LETO XLIII, ŠT. 32i
Ptuj, 16. avgusta 1990
CENA 5 DINARJEV
Občina Ptuj je praznovala
Praznik občine Ptuj je 8. av-
gust, letos že enaintridesetič, v
spomin na poslednji boj sloven-
skogoriške čete. Na sam prazni-
čni dan, sta predsednik skupšči-
ne občine Vojteh Rajher in pred-
sednik izvršnega sveta Janez
Lah, skupaj s sodelavci sprejela
predstavnike JLA, milice, bor-
cev, verskih skupnosti, športnike
in kulturne delavce. Besede do-
brodošlice, topel stisk roke, izre-
čena misel o sodelovanju danes
in jutri, prijateljski klepet, vse to
je odsevalo pozornost in željo
gostiteljev za skupno pot iz te-
žavnih razmer danes in strpno
sožitje.
Osrednja slovesnost pa je bila
v soboto v viteški dvorani ptuj-
skega gradu. Udeležili so se je
predstavniki republiške skupšči-
ne, pobratenega Arandjelovca in
sosednjih občin. Med njimi sta
bila tudi predsednik republiške
skupščine dr. France Bučar in
predsednik republiškega družbe-
nopolitičnega zbora dr. Ludvik
Toplak.
Slavnostni govornik sobotne
svečanosti je bil predsednik ob-
činske skupščine Vojteh Rajher,
ki je med drugim povedal: »Za
razvoj ptujske regije, Ptuja kot
ožjega središča, umeščenega v
srednjo Evropo ne le v Slovenijo
ali še ožje v podravsko regijo, so
odločilnega pomena izgradnja
oziroma modernizacija prome-
tnih povezav in informacijskega
komunikacijskega sistema.
Izrabiti moramo naravne, sko-
zi tisočletja oblikovane poti s se-
vera na jug in vzhoda na zahod.
Na gospodarskem področju so
to gotovo hitrejši razvoj bančni-
štva, trgovine, turizma in sprem-
ljajočih storitvenih dejavnosti.
S sosednjim mestom Maribor,
ki prevzema vedno bolj po-
membno ylogo univerzitetnega
in kulturnega središča je potreb-
no dograjevati komplementaren
sistem in sistem soodgovornosti
za razvoj širšega podravskega
področja, l-redvsem nekorektna
poraba Drave in Dravskega po-
lja je že pripeljala do točke, ko je
nujna sanacija in revitalizacija.
Ni mogoče pristajati na tezo, da
bodo pomembnejši posegi na-
pravljeni šele ob koncu nasled-
njega srednjeročnega obdobja.
Preveč je ogrožen Ptuj z okolico
in preveč ogrožen je razvoj tega
območja, da bi nemo čakali na to
kdaj in kaj bodo naredili uporab-
niki tega prostora.
Pretekla katastrofa v Halozah
je razen hitre in učinkovite akci-
je, ki so jo vodili občinski izvršni
svet in republiški štab civilne za-
ščite pripeljala tudi do bolj teht-
nega premisleka in do izdelave
razvojne študije o Halozah. To
nam pove, da moramo preobli-
kovati lasten pogled na Haloze
in Slovenske gorice in na novo
zasnovati razvojne načrte. Slo-
venske gorice in Haloze so zara-
di neokrnjene narave in možno-
sti, ki jih nudijo, predvsem pro-
stor za ponovno poselitev, ne pa
prostor za odlagališče radioa-
ktivnih odpadkov.«
Predsednik republiške skup-
ščine dr. France Bučar je še po-
sebej poudaril, da imamo vse
možnosti, da smo v Evropi, seve-
da pa se ob tem moramo zaveda-
ti svojih korenin in zgodovine, ki
smo jo v Evropi soustvarjali tudi
Slovenci (pogovor z njim obja-
vljamo posebej).
Predsednik izvršnega sveta po-
bratene občine Arandjelovac Bo-
rislav Lazarevič je poleg čestitk
ob prazniku prinesel tudi želje o
še bolj tesnem sodelovanju na
gospodarskem in drugih področ-
jih. Dosedanje dvajsetletno sode-
lovanje je porok, da bodo ljudje
obeh občin še naprej prijatelji,
upoštevaje tudi drugačno misel.
Svečanost je pričel kvartet tro-
bil, ki so s svojim mogočnim zvo-
kom pozvala goste v viteško dvo-
rano. V kulturnem programu pa
so sodelovali še: citraš Tomaž
Plahutnik, basist Rok Lap, bari-
tonist Janez Majcenovič, violi-
nist Tomaž Lorenc in kitarist Jer-
ko Novak.
Nav
Na sobotni slovesnosti so bi-
la podeljena tudi državna odli-
kovanja. Red dela s srebrnim
vencem so prejeli: Stanislav
Varžič, Vincenc Kirbiš, Franc
Kolmanič, Valentin Zamuda
in Ivan Gomilšek.
Red zaslug za narod s srebr-
no zvezdo sta dobila Jože To-
mažič in Jože Lovrencič.
Z Redom zaslug za narod s
srebrnimi žarki pa sta bila
odlikovana Feliks Bagar in
Franc Tetičkovič.
Dr. France Bučar s soprogo v pogovoru z Vojtehom Rajherjem
Gostje so si ogledali tudi zbirke ptujskega muzeja in grad
Foto: Kosi
UVODNIK-
Imamo le lepo
Jadransko morje
Bil sem na dopustu. Kot vsak »normalen« Slovenec na morju,
saj si drugačnega dopusta ne znamo zamisliti, kaj šele izpeljati. Si-
cer je morje res privlačna zadeva in ne more nam biti žal tistih tri-
sto ali petsto kilometrov, ki nas loči do te velike luže in ne sme nam
biti žal nekaj tisočakov, kijih tam zapravimo. Tudi tujim obiskoval-
cem ni žal kilometrov, zaradi toplega Jadrana in vročega sonca so
pripravljeni prevoziti kar tisoč ali celo nekaj tisoč kilometrov, pre-
našati zastoje na mejah in naše, v povprečju dokaj slabe ceste. Kaj
je vse to v primerjavi z omamnim vonjem morske soli, z zagorelo
kožo ?
Do prihoda na morje so tuji obiskovalci še širokosrčni zapra-
vljalci. S seboj privlečejo tudi sodobno vodno motorizacijo in se šo-
pirijo pred nami, ki lahko le poležavamo na vročih skalah in se kot
plavalci spretno izmikamo njihovim rohnečim motorjem. Zvečer pa
se slika obrne: mi sedimo pri obloženih mizah, ob množici polnih in
že. praznih kozarcev, tujci pa . . .
>fGlej ta dva Švaba,« je dejal natakar, »že ves večei sedita ob
litru kisle vode. Najboljši gostje ste Slovenci!«
Kljub dopustu človeka prisili, da začne razmišljati. Le kako
bomo obogateli z gosti, ki takorekoč vse potrebno za preživetje pri-
peljejo s seboj, morje in drugo, kar jih privabi k nam pa jim tako
nudimo zastonj. Mi zapravljamo srečni, ker vse skupaj ni bistveno
ali nič dražje kot doma, zakaj bi torej dinarčke. kolikor še jih ima-
mo, držali v žepu. Smo dobri turisti in gostitelji si ob naši potrošnji
manejo roke. Ce nam ostane še kak dinarček, ga zadnji dan dopu-
sta mahnemo v Avstrijo in tam nakupimo poceni živež za preživetje
to naslednje plače. Tujci si poceni živež pripeljejo s seboj in tako
oboji polnimo žepe avstrijskih trgovcev in države. Ostaja nam le le-
po Jadransko morje. j^^^ ^^^^^-^
V NEDELJO 19. AVGUSTA OB 14. URI
vas vabi
SEKCIJA ZA KULTURO V DOLENO
NA
10. jubilejno obletnico folklore in na srečanje
folklornih skupin, ljudskih pevcev in godcev
občine Ptuj
ter na veliko vrtno veselico z bogatim srečelovom.
Za veselo razpoloženje bosta poskrbela ansambla
PRVA LINIJA in EKART s pevci.
V primeru slabega vremena bo prireditev v
prosvetnem domu Sela.
VLJUDNO VABLJENI V DOLENO!
2 — DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
16. avgust 1990 —
TEDNIK
PREDSEDNIK REPUBLIŠKE SKUPŠČINE
DR. FRANCE BUČAR ZA TEDNIK
Zavedati se
moramo
svojih korenin
Kot smo že zapisali se je osrednje sobotne svečanosti ob prazniliu
občine Ptuj, udeležil tudi predsednik skupščine Republike Slovenije dr.
France Bučar. Ob tej priložnosti je rade volje odgovoril tudi na nekaj
vprašanj za naš časopis.
Tednik: Prvič ste kot predsed-
nik republiške skupščine na
uradnem obisku v Ptuju. Kako
doživljate ob takšnem prazniku,
kot je praznik občine Ptuj, aktu-
alne družbenopolitične razmere,
ki jih danes ž[vimo v Sloveniji?
Dr. France Bučar: Ko sem pri-
šel v Ptuj in kot sem že rekel v
pozdravnem govoru na slovesno-
sti, sem stisnjen z zgodovinsko
pezo tega kraja. Mislim, da se
Ptuj svoje zgodovine zaveda. Za-
vedati se zgodovine pomeni, da
se moramo mi vsi skupaj vrniti v
ta normalni tok dogajanj zgodo-
vine, ki smo ga v zadnjih 45, lah-
ko rečem 50 letih nasilno preki-
nili v domnevi, da lahko po svoje
prikrojimo svet. Treba se je vrni-
ti nazaj v sistematično, trudapol-
no delo in to je po mojem bistvo
tega, kar moramo danes narediti.
Celoten ton vaše prireditve tega
praznika je potekal v tem smislu
in mene je navdušil. Že prej, ko
sem govoril z vašim predsedni-
kom skupščine o vašem simbolu,
obnovljenem gradu, priča o" tem,
da se zavedate svoje vloge v sklo-
pu celotne slovenske zgodovine
in slovenskega dogajanja, imate
načrte za prenovo tudi ostalih
gradov, to so edinstvene stvari,
ki jih treba ohraniti, kajti, če da-
nes zamudimo, smo zamudili za
zmeraj in kot vidim, se vi tukaj
tega dobro zavedate, kar me res-
nično navdušuje. Pri tem pa
upam, da ne boste ponavljali lju-
bljanske zgodbe z ljubljanskim
gradom.
Tednik: Kako kot predsednik
slovenske skupščine osebno do-
življate deklaracijo o suverenosti
Slovenije?
Dr. France Bučar: Reči mo-
ram, da sem imel ob začetku do-
ločene pomisleke glede tempa
sprejemanja, kar so mi nekateri
tudi očitali. Zdaj ko je sprejeta,
jo z vsemi močmi podpiram. Ob
tem pa moram reči, da nam še
vrsta stvari manjka, da bomo
morali še dodatno uresničiti
stvari, ki nam jih pravzaprav ta
deklaracija odpira. Gre za to kar
nam zaenkrat še manjka v našem
delu skupščine in tudi vlade. Si-
stematično se moramo lotiti pod-
ročja za področjem, gre za to, da
ne silimo z nekimi nepremišljeni-
mi akcijami, prevratom takore-
koč čez noč, pač pa začnemo res
s sistematičnim delom. To seve-
da politično ni ravno najbolj
obetavno, kajti ljudje imajo viso-
ko raven pričakovanj, bistveno
večjo kot so naše zmogljivosti in
nas bo to seveda politično »sta-
lo«, če hočemo sistematično de-
lati, mislim pa, da je pošteno z
naše strani, da se dela na tak na-
čin lotimo. Ljudje bodo gotovo v
marsičem razočarani, vendar po-
štenost zahteva, da dolgoročno
delamo to, kar menimo, da je v
korist slovenskega naroda.
Tednik: Kot ste sami rekli, lju-
dje imajo visoko raven pričako-
vanj, nestrpni lahko tudi očitajo,
da doslej še ni bilo nič narejene-
ga?
Dr. France Bučar: Moram re-
či, da je bilo doslej že ogromno
storjenega. Že pred volitvami je
bil postavljen naš cilj, parlamen-
tarna demokracija in konfedera-
tivna Jugoslavija. Poglejte, parla-
mentarno demokracijo smo tako-
rekoč že izborili, čeprav še ne de-
luje tako kot je treba. Za konfe-
derativno Jugoslavijo moram re-
či, da je ob zadnjem obisku pred-
sednik zveznega predsedstva Bo-
risav Jovič v Ljubljani rekel, da
vse možnosti sprejemajo. Saj ve-
ste, pred nedavnim je bilo že sa-
mo govorjenje o konfederaciji ta-
korekoč bogoskrunstvo, danes je
to alternativa, ki je popolnoma
odprta in moram vam povedati,
da tukaj s Hrvati zelo trdno stoji-
mo na teh pozicijah in smo pri-
pravljeni iti v konfederacijo sami
s Hrvati, če bi ostala Jugoslavija
ne hotela iti. Začeli smo s pripra-
vami na novo ustavo. Ko bomo
prišli do nove ustave je to dejan-
ski premik, prehod v popolnoma
novo življenje. Poleg tega pa mo-
■ram reči,-da je vsakodnevno delo
na toliko področjih tolikšno, da
ne more prinesti takojšnjih rezul-
tatov. Če pomislite, da je skoraj
vse naše gospodarstvo skoraj
pred bankrotom, da je nivo pri-
čakovanj bistveno večji od zmo-
gljivosti, da smo v enaki stiski
kot so vzhodnoevropske države,
o čemer piše že tudi na veliko za-
hodno časopisje, da smo resni-
čno med Scilo in Karidbo, mora-
mo takoj veliko narediti, te stvari
pa morajo biti pametno in trezno
narejene. Takoj in pametno pa
Dr. France Bučar na osrednji slo-
vesnosti ob občinskem prazniku v
viteški dvorani ptujskega gradu
se ne da in vidite to je ta dilema,
to protislovje, v katerem se naha-
ja vsa vzhodna Evropa, tudi mi.
Moram reči, da smo se doslej
bolj težko'znašli v tej stiski, v tej
dilemi. Pa počasi, že prihajamo k
sebi, tako mi, kot tudi opozicija,
saj se tudi opozicija ni prav zave-
dala svoje vloge. Tradicije v de-
mokraciji in parlamentarnem ži-
vljenju praktično nimamo, tako
eni kot drugi počasi prihajamo
na normalni tir, vsaj upam.
Tednik: Avgusta so skupščin-
ske počitnice. Katera je tista
osrednja naloga, ki vas čaka kot
predsednika skupščine jeseni, ko
se bodo poslanci vrnili v parla-
ment?
Dr. France Bučar: Skupščina
je formalno res na počitnicah,
zame pa ni počitnic. Takoj sep-
tembra se bo začel Vidov ples
kot pričakujemo, cela vrsta zako-
nodaje nas čaka, spremembe
ustave. To kar obetamo se mora
zdaj odslikati v celi vrsti novih
zakonskih predlogov, ti bodo
skupščini predloženi že v jesen-
skem roku, odvisno pa je, kako
solidno bo ta zakonodaja pripra-
vljena, da se ne bi preveč »zale-
tavali« in bi morali kmalu spet
zakone spreminjati, kar se nam
je ze dogajalo. NaV
Polletni poslovni rezultat
KBM — zadovoljiv
Poslovanje LB KB Maribor d.
d., je bilo kljub občutnemu po-
slabšanju razmer v gospodarstvu
in izredno omejevalni monetar-
no-kreditni politiki NBJ, zado-
voljivo. V bilanci uspeha je ban-
ka poleg revalorizacije delniške-
ga kapitala in popravkom vred-
nosti določenih terjatev, dosegla
dobiček v višini 50 % letno načr-
tovane dividende. Občanom je
pripisala na njihove hranilne
vloge še okrog 75 mio din dinar-
skih in deviznih obresti.
Vedno težje gospodarske raz-
mere opazimo na prirastu bilan-
čne vsote banke, ki seje glede na
stanje na koncu lanskega leta,
zvišala le za nekaj nad 5 %. Vzro-
ki za počasno rast so v zavest-
nem znižanju zadolžitve naše pri
drugih bankah in NBJ, v zniža-
nju sredstev podjetij in sredstev
tujih oseb, medtem ko so sred-
stva občanov bila višja.
Nekoliko hitrejša je bila rast sred-
stev v PE Ptuj, kjer znaša prirast 40 %
oziroma preko 20 mio dolarjev. Po-
dobno kot v bankah so se občutno
znižala sredstva na računih gospodar-
stva, občutno večja pa so bila sred-
stva na računih negospodarstva.
Pri vseh ostalih podbilančnih pozi-
cijah PE, so se sredstva zvišala. Še
posebej to velja za komisijsko poslo-
vanje, ki se je v primerjavi s preteklim
letom skoraj potrojilo. Hitrejša rast
stanovanjskih sredstev je posledica
prehoda iz pologov na namensko ve-
zavo sredstev za stanovanjske kredite.
Tudi sredstva dinarskih in deviznih
hranilnih vlog in tekočih računov ob-
čanov, so ne glede na vedno težjo de-
narno stanje, zadovoljivo prirastla.
Dinarska so bila višja za 30%, devi-
zna sredstva pa za 8 %. To je ob so-
časnem odkupu valut za 14,5 mio do-
larjev ugodno. Zvišanje obrestnih
mer za nekatere tuje valute v juliju bo
ugodno delovalo na prirast deviznih
hranilnih vlog v drugem polletju.
V naložbeni aktivnosti smo letos
vodili bolj odprto politiko kreditira-
nja občanov (saj ni bilo več zveznih
omejitev) pa tudi podjetij. Dve tretji-
ni prirasta podbilančne vsote PE je
bilo plasirano na območju poslovne
enote. Najbolj so se povečali dolgoro-
čni in kratkoročni krediti občanom (I
— 230), vključno z obrtniki in kmeti.
Skoraj podvojile pa so se naložbe v
stanovanjsko'gradnjo. Čeprav nekoli-
ko nižji, pa vendar pretežni del kredi-
tov je še vedno namenjen gospodar-
stvu, ki se utaplja v dolgovih, ker ne
more redno izterjati svojih terjatev.
Podjetja vedno več pobotajo in asi-
gnirajo. Ker s tem opada priliv sred-
stev na žiro račune, podjetja vedno
težje zagotavljajo nujne »cash« prili-
ve za plače, prispevke in druge goto-
vinske potrebe. To povzroča vedno
pogostejše in daljše blokade žiro ra-
čunov in neplačevanje obveznosti do
banke. Banka pa mora glede na stro-
ge predpise o njeni splošni kreditni
sposobnosti, omejevati kredite takš-
nim podjetjem. Takšnih podjetij, ki
svojo nelikvidnost rešujejo tudi z en-
krat dražjimi krediti na sivem trgu,
prihajajo v vedno težje rešljiv polo-
žaj. S svojo prodajno ceno več ne po-
krivajo nenormalnih stroškov Hnanci-
ranja. Ko se temu pridružijo še pre-
vrednoten tečaj dinarja, odpisi terja-
tev zaradi stečajev, prisilnih poravnav
in popravka vrednosti terjatev, skoraj
ni več rešitve pred posledicami stečaj-
ne zakonodaje in predrazprodaja pre-
moženja, ki so si ga podjetja z odpo-
vedovanjem vseh zaposlenih, ustvari-
la v preteklosti. Zaradi nezmožnosti
odplačevanja kreditov in obresti neli-
kvidnih podjetij in takšna bodo v
kratkem vsa podjetja, banka nima no-
vih sredstev za naložbe v nova nasta-
jajoča podjetja. Zato se postavlja
vprašanje, s katerim kapitalom naj
obstoječe gospodarstvo prične novi
razvojni ciklus? Večina bančnega ka-
pitala je vezana v nedonosnih podje-
tniških naložbah, četrtina vseh krat-
koročnih sredstev je po sili zakona v
obvezni rezervi pri Narodni banki,
prirast hranilnih vlog je le še trenutno
pozitiven. Možnost zadolžitev bank v
tujini za naložbe v gospodarstvo je
minimalno, ker so tuje banke v poslih
z našimi bankami skrajno previdne
Gospodarstvo in banke skupaj,
brez ustrezne finančno razvojne spod-
bude države (republike) novega go-
spodarskega ciklusa ob odprti evrop-
ski konkurenci zagotovo ne bo zmo-
glo. Vse skupaj je že podobno zgodbi
o optimistu Jokerju, ki pošilja v tek-
mo svojega onemoglega konja, pa
nanj še stavo tvega. Ni kaj, korajža je
korajža!
F. Lukman
Poslovenjene nemške telice
Nekaj kmetovalcev, članov
KZ Ptuj seje letos pomladi odlo-
čilo za novogradnjo in obnovo
hlevov. Ker pa hlev sam zase še
nič ne pomeni in ker na našem
območju ni dovolj mlade ple-
menske živine, so se v zadrugi
odločili za uvoz plemenskih telic
iz Bavarske v ZR Nemčiji.
Četrtega julija so se podali na
dvodnevno odbiro primernih te-
lic in obiskali lepo število Bavar-
skih kmetij. Izbrali so seveda
najboljše živali — telice, breje
nekaj mesecev. Cena teh je tudi
za naše razmere precej nizka.
Bavarske telice v karantenskem hlevu
skupaj s prevozom in enomese-
čnim zavarovanjem je vsaka ve-
ljala povprečno 1.850 nemških
mark, torej nekaj manj kot 13 na-
ših tisočakov. V končno ceno
uvoženih telic je prišteta še cari-
na, pa stroški uvoznika (Gruda
Ljubljana) in enomesečne karan-
tene. Tako bo vsaka telica veljala
okoli 19 tisoč dinarjev. Bodoči
lastniki telic so plačali tretjino
cene, tretjino cene znašajo nepo-
vratna sredstva občinskega skla-
da, zadnji del pa je zadružni kre-
dit, ki ga bodo živinorejci odpla-
čali v šestih mesecih. Gre torej za
dokaj ugodno nabavo kakovo-
stne plemenske živine. Ko bodo
živali telile, bodo na osnovi sto-
dneVne kontrole lastniki upravi-
čeni še do republiške premije v
znesku 4500 dinarjev.
Te dni se izteka enomesečna
karantena in telice bodo v na-
slednjih dneh potovale k novim
gospodarjem. Razdelili jih bodo
štirim kmetovalcem, vsakemu to-
rej deset. Predstavniki zadruge
pa se bodo znova podali na pot
in na Bavarskem odbrali novih
40 telic in zgodba s karanten-
skim hlevom se bo ponovila. Po-
trebno je povedati, da na območ-
ju ptujske občine ni primernega
karantenskega hleva. Tako so se
v tem primeru odločili za sicer
dotrajani hlev sredi polja v Za-
mušanih. Seveda ga je bilo po-
trebno pred prihodom živine te-
meljito preurediti. To so z udar-
niškim delom uredili zadruga in
kmetje skupaj. Predvsem je bilo
potrebno urediti jasli in priveze,
odtoke in gnojišče ter zaščito ob-
jekta.
Razen dveh ali treh primerov
mastitisa je bilo zdravstveno sta-
nje živine v karantenskem hlevu
vseskozi zelo dobro. Zadnje dni
je prišlo tudi do predčasne teli-
tve, vendar sta bila tudi telička
— dvojčka v času našega obiska
zdrava in živahna.
Letos bodo v KZ Ptuj uvozili
80 plemenskih telic. Gre za odli-
čne živali simentalske pasme. S
tem bodo, kot je dejal predstav-
nik Zadruge Drago Zupanič, pri-
šli do sveže krvi v naši živinoreji
in če bodo prišli še do nekaj do-
brih bikovskih mater, bo uspeh
uvoza popoln. j3
Za vinogradnike
v vinogradih bomo v tem času opravili zadnje škropljenje proti
peronospori vinske trte. Uporabili bomo bakrene pripravke, kot so:
cuprablau Z ali cupramix ali cupraflau in podobne. Dodali bomo še
pripravke proti oidiju in sicer cosan v vinogradih, kjer še ni napada te
bolezni, kjer pa se je bolezen že pojavila, pa bomo dodali sistemična
sredstva, kot je bajleton special, tilt, topas, ter pripravke proti botriti-
su kot so: ronilan, sumilex, rovral.
V nekaterih vinogradih se je pojavil močan oidij, v takšnih bomo
uporabili sistemike v kombinaciji s kontaktnimi pripravki, kot smo že
omenili v zgornjem odstavku. V takšnih vinogradih bomo morali
škropljenje vsekakor ponoviti po 7 10 dnevih. Oidij se je pojavil
predvsem v vinogradih, kjer so bili predolgi razmaki med posamezni-
mi škropljenji in na občutljivejših sortah, kot so rizvanec in razne mu-
škatne sorte.
Dodatno škropljenje bo potrebno tudi v vinogradih, namenjenih
za pozne trgatve. To škropljenje bomo opravili konec tega meseca, ali
v začetku septembra. Takrat lahko uporabimo le enega izmed že na-
štetih botriticidov.
V tem času je najvažnejše opravilo v vinogradih vršičkanje. To
opravilo je zelo pomembno za kvaliteto pridelka. Vršičkamo tako, da
pustimo približno pol metra dolžine nad zgornjim parom žice, saj če
preveč skrajšamo poganjke s tem močno zmanjšamo asimilacijsko po-
vršino, kar ima za posledico nižje sladkorne stopnje, ter slabšo pre-
hranjenost trte pred zimo in s tem večjo nevarnost zimskih pozeb.
Dozorevanje grozdja pospešimo z delno odstranitvijo starega
listja in zalistnikov iz območja grozdja, s tem zmanjšamo nevarnost
botritisa in izboljšamo kvaliteto grozdja, sporoča
dipl. ing. Albert Gonc
iz K K Ptiij »Slovenske gorice — Haloze«
HL» HALOŠKI BISER  mil
Nekatere ptujske gostilne
bodo preuredili
Leto 1991 naj bi bilo prelomno leto za gostinsko organizacijo
Haloški biser. Glede na sprejeti sanacijski program naj bi v tem letu
že poslovali brez izgube. V prvem polletju letos so jo sicer še izkazali,
vendar je manjša kot so pričakovali. Bila pa bi še manjša, če bi več
kot mesec dni ne plačevali osebnih dohodkov delavcem, ki so se med-
tem zaposlili pri zasebniku.
Kot je povedal direktor Haloškega bisera Vili Cerovič pripravlja-
jo sedaj idejne osnutke in projekte za preureditev nekaterih lokalov in
dopolnjevanje njihove vsebine. Še v tem mesecu bodo začeli preureja-
ti Pivnico. Načrtujejo pa tudi obnovo in preureditev grajske restavra-
cije in kavarne Evrope. Grajska naj bi bila po obnovi odprta celo teto,
za kavarno vsebino še osmišljajo. Radi bi jo preuredili v pravo kavar-
no, pripravo malic pa prenesli drugam.
Za obnove in preureditve bodo uporabili denar od prodaje in na-
jemnine lokalov. Po prvi oceni jih bo to stalo pet milijonov dinarjev.
Sanacijski program po besedah direktorja uresničujejo. Grozd je že
drugi mesec zaprt. Z licitacijami niso uspeli, zato ga sedaj ponujajo v
najem, prav tako Beli križ. Za Grozd naj bi bodoči najemniki plačeva-
li na mesec šest tisoč nemških mark, za Beli križ pa kar enajst. MG
Prva naša delniška družba, ki je delničarjem
že izplačala dobiček
Ljubljana, 27. julija 1990 POSLOVNI -Sl^EM MERCATOR, d. d, je
prva delniška družba pri nas, kije na podlagi sklepa skupščine delničarjev, del-
ničarjem akontirala izplačilo dobička.
Skupščina Poslovnega sistema Mercator, ki ga sestavlja 71 podjetij (delni-
ških družb, družh z omejeno odgovornostjo in kmetijskih zadrug), je na 4. zase-
danju sprejela skipe, da se dobiček, ugotovljen v poslovanju krovnega podjetja
v prvem polletju, izplača delničarjem v obliki akontacij na donos vloženega ka-
pitala. Čeprav izplačilo divjdend med letom ni običajno, se je skupščina za to
potezo odločila zaradi ugodnega poslovanja. Donosnost — 34% letna stopnja
donosnosti vloženega kapitala in akontirano izplačilo manifestirata notranjo
trdnost Poslovnega sistema Mercator. Skupno bo delničarjem za prvo polletje
izplačano nekaj čez K) milijonov dinarjev.
SVET V STOLPCU
V ZDA in Veliki Britaniji sg;
zaradi iraške agresivnosti v
vu pričela največja mobilizaciji
po vietnamski oziroma falkland
ski vojni. Poznavalci napoved,!
jejo, da je Zaliv na robu vojašl;^
ga spopada, ki bi utegnil irp^jj
velike razsežnosti. Na zahievj
kuvajtske vlade v izgnanstvu
ZDA pričele trgovinsko blokad^
Iraka. Predvsem je seveda to bjo,
kada izvoza iraške nafte. 0|j
agresiji Iraka na Kuvajt se je ra^,
delil tudi arabski vrh. Alžirci nj
veliko obtožujejo posameziij
arabske režime, da podpirajo Zi.
hod. Grožnja velikega vojaškega
spopada je tem bolj realna, ker
je Irak ob obali zasedenega Ku,
vajta že namestil izstrelke sii|(.
warm kitajske izdelave, ki so ze.
lo nevarni za tankerje in ostalo
ladjevje.
Sadam Husein je svoje ljud.
stvo temeljito pripravil na more.
bitno vojno, v svojih govorih pa
jih neprestano vzpodbuja k var.
čevanju s hrano in obleko in jil,
opozarja na pomen vojaških prj.
prav.
V Liberiji še naprej potekajo
krvavi spopadi med pripadniki
starega in novega režima. Afriške
mirovne sile bodo v glavno me
sto Monrovio prišle konec tega
tedna. Voditelj liberijskih upor
nikov pa je opozoril, da bodo pa
nafriške sile povzročile samo še
dodatne zaplete in prelivanj krvi
Reuter poroča, da se je petina li
berijskega prebivalstva, v strahu
pred spopadi, izselila v sosednje
države, največ v Gvinejo.
Najnovejši predlog Husein;
za rešitev zalivske krize je, na
ZDA prepustijo ozemlje Saud
ske arabije arabskim vojaškim si
lam. Te pa naj bodo pod nadzor
stvom varnostnega sveta OZN.
• • •
Mednemški sporazum o zdru
žitvi bo podpisan septembra, ra
tificirali pa naj bi ga do oktobra
Za 14. oktober je zahodnonem
ški zunanji minister napoveda
združitev, 2. decembra pa bi bik
lahko že skupne volitve za nov
parlament. Trenutno Nemci išče
jo novo prestolnico združeni!'
Nemčij, stranke z obeh strani pž
iščejo skupni jezik za nastop ni
volitvah. Liberalna je naredile
prvi korak pri združevanju istoi
menskih partij.
Novic o Romuniji je nekolike
manj, kot v času najbolj ogorče
nih bojev proti režimu Ceauses
cuja. Toda ljudje nikakor nisc
zadovoljni z novo vlado, ki jc
imenujejo neokomunistična
Opozicija je zadnje dni organizi-
rala večje proteste proti novim
voditeljem administrativnili
enot. Opozicija meni, da so bili
za upravnike imenovani funkcio-
narji bivšega režima, povrhu pa
je tudi njihova izvolitev bila ne-
demokratična.
Zaupanje med Indijo in Paki
stanom je že dalj časa ogrožen^
zaradi spopadov v Pandžabu
Džamui m Kašmirju. Indija oi
Pakistana zahteva vrnitev begun
cev, med katerimi je tudi vodj'
kašmirske osvobodilne froni'
Amanulah Kan.
V Kolumbiji se vrstijo akcij'
varnostnih sil proti mamilski
fiji. Medelinski kartel, ena naj:
močnejših mamilskih organizacl
je končno napovedal, da bo pf^
Kinil spopade z varnostnimi sil.^
mi in tako ugodil želji KolumM
cev po vzpostavitvi miru.
Vrhovno   sodišče   Grčije J
f)red kratkim razsodilo o škanoj*'
u, v katerem je Grčija uvozi'*
koruzo iz Jugoslavije m jo p''''|
dajala na trg Evropske skupnoš!'
kot svojo. Člana vlade za trgo^''
no in šefa organizacije, ki je ''j
storila, je obsodilo na tri in P''
oziroma štiri leta zaporne kaZi'
Grčija pa je za ta postopek tu^
že plačala kazen sodišča EvrOH
ske skupnosti v vrednosti 2.5 ^
lijona dolarjev. ,
TEDNIK - 16. avgust 1990
SESTAVKI IN KOMENTARJI — 3
Mlin, kdo bo tebe
ljubil?
Se bo v Pusencih 16 nadaljevala mlinarska tradicija?
Zunanji videz hiše v I*ušencih
16 nič kaj ne kaže, da bi lahko
bil v tej, sicer mogočni stavbi ob
cesti, v spodnjem delu vasi, mlin,
Icjer meljejo žito že vse od 1845.
leta dalje.
To je danes Škrjančev mlin,
edini v občini Ormož, ki še melje
žito, Kavčičev ob Dravi, blizu or-
moške železniške postaje miruje
že nekaj let.
Ob obisku, ki ni bil napove-
dan, je mlinar Martin Škrjanec,
Ici po postavi (ves je droben, ven-
dar žilav) ne kaže, da bi bil mli-
nar, ravno prišel pred hišna vra-
ta. Namenjen je bil v mlin, ki vse
do 20. avgusta miruje. Samo
obleka, ki je vedno malo moka-
sta, izdaja njegov poklic. Potem
še prijazen nasmeh, stisk roke in
že sva ob povabilu v hišo, sredi
prijaznega pogovora. Pove, da je
rojen 1917. leta, njegov oče je bil
čevljar, sina pa je dal učit za mli-
narja. »Nekda smo kruheka stra-
dali, bilo ga je bolj malo, pa mi je
oče rekel, naj se grem učit za mli-
narja, bom imel vedno vsaj kruha
dovolj.« Za mlinarja se je izučil
1934. leta in to delo, razen med
vojno, opravlja še danes.
Na vprašanje, kdaj ima največ
dela, je povedal, da je to vedno
pred žetvijo, ko kmetje praznijo
kašče in, ko mora biti za žetev
pšenice kruh pečen še iz starih
zalog. Nekaj večje zaloge moke
si kmetje naredijo tudi jeseni,
pred zimo. To je še vedno stara
tradicija, da si pred zimo, ko so
se (seveda, ko so zime še bile zi-
me) pota zaprla, pa tudi mlin je
svoj čas, če je bila mliščica vko-
vana v led, mlel bolj malo. Naj-
manj dela je v mlinu od novega
leta pa vse do marca, potem ko
se prične delo na polju in v vino-
gradu, ljudje potrebujejo več
moke in mlin ponovno veselo
melje zrnje.
»Meljem v glavnem pšenico, rži
ni več toliko, kot včasih. V prejš-
njih letih so kmetje sejali tako
imenovano krušno žito, to je me-
šanico rži in pšenice, ki smo ji
pravili soržica. Tako pa sedaj me-
ljem v glavnem pšenico za krušno
in belo moko,« je o svojem delu
povedal Martin Škrjanec. Ome-
nil je tudi, da ima pšenica sedaj,
ko jo žanjejo s kombajni veliko
več primesi, kot takrat, ko je že-
tev potekala še na klasičen na-
čin. Za 50 kg pšenice dobi kmet
30 kg moke, polovico bele, polo-
vico krušne, pa še 10 kg otrobov,
ostalo je za mlinarja in njegovo
delo.
Če prideš na obisk k mlinarju,
ti ponudijo pravi domači kmečki
kruh, ki bi mu mirne duše lahko
rekli kar mlinarski in ki ga ješ s
pravo zbranostjo ob mislih, kaj
vse je kruh nekoč ljudem pome-
nil. Pri njih ga še vedno peče
hčerka Zofka, ki ima hišo kar
preko ceste in preživi z očetom
in materjo večji del dneva. Ob
tem steče beseda o kruhu na-
sploh. Ljudje ga pečejo čedalje
manj, največ zaradi pomanjka-
nja časa, nekaj pa tudi zaradi te-
ga, ker je v modernih hišah čeda-
lje manj krušnih peči. Kruh, ki
ga kupiš v trgovini pa ni takšne
kvalitete, da bi bil dober tudi več
dni. Ob tem koliko ga ljudje še
vedno objestno zmečejo v smeti,
je še vedno preveč poceni, kvali-
teta kruha pa je seveda odvisna
od moke in zrnja, je še dodal
mlinar.
Pa se povrnimo k mlinu. Zapi-
sali smo, da je bil mlin tu že od
1845. leta. Predvojni lastnik je
bil dr. Heiss, šef ormoške bolni-
ce, ki pa je uspel pravočasno po-
begniti z Nemci. Ker je Martin
Škrjanec na potočnem kmečkem
mlinu v Sodincih delal od 1937.
do 1941. leta, tam si je ustvaril
tudi družino, ni bilo 1945. leta,
ali natančneje 15. avgusta nobe-
nih težav z novo oblastjo, da je
od občine dobil v najem mlin v
Pušencih. Bilo je marsikaj po-
škodovano. Ce je hotel, da je
mlin normalno delal, je moral
veliko popravljati. 1956 je name-
ravala občina mlin kot splošno
ljudsko premoženje prodati. Škr-
jančevi so se morali odločiti, ker
so bili seveda tudi drugi intere-
senti, ali bodo mlin kupili, ali pa
bodo odšli. Kot najemnik je imel
pri nakupu prednost.
Izboljšave v mlinu, predvsem
elektriko, da so lažje mleli, ker
vode ni bilo vedno dovolj, so
opravili šele, ko so postali lastni-
ki. Marsikaj je bilo potrebno in-
vestirati, od icašče in vsega osta-
lega.
Vajencev v mlinu niso imeli,
vedno je delal sam, ker zaslužek,
moral je šolati tudi štiri otroke,
ni bil vedno najboljši.
Kaj pa prihodnost, kdo bo na-
daljeval mlinarsko tradicijo, je bi-
lo tudi eno izmed neštetih vpra-
šanj. »Ja, veste, otroci so prišli
vsak k svojemu kruhu, sam pa po-
stajam iz leta v leto starejši. Lju-
dje me potrebujejo in se ob tem
sprašujejo, kam bodo šli v mlin, če
ne bom več delal. Velikokrat sem
si mislil, da sem bil neumen, da
sem začel na svoje. Če bi bil šel v
službo, bi prišel prej do penzije.
Tako pa sem čez dan delal tudi na
zemlji, ponoči pa v mlinu. Bilo je
težko, pa je minilo. Naslednik —
nimam ga. Fanta sta šla v službo.
Ker je Pušenski potok svoj čas po-
plavljal, voda nam je pogosto te-
kla kar preko dvorišča, se je eden
izmed fantov vode bal, takšen pa
ne more biti mlinar. Hčerki sta se
poročili in tudi njuna moža nista
navdušena nad mlinarstvom,« je
ob koncu bolj žalostno ugota-
vljal mlinar Martin Škrjanec.
Če že prideš na obisk k mli-
narju, si moraš mlin dodobra
ogledati. Bolj kot notranjost je
bilo zanimivo videti mlinščico ali
zajzo zadaj za mlinom. Pokazal
mi je turbino, že izpred vojnih
časov, ki bi sodila v tehnični mu-
zej in je seveda že močno izra-
bljena, dela samo še s polovično
močjo. Kljub temu, da je mlin
miroval, je bilo še vedno veliko
moke, ki pa jo mora imeti vsak
dober mlinar na zalogi, da po-
tem lažje začne z delom.
Zadnje čase ga vznemirjajo
govorice o vračilu vsega, kar so
ljudje po vojni kupili pod šifro
»splošno ljudsko premoženje«.
On je moral občini mlin pošteno
plačati, pa tudi brez njegovega
truda bi bilo danes tukaj kup ru-
ševin, kot so marsikje.
Mogoče pa bo le kdo nadalje-
val to tradicijo, mogoče katera
od vnukinj, saj so danes časi
podjetništvu naklonjeni, službe
pa tudi ne rastejo na drevju.
Tekst in foto Vida Topolovec
Martin Škrjanec zadaj za mlinom, kjer je mlinščica zaradi pomanjkanja
vode bolj mlakuža, kot bistro tekoča voda.
Oranje nekoč in danes
Praznik krajevne skupnosti
Podgorci je iz leta v leto tudi
praznik domačih, že skoraj poza-
bljenih domačih običajev in
kmečkih opravil. Obiskovalci so
Marjana Nemec na kobili Rički
si v minulih trinajstih letih lahko
ogledali vrsto kmečkih opravil in
tudi staro orodje, ki se še najde
tu in tam v kakšnem zaprašenem
kotu, sodilo pa bi seveda v etno-
loško zbirko v velikonedeljskem
gradu.
Letošnja tema nedeljskega po-
poldneva je bilo oranje nekoč in
danes. Mi smo se bolj osredotoči-
li na preteklost, ker vsaj tako
upamo, da bralci Tednika sodob-
no mehanizacijo poznajo. Reči
pa moram, da je bilo za vse tiste,
ki kmečka opravila gledamo bolj
od daleč, zanimivo oboje, s tem,
da je bilo starega orodja in vo-
zov, ki so jih vlekli konji v pri-
merjavi z modernimi poljedelj-
skimi stroji, ki jih je bilo kar 30,
veliko manj.
Oboje je z veliko mero znanja,
poznavanjem kmečkih opravil in
seveda s srcem komentiral mlad
ing. agr. Anton Hanželič iz Cve-
tkovc. Povedal je, da je bil konj
vse do 1970. leta v teh krajih po-
membna gonilna sila. Z začet-
kom mehanizacije se mu je zače-
lo slabo pisati. Najprej je počasi
izgineval iz nižinskih predelov
podgorske krajevne skupnosti,
nato pa tudi v hribovitih. Konji
so ostali samo še tam, kjer jih
imajo resnično radi in bi se od
njih težko ločili. Mogoče bodo,
če se bo naftna kriza kdaj pose-
bej zaostrila, ponvono postali
dobri pomočniki našega kmeta.
Najprej se je gledalcem na kobili
Rički predstavila Marjana Ne-
mec iz Steriance\.
Koleselj ali paruc je svoj čas slu-
žil kmetu za njegov osebni pre-
voz. Z njim so se odpeljali na ne-
deljski obisk, z njim so odšli snu-
biti nevesto, s kolesljem so se pe-
ljali k poroki, h krstu. Seveda ni
imel koleslja prav vsak kmet, ki
je imel tudi konje.
Jože Bezjak iz Cvetkovc se je na
prireditev pripeljal z vozom, na
katerem je bilo naloženo razno
staro kmečko orodje. Največji
aplavz so požele Zora, Beba in
Cvetka, ki je vsa majhna ubirala
korak s starejšima kobilama.
Takšen kmečki voz res ni bil ob-
čutljiv na žeblje in podobne nad-
loge, ki tarejo avtomobilske gu-
me, lahko pa se je zgodilo, če je
voznik nepazljivo pripeljal na
debelejši kamen in če se je pri
tem izgubil kakšen žebelj, da so
se kolesa razletela. Potem so jih
morali lep čas namakati v sosed-
nji mlaki, da so postala ponovno
uporabna.
Zadnji v povorki starih kmečkih
voz, ki so jih vlekli konji je pri-
peljal Franc Rižnar, kobila, ki je
vlekla voz, ta je imel že gumija-
sta kolesa, pa je bila ponovno
Cvetka. Na vozu je bilo nekaj
starega orodja, ki ga najdemo
pozabljenega samo še tam, kjer
živijo starejši ljudje, ki so na sta-
ro orodje še posebej navezani. S
tem pomagajo ohranjati staro
kmečko tradicjo. Konji pa so bili
nekoč prava posebnost v vaseh
med Ptujem in Ormožem.
Posnetek in besedilo Vida Topo-
lovec
Tri kobile zaprežene v kmečki voz, je že prava redkost
Koleselj je bil nekoč tudi del kmečkega prestiža.
4 - SESTAVKI IN KOMENTARJI
16. avgust 1990 - TEDNIK
Dober den in hodite mi lepo pozdravljeni! Pismo vam pišem v soboto \
II. avgusta. Vremen je nekšno oblačno, gledan v zemljo in v nebo, če ^
nam hota na naš Suhi breg kaj dežeka poslala. Suša. su.ša in še enkrat;
suša. Tisto zodji dežek pred por dnevi je še za šeloto premalo bija. Žabe \
so že vse iz mlok pobegnole saj v njih nega več nič vode. Nič več ne čujem
rega-rega—rega. hujda je nadlega. Še v vinsko klet je suša pritisnola.
Kak bomo letos brali pa tudi ne ven. saj je suša tudi mlodo trsje ožmek- \
nola, če bode suša še nekaj cajta pa bode v grozdekih malo sokeca in bo-
mo v globnem vinske tropine naprešali. Tak van je to. Jebal ga na gorični
kolek, vinogradniki in kmetijci nasploh pač nemremo na zeleno vejo sple-
zati. Delamo, rintamo in rovlemo po zemlji pa nega pravega haska . . .
S podobnimi težavami se mi je java tudi Drašek iz Haloz, ki mi tak
piše:
»Drogi Lujz in vsi, ki vsoki tjeden preštejete toti kot. Tudi v na halo-
ških bregačah je tokšna suša, ke mi škrge niti več ne delajo. Vino smo
spili, pitne vode nemamo. kruh je bolj poredko na mizi. kmečka penzija
je se skoro za cigarete premalo, te pa živi, če moreš. Saj bi dela pa en že
prestari. Lujz, ali si že čuja, kakšna je razlika med navodili prejšnje par-
tije — stranke demokratične prenove in novega Demo.sa: SDP nas viči
— Slovenci Delajte Pomalen . . . Demos — pa provi: Delamo Enkrat
Mesečno, Ostalo Spimo . . . Evo ti ga na, s socializma smo v komunizem
skočili, kak mačok skoz okno, samo vsi pozoblamo. da brez dela nega je-
la. Mi iz Kmečke zveze (KZ) mamo svojo geslo: Kopaj Zemljo. Krščan-
ski demokrati (KDS — krščanska demokratska stranka) se tolažijo: Kri-
stus (z)Druži Slovence . . . Naj se usliši njihova želja in tolažba, saj se mi
zdi, da smo preveč skregani med seboj. . .«
Drašek, hvala. Dosti si nam poveda.
Srečno LUJZEK.
ZA POTOVANJA IN POČITNICE V TUJINI SI PRAVOČA-
SNO ZAGOTOVITE NAJPRIMERNEJŠI NAČIN BREZGO-
TOVINSKEGA POSLOVANJA
Za potovanje in počitnice po Evropi in Sredozemlju je najpri-
mernejši evroček. Z evročekom lahko v tujini dvigujete gotovino
ali plačujete blago in storitve povsod, kjer opazite znak EC. Za
poslovanje z evročeki se lahko odločite, če imate pri banki devi-
zni račun ali devizno hranilno knjižico. Če bi želeli tudi vi poslovati
z evročekom in evroček kartico, vam svetujemo, da se oglasite v
svoji enoti dovolj zgodaj pred predvidenim potovanjem oziroma
počitnicami v tujini. Kartica se zaradi posebne tehnologije izdela-
ve pripravlja samo dvakrat mesečno in je treba včasih počakati
nanjo nekoliko dlje.
Vsem, ki se odpravljate na potovanje zunaj Evrope, svetuje-
mo potovalne čeke. To so apoenski čeki, kar pomeni, da je na po-
sameznem čeku že vpisan znesek v določeni tuji valuti, ob vnov-
čenju pa se na ček le podpišete. Vse potrebno v zvezi z nakupom
potovalnih čekov lahko uredite v banki v enem ali dveh dneh.
Povprašajte v svoji enoti.
Uresničevanja referendumskega programa v KS Ormo2
v krajevni skupnosti Ormož, kjer so v lanskem
decembru izglasovali nadaljevanje krajevnega sa-
moprispevka, so v minulih poletnih dneh sklenili
delo na dveh večjih objektih. Z asfaltom so prevle-
kli .^,4 km krajevnih cest, končana pa so tudi obno-
vitvena dela na ormoški farni cerkvi sv. .lakoba.
I/vajalcc del na krajevni cesti l.cšnica Litmerk
preko Icšniškcga vrha in dveh krajših odcepov v
samem I ilmcrku v skupni dolžini .\4 km, je bilo
Komunalno podjetje Ormo/, investitor pa krajevna
skupnost Ormož. Del sredstev za asfaltno prevleko
cestišča je namenila iz krajevnega samoprispevka,
del pa so jih zbrali krajani sami, del je prispevalo
Vinogradništvo — Kmetijskega kombinata Jeruza-
lem Ormož, navoz gramoza pa Kmetijstvo — Kme-
tijskega kombinata Jeruzalem Ormož. Bankine ob
cesti so uredili krajani sami, svečano odprtje ceste
pa bo ob letošnjem krajevnem prazniku 16. septem-
bra.
Sklenili so tudi obnovitvena dela na ormoški far-
ni cerkvi sv. Jakoba. Večji del sredstev pri obnovi je
bilo zbranih iz naslova krajevnega samoprispevka
del sredstev za obnovo cerkve in zvonika so ob pro]
stovoljnem delu zbrali tudi krajani sami. Svečanost
bo 9. septembra letos, ob prazniku križniškega reda
kamor spada tudi farna cerkev v Ormožu.
Vida Topolovec
Foto Štefan Hozyaii
Pogled na del novo asfaltirane ceste, v ozadju Litmerk
Obnovljena cerkev sv. Jakoba v Ormožu I
Hlebček — pekarna in trgovina na Pragerskem
Med številnimi zasebniki, ki so v
zadnjem času v občini Slovenska Bi-
strica odpdi svoje obrate in posloval-
nice, sta tudi Tanja Suša in Vojko
Šenveter. Na Pragerskem, Ptujska ce-
sta 74, skoraj na meji med ptujsko in
slovenjebistriško občino, obratujeta
od minule sobote, 11. avgusta pekar-
na Hlebček in špecerijska prodajalna.
Vse je pod eno streho in seveda v na-
selju, kjer je do najbližje trgovine sko-
raj dva kilometra ob zelo prometni re-
gionalni cesti. Najbližja je še mesnica
Fingušt.
Ker sta lastnika Mariborčana, nas
je zanimalo, zakaj sta se odločila ra-
vno za Pragersko. Tanja je povedala,
da iz tega kraja izhaja njen mož, odlo-
čitvi, da dve družini združita sredstva
in odpreta pekarno in trgovino prav v
tem delu Pragerskega je botrovala do-
bro premišljena »raziskava terena«.
Prav v tem delu Pragerskega ni nobe-
ne trgovine. Že ob gradnji, so okoliča-
ni pokazali veliko zanimanje za ob-
jekt.
Mogoče bi najprej dali besedo Voj-
ku Šenvetru, po osnovnem poklicu
elektrotehniku, ki pekarno vodi. Nosi
zelo lepo slovensko ime — HLEB-
ČEK.
Zakaj ravno takšno ime? »To je
eden izmed naših pekarskih izdelkov,
bel kruh (80 dkg), ki je narejen po re-
ceptu tehnologa iz Mlinotesta Ajdov-
ščina, ki pekarno v celoti oskrbuje z
moko, trgovino pa s svojimi kvalite-
tnimi testeninami.«
Zmogljivost peči je 3000 kg kruha
dnevno, ali 300 kg na uro. Pečejo bel,
pol bel kruh, rženega in turista v
hlebčkih in štrucah po 80 in 160 dkg.
Ob našem obisku — dan pred otvo-
ritvijo, so komaj uspeli sproti voziti
kruh v trgovine na Pragersko, Sloven-
sko Bistrico, v Rače in okoliške vasi,
v nekatere trgovine v Mariboru, pa v
Miklavž pri Mariboru in na Tezno.
Vojko je ob tem povedal, da namera-
vajo v kratkem še raziskati potrebe po
kruhu tudi v delu ptujske občine. Ob
že omenjenih kruhih bodo v kratkem
pričeli še s peko raznega peciva.
V pekarni je zaposlenih šest pekov,
čistilka, ki čisti tudi trgovino in šofer,
ki vozi kruh po trgovinah. Imajo tudi
svoj tovornjak za prevoz kruha, ob
konicah pa najamejo še koga druge-
ga.
Tanja Suša, ki je po osnovnem po-
klicu biologinja, ima glavno besedo v
trgovini. Dan pred otvoritvijo, ko je
bilo še vedno polno dela, se je jezila,
ker so pult za delikateso pripeljali
prepozno, pa še ta ni bil čisto pravi. V
trgovini, kjer so zaposleni trije ljudje,
lahko kupci kupijo kruh iz domače
pekarne, delikatese, mleko in mlečne
izdelke, osnovne vrste kozmetike in
vse, kar potrebujejo gospodinjstva za
pranje in čiščenje, ob pijačah, ki v teh
dneh gredo še posebej dobro v pro-
met.    Tekst in foto Vida Topolovec
Pogled na pekarno Hlebček in prodajalno
Kaj se je zgodilo
z občinskimi priznanji
Vrag si ga vetii, kaj je botrovalo skromnosti (lažni), lenobi, zavisti
ali morda celo resnici, da letos na ptujsko občino ni bilo naslovljene-
ga nobenega predloga za podelitev priznanj občine. Letos prvič ob
občinskem prazniku niso podelili nobenega občinskega priznanja,
plakete občine.
Ga res ni bilo »junaka« ne na Dravskem, ne na F*tujskem polju,
ne v Halozah in ne v Slovenskih goricah, ki bi storil kaj dopadljivega
za dobro občanov ptujske občine. Tudi firme, ustanove, organizaci-
je .. . ne.
Gre zgolj za eno človeških lastnosti, zavist, ali še kaj drugega?
Morda pa gre za preračunljivost, za politiko? Morda so tisti, ki bi
naj predlagali preračunljivo ugotovili, da je bolje, da novo oblast ne
dražijo s predlogi za priznanja za dobra dela v času prejšnje oblasti,
ker bi tako predlagatelji kot tisti, ki bi naj dobil občinsko priznanje,
zelo odkrito označili sebe kot simpatizerje (da ne zapišemo celo kot
opozicijo), časa, ki se je iztekel.
Kdo bi vedel, kaj vse se je dogajalo v glavah tistih, ki so »name-
noma« pozabili na razpis. Prepričljivi v tem svojem molku pa zagoto-
vo niso . .. Črviček dvoma je ostal in razumeti ga je mogoče na več
načinov, četudi slovesnost ob občinskem prazniku sama po sebi zara-
di nepodelitve občinskega priznanja ni bila nič manj praznična.
Zame gre, za delo,
plačilo in pravičnost
PRIPOROČILA STAVKOV-
NEGA ODBORA PRI ZVE-
ZI SVOBODNIH SINDI-
KATOV SLOVENIJE OB
ZAHTEVAH PRED SPLO-
ŠNO STAVKO SLOVEN-
SKIH DELAVCEV
Položaj delavcev v Sloveniji je postal tako te-
žak, da lahko govorimo že o splošni eksistenčni
stiski, ki se iz meseca v mesec še stopnjuje. Zaradi
počasnosti reševanja najhujših problemov — ste-
čajev, brezposelnosti, nizkih plač — svet ZSSS po-
stavlja vladi 16 zahtev, ki jih je zaradi lažjega doje-
manja strnil v 6 temeljnih točk, od katerih sindika-
ti ne bomo odstopili.
Če se vlada ne bo takoj lotila reševanja posta-
vljenih zahtev, svet ZSSS v vlogi stavkovnega od-
bora poziva vse zaposlene v Republiki Sloveniji
K SPLOŠNI STAVKI
V PONEDELJEK, 10. SEPTEMBRA
1990 OD 8. DO 9. URE NA DELOV-
NIH MESTIH.
Kolektivna pogodba za gospodarstvo je sicer
podpisana, vendar to še ne pomeni, da se bo takoj
tudi izvajala. Kolektivne pogodbe za družbene de-
javnosti in negospodarstvo še ni — zaradi nepri-
pravljenosti druge pogajalske strani. Potemtakem
napoved splošne stavke ne pomeni reševanja soci-
alnega miru marveč pomeni, da je sindikatu in de-
lavcem ostala le še klasična oblika boja ZA DE-
LO, PLAČE IN PRAVICE.
S splošno stavko, od katere nas loči le še malo
časa, želimo prisiliti odgovorne v tej državi, da
vsaj začnejo pospešeno reševati nakopičene pro-
bleme, ki so se zgrnili na ramena delavcev, »DA
DELU DELAVCA IN INTELEKTUALCA VR-
NEMO ČAST IN CENO«.
Zato vabimo vse kolektive, da takoj zdaj preteh-
tate postavljene zahteve in se do njih opredelite.
Ne dvomimo, da jih boste večinsko podprli, ker je
stiska delavskih družin že danes dovolj velika in
vse kaže, da se bo na jesen še stopnjevala.
O zahtevah sindikatov, kakor tudi o odločitvi za
stavko glasujmo na prostovoljni podlagi ter na na-
čin, ki ga določajo stavkovna pravila!
V ENOURNI STAVKI VSI ZAPOSLENI
V splošni enourni stavki na napovedani dan in
uro, bomo sodelovali VSI delavci. Po posameznih
dejavnostih pa bomo ravnali še po svojih poseb-
nih stavkovnih pravilih oziroma dogovoru, more-
biti celo razširili čas stavke ter priredili njeno iz-
vedbo razmeram v dejavnosti in podjetju. Marsi-
kateri bodo postavili še svoje dodatne zahteve.
Glasovanje o zahtevah, o načinu protesta in iz-
vedbi stavke, o zavarovanju in zaščiti stavkajočih
naj organizirajo v podjetjih in ustanovah odbori
dejavnosti, območni sindikati, izvršni odbori sin-
dikatov v posameznih kolektivih oziroma njihovi
lastni stavkovni odbori, ki jih sami imenujejo.
Predlagam, da izposlujete, da bo ura splošne
stavke plačana, o čemer naj se sindikat podjetja
dogovori s svojim vodstvom. Ne dvomimo, da bo
vodstvo temu prisluhnilo, saj se obenem borimo
tudi za boljši položaj gospodarstva, za ugodnejši
položaj izvoznikov, za več dela, za bolšje plače in
za pravičnejše delovne odnose. Le v takih razme-
rah bo bolj zadovoljen delavec tudi več ustvarjal.
Pozivamo TUDI DRUGE SINDIKATE - če
so zares delavski — da se nam pridružijo pri uve-
ljavljanju naših zahtev.
ZA STAVKOVNI ODBOR
Rajko Lesjak
-pismo »od daleč«-
v Beogradu so prve avgustov-
ske dni poskušali narediti vse,
da hi proces razkrajanja pomak-
nili vsaj v bolj hladne jesenske
dni. Vroče avgustovsko sonce bo
seveda naredilo svoje in prav
malo je verjetno, da bi osušilo
sveže razpokane šive. Svojo ne-
sposobnost za reševanje proble-
mov v državi je zvezna skupščina
dokazala že mnogokrat, toda najbolj se je to poka-
zalo na pretekli seji zbora republik in pokrajin, ko
je srbska delegacija enostavno »zablokirala« us-
klajevanje zakonov iz Markovičevega reformskega
paketa. Seveda to ne bo minilo brez posledic, še
posebej za Srbijo in Vojvodino ne. če upoštevamo,
da je v paketu bilo tudi predvideno povečanje zvez-
nega proračuna, toda »višji« interesi, po katerih je
skupščino potrebno uporabiti samo še za to, da se
obračuna z Markovičem. so bili pomembnejši.
Markovič z nekaterimi potezami kot je na primer
ustanovitev zveze rejormskih sil poglablja jugoslo-
vansko dramo, saj hoče z nekoliko vprašljivimi
sredstvi doseči edino možno razrešitev jugoslovan-
ske krize in to je pozitivna ekonomska integracija.
Šef vlade se je namreč podal v neusmiljeno predvo-
lilno tekmo, pri kateri ima, vsaj v južnih delih drža-
ve, s svojim političnim marketingom in seveda s
svojo televizijo velike prednosti. Zanimivo je. da
lahko dobra medijska predstava še tako velik po-
raz spremeni v zmago, odvisno pač s katere strani
jo gledaš. To je storil tudi sam zvezni premier, ko
so mu po velikih »muckah« sprejeli predlog dopol- ■
nil na zvezno ustavo. Markovič je to izkoristil, da !
bi svetu ponovno dokazal, kako veliko podporo j
ima in kaj vse je že naredil za jugoslovansko refor- \
mo. Po mojem je seveda šlo na zasedanju zveznega \
zbora zgolj zato, komu bodo prilepili etiketo bloki- \
ranja ustavnih sprememb. Srbija je odlično taktizi- \
rala, dokler je niso vsi pogruntali in pristali celo na \
sprejem predloga dopolnil v paketu zavedajoč se. i
da bodo tako ali tako sprejeti. Jugoslavija potreba- \
je sodoben zvezni parlament, toda sedanja skupšči- ^
na je nesposobna organizirati kakršenkoli dogovor [
o novi naravi politične ureditve Jugoslavije, saj
nasprotno celo poglablja krizo. Do novega dogovo- {
ra bo seveda moralo priti morda še pred koncem
letošnjega ali pa na začetku naslednjega leta. ko '\
bodo v večini federalnih enot že izpeljane volitve. \
Pogoj bo seveda, da bodo vodstva posameznih re- ;
publik druga drugi priznala ligilimnost, pa naj si '
gre še za tako vprašljivo politično orientacijo kot je '
Miloševičeva v Srbiji, demosova v Sloveniji in Tud- ]
manova na Hrvaškem. Pravzaprav se nam ni niče- j
sar bati. staro državo je treba glede na to. da ob i
razkrajanju preveč zaudarja, nakar kaže tudi br- ;
skanje po odprti rani Srbov na Hrvaškem, pokopa- ,
ti ter se enostavno dogovoriti kako naprej. i
Sicer pa vam spoštovano bratstvo želim prijeten '
dopust, na žalost z nasvetom, da čim manj prebira-'
te časopise ali brskate po drugih medijih, ter v>
skladu z znanim rekom, da se najboljše živi takrat, :
ko država propada, mirno uživate. 1
Vladimir Vodušek
f EDNIK - 16- avgust 1990
MORDA VAS ZANIMA ... - 5
IZ SOBOTNEGA VEČERNEGA SPREHODA
Ali se Ptuj prebuja?
Pred leti smo se Ptujčani prito-
da živimo v mrtvem me-
stu. Prireditve so bile redke, do-
t,ri lokali prav tako. Kmalu pa so
začeli podjetneži odpirati prijet-
f,e lokale in morda se je kolo
premaknilo. Kako je v mestu v
soboto zvečer, sva si ogledali
spodaj podpisani.
Največ časa sva se zadržali v
lokalih, ki so napovedali priredi-
tve. Prireditveni prostori so bili
presenetljivo polni. Kot da bi ne-
prizanesljiva vročina skozi dan
zadržala ljudi v hišah in jih izpu-
stila šele zvečer.
Na parkirišču hotela Petovio
so prireditelji iz Super Lija pri-
pravili večer narodne glasbe.
Vsakdo, ki je'prišel poslušat na-
rodno glasbo, se je močno ope-
kel. Pred hotelom je sicer igral
ansambel Pomlad, vsi razen pev-
ke so bili oblečeni v narodne no-
še, to pa žal še ne pomeni, da so
igrali 'udi narodno glasbo. Izgle-
da pa, da je večina obiskovalcev
bila s predvajano glasbo zado-
voljna. Vse z rdečimi prti pokrite
mize so bile polne, tudi plesišče
ni ostalo prazno. Priokus o go-
ljufiji pa smo nekateri le imeli,
saj narodne glasbe nismo slišali.
V restavraciji Ribič se ni plesa-
lo. Poslušalci, v glavnem kar cele
družine, so ansamblu Ekscelzior
odgovarjali čustveno, s ploska-
njem in mimiko. Delavni so bili
predvsem ribičevi natakarji, ki so
mize obiskovalcev polnili z mor-
skimi dobrotami, prazen prostor
pa je bil le naključje. Mize so bi-
le zadovoljivo dekorirane, nekaj
ikeban pa je krasilo tudi strop
baldahina.
Kratko rečeno: enkratno dru-
žinsko vzdušje.
Gostišče Rozika je bilo tiho,
mir so motili le zvoki dueta Ko-
met. Nekaj redkih 'obiskovalcev
se je morda zabavalo, na plesišču
je bil celo par plesalcev.
V prijetnih lokalih starega me-
sta ni manjkalo obiskovalcev,
polni so bili Maraton, pa Antoni-
us. Julija in Amadeus. Prijetna
glasba je še dopolnila vedro
vzdušje gostov.
Pred grajsko restavracijo agen-
cija Charlie že od junija lani pri-
reja zelene plesne večere, prire-
diteljem pa kar ne zmanjka idej.
Posrečeno pripravljen Slovenski
večer jim je lahko le v ponos.
Ambient pred grajsko restavraci-
jo je sam po sebi impozanten,
prireditelji pa so dodali še sveče
na obzidju in mizah, pa lepo, v
rumenem dekorirane šopke. V
rumenem je bilo tudi strežno
osebje, pa prti in prevleke na sto-
lih. Goste sta sprejemali prijazni
dekleti, oblečeni v narodne noše.
Slovenski večerje bil posvečen
vinu. O vinu sta pela in recitirala
Rok Lap in Janez Majcenovič ob
spremljavi Tomaža Plahutnika
na citrah, o vinu je govoril mag.
Tone Skaza. Gostom je predsta-
vil tri najboljša, pred kratkim na
sejmu v Ljubljani nagrajena vina
iz ptujske kleti. K prijetnosti ve-
čera je svoje dodal šarmantni po-
vezovalec Marjan Šneberger.
Tudi naslednji sobotni večer
se je na ptujskih ulicah trlo go-
stov. Kljub polnim ulicam pa
ustaljeni prireditveni prostori ni-
so ostali prazni. V okviru zelenih
plesnih večerov je pred grajsko
restavracijo nastopil Vlado Kre-
slin, gostov je bilo kljub glasbi
po vsem mestu toliko kot pona-
vadi. Tudi v restavraciji Ribič ni
manjkalo gostov. Ljubitelji »sta-
rogradskih« in dalmatinskih pe-
smi radi prihajajo v restavracijo
ob Dravi.
Videti je, da lokali in priredi-
tve na Ptuju ne konkurirajo dru-
ga drugi. Vsaka prireditev je na-
menjena svojemu rangu gostov.
Prav je tako, pravimo mi. Da bi
jih bilo še več.
M. Samec in M. Slodnjak
Slovenski večer je bil neponovljivo doživetje
Letos so Ptujčani prebedeli že četrto poletno noč. Da so si or-
ganizatorji. Turistično društvo Ptuj nabrali nekaj izkušenj iz prejš-
njih let, smo lahko opazili takoj. Seveda pa niso bili pripravljeni na
tako množičen obisk, saj je prostora za klopi in mize bilo premalo.
Tako je mnogo gostov tudi odšlo, saj so prišli z namenom, da bi
lahko sedli in se s svojimi prijatelji zabavali.
Na ptujski noči je igralo več glasbenih skupin in ansamblov, s
trenutnim gospodarskim in političnim položajem pa jih je seznanila
naša znana humoristična skupina Moped šov.
Gostinci so spregledali, pri preštevanju izkupička, da jim take
prireditve lahko prinesejo dobiček.
Sedaj so na vrsti še ptujski kulturni delavci, saj si Ptujčani zra-
ven ljudskega rajanja in popivanja želijo v poletnih dneh in nočeh
tudi kulturnih prireditev.
Moje
zdravljenje
s pomočjo
bioenergije
v času, ko so mnenja o metodah al-
ternativne medicine in drugih oblikah
zdravljenja zelo deljena, bi želela k
temu dodati nekaj svojih izkušenj.
Od rojstva imam težave s hrbtenico
in kolki — obojestranski izpah. Ko
sem sama začela iskati pomoč pri
zdravnikih, je bilo za operacijo pre-
pozno. Dobila sem tablete proti bole-
činam, nato pa bergle, ki so bile moj
spremljevalec celih 10 let, saj je bila
zaradi neznosnih bolečin hoja brez
opore nemogoča. V teh letih sem zau-
žila mnogo zdravil proti bolečinam,
pa tudi najrazličnejše vrste terapij so
mi bile nudene, a vse brez uspeha.
Nazadnje so se pojavile še bolečine v
ramenih in rokah nasploh. Imam tudi
težave s srcem — miokarditis, zaradi
česar že osem let uživam antibiotike
in ostala potrebna zdravila.
Po naključju sem izvedela za Ivana
Pirca, bioenergetika iz Hrastnika, ki
enkrat ali dvakrat tedensko prihaja
tudi v Tepanje in pomaga bolnim. Ta-
ko kot mnogi drugi iz bistriške in
ptujske okolice, sem se tudi sama na-
potila k njemu.
Pred kakšnega pol leta sem ga pr-
vič obiskala. O mojih dosedanjih te-
žavah mu nisem nič pripovedovala.
Po opravljenem pregledu mi jih je
sam naštel in mi hkrati zatrdil, da jih
bo moč odpraviti. Dogovorila sva se,
da bom obiskovala njegovo skupin-
sko terapijo — seanse.
Po tretjem srečanju mi je gospod
Pire rekel, naj bergle pospravim »na
podstrešje« in hodim brez njih. Sprva
tega nisem mogla dojeti in se mi je
zdelo, da bo to čisto nemogoče. Poi-
skusila sem in danes je že več kot pol
leta od trenutka, ko jih ne upora-
bljam več. Prekinila sem tudi z jema-
njem tablet proti bolečinam, saj so le-
te prenehale.
Sedaj uživam le zdravila za srce.
Bolečine, močan utrip in zadihanost
ob vsakem najmanjšem naporu so iz-
ginile. Nekaj časa bom še obiskovala
seanse, ki mi zelo pomagajo. Počutim
se vedno bolje, tako, kot sem nekaj
mesecev nazaj lahko le še sanjala in si
sploh nisem več upala pričakovati.
Nemogoče je opisati občutek nepopi-
sne sreče ob spoznanju, da spet lahko
hodim brez bergel in da so prenehale
tudi hude težave s srcem.
S tem zapisom bi se želela javno za-
hvaliti gospodu Pircu za vso pomoč,
ki jo je nudil meni, pred menoj pa tu-
di številnim drugim bolnikom, nad
katerimi je medicina že obupala.
Erna Mlakar
Poljčane — Dravinjska 22
Avtošola Otto
v Moškanjcih 2d je dobila svoje prostore avtošola OTTO. Njen lastnik je
Alojz Zorko. Trinajst let je bil inštruktor pri Avtomoto društvu Ptuj, zdaj pa se
je odločil, da pojde na svoje. Ima dva avtomobila Jugo 45 in še enega zaposle-
nega. O učnih urah za volanom se lahko oglasite vsak dan, tudi v soboto in ne-
deljo, njegova telefonska številka pa je: 750-019. Ura vožnje stane 135, za štu-
dente pa 130 dinarjev.
Ime je avtošola dobila po prvem mof^rju za avtomobile, ki ga je izdelal
fignz in se je imenoval Otto. N. V.
Alojz Zorko in njegova avtošola OTTO
ORKESTER IN ZBOR IZ
FRANCIJE V TOREK, V
PTUJU
V soboto bodo pripotovali v Ptuj
člani orkestra in zbora LES VOLON-
TAIRES iz Vierzona v Franciji. So
gostje pevcev mešanega mladinskega
pevskega zbora Srednješolskega cen-
tra v Ptuju, ki so bili v maju njihovi
gostje v Franciji. Že v nedeljo bodo
ob II. uri nastopili pred cerkvijo na
Ptujski gori, v ponedeljek bodo imeli
promenadni koncert v zdravilišču v
Rogaški Slatini, v torek pa bodo ob
19. uri nastopili na dvorišču minorit-
skega samostana v Ptuju. V sredo si
bodo ogledali kulturnozgodovinske
znamenitosti Ptuja in vinsko klet v
Ormožu, v četrtek bodo odpotovali v
Les Volontaires
Postojno, v petek si bodo ogledali še
Zagreb in se na pikniku pri lovskem
domu v Kidričevem poslovili od svo-
jih gostiteljev. Sprejela in pozdravila
jih bosta tudi predsednika skupščin
Ormoža in Ptuja.
Orkester in zbor LES VOLONTAI-
RES vodi Jean Fouquet. V Ptuju smo
jih pozdravili že pred štirimi leti in tu-
di za torkov koncert so pripravili po-
pularno glasbo in pesmi Mascanija,
Mozarta, Bartoka, Schuberta in dru-
gih skladateljev za orkester in zbor.
V primeru slabega vremena bo kon-
cert gostov iz Francije v avli Srednje-
šolskega centra. NaV
V vrtu
v SADNEM VRTU, če imamo le na voljo nekoliko več prostora
in če je primerno glede na okolje, koristno gojimo oreh. Oreh kot lu-
pinasto sadje nam nudi izredno kakovostno sadje bogato na tolščah,
izrojeno drevo kakovosten tehnični les pa njegovega videza kot mo-
gočnega drevesa v okolju in ugodne sence v pasjih dneh tudi ni zane-
mariti. Oreh oblikuje svojo naravno krošnjo tako, da pri njem običaj-
no ne uporabjamo nobenih vzgojnih oblik. Ce se kakšna veja napa-
čno usmeri v notranjost krošnje ali raste v smer, ki bi nas v okolju ovi-
rala in če je prišlo do poškodbe veje, da se je zlomila; opravimo rez v
zelenem stanju drevesa, za kar je najprimernejši čas v sredi meseca
avgusta. V tem času pojenjuje rast drevesa, velika listna površina pa
osvaja organsko hrano in krepi rastlino k dozorevanju lesa, to pa je
tudi obdobje, ko se nastale rane najlažje in najhitreje celijo. Pri rezi
vej ne smemo puščati štrcljev, ker ti trohnijo in niso sposobni ceplje-
nja in zaraščanja rane. Vejo odrežemo ob deblu, rezno ploskev pa
gladko obrežemo z ostrim nožem in zamažemo s cepilno smolo —
kambisanom. z-r j- i   •       .     - u i
Gladiola je cvetna čebulni-
ca, iz katere so žlahtnitelji vzgoji-
li številne hibride lepega in pri-
ljubljenega žlahtnega cvetja. V
OKRASNEM VRTU gladiole
pridelujemo za rezano cvetje. Ko
se na cvetnem steblu odpro prvi
cvetovi, je čas za njeno rezanje.
Cvet moramo rezati pravilno in
pravočasno.
Pri gladiolah pogosto nare-
dimo dve napaki: da cvetno ste-
blo preprosto odlomimo in še to
na nepravem mestu ali, da od-
cveteli cvet pustimo na rasltini. V
obeh primerih se rastlina tako iz-
črpa, da ne tvori novih čebulic za
naslendjo vegetacijo. Ce smo
cvetno steblo preprosto le odlo-
mili in še to na nepravem mestu
smo rastlini povzročili veliko ra-
no v katero se naselijo glivične
bolezni in okrnili listno površi-
no, ki bi naj osvajala organsko
hrano za rast in krepitev čebuli-
ce. Odcvetelih stebel na rastlini
ne smemo puščati, ker se na njih
razvija plod in seme, ki je za nas
nepomembno, se pa razvije na
račun gomoljev. Cvet oziroma
cvetno steblo gladiole režemo,
ko se odpro prvi cvetovi z ostrim
rezilom nad četrtim listom! Pri
takšni rezi cvetja ostanejo štirje
listi, ki bodo prebranih rast in
razvoj novih čebulic, reznina pa
se že po nekaj urah začepi, da se po njej ne izceja rastlinski sok.
V ZELENJAVNEM VRTU sredi avgusta sejemo strniščno repo.
Čeprav v pozni jeseni ni težko dobiti repe od kakšnega večjega pride-
lovalca, jo koristno pridelamo tudi doma, zlasti če nam je na voljo
kakšna prosta gredica, ki je zaradi kolobarjenja ne moremo koristneje
uporabiti za druge vrste posevka. Strniščna repa je poljščina pa tudi
vrtnina, ki ima kratko rastno dobo 6 do 8 tednov, ki da v teh krajših
in hladnejših jesenskih dneh, še obilen pridelek. Pridelek repe je pri-
meren za ozimljenje, saj jo lahko hranimo v prostorih, kjer ne zmrzu-
je, odlično svežost pa ohrani v navadnih zasipnicah.
Repa je cenen dodatek k hrani, ki zaradi različnih načinov pri-
prave jedilnik zelo popestri. Ozimljena v kleteh ali zasipnici pozimi v
kleti ali zasipnici odganja zeli, katerih mladi lističi so uporabni za ze-
leno solato, ko čestokrat ni na voljo zardi dolge zime nobene druge
vrste solate.
Pridelovanje strniščne repe je preprosto, saj uspeva na vseh vr-
stah tal, najbolje pa na močno humoznih. Sejemo jo v vrstah, v vrstni
in medvrstni razdalji 20 cm in I cm globoko, lahko pa kar na prosto.
Po kaljenju posevek pogosto napadejo bolhači in komaj vznikle rast-
line pojedo. Proti bolhačem uporabimo enega izmed želodčnih stru-
pov, ki so nam na voljo v trgovini. Pri negi repe je pomembno le prvo
okopavanje in redčenje, ki ga moramo opraviti pravočasno, ko pose-
vek prekrije površino, ni potrebna druga nega kot pletev in izločanje
plevelov.
Po biokoledarju je priporočljivo sejati in saditi rastline, ki jih pri-
delujemo za list od 10. do 12. in 19. avgusta, za plod 12., 13., 16. in od
19. do 22. avgusta, za korenino 13. in 14. ter 22. do 26. avgusta in cvet
od 16. do 18. avgusta.' Miran Glušič, ing.agr.
Cvetno steblo gladiole režemo nad
četrtim listom
NASVETI ZA VSAK DAN
Preživimo prosti čas v naravi
JEDI IZ MLETEGA MESA
V prejšnji številki Tednika ste
spoznali več načinov za pripravo
priljubljenih hamburgerjev, da-
nes pa sem za vas izbral nekaj
novih, manj znanih receptov za
pripravo jedi iz mletega mesa na
žaru.
Steak iz mletega mesa po ameri-
ško
Sveže mleto meso dobro pre-
mešamo z namočeno razdroblje-
no zemljo, drobno nasekljano če-
bulo, jajcem, soljo in mleto rde-
čo papriko. Mesno testo razdeli-
mo na 4 enake dele. V vsak del
mesa damo po en kolobarček od-
cejenega in osušenega ananasa.
Drobtine pomešamo z nariba-
nim trdim sirom. V to mešanico
povaljamo steake in jo previdno
vtisnemo v meso. Premažemo jih
2 oljem in pečemo na pravilno
razgretem in namazanem žaru na
Vsaki strani 4—6 minut. Ko jih
obrnemo jih ponovno premaže-
nio z oljem.
Zavijanje v sv. mrežico
Ponudimo s pečenim krompir-
jem v foliji in svežo solato, lepo
pa se dopolnjujejo okusi pečene-
ga mesa in še toplega pečenega
?adja na žaru (več o pečenju sad-
ja na žaru boste izvedeli v eni iz-
ffied naslednjih številk Tednika)
Naredili smo jih iz:
25 dag mletega svinjskega in ju-
fečjega mesa
' namočene zemlje (v vodi ali
lileku)
j drobno nasekljane čebule
' jajca
soli
2 <^ajnih žličk mlete sladke rdeče
Paprike
4 kolobarčkov ananasa (iz ploče-
vinke)
3 jedilnih žlic drobtin
1 jedilne žlice naribanega sira
(parmezan)
Bolgarski keftedes (bolgarska na-
cionalna jed)
Rezino   graham   kruha   (ca.
7 dag) navlažimo z malo vode in
iztisnemo odvečno tekočino. Do-
damo nasekljani zeleni petršilj,
čebulo, česen, sol, poper, slad-
kor, mleto meso in jajce. Naštete
sestavine dobro zgnetemo v te-
sto.
Z vlažnimi rokami oblikujemo
8 pleskavic, premažemo z oljem
in pečemo na dobro namazanem
žaru na vsaki strani 7 — 8 minut.
Ko jih obrnemo jih ponovno
premažemo z oljem.
Ponudimo s solato iz svežega
zelja in prekajene slanine.
Za pripravo potrebujemo:
I rezino graham kruha ca. 7 dag
I šopek nasekljanega petršilja
1 večjo nasekljano čebulo
2 stroka česna
sol
poper
1 čajno žličko sladkorja
40 dag mletega jagnečjega mesa
brez kosti
1 jajce
2 jedilni žlici olja za mazanje
Pečenje v svinjski mrežici
V kosih svinjske mrežice zavi-
to lahko čudovito spečemo razli-
čne občutljive sestavine. Mrežica
ščiti zavito vsebino, ki pa kljub
mrežici enakomerno porjavi.
Mrežico morate posebej naročiti
pri svojem mesarju. Na Ptuju jo
lahko dobite v klavnici Perutni-
ne Ptuj, vedno pa jo lahko dobi-
te v mesnici Žerak v Podlehniku.
V kratkem pa jo boste lahko ku-
pili tudi v novi prodajalni meso-
izdelki Žerak v F*tuju na avtobu-
sni postaji.
Zrezki iz mletega mesa v svinjski
mrežici
Meso dvakrat zmeljemo.
Drobtine navlažimo v malo mle-
ka in jih skupaj z "nasekljano če-
bulo, rumenjakom, naribano li-
monino lupino, začimbami, na-
sekljanim petršiljem, baziliko,
vrtno krešo dodamo k mesu. Do-
bro premešamo in zgnetemo. Z
vlažnimi rokami oblikujemo 4
zrezke in vsakega posebej zavije-
mo v ustrezno veliko mrežico.
Konce dobro pritisnemo.
Zavitke rahlo premažemo z
oljem in pečemo na pravilno raz-
žarjenem in namazanem žaru
Pečenje na žaru
7 — 8 minut na vsaki strani. Ko
jih obrnemo jih po površini po-
novno premažemo z oljem.
Ponudimo jih s svežo zelenja-
vo.
Za pripravo smo porabili:
40 dag mešanega mletega mesa
(svinjsko-junečje)
6 žlic drobtin
malo mleka
1 nasekljano čebulo
2 rumenjaka
naribano limonino lupino (1/2
limone)
sol
1/2 čajne žličke mletega ingverja
1 čajno žličko mletega popra
1 jedilno žlico nasekljanega petr-
šilja in drobnjaka
20 dag sv. mrežice
5 jedilnih žlic olja
Dušan Bombek
Tehnolog iz Kmetijskega kombi-
nata
Haloški biser Ptuj
6 - NAŠI KRAJI IN LJUDJE!
16. avgust 1990 - TEDBUH
Trgovina pri Mici, v kateri dobite vse kar potrebujete pri gospodinjstvu, j
(foto MS) \
Tudi v Janežovcih ;
nova trgovina
v ptujski občini rastejo trgovine, kakor gobe po dežju, po dolgo-j
trajni suši. Ni dolgo od tega, ko smo v Tedniku predstavili nov Mar-|
ket, ki so ga odprli v Novi vasi. Seveda nočejo zaostajati tudi sosedje I
v Janežovcih. Tako so pred kratkim odprli trgovino z mešanim bla-^
gom. \
Zakonca Marija in Franc Kokol, sta se pred desetimi leti vrnila'
iz tujine. Takrat sta tudi odprla trgovino za gradbeno mehanizacijo, j
ki jo je vnaprej vodil mož Franc.
Marija nam je povedala, da so se za še eno trgovino odločili del-'
no zaradi tega, ker je bil sin operiran na kolkih in bo pozneje on vodili
trgovino. Seveda se bo devetletni Mario do takrat, od staršev trgov-i
skega posla naučil zelo dobro. ^
Ker je čas zlato, bodo lahko od sedaj naprej gospodinje v Jane-|
žovcih kupovale v trgovini pri Mici, vse prehrambne artikle, alkohol-!
ne in brezalkoholne pijače in vse druge izdelke, ki sodijo v gospodinj-j
stvo. Trgovina je odprta vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah od 7. i
do 13. ure in ob nedeljah od 9. do 12. ure. Zraven trgovine imajo že^
pripravljeni urejeni bife, ki pa zaenkrat še ni odprt. SI. M.:
SMRTNE ŽRTVE NESREČ SKRBIJO TUDI i
JAVNEGA TOŽILCA:
Ali sodni mlini meljejo
prepočasi in premilo? ;
Vse hujše posledice prometnih nezgod močno sicrbijo tudi
Javno tožilstvo, ki se ukvarja predvsem z obravnavo hujših pro-
metnih nezgod, ali tistih v katerih so udeleženci umrli ali biW
hudo telesno poškodovnai. Marsikaj pa je odvisno tudi od kaz-\
novalne politike — ta je očitno raznolika, premalo osveščujoča,\
pot od ovadbe do končnega sojenja pa je dolga — morda predol-
ga.
Slavko Klemenčič, vodja ptuj-
ske enote Temeljnega javnega to-
žilstva v Mariboru: »Naše tožil-
stvo se ukvarja le s tistim delom
prometa, ko gre za kazniva deja-
nja, torej v primerih ko gre za
smrtne žrtve in hude poškodbe.
Vse ostale primere obravnava
občinski sodnik za prekrške. Od
I.januarja do danes smo prejeli v
tožilstvu 52 kazenskih ovadb za-
radi hudih prometnih nesreč, od
tega 20 zaradi smrtnih žrtev,
ostalih 32 pa zaradi hudih teles-
nih poškodb. Do sedaj smo ob-
dolžili 5 udeležencev zaradi pov-
zročenega kaznivega dejanja, vse
ostale prometne nesreče pa so še
v fazi preizkave. Če obstajajo
upravičeni razlogi, lahko tožil-
stvo ovadbe tudi zavrne, letos
smo tako zavrnili že 3 kazenske
ovadbe.
Za kazniva dejanja po 4. od-
stavku 255. člena zakona je na
primer zagrožena kazen do 8 let
zapora, uvedba preizkave pa je
obvezna. To nam vzame precej
časa in zaposli izvedence, ter
preizkovalnega sodnika. Tako
smo na primer od letošnjih pro-
metnih nezgod s smrtnim izzi-
dom končali le 2 primera, pa še
tu je šlo za tujce, ki jih ni zaželje-
no predolgo zadrževati v preiz-
kavi.
Podatki za zadnji dve leti nam
povedo, da smo v tem času skle-
nili 19 sodno končanih postop-
kov s tega področja kaznovalne
politike, pri čemer pa so bile ka-
zni zelo različne. Sodišče je raz-
sodilo takole: eno zadevo je iz
upravičenih razlogov oprostilo, z
nepogojno zaporno kaznijo je bi-
lo obsojenih 7 storilcev, s pogoj-
no kaznijo pa 8 storilcev. Denar-
na kazen je bila izrečena le ene-
mu storilcu,medtem ko so bile
dvema storilcema kazni odpušče-
ne. Nad pojasnim, da gre za od-
pust kazni le v primerih, ko so
posledice nesreče takšne, da je
povzročitelj že sam telesno ali
duševno močno prizadet (ko mu
v nesreči umrejo bližnji svojci,
ali pa je sam hudo telesno po-
škodovan). V takih primerih sto-
rilca sodišče sicer ustrezno obso-
di, vendar mu običajno kazen
odpusti.
Seveda prihaja tudi do pritožb
— tako s strani obdolžencev, kot
z naše strani. Stališče javnega to-
žilstva je, da v primerih povzro-
čenih smrtnih nesreč praviloma
zahtevamo nepogojno zaporno
kazen, zato se zoper drugačne
kazenske sankcije tudi pritožuje-
mo. Tako smo letos vložili 4 pri-
tožbe zaradi — po našem mne-
nju — prenizke izrečene kazni.
Za primer naj navedem, da je
bila v zadnjih dveh letih izrečena
najdaljša zaporna kazen v naši
enoti 1 leto in 8 mesecev zapora
in sicer zaradi dveh smrtnih žrtev
nesreče. V enem primeru pa je
bila za prometno nesrečo z eno
smrtno žrtvijo in eno hudo tele-
sno poškodbo izrečena le maksi-
malna denarna kazen 50.000 din.
Zaradi take odločitve sodišča
smo se sicer pritožili, vendar žal
nismo uspeli.«
-OM
NAŠE VASI POD DROBNOGLEDOM
Gorišnica
Gorišnica ali Sv. Marjeta niže
Ptuja je ravninska vas, ki na obi-
skovalcu pusti precej drugačen
vtis kot idilične Zetale ali Destr-
nik. Hribčki so nekako igrivejši,
kraje in celo hiše razgibajo čisto
po svoje. Ravnina pa deluje ne-
Pokopališče je lepo urejeno
kako zaspano. Melanholično. In
tako je tudi z Gorišnico.
Včasih so vasi napovedovali
lep napredek, razvijala naj bi se
tudi turistično. V bližini vasi sta
namreč Brumnov in Cerkveni
gaj, bogata z zajci, fazani, tudi s
srnjadjo. Pesnica in Drava sta bi-
li včasih primerni za ribolov, vse
to pa bi se dalo prodati. Žal
dravske ribe niso več užitne, pes-
niške skoraj ne, divjad pa pa pre-
ganjamo z vsemogočimi sredstvi,
tako da od lovnega in ribolovne-
ga turizma ne bo nič.
Gorišnica je v povprečju lepo
urejena vas, le travo in koprive
so ponekod spregledali. Tako
lahko na sredi vasi opazite nasad
te pogoste slovenske rastline.
Center vasi je prijetno miren, saj
je odmaknjen od ceste Ptuj — Or-
mož ravno toliko, da avtomobili
ne motijo miru. Je skoraj brez
kmetij. Ob cesti ni smeti. Koše
imajo na vseh najbolj kritičnih
mestih, tudi pred trgovino. Oko-
lica šole je krasna, tako kot oko-
lica cerkve. Pred župniščem je
pravi rajski rožni vrt, cvetja je to-
liko, kot na kakšni vrtnariji. Cer-
kveno fasado je sicer že načel
zob časa, vendar verjamemo, da
bodo gorišniški farani s skupni-
mi močmi popravili tudi to. V ča-
su našega obiska so namreč po-
pravljali staro električno napelja-
vo v cerkvi.
Od cerkve do pokopališča je
lepo urejena pot, na desni so po-
sajeni krasni macesni. Ob vhodu
na pokopališče je ležal na tleh
star spomenik, ki je verjetno ča-
kal prevoznika, (naj jim bo.) Na
levi od vhoda je prostorna in le-
Center vasi
po urejena mrliška vežica, le ob
poti do nje je svoje naredila su-
ša. Vrtnice so se skoraj posušile.
Na desni je pred kratkim zgraje-
na kapela Križanega. To je majh-
na, pa vendar zelo impozantna
zgradba s preprosto in lepo ure-
jeno notranjostjo. Le redki gro-
bovi so neurejeni. Travo med
grobovi imajo sicer pokošeno,
vendar kosec ni bil preveč natan-
čen. Pohvaliti ne moremo le te-
ga, da nimajo urejenega skladiš-
ča za spomenike, ki za določen
čas niso v uporabi. Na pokopa-
lišču imajo urejeno vodo in ve-
dra za zalivanje, ki si jih lahko
vsakdo izposodi in potem vrne
nazaj na stojalo. Urejen je še ke-
son za smeti, ko se napolni, pa
ga na stroške krajevne skupnosti
izprazni eden krajanov.
Vas ima lepo urejene površine
za rekreacijo. Pred leti so na me-
stu, kjer je sedaj rokometno igriš-
če, že imeli kolesarski poligon in
morda ni bilo najbolj gospodar-
no urejene površine, ki so jo
uporabljali otroci za učenje vož-
nje po cestah, spremeniti v dru-
go. Ob rokometnem igrišču ure-
jajo delavci TVD Partizan iz Go-
rišnice še stezo za balinanje,
pred leti pa so zgradili klubsko
hišico. Še vedno je lepo vzdrže-
vana.
Skoraj vse ceste v vasi imajo
asfaltno prevleko, krajani pa po-
večini lepo skrbijo za travo ob
cesti. Redki so pozabili nanjo.
Na travo pa je pozabila tudi sta-
novanjska skupnost, ki ima
okrog hiše v centru kraja nelep
spomenik.
V Gorišnici pravkar gradijo
krajevni vodovod in pri ocenje-
vanju kraja smo morali razkopa-
ne jarke ob cesti izvzeti. Kraj je v
celoti kar lepo urejen, nekateri
kozmetični popravki pa bi mu
kljub temu bili dobrodošli. Naj-
bolj nas je motilo v Gorišnici to,
da ni organiziranega odvoza
smeti. Ljudje smeti namreč vozi-
jo v manjšo domačo gramoznico
ali pa kar k sosedom, v gramoz-
nici pri Gajevcih. V času, ko si
mnogo revnejša občina Lenart
omišlja individualen odvoz s sor-
tiranjem odpadkov po vsej obči-
ni, bi si lahko tudi v Gorišnici
privoščili krajevni kontejner.
Zaradi lepo urejenega poko-
pališča, igrišča, cest in hiš smo
Gorišnici dali precej visoko oce-
no, kar 7,5.
Na obisku sta bili
M. Slodnjak
in M. Samec
Stavba, v kateri je pošta, se Je včasih imenovala Slomškov dom. Ko Je v
stavbi dobila prostore pošta, je prizidala ta nemogoča vrata. Staro ved-
no ne gre skupaj z novim.
Prostorna mrliška vežica ima lepo urejeno stezo, le rože ob njej je po-
morila vročina
Pred domom krajanov se namesto cvetja bohoti velika trava.
Deseti Tradicionalni kmečki praznik na
Destrniku bo v nedeljo 19. avgusta
Bliža se sredina avgusta, ko je tudi turistična se-
zona na višku in ko člani Turističnega društva De-
strnik pripravljajo svoj kmečki praznik. Letos se
pripravljajo prav skrbno, saj je že deseti po vrsti.
Za spremembo od prejšnjih let, ko je krajane
prebudila domača kmečka godba z budnico in ta-
ko naznanila začetek praznovanja, bo na priredit-
venem prostoru zaigrala »ta prava« godba na pi-
hala. Tudi v Destrniku so za mednarodno sodelo-
vanje in tako je prišlo do ideje, da bi na ta dan v
kraj povabili malo večje število godbenikov. Reče-
no, storjeno. V nedeljo dopoldan ob 10. uri bo
koncert godbe na pihala. Nastopila bo Trachten-
kapelle iz Avstrije. Skupina šteje skoraj 50 članov
in obljubljajo bogat in zanimiv enourni koncert.
Ljubitelji tovrstne glasbe, čakajo vas lepi trenutki.
Ob 15. uri bo na prireditvenem prostoru pred
gasilskim domom osrednja prireditev. Tudi letoš-
nji nrogram bo slonel na prikazovanju že skoraj
pozabljenih kmečkih del, opravil in obrti. To bo
prikaz tudi tistih skupin, ki že deseto leto neumor-
no sodelujejo.
Prve bodo nastopile terilje in predice, tako kot
so na prvem kmečkem prazniku. Na Destrniku žal
ni ohranjena nobena lanišnica, to je prostor, kjer
so pripravljali lan za prejo. Pri starejših ljudeh pa
je še ostal spomin na to delo. Nekoč je vsaka vas
imela kovača, tesarja, mizarja, krojača, čevljarja,
pokrivača itd. in ti so kmetu naredili skoraj vse.
Modernizacija je segla tudi v vas in teh del skoraj
nihče več ne opravlja. Zelo redko še najdeš hišo s
slamo krito, pa tudi prekriti je skoraj nihče več ne
zna. Prikazano bo pokrivanje hiše in star način
ometavanja hiše z ilovico. Nastopili bodo mlatci
in prikazali še druga dela na gumni. Videli bomo
selitev viničarjev, ki jih je tudi na Destrniku bilo
precej.
To je le nekaj točk iz bogatega programa, kaj
vse pripravljajo pa bomo videli v nedeljo.
Za pridelovalce domačih kultur bo pripravljeno
tekmovanje, komu je zemlja obrodila največji pri-
delek: najdebelejšo bučo, peso in kdo bo prinesel
koruznico z največ klasi. Čakajo praktične nagra-
de. Poskrbljeno bo tudi za lačne in žejne želodce.
Domačega kruha iz kmečke peči bo dovolj. Skozi
vso prireditev bodo pekli gibanice v peči, ki stoji v
turističnem domu. Na voljo bodo pečenke, kloba-
se in druge dobrote. Po vsem zaužitem se bo prile-
gel še iitrček domačega vina. Na prireditvenem
prostoru bo tudi lončar in izdelovalec suht robe.
Za dobro voljo po programu bo skrbel Bistriški
kvintet iz Slovenske Bistrice. Ob polkah in valčkih
se bo rajalo pozno v noč.
Spoštovani gospod Bračič!
Dokaj redno spremljam zapise Naše vasi pod drobnogledom. V četr-
tek, 9. avgusta 1990 sem dočakala tudi zapise o Trnovski vasi, v kateri
živim devet let.
Kot krajanko in obenem učiteljico ter .stanovalko v »neurejenem
učiteljskem bloku«, me je vaš zapis osebno zelo prizadel. Pa ne zato, ker
ste z njim stopili »mački na rep«, temveč zato, ker je v vašem zapisu iif
ocenjevanju le del resnice. Sem ena tistih stanovalk, ki redno skrbim za
'rože na svojem balkonu in oknih, za vrt pred blokom in skoraj edina, ki
okolico bloka tudi lastnoročno kosim. Da je to res, lahko potrdi marsi-
kdo, ki me pogosto vidi na vrtu ali pa s koso v roki. Zdi se mi, da ste na-
merno ocenjevali samo okolico obeh blokov, saj o kakšni domačiji oz.
dvorišču ni nobenega sledu (razen o lepem dvorišču K K), pa bi se dalo
tudi tam marsikaj »lepega« videti. Zanima me, kako ste videli le balko-
ne, »polne krame«, rož, ki te balkone bogato krasijo, pa ne? Prav vsi bal-
koni na tem bloku so urejeni z rožami in ocena, da ste videli »samo kra-
mo«, nas je kot stanovalce, še posebej pa mene osebno, zelo prizadela-
Da trava okrog bloka že dolgo ni videla kose. ne bo držalo, saj setn
(smo) jo pokosila(-li) v začetku julija. Če pa ni bila pokošena »na krtač-
ko«. kot je morda pri vas. pa ne moram pomagati, ker nimamo motorne
kosilnice, ampak kosim s koso »na ročni pogon« in lahko vam zatrdim-
da jo znam zavililcti. čeprav živim v bloku.
Glede slabo vzdrževanih vrtov pred blokom pa menim, da če hi pO'
gledali še po individualnih domačijah, hi videli še vse kaj bolj poraščeni^'
ga!
Sicer pa prosim, tov., oz. gospoda Bračiča. da se .<e pripelje v Trnov-
sko vas in si še enkrat pogleda »učiteljski blok« od blizu, mogoče ho opa-
zil tudi rože z lepimi, rdečimi cvetovi! Postrezen bo tudi s kavico!
Prav je. da pogleda po naših vaseh in ljudi opozori na nelepo okolji-
v katerem r;v//V>. /;/ pa prav, da se enostransko ožigosa le nekatere v tc'f*
okolju in se potem zaradi enostranskega ocenjevanja da tudi ocena
neurejenost kraja.
Milena Meznat^
<^EDNIK - 16. avgust 1990
NAŠI KRAJI IN UUDJE - 7
V PTUJSKI OBČINI VEDNO VEČ SOCIALNIH POMOČI
Standard pada
Xo najbolje vedo na Centru za socialno delo V;
ptuju, saj ne mine dan, da bi ne dobili vloge za to;
jjij ono socialnovarstveno pomoč. Vedno več jej
[brezposelnih in vedno več je tistih, ki prejemajo;
j^ajnižji osebni dohodek. Ob zadnji podražitvi sta-j
narin se je število upravičencev do subvencije sta-i
[larine povečalo za 155, letos pa seje prijavilo tudi!
l50 novih družin, ki so uveljavile otroške dodatke. ^
2a enkratne družbene pomoči pa je bil do končaj
j^nija že porabljen denar, načrtovan za celo leto. j
Vse to govori o stiskah mnogih družin, ki niso več!
sposobne poravnati stroškov za stanarino, elektri-j
j^o^ da o družinah, kjer so šoloobvezni otroci sploh j
govorimo.
Do otroškega dodatka je upravičena družina, j
katere dohodki v preteklem letu niso presegli 43 j
odstotkov povprečnega osebnega dohodka v Slo-:
veniji ki je 508 dinarjev na družinskega člana. Vi
primeru, da predstavlja družbena pomoč otroku;
(jva odstotka povprečnega osebnega dohodka v'
Sloveniji v preteklem letu, se ta ne izplačuje, ta s
znesek pa je danes 92 dinarjev. Kmečke družine so !
upravičene do otroškega dodatka takrat, kadar do--
hodek na družinskega člana ne presega 23 odsto-i
tkov povprečnega osebnega dohodka v Sloveniji v j
lanskem letu, torej 272 dinarjev na družinskega!
člana. V primeru, da so se družini v letošnjem letu
zmanjšali dohodki, se upoštevajo dohodki letoš-
njega leta tako, da se s posebno računsko operaci-
jo preračunajo na dohodke lanskega leta, ki so po-
tem seveda nižji.
Trenutna najvišja družbena pomoč za otroka je
lahko I 981,20 dinarja, v primeru, če je družina
brez dohodkov in otrok obiskuje vrtec ali je v za-
vodu. Najvišji znesek, ki se trenutno lahko izplača
v gotovini pa je 690,30 dinarja, oziroma 15 odsto-
tkov povprečnega osebnega dohodka. Upravičen-
cem iz drugih republik se otroški dodatki znižajo
na toliko kolikor so nižji življenjski stroški v repu-
bliki, kjer ima upravičenec stalno bivališče. Za te-
žje duševno in telesno prizadete otroke se pomoč
poveča za 7 odstotkov.
V primeru, ko v družini eden od zakoncev oziro-
ma oseb, ki živita v življenjski skupnosti v smislu
zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih,
ni zaposlen, pa za nezaposlenost ni zdravstvenih
razlogov, se k družinskemu dohodku prišteje 20
odstotkov povprečnega čistega osebnega dohodka
na zaposlenega v minulem koledarskem letu v re-
publiki, v kateri živi družina.
V ptujski občini prejema otroški dodatek ta hip
okrog 1.900 družin za 4.000 otrok. NaV
Odprto pismo
Delavski svet. Izvršni odbor
OO sindikata in Strokovni kole-
gij TOZD Osnovno zdravstveno
varstvo so na skupni seji, dne 26.
7. 1990 obravnavali informacijo
o poslovanju v obdobju januar-
junij 1990 v TOZD OZV in ZC
Ptuj, ter sprejeli naslednja stališ-
ča in ugotovitve:
I. Delovni program je v nave-
denem obdobju v globalu dose-
žen preko 50 %, kar ustreza pri-
čakovani dinamiki za prvo polo-
vico leta. V poslovanju je nastala
izguba cca. 2 mio din, oz. v višini
enomesečnega BOD. TOZD
OZV je »blokirana« za preko 2
mio din, s tem da bi za normalno
poslovanje potrebovala dodatna
obratna sredstva v višini cca. 3
mio din.
Ponujena pogodba s strani Re-
publiške uprave za zdravstvo je
formalno pomanjkljiva, pred-
vsem pa finančno ne pokrije
stroškov  pogodbenega   progra-
ma. RUZV smo posredovali
predloge za korekcijo v ZC Ptuj,
ne glede na to, da so v identi-
čnem položaju vse TOZD, ne te-
čejo nikakršne aktivnosti za ra-
zrešitve nastale situacije. Zaradi
tega neposredno groz;ijo ukinitve
dobav za delo potrebnih materia-
lov, ogroženo je tudi izplačilo za-
jamčenih osebnih dohodkov. Le-
ti so že več mesecev najnižji med
zdravstvenimi DO v RS. izvaja-
nje programov je neposredno
ogroženo na vseh segmentih. V
zvezi s tem so bila sprejeta na-
slednja stališča:
a) Ugotavljamo, da razpolo-
žljiva sredstva za zdravstvo v
proračunu RS ne zadoščajo za iz-
vajanje dosedanjega nivoja pro-
grama   zdravstvenega   varstva.
Menimo tudi, da ocenjeni delež
DP v ta namen, ki ne dosega niti
4 %, ni smotrno opredeljen, saj
bodo posledice okrnjenega
zdravstvenega varstva povzročile
večjo ekonomsko škodo, kot je
trenutni prihranek na obremeni-
tvi gospoaarstva. Predlagamo, v
skladu s stališči Poslovne skup-
nosti za zdravstvo, da IS RS po-
novno opredeli svoja stališča do
tega vprašanja, v vsakem slučaju
pa vsa sredstva, ki se zbirajo iz
enotne prispevne stopnje za
zdravstvo, tudi nameni za finan-
ciranje zdravstvenih programov.
b) Vrednotenje programov po-
sameznih delovnih organizacij
mora temeljiti na enotni vredno-
sti živega dela v RS s tem, da se
osnovna merila v najkrajšem
možnem času dogovorijo med
sindikatom zdravstvenih delav-
cev in IS RS. V večji meri se mo-
rajo poenotiti tudi drugi cenovni
elementi. Razlika v poslovni
uspešnosti naj torej temelji na
kvaliteti dela in gospodarjenju.
c) Zavedamo se, da globalna
ekonomska situacija v nasled-
njem obdobju, tudi ob realizaciji
obeh prejšnjih postavk, zahteva
prilagoditev zdravstvenega var-
stva stvarnim možnostim. Pri
tem je potrebno najti optimalno
varianto, ki zagotavlja normalno
poslovanje zdravstvenih ustanov
ob realni ceni dela delavcev v
zdravstvu in obenem čimmanj
okrni zdravstveni standard prebi-
valstva.
d) Preveriti je potrebno odgo-
vornosti vodilnih delavcev v ZC
Ptuj zaradi neaktivnosti in ne-
smotrnega ravnanja in ukreniti
vse, da zaradi tega škoda ne bo
še naraščala.
e) Delavci TOZD OZV se v ce-
loti zavedamo odgovornosti za
razreševanje navedenih proble-
mov in smo se pripravljeni mak-
simalno angažirati pri sanaciji
nastale situacije. V celoti smo
pripravljeni prevzeti odgovor-
nost za svoje ravnanje in pri tem
se zavedamo, da bo potrebno iz-
vesti ukrepe, ki bodo boleči tudi
pri nas. To pa ima smisel le v pri-
meru, da se naša odpovedovanja
ne bodo prelila tja, kjer niso pri-
pravljeni storiti ničesar. Nauki iz
bližnje preteklosti so na žalost
zelo jasni. Glede na to, da smo
že pred časom ocenili resnost si-
tuacije in predvidevali, da ZC
kot celota ni sposobna prilagaja-
nja, smo se z referendumom izre-
kli, da se iz njega izločimo in sa-
mi najdemo pot iz zagat. Nas-
protovanje lO SO Ptuj (prejšnje-
ga in sedanjega) nas je ustavilo v
prizadevanjih. Ne verjamemo,
da zaradi načela: Čim slabše tem
boljše, saj v tem ne vidim nobe-
nega smisla.
Še vedno smo pripravljeni dati
svoj delež k stabilizaciji, vendar
v tem hipu zaradi več izgubljenih
mesecev, ko ni bilo storjeno niče-
sar, v tekočem letu nismo spo-
sobni več v celoti premostiti ka-
tastrofalnega finančnega razko-
raka.
f) Ob uvajanju restrikcij pri za-
gotavljanju osnovnega zdravstve-
nega varstva ptujskim občanom
se moramo zavedati tudi seda-
njega zaostajanja,
g) Predlagamo, da se v najkraj-
šem možnem času s predstavniki
Republiške uprave za zdravstve-
no varstvo in IS SO Ptuj sestane-
mo in poiščemo vsaj kratkoročne
rešitve. Z naše strani bomo pri-
spevali finančno ovrednoten pro-
gram naših ukrepov, za katere
menimo, da so izvedljivi. V koli-
kor pa do tega ne pride, bomo
ugotovili, da cena, ki jo bomo
plačali vsi zdravstveni delavci in
naši občani, ni pomembna. Seve-
da je od nas preveč zahtevati, da
bi bili nad takim zaključkom
navdušeni. Presodili bomo pa tu-
di, ali je še umestno čutiti odgo-
vornost za naše ravnanje.
Predsednica
delavskega sveta
Pavla Veler
Predsednica
lO oos
Verena Berlič
Predsednik
strokovnega kolegija
Henrik Žlebnik, dr. med. spec.
MIRKO
KOSTANJEVEC
Lovski predpisi v Sloveniji
(4. nadaljevanje)
PREPREČEVANJE LOVSKE
ŠKODE
ZL obvezuje lovsko organiza-
cijo, da mora skladno z določba-
mi lovsko-gospodarskih načrtov
(petletnega in letnega) prepreče-
vati škodo, ki jo divjad lahko na-
pravi premoženju ali ljudem v
lovišču, sodelovati s posestniki
kmetijskih zemljišč, ki pa so za-
radi preprečevanja škode po div-
jadi dolžni uporabljati ustrezna
zaščitna sredstva (kemična sred-
stva, akustična sredstva, strašila,
električnega pastirja in podob-
no), ki jih preskrbi in kupi lov-
ska organizacija.
Medsebojne pravice in obvez-
nosti v zvezi z uporabljanjem za-
ščitnih sredstev ter preprečeva-
nje škode po divjadi in na divja-
di določijo v posameznih lovsko-
gojitvenih območjih lovske orga-
nizacije, krajevne skupnosti,
kmetijske in gozdarske gospo-
darske organizacije s samouprav-
nim sporazumom. Pri reševanju
odškodnine za lovsko škodo se
je potrebno ozreti tudi na določ-
be omenienega sporazuma.
POVRNITEV LOVSKE ŠKODE
Lovska organizacija, ki v svo-
jem livišču z graditvijo lovskih
objektov in podobno povzroči
na zemljiščih, na gozdnih in
kmetijskih kulturah ter pridelkih
škodo, mora to škodo povrniti
posestniku zemljišča, če ne doka-
že, da je škoda nastala brez nje-
ne krivde.
Najvažnejše določbe o lovski
škodi, ki jo povzroči divjad, lovci
pri lovu, drugi udeleženci lova
ter lovski psi, vsebuje 71. čl. ZL,
ki ga želim citirati in potem ko-
mentirati.
Ta člen se glasi:
»(1) Škodo, ki jo povzroči na
premoženju divjad, za katero je
določen popolni ali delni lovo-
pust, in škodo, ki jo povzroči
divji prašič iz tretjega odstavka
in medved izven določenega ob-
močja iz drugega odstavka 13.
člena tega zakona, mora povrniti
lovska organizacija, ki upravlja
lovišče, na območju katerega je
škoda nastala.
(2) Škodo, ki jo povzroči na
premoženju divjad, za katero je
predpisana trajna ali začasna
prepoved lova, mora povrniti
družbenopolitična skupnost, ka-
tere organ je odredil prepoved.
(3) Škoda se ne povrne, če
oškodovanec ni storil vsega, kar
je bil po tem zakonu in na njego-
vi podlagi izdanih predpisov in
samoupravnega sporazuma iz 69.
člena tega zakona dolžan storiti,
da bi bil škodo preprečil.
(4) Za odgovornost za drugo
škodo, ki jo povzroči divjad, ve-
ljajo splošna pravila o odškod-
ninski odgovornosti.
(5) Za škodo, ki jo pri lovu
napravijo lovci, drugi udeleženci
lova ter lovski psi, je odgovorna
lovska organizacija, ki upravlja
lovišče. Lovska organizacija ima
pravico zahtevati od lovcev oz.
od drugih udeležencev lova po-
vračilo škode po splošnih pravi-
lih o odškodninski odgovornosti.
(6) Lovska organizacija, ki
upravlja lovišče, mora na kraje-
vni običajen način objaviti ime-
na in naslove oseb, ki so poo-
blaščeni sprejemati zahtevke za
povračilo škode po divjadi.«
KOMENTAR 7L ČLENA ZL
ŠKODA. KI JO POVZROČI
DIVJAD
1) V prvem odst. 71. čl. je pod
besedo »premoženje« mišljeno
zasebno, zadružno, družbeno itd.
premoženje. V praksi bo največ-
krat šlo za škodne primere, kot
npr. divjad poje ali uniči poljske
posevke, ogloda drevje, pokolje
živino itd. V prvem odstavku to-
rej ni regulirana povrnitev škode,
povzročena na ljudeh v lovišču
ter na premoženju in ljudeh zu-
naj lovišča.
Kot divjad v prvem odstavku
pa pride v poštev samo tista, ki
je našteta v 3. odst. 12. čl. ZL
(popolni lovopust) in v 1. odst.
13. čl. ZL (Delni lovopust). Prav
tako mora lovska organizacija
povrniti po prvem odstavku 71.
čl. premoženjsko škodo, ki jo
povzroči medved tako na območ-
ju, kjer je zaščiten z delnim lovo-
pustom, kot tudi na območju,
kjer se ga sme loviti vse leto (glej
2. odst. 13. čl. ZL). Odredba o
območju v Republiki Sloveniji,
na katerem je medved zaščiten,
je bila izdana 3. 9. 1966 in obja-
vljena v Uradnem listu SRS št.
29/66. Dolžnost povrnitve škode
po prvem odstavku 71. čl. pa
prav tako zadene prizadeto lov-
sko organizacijo, če premoženj-
sko škodo povzročijo mladiči in
lanščaki divjega prašiča, ki se jih
sme loviti vse leto (glej 3. odst.
13. čl. ZL).
Opozoriti je potrebno, da se v
1. odst. 71. čl. ZL govori o div-
jem prašiču, čeprav gre za njego-
ve mladiče in lanščake, za katere
ni nobenega lovopusta, to pa za
divjega prašiča ne velja, kajti
zanj je v 1. odst. 13. čl. ZL dolo-
čen delni lovopust in se ga sme
loviti le od 1. aprila do 15. febru-
arja.
Nadaljevanje prihodnjič
V. R.
SPOMINI NA BORL
(43. nadaljevanje)
Franc Toplak
je šesti v skupini talcev, ki so
bili borlski zaporniki in ustre-
ljeni med talci v Mariboru 30.
oktobra 1941.
Franc Toplak se je rodil leta
1917 v vasi Mostje pri Juršin-
cih v Slovenskih goricah. Starši
so bili premožni kmetje. Po
srednji šoli je študiral agrono-
mijo v Pragi. Po nemški okupa-
ciji Češke se je vrnil domov in
se zaposlil pri nemškem posest-
niku Ulmu v Zavrču v Halo-
zah. Vojaščino je odslužil pri
konjenici v Zemunu, kjer je do-
živel nemški napad na Jugosla-
vijo in prišel tudi med vojne
ujetnike. Posrečilo pa se mu je
pobegniti domov. 2e maja
1941 je pričel z dr. Spindlerjem
v sosednji vasi Juršinci kovati
načrte za odpor proti nacisti-
čnemu okupatorju. Povezala
sta se z bratom dr. Spindlerja
Bogdanom Spindlerjem v Mali
Nedelji, Jožetom Kerenčičem
na Kogu, Jankom Jurkovičem
na območju Radencev, Štefa-
nom Kovačem v Prekmurju,
Jožetom Lackom v Novi vasi
pri Ituju in drugimi snovalci
osvobodilnega gibanja v seve-
rovzhodni Sloveniji.
Iranc Toplak je omogočil na
svojem domu v Mostju 26. ju-
nija 194! širok sestanek organi-
zatorjev upora iz Slovenskih
goric, Prckmurja in s Ptujskega
polja. Sestanka so se udeležili:
Jože Lacko, Jože Kerenčič, Mi-
ha Anžel, Franček Simonič,
Franc Kramberger, Kari Ar-
nuš, Ignac Žgeč in Janez Skok.
Vsi navedeni so bili iz ptujske-
ga okraja, iz Prekmurja pa je
prispel organizator vstaje v
Prekmurju Štefan Kovač. Na-
vedene udeležence je ohranil v
svojem spominu brat Franca
Toplaka Janža Toplak, ki je po
očetu prevzel domače pose-
stvo. Sestanek v Mostju je po-
ložil temelje za razvoj Osvobo-
dilne fronte na območju seve-
rovzhodne Slovenije. Dr.
Spindler in Franc Toplak sta
prevzela nalogo pridobivati so-
delavce OF v domačem prede-
lu in vzdrževati kurirsko zvezo
z Mariborom in drugimi prede-
li severovzhodne Slovenije.
Toda le kratek čas je uspelo
organizatorjem izvrševati na
sestanku v Mostju zastavljene
naloge, kajti okupatorju se je
posrečilo razkrivati uporniško
organizacijo v severovzhodni
Sloveniji. Do decembra je pri-
jel skoro vse najpomembnejše
organizatorje vstaje. Med prvi-
mi je odkril dr. Spindlerja in
Toplaka. Le dan pred njima so
Nemci aretirali na kurirski poti
v Maribor Alojza Zormana, ki
ga je dr. Spindler poslal v Ma-
ribor z nahrbtnikom sanitetnih
potrebščin za pohorske partiza-
ne. Oddati bi ga moral na javki
pri Čepičevih, tam pa je bil
aretiran. Aretacijo sta zakrivila
juršinska peka Malgaja, gesta-
povska zaupnika, ki sta opazila
obiske neznanih ljudi pri
zdravniku in javila v Ptuj, daje
odšel od zdravnika študent
Alojz Zorman z nahrbtnikom.
Zato so ga gestapovci zasledo-
vali od Ptuja do Maribora.
Še pred aretacijo Zormana,
kaže, da je bilo 23. avgusta, se
je odpeljal Franc Toplak sku-
paj z dr. Spindlerjem v mraku
do hajdinskega gozda, kjer bi
se pridružil skupini, ki je na-
meravala v Pohorsko četo. Po-
nju sta prišla dva pohorska
partizana, predvsem pa po dva
mitraljeza in nekaj pušk, kar je
bilo zakopano v hajdinskem
gozdu. Dr. Spindler je opremil
avto z znakom Rdečega križa,
da bi bolj varno prišla na cilj.
Posebno nevarna pot je bila
čez ptujski most, ki je bil na
obeh straneh zastražen in so
stražarji pregledovali vozove,
ki so se jim zdeli sumljivi. Ko
sia srečno prevozila most, sta
se počutila bolj varna. Srečno
sta privozila tudi do gozda
med Hajdino in Strniščem, kjer
je zdravnik avto ustavil. Ker je
bila tema, je z žarnico svetil
proti robu gozda, da bi opazila
postave tovarišev. Toplak je iz
avta tudi izstopil, a nekdo je
proti avtu ustrelil in ga obstre-
iil v nogo. Hitro je Franc stopil
nazaj v avto in zdravnik je na-
glo obrnil avto nazaj proti Ptu-
ju. Srečno sta se vrnila v Most-
je in tam je zdravnik nudil
Francu prvo pomoč — očistil
rano in jo obvezal. Naslednje
jutro pa mu je dal na nogo
mavčno oblogo. Ranjen je bil v
gleženj.
Francov brat Janža je po voj-
ni povedal, da si nista mogla
razložiti, kdo je nanju streljal.
Zastavila sta si vprašanje, ali
niso bili morda to sami fantje,
s katerimi bi moral Franc odri-
niti na Pohorje. Ker je zdrav-
nik z močno žarnico osvetljeval
rob gozda, so si verjetno misli-
li, da so v avtu policisti in so
zato na avto streljali. Daje bilo
res tako, nam pove dejstvo, da
bi policisti, ki bi streljali v avto,
ne ostali na svojem mestu, am-
pak bi avto s svojim vozilom
zasledovali in ga dohiteli, to pa
se ni zgodilo. Se nekaj potrjuje,
da so partizani streljali v zdrav-
nikov avto. Napisano poročilo
o strelih v hajdinskem gozdu
po pripovedi dveh preživelih
partizanov te skupine je po-
dobno: »Nek avto je s ceste
osvetljeval gozd. Misleč, da so
Nemci, so partizani streljali v
avto in ranili moža, ki je izsto-
pil iz avta. Mož se je hitro use-
del nazaj v avto in avto je na-
glo odpeljal proti Ptuju.« Naj
bo ta kritična razlaga strelov v
hajdinskem gozdu poleti 1941
navedena na tem mestu, saj je
povezana z življenjem ustrelje-
nega Franca Toplaka, borlske-
ga zapornika.
Se nadaljuje
Franc Toplak, ustreljen 30. 10. 1941.
Toplakova domačija v Mostju ob Pesnici, kjer je bila 26. junija 1941
pokrajinska konfc enca OF.
8 — OD TU IN TAM
16. avgust 1990 - TEMUl^
INTERDISCIPLINARNI RAZISKOVALNI TABOR
Vino — plus — Ormož 90
Ze drugo leto zapored se julija y Lovskem domu pri Veliki .\edelji zbere sicer ne preveč številna, vendar
za raziskave o vinu in vsem kar sodi zraven zelo zavzeta druščina mladih raziskovalcev, ki imajo skupno nalo-
go ugotoviti, kako je vino vplivalo na življenje v celoti na jugovzhodnih obronkih Slovenskih goric in seveda tu-
di Haloz.
To so mladi etnologi, bodoči agronomi, ljubitelji vina, umetnostni zgodovinarji, pravniki, ekonomisti in še
kdo. Lansko leto so navezali stike z zasebnimi vinogradniki v občini Ormož. !\'ajbližji jim Je bil Franci Cvetko
s Koga, pa tudi z ostalimi vinogradniki v občini Ormož. Marsikaj jih je zanimalo, pomudili so se v kleti Kme-
tijskega kombinata Jeruzalem, bili v ptujski kleti, poiskali pa so tudi nekatere posebneže na tem območju. Le-
tošnja ekipa je bila sicer nekoliko spremenjena, pa tudi dela so se lotili drugače, bolj dokumentarno, zbiratelj-
sko, a vendar še dovolj raziskovalno. Lotili so se raziskave o uporabi vina kot začimbe v prehrani vinorodnih
predelov, kako je z arhitekturo vinorodnih krajev. Andrej Malnič je nadaljeval lansko leto začeto temo o
šmarnici, pri svojih raziskavah niso zanemarili vinskih užitkov in s tem v zvezi kulturnih in nekulturnih pivcev.
Lotili so se tudi registracije vinološke kulturne dediščine in ob koncu tudi o prihodnosti takih raziskovalnih
taborov.
Že drugo leto je bil vodja ta-
bora Aleš Gačnik, zadnje leto za-
poslen v Pokrajinskem muzeju v
Ptuju. Njegova naloga pa je med
drugim ponovna oživitev vinolo-
ške zbirke in vse to postaviti na
znanstveno podlago. O vinu in
vinologiji govori tudi njegova di-
plomska naloga.
V petek, 20. julija (pri Veliki
Nedelji so bili od 9. do 20. juli-
ja), je ob diapozitivih in video
montaži ter ob kozarčku vina in
prijaznem klepetu potekala v
Lovskem domu pri Veliki Nede-
lji predstavitev vsega, kar so vi-
deli, zapisali, fotografirali in
zbrali v minulih desetih dneh.
Zbralo seje precej ljudi, prišli pa
so tudi predstavniki obeh sosed-
njih občin, Ormoža in Ptuja.
Uporaba vina kot začimbe
v prehrani
Aleš Gačnik je povedal, da jih
je zanimalo predvsem to, če vino
v teh krajih uporabljajo v prehra-
ni tudi kot začimbo. Katarina
Gačnik in Marija Hameršak sta
na tem področju naredili veliko.
Pri dobrih kuharicah sta v obeh
občinah zbirali recepte o vseh je-
deh, ki jih začinijo z vinom. Obi-
skali sta Vero Žemljic iz Ormoža,
ki ima kmečki turizem v Pavlov-
skem vrhu, Anico Trstenjak iz
Kajžarja (pri Miklavžu), Emo Er-
hatič iz Mihovec pri Veliki Nede-
lji, Cvetko Krabonja iz Podgor-
cev, Marijo Firbas iz Moškanjcev
ter Milico Bombek, vodjo kuhinje
v Hotelu Ormož.
Ob koncu tabora so potem iz-
dali brošuro, ki vsebuje vse te re-
cepte, uporabe vina pri kuhanju
med Ptujem in Ormožem. Začeli
so pri juhah, nadaljevali z riba-
mi, omakami, glavnimi mesnimi
jedmi, sladicami, sklenili pa s to-
plimi napitki, kompotom in ki-
som iz vina. Aleša smo vprašali,
če so katerega od teh receptov
uporabili tudi v praksi. Povedal
je, da so imeli srečo in so v go-
stilni Firbas v Moškajncih nare-
dili pravo rekonstukcijo vsega,
kar so nabrali na terenu. Vse to
imajo dokumentirano, tudi na vi-
deo, od priprave do izdelave ozi-
roma kuhanja in kasneje tudi po-
kušnje. Odločili so se za vinsko
omako in vinski šato.
Arhitektura vinorodnih
krajev
z vinogradništvom je na ju-
govzhodnih obronkih Slovenskih
goric povezana tudi posebna ar-
hitektura. Prva faza raziskave
stare vinogradniške arhitekture
je pomenila zgolj dokumentira-
nje stavb, obhišnega prostora.
Šlo pa je v glavnem za razsiakvo
te tradicionalne arhitekture, na
drugi strani pa pojav in analizo
vikendaštva. Zanimivo je to, da
so viničarije bile simbol sloven-
ske bede, po drugi svetovni vojni
pa statusni simbol sodobnega
meščanstva, to se pravi vikend
spalni prostori za mestno gospo-
do, funkcionarje in še koga. Po-
novno, kar je že tradicija izpred
druge vojne, je zemlja v Halozah
in seveda tudi v Slovenskih gori-
cah čedalje bolj v lasti meščanov
in mest.
Andrej Malnič razmišlja kako je
s šmarnico in Štajerci.
Vinski užitki, kulturni in
nekulturni pivci
Kaj in kako je z vinskimi užit-
ki je raziskoval Samo Perovič iz
Maribora. Tu je mlade razisko-
valce zanimalo, kaj ljudje najraje
pijejo. Kljub temu, da so ti kraji
izrazito vinorodni, je opaziti mo-
čan vdor piva, lahko bi ga celo
imenovalo kot glavnega konku-
renta vinu. Veliko je tudi žganih
pijač in na pitje med drugim
vpliva tudi moda ter starostna in
socialna struktura prebivalstva.
Pri starejših ljudeh je še vedno
zakoreninjena kultura brizgan-
cev. Čez poletje, ne samo pri
mlajših temveč tudi pri starejših,
so opazili povečano pitje piva,
pri mladih pa je žal zelo velika
naklonjenost žganim pijačam, ki
jih mešajo s sokovi.
Kaj pa je potem s pravimi vin-
skimi užitki, ki bi jih lahko bilo
ob tem čudovitem, visokokvali-
tetnem vinu tega vinorodnega
območja ničkoliko?
Aleš Gačnik: »To pa je že tema
o pivski kulturi. Vino je zelo raz-
vlečena zadeva in jo je potrebno
gledati večdimenzionalno. To ni
samo pijača za uživanje, marsiko-
mu pomeni tudi pijača odžejanje,
opoj, drogo in še kaj.«
Kaj pa so potem kulturni in ne-
kulturni pivci?
Aleš Gačnik: »Če nekoliko
povzemam odgovore ljudi o kul-
turnih pivcih, se v glavnem po-
udarja pitje vina od posebnih
priložnostih in iz izbranih kozar-
cev. Na drugi strani, ko se govori
o nekulturnih pivcih, smo slišali,
da ni nekulturni pivec tisti, ki se
ne ravna po tem posebnem vin-
skem bontonu, temveč tisti, ki
preveč pije. Zanimivo je tudi to,
da se pri kulturnih pivcih razme-
roma malo poudarja čezmerno
pitje, temveč samo bolj oblika pi-
tja.«
Štajerci in šmarnica
že lansko leto so raziskovali
kako je s šmarnico, njeno razšir-
jenostjo, pitjem in posledicami
na Štajerskem. Tega dela seje lo-
til Andrej Malnič iz Nove gorice.
V junijskem rokuje diplomiral iz
teme Slovenci, vino in država.
Podnaslov te diplomske naloge,
ki jo je zagovarjal v Slovinovi
kleti v Ljubljani, pa je »Štajerci
in šmarnica«.
Andrej Malnič: »V tej moji na-
logi je na eni strani spor med
Slovenci in državo, ko med nji-
ma stoji vino. Izbral sem določen
problem, to je šmarnica, kjer se
ta spor med državo in Slovenci
kaže še posebej lepo. Ta konf-
liktnost med obema se je začela
že takoj po trtni uši v osemdese-
tih letih prejšnjega stoletja, pre-
šla pa v odkrit spor v tridesetih
letih, ko je bil 1929. leta sprejet
novi vinski zakon. Prodaja samo-
rodnic je bila do 1932. leta, seve-
da s posebno oznako, po tem le-
tu pa je bila prodaja prepoveda-
na. Tako lahko v sodnih spisih
srečamo veliko primerov, ko so
bili ljudje kaznovani, ker so
šmarnico prodajali. Moram pa
reči, da so od vseh samorodnic
najbolj preganjali prav šmarnico.
Kljub temu, da so trdili, da je
nora, da je divja, so je za lastno
uporabo pustili po 500 trsov. V
nalogi sem tudi pokazal, da gre
pri šmarnici za stereotip, da je
pač vsaka pijača nevarna, če je
človek preveč pije. To je tudi
mnenje dr. Janeza Milčinskega.
Ko sem opravljal zagovor v kleti
Slovina, je tekel pogovor o tem,
da je vprašanje samo škodljivosti
šmarnice še vedno odprto. Zad-
nje raziskave so pokazale, da naj
bi bili škodljivi alkalodidi, ki so
v grozdju teh vrst, vendar po
drugi strani poznamo veliko, ve-
liko ljudi, ki to vino pijejo, pa
jim ni nič, seveda, če pijejo v
zmernih količinah.«
Seveda nas je zanimalo, koliko
je še šmarnice v teh vinorodnih
krajih. Andrej je odgovoril, da je
na legah, ki so primerne za vr-
hunske sorte, ne bo več mogoče
dobiti, po obrobnih legah, kjer
teren ni tako primeren za vrhun-
sko vino, pa jo na brajdah še
vedno najdemo. Posebej je opo-
zoril, da je zloglasnost šmarnice
najbolj prisotna prav na Štajer-
skem. Imajo jo tudi drugje, deni-
mo tudi v Prekmurju, vendar tam
ne govorijo toliko o šmarnici in
njeni škodljivosti.
»To je samo moj vtis. Govoril
sem z nekaj ljudmi, par dni je da-
leč premalo za neko resno trdi-
tev,« je še dodal mladi raziskova-
lec, nadaljeval pa o tem, da ljud-
je resnično različno mislimo in
razmišljamo o škodljivosti samo-
rodnice. Piti jo pač morajo, kot
vsako drugo vino v zmernih koli-
činah.« Kakšne pa so te zmerne
količine, pa je težko reči. Vse je
odvisno od dela, od človeka, ko-
liko prenese, od prehrane, ki jo
uživa, skratka, tu je cel splet, ki
vpliva na tistega, ki pač pije. Je
pa res, da je šmarnica pijača, ki
se jo pije ob delu, ker vrhunsko
vino za delo v vinogradih ni, je
preveč drago. Takrat pač pijejo
ljudje manj kvalitetne sorte. Šta-
jerci imajo lep izraz, ki kaže na
dvojnost pri vinu. To je KUŠA-
NJE in PITJE vina.«
Registracija vinološke kul-
turne dediščine
»Stana Firbas je zaposlena v
Pokrajinskem muzeju v Ptuju.
Na taboru je delala pri registra-
ciji vinološke in kulturne dedi-
ščine. »V muzeju delam kot regi-
stratorka za premično kulturno
dediščino in v glavnem skrbim
za premično dediščino na terenu,
za popis privatnih zbirk in po-
dobno. V okviru letošnjega tabo-
ra me je zanimala predvsem vi-
nološka kulturna dediščina.
Uspelo mi je registrirati štiri pri-
vatne zbiralce. Anton Urek z
Mestnega vrha pri Ptuju in Milan
Breznik iz Hardeka pri Ormožu,
sta v glavnem te predmete, ki jih
posedujeta podedovala in jih ta-
ko ohranjata naprej, medtem ko
imata Vinko Plohi in Rado Kuko-
vec iz Ormoža privatni zbirki in
sistematično zbirata in pri tem bi
poudarila predvsem pomen teh
zbiralcev. Mislim, da je njihovo
poslanstvo zelo veliko pri ohra-
njanju te kulturne dediščine,« je
povedala Stanka.
Vsi zbiralci, mogoče je kje še
kakšen, so ne samo za muzeolo-
gijo, temveč za zgodovino naro-
da zelo pomembni, vendar naša
družba nima pravega odnosa, ni-
ti do kulturne dediščine, kaj šele
do takšnih zbiralcev. Ko se bo
začel pri nas spreminjati odnos
do kulturne dediščine, se bo brez
dvoma spremenil tudi do priva-
tnih zbiralcev, ki v to delo vlaga-
jo veliko časa in truda ter seveda
tudi lastnih sredstev. Stanka je še
povedala, da se v Pokrajinskem
muzeju v Ptuju vodi register
stavb in predmetov, ki imajo
predvsem etnološko — vinolo-
ško vrednost, medtem, ko je
predmetov umetnostne zgodovi-
ne bolj malo.
Vino in religija
Vino je imelo svoje posebno
mesto v zgodovini teh krajev. Ko
se je tod širilo krščanstvo, se je
raba vina od poganskih obredov
razširila še k obredu evharistije.
Ob sklenitvi letošnjega tabora so
ob dveh brošurah dali gostom tu-
di fotografijo slike sv. Urbana.
Zato je pogovor z Alešem Gačni-
kom tekel tudi o tej tematiki.
»Vino je v krščanski religiji igralo
veliko vlogo, je del liturgičnega
obreda. Tu ne moreš mimo svetni-
kov, ki pomenijo povezavo vino-
gradnikov / onostranstvom. Šlo je
za priprošnjo teh svetnikov za do-
bro letino, na drugi strani pa za
zahvalo, ker je letina bila dobra.
Tu je sv. Urban, pa sv. Martin, ki
je zelo komercijalen svetnik v zad-
njem času, potem je tu še Vincec,
sv. Janez. Zanimivo je povedati,
da so svojega svetnika imeli tudi
prohibicionisti, oziroma pritial-
koholna gibanja. To je bil sv. Ja-
nez Krstnik, kot zavetnik krščan-
ske treznosti.«
Kakšna pa je prihodnost
raziskovalnih taborov?
Mladi raziskovalci so bili na
ormoškem območju že drugič.
Zanimalo nas je, če imajo še kaj,
Vinogradniki imajo tudi svoje sve-
tnike — sv. Urban s polnim na-
ročjem grozdja.
kar na področju vinogradništva
še ni čisto pojasnjeno.
Aleš Gačnik: »Namen našega
raziskovalnega tabora je v bistvu
spodbuditi družboslovna raz-
iskovanja o vinu. Na vino ne mo-
remo gledati zgolj kot na gospo-
darsko panogo, temveč kot na
del naše kulturne zavesti. Žal pa
kaže, da je tema o vinu preveč
banalna, da bi si zaslužila pozor-
nost družboslovnih znanstveni-
kov. Mi želimo ravno spodbuditi
nadaljna raziskovanja o vinu in
to seveda na novih metodoloških
temeljih.
Velikega pomena našega razi-
skovalnega tabora Vino plus je
avdiovizuelna dokumentacija.
Pokrajinski muzej v Ptuju je ne-
kaj dni pred raziskovalnim tabo-
rom kupil super VHS kamero,
kar je bilo za nas velikega pome-
na. Povedati moram, da smo
imeli snemalca tudi lansko leto,
to je bil Marjan Petek iz Tomaža,
vendar je delo s kamero, ko lah-
ko zabeležiš vse, kar vidiš na te-
renu, povsem drugo. Letošnji ta-
bor je prav po dokumentarni
plati izredno uspel. Imamo pos-
netih 25 ur zelo sistematičnega
gradiva na videu in okoli 700 fo-
tografij. Izšla je tudi posebna
brošura o vinskih receptih med
Ptujem in Ormožem, za sklepno
priložnost pa smo naredili tudi
razstavo, ki na eni strani govori o
kulturi pitja, na drugi strani pi>
so predmeti, ki so jih izdelali pri
delovni terapiji v psihiatrični
bolnici v Ormožu.« je sklenil
svoje pripovedovanje o letoš-
njem taboru VINO PLliS OR-
MOŽ - 90 Aleš Gačnik, vodj;i
tabora. Vida TopoKncV
Foto Aleš Gačnik
Vsi mladi raziskovalci tabora Vino — plus — Ormož 90. V ospredju
ženski svet. Od leve proti desni: Nataša Jovanovič, Stanka Firbas, Kata-
rina Gačnik in Marija Hameršak, zadaj pa Aleš Gačnik, ki brez VHS
kamere ni šel nikamor.
Stara Breznikova zidanica na Litmerku, etnološki muzej na prostem
. .. Ondi vinske glej gorice, tu je moj predragi dom (Božidar Flegerič) Foto Ema Žalar
VINSKi RECEPTI MED PTUJEM IN ORMOŽEM
Pijana baba
Spečeš biskvit iz ajdove moke. Vse sestavine so iste kot za navadni
biskvit, razen, da celo moko zamenja ajdova. Nato ohlajen biskvit
preliješ z ohlajenim prelivom ter postrežeš z žlico.
Preliv: Zmešaš vino in vodo v razmerju 1:1, dodaš sladkor, cimet in
klinčke, vse to prekuhaš ter daš v hladilnik, da se ohladi.
Pa dober tek.
Ožboltov sejem
Ulice so bile polne ljudi že dopoldan.
Zakaj bi hodili v Italijo in Avstrijo, ko pa dobimo vse doma?
Foto: MSi
^EDNIK - 16. avgust 1990
OD TU IN TAM - 9
SPREHOD PO PTUJSKIH STRANIŠČIH
WC naj bi bil zrcalo vsakega obrata
Snaga je vir zdravja in varno-
sti. Žal pa danes že za mnoge
stvari v našem okolju ne moremo
reči, da varujejo naše zdravje.
Nehigieno srečamo na vsakem
l(oraku. Človek pa se nehote
zgrozi, ko se sprehodi po ptuj-
skih straniščih. Da ne bo pomo-
te, ogledali smo si stranišča na
avtobusni in železniški postaji,
na mestni tržnici in v nekaterih
gostinskih lokalih.
Glede na to, da inšpektorji v
zadnjih letih niso dobili nobene
pritožbe občanov, je sklepati, da
so le-ti s stanjem zadovoljni. Re-
publiški inšpektorat vsako leto
naloži sanitarnemu in tržnemu
inšpektorju, da pred turistično
sezono celovito pregledata go-
stinske obrate. To se ponavadi
zgodi februarja, do 1. maja pa
morajo lastniki odpraviti ugoto-
vljene pomanjkljivosti. Ce in-
špektorjema dopušča čas, si stra-
nišča in vse drugo v lokalu med
letom še enkrat ogledata. Sodeč
po nehigieni pa bi se to lahko
dogajalo vsak dan v letu.
Človek ne more verjeti, da je
gostinskim in turističnim delav-
cem tako malo mar za higieno v
WC, ki bi morali biti zrcalo vsa-
kega obrata. Družbeni lastniki se
običajno na ugotovitve inšpek-
torjev jezijo, nekateri jim celo z
dopisi odgovarjajo. V njih se
opravičujejo, da nimajo denarja
za barve oziroma pleskarja in
drugo.
Tržni inšpektorat je izdal novi
pravilnik o minimalnih tehničnih
pogojih poslovnih prostorov za
gostinsko dejavnost in o storit-
vah v gostinskih obratih, in ga
smiselno uporablja tudi sanitarni
inšpektor. Pravilnik nalaga, da se
morajo gostinski obrati v dveh
letih z njim uskladiti. Glede na
to, da je bil pravilnik sprejet leta
1988, bodo inšpektorji že ob
koncu tega leta lahko pisali nove
ugotovitve. O tem, kakšen mora
biti WC, je zapisano v 10. členu
pravilnika.
Vsako stranišče mora imeti
predprostor z umivalnikom, zr-
calom, polico, tekočim milom in
aparatom za sušenje rok, oziro-
ma papirnate brisače.
Sanitarije morajo imeti teme-
ljito naravno in umetno zračenje.
Stene morajo biti najmanj do vi-
šine enega in pol metra obložene
s keramičnimi ploščicami. Poleg
tega morajo imeti ustrezni zapah
in na notranji strani vrat tudi
obešalnik. V ženskem WC mora
biti tudi pokrita posoda za od-
padke. Papir pa tako in tako ne
sme manjkati.
Kaže pa, da si gostinci dosedaj
še niso uspeli prebrati novega
pravilnika s številko 15/88, ker
bi sicer že izpolnili obvezo, da
mora biti na vsakem strarpšču te-
koče milo. Rok za to je potekel
že v prejšnjem letu. Minimalna
mandatna kazen za nehigieno je
sedaj 100 dinarjev. Gotovo pa je,
da s takšno višino kazni ne bomo
nikogar spametovali, bolje reče-
no spreobrnili. Na drugi strani
pa človek ne more verjeci, da je
gostincem tako malo mar za go-
ste, saj naj bi sanitarije — njihov
videz — kazale na odnos do go-
sta.
Sprehod po ptujskih WC je
dal še eno ugotovitev, pokazal je
na veliko razliko med zasebnimi
in družbenimi gostinci. Zasebni z  ^
opremo in čistočo izstopajo, če-
tudi se trudijo tudi v nekaterih
družbenih lokalih. Daleč naj-
slabše stanje pa je na železniški
in avtobusni postaji (tu celo kasi-
rajo) ter v edinem ptujskem jav-
nem stranišču, ki dela mestu, ki
želi turistično zaživeti, pravo sra-
moto. Sicer pa je neurejenih še
nekaj stranišč v strogem mest-
nem predelu.
Zanimivo je, da je nehigiena v
naših lokalih zvezda stalnica. To
se pozna tudi na kakovosti živil,
ki jih prodajajo. V turističnem
tednu pred tremi leti seje na pri-
mer zgodilo, da so zaradi nehi-
giene morali za teden dni zapreti
šest gostinskih lokalov in eno
slaščičarno. Nerazumljivo je, da
se je to zgodilo v dneh, ko naj bi
se gostinske organizacije pred-
stavile v najboljši luči, saj so turi-
stični tedni svojevrsten preizkus
pripravljenosti na turistično se-
zono. Na koncu lahko postavi-
mo sebi in vsem samo eno vpra-
šanje: Kako je šele v drugih
dneh v letu?
Z inšpektorji smo se dogovori-
li, da bomo že prihodnji mesec
predstavili nekatere njihove ugo-
tovitve, predvsem kar zadeva hi-
gieno živil. Rubrika bo v bodoče
stalna, spoznali pa jo boste po
naslovu »Potujoča inšpekcija«.
MG
Tekoče milo je v ptujskih straniščih še velika redkost
Stranišče v gostilni Pri pošti je čisto, lepo diši in tudi sicer daje videz
urejenosti
Hotelsko stranišče je čisto in pozna celo antiseptično sredstvo
V kavami so s tako »vrvico« zadovoljni, takšne potege pa srečamo tudi
drugje. Stranišče tega lokala ni najboljše
Tako je v edinem ptujskem javnem stranišču ...
Na avtobusni postaji jim za stranišča ni dosti mar, saj sicer ne bi bilo
takšno kot je — neurejeno v celoti, močno zaudarja ...
y Pepsiju prav tako dobro skrbijo za higieno, le za pritrditev pokrova
J"» zmanjkuje časa. Nekateri pravijo, da je tako že precej časa
Na železniški postaji je sicer malo boljše, vendar glede na to, da bi za
sanitarije morala skrbeti dva (restavracija in postaja) bi lahko bilo
mnogo boljše
Tako pa je pri Grdišu »Zlata goska« v Orešju in še kje. Človek samo
želi, da bi jih bilo še več
Fotografije: M. Ozmec
10 - OD TU IN TAM
16. avgust 1990 - TEDNIK
Več volje kot
denarja!
Večletna želja po asfaltirani krajevni cesti dolgi 2 km se končno
nadaljuje iz Ptujske gore v smeri Dokicce.
V petletnem krajesnem samoprispevku Je hila zgoraj navedena
cesta zajeta v program, ki se na žalost i/teka letos decembra.
Sloga krajanov je potekala brc/ na\/očnosti predsednika sveta
krajevne skupnosti, ki se kljub dvakratnemu vabilu ni udeležil seje.
Iz območja Doklec, ki šteje }() hišnih številk, so si krajani sami
sestavili gradbeni odbor in pričeli z delom.
Prva pogodba je bila napisana dne 21.6. 1990 in do sedaj so že
zbrali od občanov 335.850.00 din.
Tej humani akciji so se proti pričakovanju pridružile sosednje
vasi ter zdomci.
Z denarno in moralno pomočjo se je udeležil akcije tudi župnij-
ski urad tega območja.
Nazadnje se je pridružila še krajevna skupnost Ptujska gora, ki je
na žalost prispevala samo 150.000.00 din, čeravno je do sedaj bil v ta-
kih primerih običaj »DINAR ZA DINAR«.
Gradbeni odbor je pismeno zaprosil za denarno pomoč Občino
Ptuj, pa brez uspeha.
Za modernizacijo ceste v dolžini 850 m je znašala predračunska
vrednost 1.169.313.00 din, od šestih izvajalcev, ponudnikov, je bila
najbolj ugodno sklenjena pogodba z obrtno zadrugo Autoprevoz Ma-
ribor poslovna eriota št. 5 Ptuj za 525.000 din.
Delo izvaja zasebni obrtnik Branko Srebrnjak.
Pogodba je bila napisana v petek 20. julija in tri dni za tem so
pričeli z delom.
Izvajalec je obljubil asfaltno prevleko do krajevnega praznika, ki
bo 18. avgusta.
Vztrajni in prizadevni krajani želijo da bo njihov odbor z akcijo
nadaljeval, ker ostane še preko 1000 m. To je 2 odseka ceste v slabem
stanju.
Ponovno se bodo obrnili na krajevno skupnost in Občino Ptuj v
upanju, da jim bodo z razumevanjem priskočili na pomoč.
V kolikor bo to neuspešno, bodo izgubili vso zaupanje v krajevni
samoprispevek in občino Ptuj.
Nada Majhenič
V Ivanjkovcih hočejo popolno osemletko
.?. ištguslii letos jv bilo na /boru krajanot * Ivanjkovcih prisotnih
2JS ljudi, /.ahloe po popolni osemletki. !\e dovolijo več vožnje otrok,
kdo bo /magal. stroka ali krajani. Ce se jim ne ugodi, bodo razpisali re-
ferendum o odcepit \ i od občine Ormož.
Že 28 let, od 1962. leta, ko so v
šolskem ietu 1962/63 pričeli
učence 6., 7. in 8. razreda osnovne
šole Ivanjkovci zaradi nemogočih
prostorskih pogojev v šoli na Sve-
tinjah, ki je bila /grajena 1K83.
leta (pouk se je v tem kraju pričel
že 1816. leta), pričeli voziti v Or-
možu, so krajani postavljali vpra-
šanja, kdaj v Ivanjkovcih nova šo-
la in ob tem tudi, kdaj bo v kraju
ponovno popolna osmletka. Leta
so minevala, zahteve krajanov po
novi šoli so bile čedalje glasnejše,
možnosti za gradnjo pa pred uved-
bo občinskega samoprispevka za
širitev osnovnošolskega prostora v
manj razviti občini Ormož, ki je
takrat vlagala sredstva v gradnjo
cest in vodovoda, enake ničli. Kra-
jane jezi tudi to, da so pred leti,
ali natančneje v začetku šestdese-
tih let za novo šolo, ki bi jo naj
postavili v dolini, zbirali denar ter
les in opeko, kar pa so porabili
kasneje v Ormožu pri gradnji no-
vega zdravstvenega doma.
V teh letih so se slovenjegoriški
hribi zaradi mačehovske politike
do kmetijstva in podeželja, pričeli
prazniti. Mnogi mladi so odhajali
v razvitejše sredine, kjer so si
ustvarili svoje družine, na povra-
tek v svoj domači kraj pa niso več
mislili. Pa tudi družin z več kot
tremi otroki je čedalje manj.
V minulih 28 letih je bilo kar
zajetno število sestankov, na kate-
re so krajani klicali tudi naj(»dgo-
vornejše občinske funkcionarje.
Ker so jih z besedami dodobra ob-
delali so jim seveda tu in tam
obljubili kakšno stvar, da bi jih
utišali. Naročena je bila celo eko-
nomska študija o upravičenosti
gradnje šole v kraju, še bolj pa za-
radi popolne osemletke, ki jo v
kraju pogrešajo. O tem, kako je
ta ekonomska študija nastajala, je
bilo med ljudmi veliko povedane-
ga. Na podatke iz te študije so se
sklicevali tudi na problemski kon-
ferenci, ki so jo sklicali 17. febru-
arja 1978. leta, kjer so med dru-
gim sprejeli tudi šest sklepov, na
katere se sklicujejo še danes.
Da je problematika šole v
Ivanjkovcih resnično velika, po-
ve podatek, daje bila obnovljena
dvorana doma kulture minuli pe-
tek 3. avgusta ob 20. uri nabito
polna. Našteli so 238 obiskoval-
cev, ki pa med seboj niso bili ra-
vno enotni, kar se je videlo tudi
pri izvolitvi delovnega predsed-
stva. Povedati moramo, da sta v
krajevni skupnosti Ivanjkovci,
kamor sodi 15 vasi, kar dve šoli,
ena v Ivanjkovcih, druga na Run-
ču in da je bilo vedno med obema
šolama opaziti majhno rivalstvo.
Žal pa je, da kraji v tej, po veli-
kosti drugi največji krajevni
skupnosti v občini Ormož, ki šte-
je tudi 2450 prebivalcev, niso ra-
vno blizu, tako, da bi imeli otro-
ci, ki sedaj hodijo v šolo Runeč,
kar precej daleč v ivanjkovsko
šolo. Tega pa se prebivalci Run-
ča bojijo in tiste enotnosti, ki bi
jo potem želeli v krajevni skup-
nosti tudi navzven ni več.
V Ivanjkovcih pa sedaj raste
nova šola, ki bo 1. septembra
odprla šolska vrata. Prostor je za
5 učilnic, eno učilnico tehničnega
pouka, razdelilno kuhinjo, učitelj-
sko zbornico in prostore za vrtec.
V odloku o uvedbi samoprispev-
ka za realizacijo programa iz-
gradnje osnovnošolskih prosto-
rov na območju občine Ormož
pa v tretjem členu piše, da se iz
zbranih sredstev zgradijo prostori
za višjo stopnjo in opremo šole v
Ivanjkovcih. Tu pa sedaj pričnejo
vse teže. Kot je povedal v razpravi
krajan Vinko Brenholc, je bilo
učencem, ki bodo v novem šol-
skem letu obiskovali pouk v 6., 7.
in 8. razredu rečeno, da v Ormož
ne bodo več hodili. Krajani pa se-
veda sedaj hočejo popolno osem-
letko.
Uvodne misli k problemski
konferenci sta podala predsedni-
ka sveta in skupščine krajevne
skupnosti Ivanjkovci .lakob Per-
šak in Janko Kumer. Jakob Per-
šak Je krajane spomnil na sklepe
problemske konference s podob-
no vsebino, ki Je bila 1978. leta,
kjer Je še posebej povdaril sklep,
da območje krajevne skupnosti
Ivanjkovci pokriva šolski okoliš
ivanjkovske osemletke in da Je
na leto precej več rojstev, kot jih
predvideva študija ekonomskega
centra iz Maribora.
Jakob Peršak: »Menim, da se
danes moramo pogovarjati o
praktičnem pristopu o otvoritvi
osemletke v Ivanjkovcih, ne pa o
teoretično idealni šoli z dvema od-
delkoma, ki je najracionalnejša.
Prepričan sem, da se v dvoizmen-
ski pouk lažje pripelje učitelja,
kot pa, da vozimo otroke. Zakaj
danes ne bi končali razburjenja
naših ' krajanov, ki pričakujejo
modrost in razumevanje izvoljenih
ljudi v občini Ormož z odločitvijo,
da bomo 1. septembra 1990 odprli
popolno osemletko v Ivanjkovcih.
Ce kljub vsem zakonskim argu-
mentom ne bo razumevanja in po-
litične modrosti v občini za otvori-
tev popolne osemletke v Ivanjkov-
cih, nam preostane le še ustavni
spor, ki nam ga omogoča ustava
republike Slovenije in njena zako-
nodaja.« Lahko si mislimo, da je
bil po uvodnih besedah predsed-
nika sveta buren aplavz. Janko
Kumer je spregovoril o krivitah,
ki so se krajanom dogajale. Zeli
seveda osemletno šolo, kjer bodo
učitelji ponovno gibalo kraja (po
pravici povedano tudi sedanji
so), dotaknil se je tudi problema
otrok — vozačev, ki so bili kaz-
novani s slabšimi rezultati.
Janko Kumer: »Že ob polaga-
nju temeljnega kamna te šole v
Ivanjkovcih, sem kot član odbora
za izgradnjo osnovnošolskega
prostora v občini govoril o popolni
samostojni osemletni šoli. Takrat
tega nekateri sedanji funkcionarji
niso ovrgli ali temu oporekali. Na
sejah gradbenega odbora ni bilo
nikoli govora, da osemletke ne bo,
ampak, bliža se čas, ko jo boste
končno dobili. To je bila velika
odgovornost do krajanov Ivanjko-
vec ...«
V razpravo, ki Je bila zelo bur-
na, se Je vključi! tudi občinski
poslanec iz te krajevne skupnosti
Jože Slavinec in povedal, kako Je
s številom rojstev v posameznih
krajevnih skupnostih občine Or-
mož v 1989. letu in kako Je s šte-
vilom rojstev od 1976. do 1990.
leta v krajevni skupnosti Ivanj-
kovci.
Razpravljalci so vsi po vrsti
spregovorili o težavah otrok vo-
začev, od zgodnjega vstajanja,
slabega učnega uspeha, do pre-
hrane in vsega tistega, kar Je te
ljudi dolga leta težilo. Tako Je
Ciril Slavinec iz Pavlovskega vrha
povedal, kar se Je v Ormožu v
lanskem šolskem letu dogajalo
vozačem iz Ivanjkovec, ko so
zjutraj morali pred zaprtimi vrati
šole čakati, da se le-ta odprejo.
Od občinskih funkcionarjev se
je konference udeležil samo
predsednik skupščine občine Or-
mož dr. Jože Bešvir, Vili Trofe-
nik, predsednik izvršnega sveta
seje pisno opravičil, ker Je bil na
dopustu. Veliko žolča so sicer
krajani Ivanjkovec zlili tako ali
drugače na njega, vendar resnici
na ljubo, medse so povabili napa-
čne ljudi.
Povabili so tudi predstojnika
Zavoda za šolstvo iz Maribora,
ki se Je opravičil, ker Je tudi na
dopustu, ni pa bilo Bojana Bur-
garja, ravnatelja matične šole.
Povabiti bi morali tudi vse tiste,
ki so leta 1986. pisali odlok o
uvedbi referenduma in krajane
Ivanjkovec, ki so se z visokim od-
stotkom ZA samoprispevek odlo-
čili o gradnji osnovnih šol občine
Ormož, zavajali v tretjem členu
odloka, da se sredstva samopri-
spevka med drugim uporabijo »za
izgradnjo prostorov višje stopnje
in opremo šole v Ivanjkovcih«.
Ljudje so verjeli tej pisani besedi,
zato danes takšen revolt. Kdo ve,
kakšne besede bi ti ljudje danes
uporabili za svoje opravičilo.
Problemsko konferenco so
sklenili takole: če se do 1. sep-
tembra v pedagoški stroki ne bo
nič rešilo (popolna osemletka v
Ivanjkovcih), se prvi šolski dan
dobijo v novi šoli starši in učenci
in potem čakajo na učitelje, da
pridejo po učence, oziroma k
učencem. \ prašanje je, kdo bo
zmagal — ali krajani ali stroka,
ali pa ponovno politika.
Vida Topolovec
Učenci osnovne šole Ivanjkovc[ ob postavitvi temeljnega kamna za novo
šolo lansko Jesen (Foto Erna Žalar)
Nova šolska zgradba meseca Junija, danes je to že lepo šolsko poslopje
(Foto VT)
Število rojstev po posameznih krajevnih skupnostih občine Or-
mož v letuJ989: ______________________________________.....______________________
To so podatki rojstev v krajevni skupnosti Ivanjkovci. Pri
tempa bi nam še kako prav prišli podatki, koliko od teh otrok
obiskuje pouk v Ivanjkovcih, koliko na šoli Runeč in koliko na
kateri drugi šoli. ker bi le tako potem imeli resnično pravo sliko,
koliko otrok ostane za šolo Ivanjkovci.
VT
Čestitke delavnemu, spoštova-
nemu in uglednemu jubilantu
Več kot 30 let je v ptujski občini družbeni razvoj in življenje tesno po- \
vezano z njegovim delom. Sam se ni nikoli silil v ospredje, ni ga forsira- \
la ta ali ona skupina, vendar je bil večkrat po volji večine izvoljen ali \
imenovan na najodgovornejše položaje v občini. To je FRANC TETI C- \
KOVIC, rojen 5. avgusta 1930 v Gruškovcu pri Cirkulanah, diplomirani\
sociolog, ki je prednekaj tedni postal upokojenec in je v nedeljo prazno- \
val 60-letnico rojstva. Prav je, da se ga ob tem spomnimo tudi v Ted-\
niku.
Njegova življenjska pot Je po-
dobna poti marsikaterega nadar-
jenega kmečkega otroka, ki gaje
po končani obvezni šoli vleklo v
svet, čeprav ne vedno po volji
staršev. Zelja po učenju, ki je po-
goj za samostojno pot skozi ži-
vljenje, boljše življenje kot so ga
lahko nudile manj razvite Halo-
ze, je tudi v nJem zmagala, saj je
bila oplemenitena z zvišenim ci-
ljem, da bi s svojim delom in
znanjem pomagal tudi drugim.
Prav tako Je njegova politična
kariera podobna mnogim dru-
gim, ki so rasli v obdobju izgrad-
nje socializma in so se dnevno
morali potrjevati z delom. Pri
tem Je Franca Tetičkoviča vse-
skozi odlikovala izjemna delav-
nost, poštenost in skrom-
nost.
»VSEENO SMO VELI-
KO NAREDILI«
Z njim sem se pred dnevi po-
govarjal v njegovem domu, v
Bevkovi 1 v Ptuju. Zanimalo me
Je predvsem, kateri dogodki iz
njegovega življenja in dela so mu
ostali še posebedj v spominu.
»Lepi so spomini na entuzia-
zem, kije vladal v takratni veteri-
narski ambulanti v Ptuju. Po za-
slugi Vladimirja Vrečka smo začeli
uvajati mnoge novosti — pasem-
ska selekcija, umetno osemenjeva-
nje, cepljenje , zdravljenje in po-
dobno. Iz vsega tega se je razvil
ugleden Živinorejsko-veterinarski
zavod, ki nekaj pomeni tudi v
okviru Slovenije. Treba je bilo veli-
ko delati, zakaj strokovno usposo-
bljenih ljudi je bilo malo, vendar si
imel občutek, da delaš nekaj ko-
ristnega in ljudje so ti bili za to de-
lo hvaležni. Nasprotno kot je bilo
potem v politiki, ko je bilo-tudi tre-
ba veliko delati, bilo je mnogo tudi
nočnih sej, posledica pa — neneh-
na skrb, mnogo prečutih noči, ne-
h 'aležnosti in razočaranj nad
ljudmi.
Kljub vsemu smo veliko naredi-
li, mislim v obdobju, ko je v občini
prevzela vodilna mesta prva povoj-
na generacija, ki ni izhajala iz
NOB. Samo podatek, da je pred
30 leti bilo le nekaj nad 6 tisoč za-
poslenih, danes jih je trikrat več.
koliko smo imeli asfaltiranih cest
takrat, koliko danes, koliko šol in
drugih objektov smo v teh letih
zgradili. Ce se samo spomnim, s
kako velikimi političnimi težavami
smo izvajali prve referendume za
krajevni samoprispevek, zlasti še
na območju mesta Ptuj, kakšen je
bil Ptuj takrat in kakšen je danes.
To so dejstva, ki jih vsak objekti-
ven človek mora videti. Tudi zdru-
ževanje na področjih industrije,
kmetijstva, obrti, trgovine ipd. je
imelo v tistem času dobre rezulta-
te. Takšna je pač bila takrat politi-
ka. Nekaj pozitivnega je od tega
ostalo, na tisoče ha kmetijske
zemlje je bilo usposobljene, to nam
ostaja ne glede na to kdo bo last-
nik, novi deli mesta so zgrajeni. . .
Tudi v času mojega predsedova-
nja občinski skupščini je bilo veli-
ko narejenega. Investicija v TGA
ni mala stvar, čeprav je problem
Franc Tetičkovič
ekologija, toda dvatisoč več neza-
poslenih bi bil še večji problem.
Glede tega je bil večletni težak a
uspešen boj z republiškim vod-
stvom. Bilo je tudi več težkih tre-
nutkov, kot je zapora ceste v Tr-
novski vasi, most na Vidmu pri
Ptuju, gradnja šole v Lovrencu,
vendar smo vse to uspeli rešiti v
zadovoljstvo večine ljudi.«
Vsi ti problemi, zlasti na go-
spodarskem področju, so z leti
naraščali in nas pripeljali v glo-
boko krizo, ki je tudi pogojevala
družbene spremembe pri nas, te
pa so del procesa tako v naši do-
movini kot širše v svetu. Kako
gledaš na to, kar se danes dogaja
okoli nas?
»Ne bi bil razumen človek, če ne
bi ocenjeval sedanjih razmer kot
nujne posledice razvoja in gibanj v
svetu. To pa ne pomeni, da neka-
tere ideje in vrednote ne bodo žive-
le naprej. Kolektivizem, ki je pre-
malo cenil znanje in strokovnost
ljudi, se je izživel. Strokovno spo-
sobnim in prodornim ljudem je
treba dajati večjo podporo in velja-
vo. Graditi je treba na že zgraje-
nem naprej. Prehitevati časa ni
mogoče. Doseči Evropo je dolgo-
trajni proces in nihče nam tudi ne
bo pomagal, če si sami ne bomo
znali pomagati. Prav zato bi mo-
rali delati bolj domišljeno, ne na-
enkrat odpirati toliko front, nema-
njati skrb osrednjim problemom,
ne pa trositi energije ob obrobnih
problemih. Vodstva strank, tu ne
izvzemam nobene, bi morale bolj
upoštevati ljudi — svoje volilce.
Nihče, kdorkoli je ali bo na obla-
sti, ne bo imel lahkega dela, nihče
ne more delati čudežev, to je pro-
ces, ki zahteva trdo in preudarno
delo. preveč tudi teptamo vse dose-
danje vrednote, morali bi biti obje-
ktivnejši in na vseh področjih imeti
čiste račune. Kaj se bo zgodilo z
Jugoslavijo, danes še ne ve nihče
prav odgovoriti, gotovo je le to, da
brez enakopravnega dogovarja-
nja, sodelovanja in čistih računov
ne bo šlo. Mislim, da bo prevladal
razum in naši dolgoročni intere-
si. «
Kakšna so tvoja ljubiteljska
nagnenja in kaj načrtuješ v tret-
jem življenjskem obdobju?
»Upam, da bom imel mir, ki si
ga tudi želim, da si oddahnem po
skorej 43 letih družbenega dela.
Že od mladosti sem vezan na zem-
ljo in ljubim naravo. V Gradišču
pri Cirkulanah imam košček zem-
lje in počitniško hišico, to mi je že
doslej pomenilo oddih po napor-
nem duševnem delu. Sem tudi
član lovske družine Cirkulane, to
je že družinska tradicija in upam,
da bom imel sedaj več ča.sa za lov.
Tudi lastni družini se bom lahko
več posvečal. Več se bom lahko tu-
di angažiral v akcijah za pomoč
manj razvitim območjem v Halo-
zah. Lipam, da me zdravje pri tem
ne bo pustilo na cedilu. Če bo do-
volj volje, se bom morda kdaj v
prihodnje lotil opisa razvoja, pred-
vsem gospodarskega, ptujske obči-
ne. To naj hi bilo zaenkrat vse, za
naprej pa bomo videli.«
Številnim čestitkam Francu
Tetičkoviču ob njegovem po-
membnem življenjskem jubileju
se pridružuje tudi uredništvo Ra-
dio-Tednika Ptuj!
Franc Fideršek
Z ukazom Predsedstva
SFRJ, št. 21 z dne 25. 4. 1990
je za posebne zasluge in uspe-
he, pomembne za socialistično
graditev države odlikovan TE-
TIČKOVIČ Antona FRANC
z Redom zaslug za narod s
srebrnimi žarki.
TEDNIK
— 16. avgust 1990
OD TU IN TAM - 11
Karting v Hajdošah
Prejšnjo nedeljo so na kartodromu v Hajdošah člani Avto moto
društva iz Ptuja gostili tekmovalce tretje dirke za državno prvenstvo.
V prešnji številki smo objavili daljši zapis, tokrat pa mu dodajamo še
nekaj posnetkov.
Tekst in foto MS
Tekmovalci na promenadni otvoritvi dirke
Pred startom v najtežji disciplini
Zmagovalka kartinga v discipimi juniorjev do 100 ccm, trinajstletna Ni-
na Jerančič iz Most med prijatelji
Tabor AMD Ptuj po končani dirki
Zadnji je skozi start prišel Zoran Kafelja, ki je kar dobrih 200 metrov
kart porival, namesto peljal, odpovedal mu je namreč motor
12 - TV SPOREDI
16. avgust 1990 - TEDBIII(
TEDNIK - ^6• avgust 1990
ZA RAZVEDRILO — 13
14 - OGLASI IN OBJAVE
16. avgust 1990 —
TEDNIK
TEDNIK - 16. avgust 1990
OGLASI IN OBJAVE - 15
VODE V HALOZAH ŠE ZMERAJ PRIMANJKUJE
Kljub dežju prazni
Haložan je delaven in potrpežljiv
človek, a kadar mu gre za nohte, ka-
dar mu na tej skopi in trdi zemlji
zmanjkuje vode za golo preživetje
družine in živinčeta, je prisiljen svoj
glas povzdigniti. Tako nekako je bilo
tudi na razvpitem sestanku v Cirkula-
nah, pred dobrimi štirinajstimi dnevi,
ko so predstavniki haloških krajevnih
skupnosti (Zavrč, Cirkulane, Zetale,
Leskovcc) prepričevali ptujske izvrš-
nike, da je pomanjkanje pitne vode v
presahlih studencih zaradi dolgotraj-
ne suše posledica elementarne nesre-
če in, da zato upravičeno pričakujejo
humanitarno pomoč širše družbe. Če-
prav se po skoraj triurnem prepriče-
vanju niso dogovorili nič konkretne-
ga — edina fiksna obljuba e bila, da
bo izvršni svet že naslednji dan storil
vse, da bo poskušal ogrožena območ-
ja oskrbeti s pitno vodo so skupaj
s štabi za civilno zaščito in gasilci
svojo obljubo tudi uresničili v mejah
danih možnosti. Problem so tako
kratkoročno omilili, nikakor pa ne re-
šili. Tudi nekajurno deževje sredi mi-
nulega tedna ni bilo dovolj. Haloški
studenci so ponekod se zmeraj brez
vode.
Kmetovalec Slavko Belšak iz Go-
renjskega vrha pravi takole: »Čeprav
živimo v kraju Gorenjski vrh, moram
povedati, da je naše posestvo v dolini.
kjer smo si skupaj s kmetijo pred ne-
kaj desetletji zgradili tudi svoj stude-
nec in vodovod. Kljub mnogim su-
šam v preteklosti je naš studenec (ker
je pač bil v dolini) bil vedno poln
zdrave čiste haloške vode. Takšne su-
še kot je bila letošnja pa tod naokrog
še nihče ne pomni, saj je voda usahni-
la tudi v našem studencu.
Po sestanku v Cirkulanah, so nam
predstavniki ptujskega izvršnega sve-
ta res obljubili, da Haložani ne bomo
ostali brez pitne vode. Žal pa ni bilo
čisto tako. Ker sem usmerjen v peru-
tninsko in govejo proizvodnjo mesa
sem na vodo vezan bolj kot ostali so-
krajani, saj mi lahko že dve ali triur-
no pomanjkanje vode povzroči kata-
strofalni pogin, ipd. Delno so mi sicer
priskočili na pomoč in mi posodili
plastični balon, ki drži okoli 2.000 li-
trov. Balon je sicer tam na plošči, a je
prazen, ker se je žal tik pred sušo na-
šim gasilcem pokvarila cisterna in
nam vode ne morejo prevažati. Tako
sem se moral hitro znajti sam in si pri
Mipu izposoditi stabilno poliestersko
in povrhu tega še večjo cisterno v ka-
tero si lahko tudi sam s svojim trak-
torjem dovažam pitno vodo. Na voljo
imam tudi cisterno Creina, ki je na
krajevni skupnosti, vendar moram
vsako vožnjo za pitno vodo opraviti
sam. To mi seveda povzroča veliko te-
žav zaradi časovne stiske, kajti peru-
tninska farma potrebuje človeka, ki je
vedno na voljo.
Rad bi povedal, da smo Haložani
resnično razočarani. Zmeraj udari po
nas. Enkrat toča, enkrat mraz, drugič
spet neurje in suša. Res je, da je naj-
več odvisno od višjih sil, veliko pa bi
lahko postorili tudi sami. Poglejte ne-
smisel. Vodovod smo najprej zgradili
in razpredli na ravnici, kjer lahko
vsak zabije cev ob hiši in mu priteče
pitna voda. Tukaj v haloških hribih,
kjer je že leta in leta treba nositi vodo
v putah in vrčih tudi po kilometer da-
leč, pa čakamo na zadnje. Ni kaj, po-
zna se, da je Haložan preveč potrpe-
žljiv in skromen človek, zato pa tudi
zmeraj najbolj nastrada ...«
M. Ozmec
Slavko Belšak ob cisterni, ki si jo je sam izposodil od Mipa in v katero
si sam prevaža nujno potrebno pitno vodo.
(foto: M. Ozmec)
Haloška Idila
Tipična haloška hiša iz Nadel po strehi sodeč ne bo dočakala naših
vnukov. Takrat bodo Haloze krasile raznobarvne počitniške hišice s ko-
ničastimi strehami.
(foto J. Bračič)
Priznanje ptujskim
hmeljarjem
Poslovna skupnost za hmeljar-
stvo Slovenije iz leta v leto
spremlja rezultate v pridelovanju
hmelja pri vseh svojih članicah.
Lani so se posebej izkazali ptuj-
ski hmeljarji v kombinatovi orga-
nizaciji Slovenske gorice — Ha-
loze. Sicer znani vinogradniki in
kletarji torej pridelujejo tudi
hmelj in to zelo uspešno. Lani so
na dobrih 17 hektarih pridelali
34.274 kilogramov suhega hme-
lja in tako dosegli najboljši koli-
činski pridelek, povrh vsega pa
je bil njihov pridelek še najboljše
kakovosti. Na plaketo in prizna-
nje za količinsko in kakovostno
najboljši pridelek so seveda
upravičeno ponosni, direktor Ja-
ni Gonc pa je dejal, da si tudi le-
tos obetajo dober pridelek, pred-
vsem zaradi tega, ker imajo zgra-
jene namakalne sisteme in so se
tako uspešno spopadli z letošnjo
sušo.
JB
Priznanje Slovenskim goricam —
Halozam za uspešno pridelovanje
hmelja
Elizabeta in Jakob Babičeva na dvorišču njunega doma, kjer je polno It.
pega cvetja.
Zlatoporočenca Babic
Na matičnem uradu v Ormožu sta se 11. avgusta v knjigo zlato-
poročencev vpisala tudi Elizabeta (roj. Kuster) in Jakob BABICf.VA
iz Pušinec 13.
Elizabeta je rojena 1916., Jakob pa 1913. leta. Poročila sta se (v
nedeljo) 11.8. 1940 v središki cerkvi. Mož Jakob je bil v službi na že-
leznici in je od 1973. leta v pokoju, žena Elizabeta pa je doma gospo-
dinjila, obdelovala nekaj zemlje in vzgajala otroka — sina in hčerko.
V pogovoru sta povedala, da so bila za njiju posebno težka vojna
leta, saj je bil Jakob kot jugoslovanski vojak 1941. leta zajet, odpeljali
so ga v nemško ujetništvo, kasneje je bil v službi na železnici. 1944. le-
ta so ga prisilno mobilizirali v nemško vojsko, ob poskusu pobega pa
celo obstreliti. Njuna najlepša mlada leta sta preživela vsak zase. Da-
nes pravita, da je bilo sicer hudo, vendar sta kljub vsemu le imela sre-
čo.
Sedaj živita v hiši, ki sta jo zgradila po vojni sama, samo nekaj
metrov vstran ima hišo sin, ob njej pa eden izmed šestih vnukov svojo
delavnico, hčerka živi slab kilometer vstran.
Oba zlatoporočenca se počutita dobro, še posebej mladostna in
polna energije ter seveda dobre volje je žena Elizabeta. Mož Jakob se
sicer počuti dobro, vendar mu tu in tam kakšen dan zagreni previsok
tlak.
Ob sinu in hčerki jima jesen življenja lepša šest vnukov in pet
pravnukov.
Tekst in foto Vida Topolovec
osebna Uronika
RODILE SO:
Brigita LUKMAN, Ptuj, Seli-
škarjeva ul. 4 — Benjamina,
Majda Skledar, Sestrže 80 — Ža-
na, Marija Pal, Pobrežje 81 —
Davida, Marija Hemetek, Veliki
vrh 1 — Matejko, Anica Fakin,
Dol pri Stopercah 8 — deklico.
Marija Golob, Kicar 61 — de-
čka, Irena Mihelač, Pobrežje 73
— dečka, Sabina Brumec, Juršin-
ci 3/b — Kristijana, Ida Vinko-
vič, Gorišnica 146/b — deklico,
Jožefa Debeljak, Gradišče 5 —
deklico, Bernarda Rep, Trnovci
I — deklico, Jožica Ceh, Videm
pri Ptuju 67 — Katjo, Nikita
Medvar, Cuber 17 — dečka, Da-
rija Mohorič, Ljutomer, Volk-
merjeva 5 — Domna, Slavica Ci-
glarič, Hlaponci 21 — dečka,
Nada Žula, Ptuj, Žgečeva 8 —
deklico, Šefija Drndalaj, Zabov-
ci 68/a — dečka, Olga Krušič,
Stanošina 11 — Natalijo, Milena
Pak, Ptuj, Bezjakova 14 — Blaža.
POROKE:
Oto Sagadin, Prepolje 118 in
Aleksandra Letonja, Cirkovce
61.
Umrli so:
Janez ZOREČ, Ptuj, Volkmer-
jeva C. 10, roj. 1912, umrl 3. av-
gusta 1990, Marija Žgeč, Ptuj,
Zagrebška c. 1, roj. 1909, umrla
5. 8. 1990, Marija Mušič, Modric
25, roj. 1939, umrla 8. 8. 1990,
Neža Zupanič, Rabelčja vas. Uli-
ca Borisa Kraigherja 38, roj.
1915, umrla 9. avgusta 1990, Te-
rezija Bogdan, Dobrovnik 90,
roj. 1914, umrla II. avgusta
1990, Franc Širovnik, Podvinci
49/b, roj. 1924, umrl 12. avgusta
1990.
TEDNIK
TEDNIK je naslednik Ptujskega
tednika oziroma Našega dela, ki
ga je ustanovil Okrajni odbor OF
Ptuj leta 1948.
Izdaja Zavod za časopisno in ra-
dijsko dejavnost RADIO-TEDNIK
PTUJ. UREDNIŠTVO: Franc La-
čen (direktor in glavni urednik),
Ludvik Kotar (odgovorni ured-
nik), Jože Šmigoc (namestnik
odgovornega urednika in lek-
tor), Štefan Pašnik (tehnični
urednik); Jože Bračič, Ivo Ciani,
Majda Goznik, Darja Lukman,
Martin Ozmec, Vida Topolovec,
Nataša Vodušek in Milena Zupa-
nič (novinarji). PROPAGANDA:
Oliver Težak. NASLOV: Radio -
Tednik, Raičeva 6, 62250 Ptuj,
p.p. 99; tel. (062) 771-226; faks
(062) 771-223. Celoletna naro-
čnina 250 dinarjev, za tujino 480
dinarjev. ŽIRORAČUN pri SDK
Ptuj: 52400-603-31023. Tisk: GZP
Mariborski tisk Maribor. Na pod-
lagi zakona o obdavčevanju pro-
izvodov in storitev v prometu je
TEDNIK uvrščen med proizvode,
za katere se temeljni davek ne
plačuje.
14. PRAZNIK KRAJEVNE SKUPNOSTI
PTUJSKA GORA
Posvet turističnih
delavcev Podravja
Slovesnosti ob 14. krajevnem prazniku krajevne skupnosti Ptuj-
ska gora se bodo pričele v soboto popoldne z odprtjem mostu v Do-
klecah. Podelili bodo tudi priznanja krajevne skupnosti. V nedeljo
dopoldne bo posvet turističnih delavcev Podravja v osnovni šoli Ptuj-
ska gora, zatem nastop orkestra in zbora Les Volontaires iz Vierzona
v Franciji. Popoldne bodo nastopili člani folklorne skupine Vinko
Korže iz Cirkovec, v cerkvi pa bo ob 16. uri nastopil New Swing Qu-
artet.
Krajevni praznik praznujejo v spomin začetka delovanja Lacko-
ve tehnike v Stogovcih. Letos ga praznujejo tudi s pomembnima de-
lovnima zmagama: izgradnjo mostu prek Dravinje v Doklecah in mo-
dernizacijo krajevne ceste Ptujska gora —Doklece. NaV
ČRNA KRONIKA
HUDO POŠKODOVAN MO-
PEDIST
Po lokalni cesti od Juršinec
proti Zagorcem se je v petek, 10.
avgusta peljal z osebnim avtom
Janez Vučina iz Juršincev. V bla-
gem desnem ovinku zunaj nase-
lja Senčak mu je nasproti pripe-
ljal po sredini cestišča na kolesu
z motorjem 78-letni Vinko Čuš s
Polenšaka. Z levo stopalko in le-
vo nogo je trčil v prednji levi bla-
tnik osebnega avtomobila. Čuš je
padel in hudo poškodovanega so
prepeljali v ptujsko bolnišnico.
Pri vožnji ni uporabljal zaščitne
čelade.
TRČILA OSEBNA AVTOMO-
BILA
V sredo, 8. avgusta nekaj po
17. uri se je iz Pragerskega proti
Zgornji Polskavi z osebnim avto-
mobilom peljal Štefan Čuček iz
Maribora. V Spodnji Polskavi
pri hišni številki 286 ga je v des-
nem nepreglednem ovinku zane-
slo na nasprotni vozni pas. Prav
tedaj je nasproti pripeljal zoseb-
nitn avtomobilom Drago Žerak
iz Župečje vasi 7 in vozili sta trči-
li. Pri tem je bUa huje poškodo-
vana Magda Žerak, sopotnica,
lažje poškodovan pa Jože Koren,
sopotnik, oba v Žerakovem avto-
mobilu.
ČELNO TRČIL PRI PREHITE-
VANJU
Po magistralni cesti od Lenar-
ta proti Mariboru je v četrtek, 9.
avgusta vozil osebni avtomobil
Robert Žnuderl iz Cmureške 3 v
Lenartu. Zunaj naselja Močna je
v blagem desnem ovinku prehite-
val avtobus v trenutku, ko je nas-
proti z osebnim avtomobilom
pripeljal Leonardo Markovič iz
Ljutomera in vozili sta čelno trči-
li. Robert Žnuderl se je pri tem
hudo poškodoval in prepeljali so
ga v mariborsko bolnišnico.
MOPEDIST V ŽELEZNO
OGRAJO MOSTU
Milan Simončič iz Radoslav-
cev pri Ljutomeru se je v četrtek,
9. avgusta okoli 21. ure peljal z
mopedom po cesti od Tomaža
pri Ormožu proti Ljutomeru. V
naselju Koračice je zapeljal na
desno bankino in trčil v železno
ograjo mostu, potem pa je z mo-
pedom vred padel v suho korito
potoka in tam verjetno nekaj ča-
sa ležal v nezavesti. Mimo je pri-
peljal Milan Belec in ponesre-
čencu priskočil na pomoč, saj je
bil ta hudo poškodovan. Najprej
ga je odpeljal v Zdravstveni dom
Ormož, kjer so mu nudili prvo
pomoč in ga potem odpeljali na
zdravljenje v ptujsko bolnišnico.
VOZNIK IN SOPOTNIK PAD-
LA IZ AVTOMOBILA
V soboto, II. avgusta nekaj
pred 4. uro zjutraj se je Ivan Da-
miš s Hardeka pri Ormožu peljal
z osebnim avtomobilom od Vuz-
metincev proti Pavlovcem. V na-
selju Miklavž pri Ormožu ga je v
levem nepreglednem ovinku za-
neslo na bankino, vozilo se je
prevračalo in obstalo na boku na
travniku. Med prevračanjem je
21-letnega voznika in njegovega
15-letnega sopotnika I. G. iz Lju-
bljane vrglo iz avtomobila. Oba
sta se hudo poškodovala in so ju
prepeljali v ptujsko bolnišnico.
DELOVNA NEZGODA NA
PRAGERSKEM
V ponedeljek, 13. avgusta,
kmalu po polnoči je na železni-
ški postaji Pragersko strojevodja
Gabrijel Sternad premikal loko-
motivo. Nenadoma je prečkal
progo Franc Kodrič iz Vrhloga
39, strojevodja ga je opozoril z
zvočnim signalom in pričel zavi-
rati. Kljub temu je neprevidnega
pešca zadel in 54-letnega Kodri-
ča je vrglo med tire, kjer je oble-
žal težko poškodovan. Prepeljali
so ga v mariborsko bolnišnico.
VŽIGALICE V ROKAH OTRO-
KA - KOZOLEC V PLAME-
NIH
V soboto je nastal požar na ko-
zolcu Stanka Lazarja v Mihalov-
cih 21, KS Ivanjkovci, občina
Ormož. Zgorelo je ostrešje in ce-
lotno ogrodje kozolca. Požar so
pogasili gasilci iz Ivanjkovcev.
Po nestrokovni oceni je škode za
okoli 80 tisočakov. Ugotovili so,
da je požar nastal zaradi tega,
ker so se v bližini igrali otroci z
vžigalicami in pri tem niso bili
pazljivi.
POŽAR ZARADI SAMOVŽI-
GA
V soboto okoli 14. ure je iz-
bruhnil požar na gospodarskem
poslopju Edvarda Petka, Krčevi-
na pri Vurberku 78 a. Ugotovili
so, da je požar nastal zaradi sa-
movžiga slame, ki je bila nalože-
na v jami za prizidkom gospo-
darskega poslopja in v neposred-
ni bližini ostrešja. Zaradi vroče-
ga in suhega vremena je ogenj
hitro zajel celotno ostrešje go-
spodarskega poslopja in ga uni-
čil. Zgorelo je tudi okoli tona
slame, 6 kubikov hrastovih in
smrekovih mostnic, 1,5 ione pše-
nice, tona koruze, luščilnik za
koruzo in več kosov raznega
kmetijskega orodja. Požar so po-
gasili gasilci iz Ptuja in Grajene.
FF
Višje kazni za nepravilno
parkiranje v centru Ptuja
Ptujski izvršni svet je sklenil,
da od izvrševalcev (Postaje mili-
ce Ptuj in inšpekcijskih služb)
zahteva dosledno izvajanje do-
ločb odloka o ureditvi cestnega
prometa v delu mesta, ki je na-
menjen pešcem. To pomeni, da
miličniki in komunalni inšpektor
vsako nepravilno vožnjo in usta-
vljanje vozila v tem delu mesta
kaznujejo z denarno kaznijo
500,00 dinarjev.
Kaznovanje je v skladu z Za-
konom o temeljih varnosti cest-
nega prometa (Uradni list SFRJ,
št. 50/88 — 9. člena) in Odlo-
kom o prometni ureditvi v občini
(Uradni vestnik občin Ormož in
Ptuj, št. 5/83), kjer je opredeljen
režim na posebnih prometnih
površinah za pešce, višina kazni
pa z Zakonom o spremembah za-
kona o prekrških (Uradni list
SRS, št. 5/90).
Opozorili bi, da morajo kazen
plačati tudi tisti, ki nimajo vidno
nameščenih parkirnih ur, kar je
določeno v odločbi, ki so jo vsi
koristniki prejeli. Poostrili bomo
tudi nadzor nad dostavnimi vozi-
li, ki največkrat ne upoštevajo
odloka in dostavljajo blaga v do-
ločenem času.
Ker gre za uresničevanje sedaj
veljavnih predpisov in ker so v
pripravi spremembe prometnega
režima starega dela mesta, vabi-
mo vse, ki pri tem želijo sodelo-
vati, da nam sporočijo svoje
predloge. Miran Lončar