaja in
2.	iz didaktišklh ozirov. Zanj so isto-tako odločevalna moderna stremljenja na polju metodike. (Delovni pouk, vzbujanje zanimanie za predmet i. dr.).
3.	V nacijonalnein oziru je osobito še j šolski pevski pouk največja važnosti, j »I rmetnoct združuje, kar življenje često ' razdružuje.« Petje in muzika naj bodeta
činjenici našega narodnostnega združevanja. in to jako uspešni! Kaj je vzdrže-! valo v dobi največjega tujčevega pritiska narodno zavest? Bila je to narodna nesem! Srbski guslar je po porazu na Kosovem bodril in krepil vero v koneč-no odrešitev. Pevaje je opravljal isto ve-
likansko kulturno delo, katero so opravljali svoječasno oznanjevalci krščanstva. B li so pa to nazvani umatniki in na »veščinarji«.* Govorili so govorico, ki je izvirala iz srca ln zategadelj so tudi na-vzprejemljive duše. Pri »spretničar-! jih« bi bilo to nemogoče.
S tako govorico hočemo vplivati tudi na naš bodoči naraščaj, da boda ke-daj v moralnem oziru boljši, kakor pa so naši sodobniki, ter da bode imel tudi mi-: °,el za plemenita nacijonalna stremljenja.
Kakor \ dobah velikih kulturnih razmahov. t?ko n?i tudi sedaj zavzema narodna elasbn odlično nrsto: le tako bode zamorila zadostiti svoji nalogi.
H. Druzovič.
* Veščinarji (spretničan") so n.pr. rokodelci, akrobati, mtizikantje (v nižjem pomenu) i. dr.
Stran S.
za šminkanje Natisnila in založila Zvezna tiskarna v Ljubljani. Cena 3 D. Posamezni deli nam kažejo praktičnost tudi te knjižice. Obseza sledeče: Kako se šminkamo: Celo oči, obrvi, nos, usta, brada, lice, brazgotine in osnovna barva maske; šminkanje mask različnih značajev: ljubimec, moška doba, starejše maske nad 40 let, starost nad 60 let, bebci, lahkoživci, pijanci, inteligenti, skopuhi, židovska maska, Angleži, ribiči, pomor-ščaki jn cigani, Kitajci, Japonci, Zamorci, Indijanci, eksotične maske, klovnova maska. satanova maska, ženske maske; odstranitev šminke, leplenje brk; angleške brke; brke in brade; stranske brke in kratke brade; potrebščine za šminkanje. cpisatelj knjige je šef vlasuljar kr. slov. opere in drame v Ljubljani. To delo priporočamo.
.—k Naš list. Izšla je 8. številka, ki prinaša tudi slovenske sestavke, i. s.: »Mamica« (pesem) od g. Strniše; »Najlepša slika«, od Ivo Trosta in pesem »Zvonikarjeva« z napevom in sliko Maribora.
Iz nase organizacije.
Skupne zadeve.
IZKAZ ČLANOV ZA DRUŠTVENO LETO 1921.
Izkaz mora biti izpolnjen po abecednem redu v petih izvodih. En izvod obdrži društvo samo, drugega strokovno tajništvo, tretjega glavni blagajnik, če-t tega upravništvo »Popotnika« in »Učit. Tovariša« in petega UJU v Beogradu. Razen prvega je vposlati druge štiri na strok, tajništvo najkasneje do 10. jan. prih. 1. — Na posebni poli naj se izkažejo oni člani, ki jih je društvo izkazalo prejšnje leto. pa so se med letom izselili (društvo
—	bival sče). izstopili ali izpremenili ime (omožili). — Vsako izpremembo v članstvu (prirastek odpadek, preselitev, ime prejšnjega in novega društva) je vedno sproti naznaniti strokovnemu tajništvu.
—	Društvo je odgovorno za točno vplačano članarino od vsakega naznanjanega člana. Člani, ki zaostajajo s članarino, naj se takoj sporoče strokovnemu tajništvu. da se jim ustavijo listi.
Društvene vesti.
+ Učit. društvo za Maribor in b. o.
zboruje v sredo dne 7. dcc. 1921 in sicer ob 14. (2. uri) v deški meščanski šoli. Zadnjič napovedano zborovanje se Je namreč preložilo radi pogreba tovariša Pirkmajerja Dnevni red: 1. Poročilo o zborovanju UJL v Zagrebu, 2. »Spomini na Macedonijo, predava tov. Malenšek, 3. Slučajnosti. Prosi se točne in polno-številne udeležbe! Z ozirom na one to-varišice in tovariše, ki imajo pouk do 13. ure, se opozarja, da so šol. vodstva upravičena jim dati zadnjo, oziroma zadnji dve uri orosto, da se morejo pravočasno udeležiti zborovanja.
+ »Pedagoško - didaktiški krožak« v Mariboru ima svoj sestanek v sredo 7. decembra t. 1. v deški mešč. šoli. Predava tov. Rakuša. Tema: »Seksualni problem in vzgoja.« — Na željo udeležence/ zadnjega sestanka prične predavanje točno ob 19. uri. Te dni je razposlal krožek okr. učit. društvom bloke. Upam, da bodo gg. predsedniki z razumevanjem naših teženj prečitali priloženi dopis in nam ne pošljejo nazaj kar z obratno pošto še neodprtih pisem, kot se je, žal že zgodilo, lovariški pozdrav! — Tajnik.
Nnša gospodar, organizacija.
06e36el>eifce H3CT3bhhk3 y upa/beBHHH
Cp6a, XpBaia m CnoBeHaua y cnynajy
CMpTM.
ycTaH0BHJi0 ce je /ipvihtbo »y*mteji>-OKa caMonoMou«. TIpaBiuia, noja cy ČH.ia oOjaBJLena y »ytotejbck0m ToBapHiny« Op. 40 oa ane 21. OKTOčpa 1920. oaoopn.uo je MnniicTapcTBO yHyiapibHx ,/iejia. /I,ejio-KP,yr je apynitba aa 0by TepHTopnjy Kpa-jbebrae Cp6a, Xpnaia h cjiobehapa/ceah-niTe je £pynitba oiiTte, r^e OTaHyje /tpy-bitbehii npeacejihhk; ao 6yAyhera omniera aGopa, ko j h he ce Bpunrnt o 6o/kirhiihm irpa3HHii,HMa, ceAHniTe ce naj:a3y y JLyd-jbahh, OpamraiiiKancKa yjiHi;a C. —
M-ialioBit ApvniTBa Mory Aa nocTauy yitiTe^H, n.iixone cynpyre h yaHTCJbHue CBHX jaBHHX H AP5KaBHHX niKOJia y Hainoj KpaJteBHHH.
y ApymTB0 npHMajy ce caMo ohh, kojh noMajv Biiiiie oa 45 roahha h ncKaiKV ce npaBHJiiiHM JieKapcKHM yBepeH.eM, pa, cy 3ApaBH.
ynjiahHBahe ce:
a) tiphctynhiihe oa 20—25	roahhe 1 ahh.
25—30	TOAHIie 5 ahh.
30—35	TOAHIie 20 ahh.
35—40	rOAHHe 30 ahh.
40—45	TOAHHe 50 AHH. 6) ynHCHHH0 5 AHH.
b) 3a a/;mhhhctpathbhe tponikobe
1 flHiiap.
r) rOflHIIiH>H H3HOC 2 AHH.
A) 3a CBaKH CMpTiiH CJ!ynaj 2 /jhh.
\)) 3a 1 iipHMepaK npaBH.ia 1 ahh. j
e) 3a CTBapne nonuaHCKe TpomKOBe.
Ko jkojih npncTyniiTH /ipyniTny, Heica j jaBH MecTO, ^an, Mecen h ro;inny po^eita Te neKa noinajbe JieKapcKO VBepeibe. Ka/t 6y/te npHMJbeti, jaBHhe My ce h3hoc, kojh Ayryje, ieKOM.
3a CBaKH CJiynaj cmpth Hcnjiauihe ce hacjieflhhmima tojihko nyta no 2 «hh., ko-jihko 6yjte HMajio apyuitbo HJianoBa.
Cj]yiajeBH cmpth očjamihe ce y ym TejbCKHM jincTOBHMa h yjeflHO nocjiahe če
M.iaHOBHMa MeKOBe C ooiuuictiiim H3HOCOM.
Rojn TpeCa na ce njiam. ypeAHHUiTBa ynii-TeJbCKHX JiHCTOBa yMOJtaBaMO, ;ta Gecraiar-ho o6.jaBe CJiejjehH orjiac:
I],eH>eHe apyH«me h ;tpyronn!
IJ03HBaM0 Bac, ;ta y iiito BeheM upoj.v npncTynHTe y ;ipyiiiTBO, /ta 6yne ,ipyniTBt-hh npHHOC y CJivnajv cmpth HajMUJiujura ham 6nha hito Befcn h oohjihhjh 3a noKpit-fce BeJiHKHX rpouiKOBa, Kojn cy ce noja-bhjih, a h he ce nojaBJbara y CBaKoj nopo-jihuh.
Tom iipnjiHKOM yMOJbaBaMO join yTni-tcjbcka apynitba, /ta npenopy<ie to o6e36e-^eite cBojHM uiaHOBHMa, Aa ce peuie y Haj--jbyheM nojioKajy 6apeM HOBHannx 6pnra.
—g Članarina in darila za učiteljski kouvikt: Avgusta Kolnik 20 K, Šterk-Jurca 20 K, Dav. Šterk 20 K, Št. Klovar 20 K. Jožica Kavšek 20 K, vsi iz Rateč pii Zidanem mostu — kot globo, ker so se odtegnili učiteljskemu sestanku in šli v Rajhenburg.___
Zavednost ueiteljstva pri podpisovanju državnega posojila.
— Učiteljstvo kamniškega šolskega okraja je potom čekovnega urada podpisalo 7% inv. državnega posojila 114.400 kron. direktno pa 35.600 kron. Skupaj 150.000 kron.
= Učiteljstvo ormoškega okraja je podpisalo sledeče zneske: Ormož 3600 K, Hnm 1200 K Središče 1600 K, Sv. Bol-ienk 3200 K, Runeč 1200 K, Sv. Tomaž 3600 K, Sv. Lenart 400 K in Velika Nedelja* 2400 K. — Učiteljstvo celega ormoškega okraja je torej podpisalo skupno 20 400 K.
= Okraj Ljutomer 39.400 K.
= Okra! Gor. Radgona 18.000 K.
= Okraj Sv. Lenard v Slov. goricah 24.000 K.
= Učiteljstvo posameznih šol: učit. Teharje 6000 K (1500 D.): učit. Limbuš 10.800 K: učit. Preserje p. Ljubljani 1600 krcn; učit. p. Sv. Benediktu 2800 K.
= Učiteljstvo pri Sv. Barbari v SI. f-oricah je dalo 7% državn. invest. posojila 2000 K, reci dvatisoč kron.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
V	Prckmurje: Je preobširno in premalo splošno za priobčitev. Zaradi tesnega prostora nemogoče. Smo oddali, kakor ste želeli, na merodajno mesto.
Razpisi služb.
Stev. 799.
RAZPIS UČITELJSKIH SLUŽB.
V	šolskem okraju ljutomerskem se p:- odredbi višjega šolskega sveta razpišejo v stalno naineščetije naslednja učna mesta:
1.	Ljutomer (deška šola): 1 služba za učitelja.
2.	Mala Nedelja: 1 služba za učitelja.
Pravilno opremljene prošnje naj se
vložijo po predpisani službeni poti do
26. grudna 1921 pri dotičnem krainem šolskem svetu.
Okrajni šolski svet v Ljutomeru, dne 24. novembra 1921. Predsednik: Dr. Vavpotič 1. r.
Štev. 720.
V šolskem okraju gornjeradgonskem se po odredbi višjega šolskega sveta razpisujejo v stalno nameščenje naslednja učna mesta-
1.	Gornja Radgona: 1 služba za učitelja.
2.	Negova: 1 služba za učitelja ali učiteljico.
Pravilno opremljene prošnje naj se vložijo po predpisani službeni poti do
26. grudna 1921 pri dotičnem krainem šolskem svetu. Okrajni šolski svet v Gornji Radgoni, dne 24. novembra 1921. Predsednik: Dr. Vavpotič 1. r. Štev. 2286 o. s. s.
RAZPIS SLUŽBE.
Z dovoljenjem višjega šolskega sveta \ Ljubljani z dne 5. novembra 1921, št. 13.560 razpisuje podpisani okrajni šolski svet sledeča službena mesta v stalno namestitev :
1.	Bezjakovo: enorazr. mesto šol. vod.-učitelja.
2.	Črešnievec: enorazr. mesto šol. vod.-učitelja.
3.	Dragatuš: trirazrednica, mesto nadučitelja.
4.	Črnomelj: osemrazrednica; 2 mesti učiteljev, 1 mesto učiteljice in 1 mesto učiteljice žen. roč. del.
5.	Metlika: osemrazrednica; 2 mesti učiteljev, 1 mesto učiteljice in 1 mesto učiteljice žen. roč. del.
6.	Podzemelj: petrazrednica; mesto nadučitelja in l učitelja.
7.	Radovica: dvorazrednica; mesto nadučitelja in učiteljice.
8.	Semič: trorazrednica; mesto nadučitelja.
9.	Stari trg: štirirazrednica; mesto nadučitelja in 1 učiteljice.
10.	Suhor: štirirazrednica; mesto učiteljice.
Pravilno opremljene prošnje naj se vlože po službeni poti pri podpisanem okrajnem šolskem svetu do dne
31. decembra 1921.
Okrajni šolski svet v Črnomlju,
dne 29. novembra 1921.
Predsednik: Dr. Alojzij Gregorln 1. r.
t
Potitim srcem naznanjamo vsem prijateljem in znancem, da je naša ljubljena sestra, oziroma teta in svakinja .
ANTONINA ROTTOVA
nadučiteljica dekliške šole v Konjicah
dne 24. novembra ob 11. uri po daljši mukapoini bolezni izdihnila svojo blago dušo.
Pogreb se je vršil v soboto, dne 26. novembra ob 16. uri k zadnjemu počitku na pokopališče v Konjicah.
Bodi ji ohranjen blag spomin!
Konjice — Zagorje ob Savi, dne 26. novembra 1921,
Žalujoči Rottovi in Kersnikova.
I-
•i
Štev. 2254.
Okrajni šolski svet v Črnomlju razpisuje po odredbi višjega šolskega sveta z dne 19. oktobra 1921 štev. 9455, stalno učno mesto učiteljice na 8 razredni osn. šoli v Črnomlju.
Pravilno opremljene prošnje naj se vlože po predpisani službeni poti pri podpisanem okrajnem šolskem svetu do dne 18. decembra 1921.
Okrajni šolski svet v Črnomlju, dne 18. novembra 1921.
Predsednik: Dr. A. Gregorln, 1. r.
Odgovorni urednik: Franc Štrukelj.
Last in založba U.JU — poverjeništva Ljubljana.
Tiska »Učiteljska tiskarna« v LJubljani.
Alfonz Breznik
nivši nčlteli Glasbene Matice
LJDBLJAIiA, Kongresni trg to 15.
Prvorazredni klavirji, pianini in harmoniji:
Förster, Bösendcife-, Heitzmann itd. Učitelji dobe tudi na obroke. Vio line in vse glasb orodje v bogati izberi. Strune in žice vseh vrst na debelo in drobno Največja tvrdka v Jugoslaviji.
Ali ste že pristopili kot člani (članica) k Tvornici ličil in k Učiteljskemu zdraviliškemu domu ?
«0IEU1 MIHI v liani
priporoča naslednje nove knjige:
Šolski list.
Na razpolago je samo še 2. štev. III. stopnje.........D 3.50
k. wider Moje prvo berilo.
Sedmi natisk vez. d 3-—
e. gangi Druga čitanka. vez........d t-
Pomočniška izkušnja za rokodel. obrte.
Spisal H. Pcdkrajšek. — Bros................D 3 50
Računstvo za ženske obrte.
Spisal H. Podkrajšek....................D T—
Prva srbska ali hrvatska čitanka
za slov. osnovne šole. Priredili Iv. Lesica, P. LoUovšrk in dr. R. Mole D 6"—
Kamen, razvoj in organ. obrl. strok, šolstva drugod tn pri nas.
Spisal M. Presl, prof. na d. ž. obrt. šoli v Ljubljani, bits.
D 3 50
Na planine.
Spisal Pavel Kunaver. — S 16. slikami, vez.........D 12 50
Zbirka važnejših novih naredb in odredb
Spisal F. Fink.......................D 5 —
Imenik
šolskih oblastev, osnovnih, mešč n k.h (strokovnih), srednjih šol,
liceja in učiteljišča v Sloveniji po stanju šol. leta 19.20 21. . . D 10'—
Najlepša Miklavževa, božična in novoletna darila!
Najprimernejša darila mladini so mladinske knjige. V ta namen priporoča Učiteljska knjigarn- v prvi \rsi one mladinske spise, ki jih je založilo „Društvo za zgradbo učitelj, kouvikta" in sicer:
4 *
0 *
Engelbert Gangl: Spis! za mladino, L, H,, lil , P'., V, VI. zv-zek po	D 3-
Andrej Rapč , , , L, H., III.. IV, V., VI. zvezek po	„ 3-
Mišjakov Julče: , . . I.. II, III., IV , V , VI zvezek po	, 3 —
Ivo Trošt: Moja setev. Spis za mladino. I in II. zvezek i>o . . .	. 3' -
Pav. Flerfe; Iz mladih let. Si>is za ml»dino, in II zvezek po . .	, 3-—
„ Babica pripovedute. Spit* za mladino po.....„ 3 —
Marko Senjanin : Slovenski Robinzon	..... 3 75
Fran Levstk: Zhrani sp si za m'ad<no. broš D 1150. eleo vez .	,13 50 Otroški oder. Stst-ivila Marica G>>g ričeva (Step nčireva) Igrice
za ml; dino otročkih vrtcev in o-tnovnih š ,1 br. šura.....„ 4- -
Gustav Šilih: Nekoč je bilo jezero, vez...........»12 50
* *
V prid Učiteljskemu konviktu:
Žirovnik Narodne pesmi, I, II in III. Ftopn>a, cena. . ... D 1 95 Marolt: Narodne himne in domorodne pesmi »a mlad'no . . . , 125 Te himne so odobrene od v šj. šol. sveta za šolsko uporabo.
ft «
Nadalje:
Rab. Tagnre: Povestice. broš. D 2 50, vez.				D	3-M)
Dr. Ivo Šorli Bob in ledi .....					7 50
Cvetko Golar: Prelepa Vasiljica ....					3,5
„ Bob za mladi zob (pesmice)					30
Oton Župančič: Sto uuank (pesmice) . .					- -75
Mark Twain: Mali klatež........	broš	D 6 50	vez. .		8--
Franc Roječ: Tončkove sanje (igrica) . .					5 -
Ewald Botka: Dvonožec . . » . . .	broš.	D 12 50	vez. .		14 -
Fran Levstk: Martin Krpan.......					5 —
Ivan Albreht: Mlada greda (pesmice) . .				»	10--
Jos. Pavčič: Našim malčkom (Malim pianistom)					10 —
Nemeova: Češke pravljice (I. in 11. zvezek.)	broura				2 75
France Bevk: Pastirčki pri kresu in plesu	. br».š	D 3-	vez .		4 —
Moj zverinjak..... ... .					5-—
Čika - Jova Grfdnik: Kalamandrija pesmice			. vez.		4 -
Zmaj: Malaj in Malon pesmice			• »	v	3 50
Waschtetova Pravljice.......					10'-
					12 —
Trnjulčica, pravljica s slikami.....			»	m	9 -
				n	9 -
				r>	9"-
Pepelka , , „ ......				*	9 -
Moji ljuhčki, živalske slike......					8-
			• n		6-
				*	6"-
Razen tega ima „Učiteljska knjigarna" šolske potrebščine, kakor zvezke in risanke lastnega izdelka, svinčnike, peresnike, peresa, radirke, vse po najnižjih cenah. — Šolske pušice (peresnice) po D 1"25, 1-50, 2-10, 2-25,'6 25, 7.50.