Leto XVII.
V Celju, do« 24. april« 1907.
Štev. 47.
DOMOVINA
)» na SthlDeijeri ce^'«.-"—Dejto« blagovolite fran-kiratt. rokopisi ee m vračajo.	"fl* > are*« in petek ter velja za Avstrijo in Nemf rto 13 kron. pol leta 6 kron. :< me*vc n K«,., z« Ameriko in druge d-leie toliko ve*, kolikor znaAa poštnina, namnV- : Na lrt« 17 kron pol leta 8 kron 50 vin. Naaotalna se pottlja upravnlStvu. pliusje t up rej.	*e puftije od vsake petit-vrste po 30 vinaricv sa vsakokrat: sa vefje interate In mnonokraino Lnvriranje znaten popust.
	sečna prilega »Slovenski Tekni	k«.
Podržavljanje šolstva.
V dobi. ko se tndi pri nas večkrat čujejo glasovi in zahteve po podržav-Ijeaju šolstva. ne bode odveč opozoriti na brotaro, katero je • stvari ba» izdal rektor H. Wi*ge (Staats- oder Gemeindeschulen ? Berlin. Gerde* A Hodel, 60 pf. Drlavne ali občinske iole itd.). Wigge po pravici opozarja na to. da boje navstajajoče velikansko tekmovanje posebno med Nemčijo, Anglijo, Rusijo. Japonskem in Zdru-lenimi državami severoamerikanskimi predvsem tekmovanje duha tekmovanje večje narodnogospodarske inteligence, v katerem bode r:sto naravno najboljfte oroije — ftola. Čimbolj torej narodi narodnogospodarsko napadajo eden drazega, tem bolj stopa Šolstvo v ospredje driavnik koristi.
Ta pomen tole je Anglija predvsemi spoznala: dočim Prasko s svojimi najnovejšimi zakoni naravnost vele šolo na cerkev ter vstvarja konfesjonalno ftolatvo, prizadeva si Anglija z vsemi silami, da bi nasprotno šolo oprostila iz področja cerkve ter jo postavila v službo svoje svetovne politike. Anglija je prva raznmela. da na poti svetovne politike knltnrnib driav leži čisto posvetna ftola. prosta ftola. katera prepušča vso skrb za versko kulturo popolnoma cerkvi, ki se pa za to stavi z vso svojo močjo v službo narodnogospodarske zdatnosti ljudstva. .Čisto posvetna ftola. to je ftola bodočnosti, morda te blitnje bodočnosti."
Wigge se tu ne boji izraziti svoje prepričanje, da bode v bodočnosti edino le driavi pritikala skrb za vnanjo uredbo iole, za zidanje poslopij, preskrbovanje učnib pripomočkov in plače učiteljstva, kakor hitro prodere in zavlada baš oni narodnogospodarski namen ftole. Danes pa — v prehodni dobi — ni fte ta zahteva ne politična ne akutna: danes je treba fte to skrb poveriti občinam, ki so nekake države v državah in kar mora biti nekaka priprava, dokler bode mogla država sama prevzeti izvrftevanje te naloge.
Proti temu dokazuje Wigge s posebnim povdarkom in prepričevalnimi razlogi, da se nikakor ne smemo potegovati za podržavlienje notranjega ftolskega življenja, torej da ne smemo zahtevati enotnega razvoja vsega šolstva. predvsem kar se tiče učnega načrta Očitno proglaša, kaj bi se porodilo iz takega podržav-Ijenja: veliki šolski referati in majhna dejanja, mnogo pisanja in krika, mulo razuma in miftlenja. muo;o formalnosti. malo življenja, ali na kratko, kakor je rekel minister Miqnel .kitaj-stvo" (Chinesentum) t. j. otrplost, smrt. Šola bi postala poprišče straukaiskili političnih bojev in okolnost. da bi bil
ves njen razvoj zvezan z eno samo vsemogočno ministrsko osebo morala bi dosledao vesti k temu. da se vse šolstvo zmehanizira in zbirokratizira.
.Notranje življenje šole ne sme biti vezano na dolgi, papirnati vod centralne uprave, pač pa potrebuje prostega gibanja, prostega razvoja." Zato predlaga Wijfre. da bi se to notranje življenje ne urejevalo po nradnih ukazih, da bi je maiveč vodili in upravljali šolski sveti, v katerih bi imeli odločilno besedo voljeni zastopniki učiteljskega stanu.
Ideal Wiggejev je torej jasen: sprijaznil bi se v bodočnosti s tem, da bi ftola bila državna po vnanji. gmotni strani, hoče pa. da bi v tem okvira ostala neodvisna in svobodna ter da bi se sama upravljala.
Ako se zdi morda komu ta predlog presenetljiv in čuden, treba pokazali samo na tako bližnjo nam analogijo sodnifttva: Država vender plačuje tudi sodne organe, a v svoji delavnosti so ti ali bi vsaj po zakonu morali biti od države neodvisni, v resnici avtonomni. Posebno se pa nikakor ne da dvomiti o tem, da je opravičena zahteva. da bi imelo ačiteljstvo večji upliv na notranji ustroj ftole nego do sedaj, saj je vender edino le ono poklicano, da bi presojalo s svoje skušnje potrebe in zahteve svoje stroke.
Na Francozkem so se začetki in poskusi take šolske avtonomije že zdavnej prav dobro sponesli. Kd.
Ker se pri nas rabi izraz .svobodna ftola" samo kot strašilo, s katerim se naivnim ljudem, ki nimajo o tej stvari najmanjšega pojma brez vse potrebe naganja strah ter se jim moti politične pojme, bode marsikomn ta referat o Wiggejevi brošuri dobro došel. Kdor se za stvar v resnici zanima, dobi v knjižici sami natančnejšega poučenja.
Politični pregled.
Domače dežele.
Cesar ostane do 29. t. m v Pragi.
Krščanski socijalci so imeli na Dunaju (v Wihringu) shod. na katerem je govoril njih kandidat Toiuola in obljubljal. da se hode potegoval za dvoletno vojaško službo. Zborovalci pa niso več tako potrpežljive in lahkoverne ovčice kakor nekdaj. Vstavili so govornika ter zahtevali, naj jim razloži. kako je to. da imajo krščansko-sorijalni kandidat je veuUu polna u>ta obljub in da š« posebno radi obljubljajo, da b«».lo zahtevali skrčenje vojaške službe — v parlamentu pa je glasovala krščansko-socijalna stranka
proti znižanju vojaške službe. Na to je navstal velik nemir in shod se je razšel. ne da bi se bilo glasovalo o Tomolovi kandidaturi.
V	Trutnovem je doživel znani vodja prostih Vsenemcev K. H. Wolf veliko blamažo. Njegovi somišljeniki so najeli za shod velikanske prostore in celo velik vrt v nadi da pride toliko ljudij. da bo treba zborovati pod milim nebom. Prišlo je pa samo kakih 400 mladičev — po večini ne-volilrev. Nade na sijajno zmago prostih vsenemcev so vsled tega zelo oslabele.
V	pogajanjih z Ogrsko je avstrijska vlada premenila fronto proti Ogrski. Avstrijski ministrski predsednik baron Beck je sicer izjavil zastopnikom centralne zveze avstrijskih industrijalcev. da naj popolnoma zaapajo vladi ter da naj bodo uverjeni. da so njih interesi v dobrih rokah. Pri sklepanju nove pogodbe bodo imeli tndi avitr. industrijalci besedo. .Naj se stvar odloči že kakor se hoče. mi ne bomo nikdar sklenili pogodbe, ki bi ne odgovarjala avstrijskim koristim ter se ne bodemo podajali v stanje brez-brambne zvezanosti.- — To so sicer lepe, na uho junaški uplivajoče besede — pa žalibog samo besede. — Kdor primerja to izjavo baron Becka — z izjavo ministra Košuta v narodnogospodarskem odseku, ki smo jo zadnjič prijavili, mora priznati, da delajo Košutove besede utis preproste resničnosti. ker so jasne in odločne ter se ne dajo tolmačiti nič drugače, kakor tako. da stoji ogrska vlada na stališču popolne gospodarske samostojnosti Ogrske ter da je tudi Avstrija to stališče že sprejela Avstrijska vlada je torej pobita v načelih in v glavnem vprašanju, ne matica druzega kot da bode pobita tudi v podrobnostih. Zakaj si je dal pač baron Beck odglasovati v vseh deželnih zborih avstrijskih znane energične in celo bojevite resolucije o avstro-ogrski nagodbi. če je sedaj meni nič tebi nič zmenil fronto ter molče sprejel Košntovo načelo? Vsekako pa si bod«; morala Beckova vlada najti in osigurati novo večino v bodočem državnem zboru. Priprave za to novo večino se že delajo. Cesarjev poset v Pragi je dal načelniku vlade dovolj prilike poiskati si na Češkem novih zaveznikov, ki bodo podpirali to tak«* temeljito premenjeno politiko proti Ogrski. — Tudi naši klerikalci, ki sedaj obljubljajo svojim vernim kako je bodo branili proti Ogrski, proti Srbiji in ostalim balkanskim državam iim bodo morda že koj v pivi d- Iržavnozborskega zasedanja zapeli 'rugo pesem, da se treba z Ogri u in z ostalimi državuiui malo dru; vi poravnati, kakor bi bilo
po njihovih kandidatskih govorih ne' obhodno potrebno.
Narodnogospodarski odsek ogrskega parlamenta je sprejel en bloc avtonomni ogrski carinski tarif: .Da bi" kakor je posl. dr. I*aehne izrecno povdarjal. .Avstrija vedela, da z ogrskim avtonomnim carinskim tarifom resno mislimo".
—	Rusija. Glasovi o razpuščenju dume nočejo potihniti. Poslanec Mamin v .Rječi" svari vlado pred tem korakom ter jo opozarja na to, da je mišljenje v narodu danes popolnoma drugačno nego je bilo pred dobrim letom. Vlada si je po razpustu prve dume prizadevala z vsemi sredstvi uplivati na narod in osigurati vladi večino v novi dami. Uspeh je bil oa nasproten njenemu pričakovanju V pennaki gnberniji je bilo izvoljenih v prvo dumo 11 pristašev vlade in dva opozicijonalca, pri letošnjih volitvah so bili izvoljeni pa kljub vladnemu pritisku in kljub vsem nasilstvom reakcjo-namih pravih ruskih ljudij sami opo-zicijonalci. Permski kmetje so naročili svojim poslancem: .Prvo dumo so razpustili, druge dume pa na noben način ne smejo razpustiti. Člane druge dume pač lahko postreljajo, svojih mandatov pa ne smejo odložiti." Ljudje dobro razločujejo pojma .monarhija" in .vlada", danes so že vsi monarhisti. Ako bi se pa vlada spozabila in se dala reakciji zapeljati na kriva pota. potem ni dvoma, da narod krene v masah na ekstremno stran
—	Nemčija. V pruskem deželnem zboru je na dnevnem redu posvetovanje o kolonizaciji zapadne Prusije in Poz-nanjskega Govornik centroma priznava, da nemška kolonizacija sicer napreduje. svari pa vlado, naj nikakor ne ekspropriira poljskih posestev z državnim denarjem in v imenu države. Očita tudi vladi, da je naselila v teh krajih, ki so po pretežni večini katoliški 11.464 protestantov in samo 464 katolikov ter da tera konfesjonalno po-
rtiko.
Minister pl. Arnim je pa takoj odgovoril, da je vlada prisiljena tako postopati proti Poljakom, ker nikakor note jo postati lojalni podaniki pruske države. Minister ve, da ne more država Poljakuv ponemčiti, hoče pa z vsemi sredstvi tsprečiti, da bi Poljaki prodirali v nemške kraje, zato bode vlada kupovala ona poljska posestva, katera pokupiti bode iz teh obzirov potrebno. Konfesjonalne politike pruska vlada ne tera, pač pa narodno politiko. je dejal minister.
Mi se pa nad jamo in smo celo prepričani, da bode tudi ta način ger-
t
manizacije popolnoma spodletel Nedavno smo priobčili svarilen glas ranili nemških politikov, ki praski vladi prorokujejo popolen neuspeh na poti drlavne eksproprijscije
Dopisi.
K« Z*. Ponikvo. V neizbns
I ji vem in prijetnem spomina nam ostane Ponkovljanom dan 14. t. m Zeljno urno ie pričakovali tega dne. ker smo vedeli, dn bodemo slišali marsikaj lepega in zanimivega a takega vžitka ae le nismo nadejali. Imeli smo namre*' poučno predavanje. Naprosili smo tri re« izvrstne govornike.
Krvi je nastopil potovalni očitelj g Kr Goričan ter bam v poljudnih besedah povedal veliko zanimivega o kmetijstvn S posebnim zanimanjem smo pa sledili pouka o sadjarstvo Kar divili smo se lepim sadnim uzor-rem. koje nam je irospod govornik pokazal
Drugi govornik, g. Petriček. nam je govoril o hmelju. Ker smo Ponkov-Ijani vsi hmeljarji, govoril nam je ta gospod vsem iz srca. Sledili smo pazljivo vsaki besedi ter tako marsikaj zvedeli. kar nam je bilo doslej neznano. S svojim Ijnbeznjivim nastopom in temeljitim govorom nas je kar očaral. Spoznali smo, kdo je naš prijatelj, kdo z nami ruti in nam ieli pomagati. In naj tega gospoda nasprotni listi še tako črnijo, ni sedaj vemo. koliko jim smemo verjeti. Na tem meatn pa izrekamo gospodu Petričkn našo najiskre-nejšo zahvalo in neomajno zaupanje.
Tretji govornik, g. Vabič. trgovec v Žalcu, nam je nekaj omenil o pro-venijenrni postavi hmelja, koje vprašanje pa baje še ni končno rešeno, ter '.am obljnbil dragokrat kaj bolj gotovega povedati. Zanimivo je bilo poročilo o delovanja hmeljarskega draštva v Žalen. Nov dokaz. kdo skrbi za kmeta Kot jako srečno zbran na-vrfek je prišla na vrsto nova lovska postava. kojo smo zbrani poslnšaici z navdušenjem pozdravili. S svojim dov-tipnim predavanjem spravil nas je g. Vabič parkrat celo v ameb. Sklenili smo slednjič, da pošlje naše Bralno društvo na občino resolucijo, naj ta posreduje pri c. kr. okrajnem glavarstvu. da stopi ta za kmete ugodna postava prej ko prej v veljavo, ker bi ie vsi radi zajce streljali.
V	imena bralnega društva in vseh poslušalcev se podpisana zahvaljujeva vsem trem gospodom govornikom za lepe nanke. koje si hočemo tadi zapomniti ter obrniti v lastno korist Krosiva tudi ob enem: Kridite Se večkrat nam kaj lepega povedat! Bog Vas živi!
Tudi vam vrlim Ponkovljanom gre hvala, da ste se v tako obilnem številu zbrali. Pokazali smo s tem najlepše. kako hrepenimo po izobrazbi in napredku. I*e hodimo po tej poti naprej ter oklenimo se trdno našega društva in dosegli bodemo še marsikaj Fr. Was!e, predsednik.
Janez Zupane, podpredsednik.
Slovenski knndidot v Mori bor ta. V nedeljo, dne 14. t m. se je postavil v Mariboru slovenski kandidat, pasar Kari Tratnik. Iu kdo ga je postavil?
Da nas ne bode javnost, ki še je pred kratkim čitala po časopisih, da mariborski Slovenci z ozirom na občno korist ne postavijo svojega kandidata, sodila napačno ter mogoče ne bode mogla razumeti tega prevrata v mišljenju, hočemo nekoliko natančnejo govoriti o tem shoda.
V	začetka miaalega tedna so se začela razpošiljati vabila, v katerih 8e mariborski Slovenci poživljajo, da se udeleže v nedeljo shoda ter postavijo
svojega kandidata, da aa ta oačio pokalejo sveta, da še v Maribora Sive Slovenci, ki ai' apajo tadi javno nastopiti. Razome se. da so vabila dobili le izvoljeai. Podpissno ni bilo nobeno ime. ampak splošno samo .sklicatelji". Vsakdo se je vprašal, kdo pa so ti sklicatelji, ki se boje z imeni v javnost Vendar se je takoj sumilo, da to izvira od klerikalne stranke, bolje rečeno od .Kmečke zveze". Gospodje sklicatelji so pokazali s tem najjasneje, koliko veljave imajo v Maribora, dobro vedoč. da bi lahko na prstih ene roke prešteli tiste zavestne Slovence, ki bi so odzvali njihovemu povabila, če bi prišli z imeni na dan. Pa saj ima črna stranka navado ribariti v temi! &e le u a shodn se je pokazalo, kdo so ti sklicatelji, General .Kmečke zveze" dr. Korošec in njegov adjatant dr. Verstovšek.
Shoda se je adeleiilo kakih 120 oseb. med temi ena tretjina soc. demokratov. Shodu je predsedoval d i. Pipuš. zapisnikar pa je bil Ijeskovar. Glavno besedo je imel adjatant dr. Verstovšek. — gospod general sami so bili zadržani ki je udaril po mariborski inteligenci, ki je po njegovem mnenju osramotila vse slovenstvo s tem. da hoče pomagati soc. demokratom. Predlagal je kandidatom pasarja Tratnika in poživljal v svojem govoru mariborske Slovence, da ga volijo ter s tem pokaiejo svojo narodnost. Za U predlog se je vzdignilo pribliino 70 rok. Na to predlaga ir. Weixl. naj kandidat razvije svoj program. Predsednik da novo pečenemu kandidatu besedo, ta pa zaradi kakor devica, ki prvikrat čita v romanu o ljubezni, in jane nekaj jecljati. Ne vem. če je spregovoril »0 besed, dasiravno se mu je od vseh stranij pomagalo z izrazi. Zastonj mu je tedaj dr. Verstovšek sestavil govor, kandidat je tako trepetal da ga še čitati ni mogel Občinstvo ni vedelo, bi se li smejalo ali pa ae jezilo, da se ga ima tako za norca. Boljšega kandidata si pač ieleti ne moremo; škoda je samo. da ni upanja, da bi videl kedaj od znotraj državno zbornico. Če ta ne bi izvojeval na Dunaju nam Slovencem v Maribora boljše bodočnosti, potem nobeden. Po-milujemo Tratnika, da se da izrabljati klerikalcem, ki so ga postavili za tarčo nemškim listom.
Seveda, ko bo slovenski kandidat dobil na dan volitve par glasov, zagnali bodo klerikalci hrup. češ, mi smo narodni. mi smo si upali nastopiti s svojim kandidatom, med tem, ko ste vi liberalci potegnili s soc. demokrati. Pripravljeni in uverjeni smo. ds nas bodeta .Slovenec" in .Slov. Gosp." vlačila po svojih predalih kot brez-domovince. kakor se je to 2e prigodilo odličnim narodnjakom Pa nič ne de! Vam se ne gre toliko za narodnost, kakor pa za to. da s svojim kandidatom razcepite glasove ter pomagate NVastianu do zmage Ljubše bi vam bilo vedeti v državnem zbora hudiča, kakor pa soc demokrata, kajti poslednji hočejo po mnenju adjutanta dr Ver-stovšeka izravati ljudstvu versko prepričanje.
Če bo prodrl Wastian. kar se sedaj s pomočjo klerikalcev na posredni način prav lahko zgodi, potem je to zasluga dr. Korošca in dr. Verstovšeka. Ta dva pa bodeta kljub temu držala glavo po konci, misleč, mi smo mi, imeli smo svojega kandidata.
Ljutomer. Volilni shod .Nar. stranke"* v Ljutomera je vzlic slabemu vremena dobro nspel. Udeležilo se ga je nad sto pristašev. Predsednikom je bil izvoljen župan Lebar iz Volčje vasi. podpredsednikom pa veleposestnik Jožko Rajh na lf M.
Urednik Spin- r je poročal o vo-
lilnem gibanjn ter primerjal kandidate .Narodne str&ske" z onimi .Kmečke zveze". Tu sami neodvisni kmetovalci, katere so si volilci sami za kandidate postavili Tam pa možje, katere naj narod voli na komando .Kmečke zv.M. Govornik je pozval volilce, naj si tudi oni izberejo iz svojih vrst moža. ki ne bo kakor Roškar pod poveljstvom dr. Korošca.
Posestaik škrobar iz Mote predlaga kandidatom veleposestniks Josipa Murso iz Krapja; U predlog so zboro-valci navdušeno pozdravili. Vrliue in sposobnosti tega moža. ki kot izboren kmetovalee ie dolgo vnrto let deluje v prospeh kmetijstva in šolstva so omenjali dr. i bloupek. Schneider. Po-conja. Cvetko in dragi.
Gosp. Josip Mursa se je branil prevzeti to težavno nalogo, ki se mu hoče poveriti, a na izrecno in splošno željo volilcev. ki niso hoteli odnehati, se je vdal. zahvalivši ae za izkazano mu zaupanje. Stvarno je na to raz-motrival o strokovni uaobrazbi kmeta, o potrebi zimske oz. popolne kmetijske šole. o regulaciji Sčavnice in drugih važnih gospodarskih vprašanjih. Obsojal je nazadnjaško stališče .Kmečke zv.", ki zahteva petletno šolsko dobo. (Klic: Da bi mi kmetje zabiti ostali!) .Km. zveza" si je pridjala prav prikladno ime. ker ao njenim kmetom v resnici roke zvezane
Zastopnik stranke g. Spindler z veseljem pozdravlja kandidaturo gosp. Murse kot pojav samostojne kmečke misli. Neodvisni ksndidat se mora tudi v tem okraju postaviti, da se številni možje, ki so dosedanje komande do grla siti. ne obsodijo v politično smrt. ampak se jim da priliko, voliti po svojem prepričanju. Govorili so še Joško Rajh. dr. Groemann. Martin Karba. Viktor Kukovec in Kovičič. Kandidat soc. dem Viktor Kukovec in njegov zvesti trabant sta hotela ugovarjati umolknila sta kmalu, ker ni bilo na shodu prav nič njih pristašev.
Ob splošnem navdušenju se je zaključil tri ure trajajoči shod, kjer se je postavil sedmi ia zadnji kandidat prave kmečke stranke
Slovenske novice.
Stajarako.
—	Volilni shodi za mestno
skupino. Ivan Rebek. kandidat Slovencev v mestni skupini Celje-Ormož. priredi tekom prihodnjih dni sledeče shode. Dne 27. aprila ob 7. nri zvečer pri g. Nekrepn v Studencih pri Maribora. Dne 28. aprila ob 9. uri dop. v St IiOvrencu nad Mariborom. Dne 29. aprila ob H. nri zvečer v Ljutomeru. Dne 30. aprila ob 8. uri zvečer v Ormožu. Dne 1. maja ob 8. uri zvečer v Slov. Bistrici. Dne 2. maja ob 8. uri zvečer v Rogatcu I'ne 3. maja ob S. uri zvečer na Slatini. Dne 5. maja ob 8. ari zjutraj v Vuzenici. Isti dan ob 2. nri popoldne v Zgor. Vižingi. Isti dan ob 8. uri zvečer v Slov. Gradca. Dne 9. maja ob 10. uri dopoldne v Brežicah in ob 3. uri popoldne v Sevnici. — Opozarjamo Slovence, da so ti shodi končno določeni in da se ne da nič več spreminjati; naj se blagovoli urediti povsod močna agitacija!
—	Sejmi p« Spod. Šbgerjn naslednje dni: 26. aprila v Kozjem. 27. aprila v Brežicah (svinjski sej m). 29. aprila v Pišecah, pri Sv. Antonn v Slov. gor., v Ponkvi, pri Sv. Jakobu (laški okraj). 30. aprila v Ormožu (svinjski sejni). 1. maja v Muti, Kaplji pri Arnoviu, Sv. Filipu v kozj. okr, Imenem, Ljubnem. Ptuju, Velenja in Lučah. 3. maja v Loki pri Zid. mostu. Sv. Križu bi. Ljutomera, Selnici n. Ma-
riborom. Spodnji Polakavi' in Črni gori pri Ptuja 4. maja pri Sv Klorijaau bi. Slovenjgradca, St Jnrju ob Jnlai žel., v Gornjem gradu. Sv. Trojici v Slov. gor. ia Vidmu na Savi.
—	P. a. gg. pevei In daaie pevke se še enkrat uljudno vabijo k zadnjim pevskim vajam, ki se vrle v torek 23 in v petek 26. t. m. zaradi 28. t m. vršeče se S. Gregorčičevo slavnosti.
—	Zbor .Celjskega pevskega draAtva" se pridno pripravlja za nastop pri Gregorčičevi slavnosti. Posebna hvsla gre g. dr. Sc\wabu. pod cegar vodstvom se vrtijo dvakrat do trikrat na teden pevske vaje. Njegovo ime nam je porok, ds se bodo točke umetno dovrteno izvajale.
—	Vel juha tiskovna pomota je ostala v zadnjem političnem pregleda. Pešci plačujejo v Pragi I M H v. mostnine
—	Izpred sodišča. 22. t. m je stala pred porotnim sodiščem v Olju dekla Jožefa Veznik iz Zreč zaradi detomora. Bila je oproščena Obtoženko je zagovarjal gosp dr Gvidon Sernec v Olju
Shoda kandidata ftebeka v
Kostanja se je udeležilo nad 60 volilcev. Predsedoval je g. dr. Majrer. Svoj program je ob splošnem odobravanju razvil g. Rebek. Govorili ao to gg. dr. Majer. Volk itd. Kandidatura g. Rebeka se je soglasno sprejela
—	.Narodna čitalnica v Voj niku" si je izvolila za tekoče leto bedeči odbor, predsednik dr. Branko Žižek, podpredsednik: Anton Giaeiner. tajnik: Ivan Ahtik. blagajničarka ('lika Gmeiner. knjižničarka: Marija Krajnc, odbornika. Rudolf Stropnik, Jože Žgajner. preglednika: Jakob Pre-volnik. Ivan Prekoršek.
Volilni shod g. Robleka v Aavl cerkvi pri Vojnlkn v nedeljo, dne 21. t. m. je sijajno in veličastno uspel. — Nad 300 zavednih mož je z velikim navdušenjem sledilo izvajan jem g. kandidata in soglasno sprejelo njegovo kandidaturo. — Tako veličastnega shoda še na > kraj ni videl. Goap kanonik Gregorec je storil vse, da hi shod zabranil. zavedno ljudstvo pa se ni zbalo njegovih svetih beaedij, s katerimi je s prižnice rohnel nad tiste, ki bi šli poslušat te postopače in hnjs-ksče, ki bodo zborovali. — Shodu je predsedoval g. župan Lipaš in Višnje-vasi. podpredsednika shoda sta bila gg. Jelen in Brežnik. zapisnikar g. Gmeiner iz Vojnika Govorili so: gg. dr. Stiker. posestnik Jelon iz Nove cerkve, posestnik Ločičnik iz Trnovelj, vi«oko-šolec Prekoršek. Piki iz Žalca, Jeseoek iz Dramlj in drugi. Navdušenje za Roblekovo kandidaturo je velikansko, kljab vsem grožnjam in lažem ljudskih nasprotnikov.
—	Prejeli smo nastopno: V smisla § 19. tisk. zak. zahteva podpisani. da sprejmete sledeči popravek z ozirom na Vaše poročilo .Kandidat kmečke zveze Pišek in narodnost" v številki 46. Vašega lista z dne 19. aprila 1907.
1.	Ni res, da bi se bil izdal ali vpisal na vinorejski šoli v Maribora za neinca.
2.	Nikoli nisem izjavil, da so mi nemci ljubši kot slovenski tovariši, res pa je, da nam je bilo od g. ravnatelja strogo prepovedano medsebojno slovenski govoriti.
Hotinja ves, dno 22. aprila 1907.
Franc Pišek ml.
—	Mozirje. Dobili smo dopis, v katerem so ostro zavrača poročilo .Slov. G'Hp." o Ježovnikovem shoda v Mozirja. 0.u*njen> list trdi, da je bilo na Ježovnikovem shoila samo okolo 100 udeležencev ter da je Ježovnik obljubil, da se bodo v državnem zbora
potegoval z* to. da se odpro drla vae ■eje srbski živini. Temo nasproti kon-,4atuje oni dopisnik, da se j« shoda udeležilo nad 200 ljudi, in da se je Ježovnik odločno izrekel za to, da je driavne meje zapro uvozu srbske živine
Dost ured. Kar se tiče dobička ki ga imajo naii kmetje od tega. da je državna meja srbski iivini zaprta — je .Domovina" povedala javno svoje mnenje in ostane pri tem. da je to ogromni večini naiega prebivalstva in celo velikim kmetom na škodo, da donaša samo češkim, nemškim, poljskim in židovskim veleposestnikom, ki goje in prodajajo živino na debelo, v resnici velike koristi.
Politični položaj je danes tak. da je Avstrija prisiljena temeljito premeniti svojo politiko na Balkana, če noč popolnoma in za večne čase zgahiti ves svoj vpliv na balkanske države kakor tudi ves balkanski trg sa svojeindnstrijalne izdelke. Koncem maja t. I. se bodo pogajanja s Srbijo zopet začela Gotovo je. da se bode sklenila s Srbijo zopet ravno tako ugodna in morda še ugodnejša trgovinska pogodba, kakor prej; tega. ne bodo mogli zaprečiti niti češki, niti nemški in poljski pleme-nitaiki veleposestniki — tem manj pa slovenski državni poslanci, naj bodo že klerikalci ali neklerikalci. Našim kandidatom svetujemo naj to točko kar izpaste iz svojega programa, če že ne marajo uvideti, da je ta zahteva sama na sebi veleposestniška, torej v slovenskem smislu protikmečka. naj store to vsuj iz politične previdnosti, ker morajo biti prepričani, da s tem svojim volilcem brez vse potrebe nekaj obljubljajo. česar ne bodo mogli nikdar spolniti.
Obljub« dela dolg. ne delajte torej lahkomišljeno dolgov, katerih ne bo-dete mogli nikdar plačati to bi se stegnilo bridko maščevati nad vami.
Vollk volilni shod nn Polzeli brez Povnleja. Znani večni kandidat dr. Josip Povalej je nameraval preteklo nedeljo govoriti svojim vernim aa Polzeli. A, ker je že dovolj doživel, ga je zgrivalo. Zborovalcev iz vse okolice se je nabralo nad 200, ki so pa šaman čakali kmetskega odrešenika g. dr. Povaleja. Ta množica pa ni bila povaljevska. ampak odločno roblekovška. Iz svoje srede so si zbrani izvolili predsedstvo, ki je otvorilo volilni shod za kmetskega kandidata Franca Rob-leka Vstajali so govorniki ter navdušeno priporočali neodvisnega kandidata in po natlačeno polni dvorani in hodniku je odmevalo gromovito: živijo Roblek. Po končanih govorih se je dala kandidatura Robleka na glasovanje — vsi so dvignili roke — proti je glasoval le nek kočar, organistova žena — ker njega samega ni bilo — in nekaj tercijalk Shod so je dobro obuesel, dr Povalej je tudi pri nas pogorel. Ako se finančnemu komisarju še sedaj ne svita, če še pri tako jasni luči ne uvidi, da Savinjska dolina niso tla zanj, potem mu v resnici ni mogoče pomagati Le pridite g. doktor med nas in videli boste sami, kaj smo Pol-zelani. Po vsej okolici doni kot en glas: živel kandidat Roblek, proč s .Povalanim doktorom".
— Is marenberskega okraja. (Dva Ježovnikova shoda). Volilna shoda, ki sta se vršila dne 21. t. m. v Vuhredu in Ribnici na katerih se je predstavil svojim volilcem neodvisni kandidat g. Vinko Ježovnik. sta uspela nad vse sijajno. V Vuhredu se je zbralo do 100 ljudi. Shod otvori gosp. Fran Sgerm, lesotržec v Vuhredu, predstavi g. kandidata ter pozdravi vse tborovalce. V predsedstvo se volita g.
Anton Osrajnik. posestnik in g. Fer-dinnnd Osrajnik, posestnik in kovač, za zapisnikarja g. Fr. Mravljah. Besedo povzame kandidat ter iijavi da se je zelo težko odločil prevzeti kandidatom, a ker ga ljudstvo na vsak način želi, hoče se ukloaiti. V driavne« zboru se hoče potegovati v prvi vrsti za kmeta Travniki aaj se zboljšajo. Žlindra naj bi se dobivala od države vsaj za polovično ceno. Cena živine se ne sme zniiati pod nobenim pogojem, radi tega naj ostanemeja zaprta. Desetek naj se odpravi, luksus in kapital pa obdačita Delavstva naj se preskrbi primerno življenje na stara leta Država naj stavi šole in nastavlja učitelje. — Poslušalci so z navdušenjem odobravali izvajanje kandidata. njegova kandidatura ve je soglasno sprejela. Naslednji govornik g. Mravljak je poljudno in stvarno raz* ložil. zakaj ne moremo in ne smemo glasovati za prof. Robiča. ki se nam vsiljnje. ostro je prijemal tndi mariborsko komando, ki je v veliko škodo kmetskega ljudstva
Naravnost presenetila je pa vsa-cega zavednost volilcev ribniške okolice. Volilnega shoda v Ribnici se je udeležilo čez 200 Ijndi. Shod otvori g. Anton Podlesnik. veleposestnik v Ribnici ter v naravnost očarujočem svojem govoru predstavi kandidata. Za predsednika se izvoli gosp. Uran vrli župan iz Janževega vrha. za podpredsednika g. Pivc iz Ribnice, za zapis-uikarja g. Ilauptman. Miren in ljubezniv nastop kandidata si je takoj pridobil siva vseh navzočih, besede g. Podlesnika. Brnnčka. Mravljaka in Grobelnika pa so napravile velik vtis na poslušalce. V celem marenberškem okraja je ljudstvo navdašeno za gosp. Ježovnika. gosp. profesorja la dragih takih gospodov, ki stoje pod komando, pa ne mara. Tako je prav.
—	Na Goallakeai priredilo je .Bralno društvo" dne 14. aprila t 1. predstavo »Na ogledih", ki je kaj dobro uspela Vsi diletantje so prav povoljno rešili svoje uloge. Cedili sao se, kako sigurno so se vedli na odru. Dasi je b!lo vreme neugodno, zasedeni so bili vsi prostori do zadnjega kotiča Navzočih je bilo nad 300 gledalcev. Igra je provzročila mnogo smeha in poštene zabave. Sodelovali so tadi brasloviki tambnraši, ki so spretno svirali med posameznimi prizori. Iskrena hvala jim na tem. Zahvaliti se moramo tudi tukajšnjemu g. iupann Fr. Čakala, ki nam je radovoljno dal na razpolago svoje prostore. .Bralnemu društvu" je donesla U veselica lep dobiček. Omislilo si bode sedaj stalni oder ter pomnožilo za take predstave potrebne priprave. Res požrtvovalnim prire diteljem pa čestitamo na lepem uspeha. Želimo le, da bi v prid ljadske izobrazbe vstrajali pri tem početja ter aam kmalu priredili kaj sličnega
—	St Vid pri tirobelnem. »Divji lovec" se na splošno željo ponovi dne 28. t m. ob 3. uri. Svirajo tambnraši Torej na svidenje!
—	Umrla je na Ptujski gori pri Ptuju 21. t m. gospa Ana Klemenčič, nčitelj. soproga in posestnica tvrdke J. Koletnig.
—	Maribor. V ponedeljek zvečer, dne 22. t m. so imeli tukajšnji nomško-krščanski socijalisti shod, na katerem so. postavili za mesto Maribor svojega kandidata in sicer v osebi nemškega odvetnika Feliksa pl. Lackenbacherja iz Schirdinga na Zgor. Avstrijskem. Udeležilo se je baje shoda kakih 000 oseb. Novi kandidat računa tukaj na 300 glasov. V slučaju ožje volitve se bodo nekateri od te stranke zdržali volitev, drugi pa bodo potegnili z Wa-stianom. Ce bo šlo tako naprej, vi-
deno imeli v Maribora kmalu več kandidatov kakor pa volilcev
—	Mariborski aeniki trgovci la aloveaMtea. Ce je treba v Maribora bodisi od mestnega sveta, bodisi od katere drage strani prizadiati Slovencem kako krivico, so neniki trgovci prvi, ki ponndijo svojo ponoč nasproti Slovencem. Kjer le morejo, pokaiejo svoje sovraštvo do nas, in Wastian ima med ajini svoje aajzvestejše privržence.
Ali pa so tem gospodom Slovenci in slovenščina vedno tako zoperni? Kaj ie! Ce tajec, ki ae pozaa natančnejše mariborskih razmer, pride v soboto k nam v mesto ter gre skozi gosposko ulico, se bode moral čaditi. kako si apajo časopisi pisati da ai v Mariboru sloveaskega trgovstva in obrtništva, ko pa vidi pred trgovino stati ali trgovca samega ali pomočnika, ki pridno vabita mimogredoče kmete in knetice v štacano in to v — slovenščini .Mati. pojte k men' kspit, imam fajn tirhlne. bom vam fal za-rajto" ti bije na ušesa, koder grel Zdaj pa anj ie kdo trdi, da naii aeniki trgovci nimajo radi slovenske« kmeta. Ko se jim gre za svoj žep. takrat se delajo prijatelje slovenskega kmeta ter ga hočejo s slovenščino, nnj si ie bo s tako slabo, zvabiti na limanice. Seveda. sloveaski groii jim dlftijo.
Zdaj pa si oglejmo slovenščino teh trgovcev! Pred kratkin so je preselil trgovec z manafakturo Anton Streh-majer s svojo trgovino »pri zvezdi" k »škofu". Dal je tiskati dvojezične listke in je prilepil na dnrih in oknih prejšnje trgovine. In tukaj si lahko bral aovo slovenščino: .Prestavil sem si iz mojim blagom gospodske ulice". Potom pa aaj še kdo reče, da imajo nemški listi prev, če pišejo, da ljadstvo ae razume te uove slovenščine. Gotovo, take slovenščine tndi ne more razumeti Gospodje pač mislijo, če je le nekaj slovenskih besed, pjtem se že vjame neumni kmet A zmot.li se bodete! Ljadstvo sa jane prebujati ia bo knala začelo razločevati narodne trgovce od oaih, ki jin je le za slovenski deaar. drugače pa so aajhaji nasprotniki. Isti časi, ko so ie nekateri danainji mogotci v Maribora prišli s krošnjo na hrbta v mesto, kjer aa potem od slovenskih graiev obogateli, so ie miaoli. Kmetje, ne dajte se vjetl ampak zahajajte k narodnim trgovcem.
—	Pobegnil jo prvi knjigovodja klerikalne nemške .baaernvereinskasse" v Gradcu. Matej Sorko. kakor se sodi v Ameriko. Zapustil je v Gradcu ieno ia dvoje otrok v največji revščini Imel je v Gradca znanja z mladimi dekleti, ki so se posvetile izobrazbi sa gledališče ia porabil mnogo denarja
—	Iščejo se dediči. V Ročk Springs-a (drl Wyoming Zvezne driave v Sev. Amariki) je amrl koncem februarja t1. hišni posestnik in trgovec s čevlji John (Janez) Kastner. Zapustil je veliko premoženje, toda ni napravil testamenta. Zato je prevzela njegovo premoženje sodnija v oskrbo. Kastner je bil rojen leta 1854, kakor pravijo jednl na Štajerskem, kakor pravijo drngl na Nižje- ali Zgornje Avssrij-skem (v bližini Linca), je bafe od lužil vojaška leta pri lovcih in se udeležil zasedanja Bosne leta 1878. Dediči naj 9\> obrnejo s svojimi terjatvami na c. in kr. avstr. generalni konzulat v Chicagu.
—	Streljanje o Veliki noči. Farizeju, ki v »Slov. Gosp." od 19. t m. (mož je dolgo potreboval, da je skoval svojo zabavljico) odgovarjam, da je on prvi, ki je začel smešiti praktično krščanstvo. Tako je bilo, kakor nas sv. pismo uči. tudi že v prvi dobi krščanstva. Pa farizejska porogljivost napihnjenost in arogauca ni bila takrat
nič prida ia tadi daaes ai boljša. Kar je res, ostane re« ia če si .Gospodarjev" pisec ia tako prizadeva, navedenih dejstev ne spravi s sveta, jih ne spodbije in ae omaje. Taka trdno atoji resnica! O Vaših trditvah sa tega po navadi ae more reči
Veoeli ne, da je pobožni zasne-hovalec praktičnega kričaastva odkril še drago rano aa našem druiabaem ia socijalaen življenja Prav po vsej pravici grajate grdo razvado pophraaja, kvartaaja, vencev na grob. nepotrebnih zabav brez vsebine in pomena Jaa vse to prav tako odločao obsojam ia kličem vsen, ki ne hočejo sliiati: Začnite reforme vsak pri samem sebi! Ne pijte, ae hodite v gostilne, ne kvar-tajte, ae tratite časa, denarja in zdravja po aepotrebaem. Učite se. delajte, izobražujte se ter obračajte denar, ki gn dajete danes za vino, kvarte itd. za dobre kajige ia časopise (pa ae za klerikalne), za dobre gledaliike predstave, za lepo petje io dobro umetnost, ia skrbite, da bodo vseh teh kaltaraih dobrot deležni tndi oni siromaki kateri daa daaes nimajo prilike, sliiati ae lepe godbe, ne videti dobre slike, ae čati poučnega predavanja, ki si ao morejo sami kapiti dobre poučne knjige in katerim ae stoji aa razpolaganje ie aobeaa dobra javaa knjižnica
Trdo bo to delo, zahtevalo bode veliko samozatajevanja in premagovanja starih ukoreninjenih, slabih razvad. Trdna volja pa vse premaga — in če to reformo vsak aa sebi izvrši, bode v najkrajši dobi ves narod reformiraa, bode boljil srečnejši v moralnem ia materijalaem obzira bogatejši.
Ce posvetno razamafltvo izvede aa sebi to reformo, bodo tndi »Gospodarjevega" sasnehovaka stanovski bratje po deželi in mestih prisiljeni — opustiti svoje gostije in pojedine, ki niso, kakor je pač vsakemu zaaao, prav aič ceneje, kakor so pojedine posvetajakov. opustiti bodo morali tadi oai kvartanje. ki je dandaaes nad ajini precej priljabljeao. naročati se bodo morali tadi oai aa boljše časopise in knjige, kakor daadaaee; paziti bodo noreli aa to, kar govore, kar danes ae delajo, ker bodo tako reformirani posvetnjaki vsako aeresnieo takoj ia kar najodločnejie zavrnili ter ae bodo aa nobeno drsnost, porogljivost in hudobnost ostali dolini odgovora. Tako bodo tadi ti gospodje prisiljeni proglobiti svojo aaobrazbo. iztrebiti in očistiti svoje običaje ia dvigniti svojo moralo. To bode eeloti naroda aa veliko korist Na delo torej vsi ki ste dobre volje.
Vašo prijazao ponudbo pa, dopis-niče .Gospodarjev" braniti mene pred porogljiva in zasmehoval« — vljudno sicer a prav odločno odklanjan Skrbite zase gospod — iaa se bom že sam branil. Za me in za moje somiiljenike pa ne bo treba ne potresa ne ognja iz neba, katerega bi si Vi kaj radi ia židovskih starih časov izposodili da bomo tako živeli kakor učimo ia govorimo. Delali bomo iz notranjega nagiba, notranje potrebe, vsak po svojih močeh — tudi brez takih gledaliških efektov.
Končno še karakteristična malenkost Vi pozivate meno in moje somišljenike, naj gremo delat češ, da nas bodo kmetje celo plačali in radi plačali za našo delo. S tem ste nehote jasno priznali da Vi in Vaši somišljeniki delate in celo molite samo za tiste, ki plačajo in radi plačajo. Jaz pa pravim: delajte za one, ki ne morejo sami ne delati ne plačati dela! V tem greva temeljito in načelno narazen.
— Mnn. Gosp pivovarnar Oblaaser sezida velik »oder« kotel, ki bo imel NO sob za tujce
Borov (je. V kratk-ia se vrtijo pn nas občinske volilrr. KemJkona-cijonalaa stranka ie sedaj lovi tndi v okolici pooblastila za volitve
Borovlje. K naborn. ki se je vrtil dne 17. in I«, t. m. je priSlo il«:l fantov. Potrjenih je bilo 43. S tem so nabori na Koroikem ta letos končani.
Droge slovanske dežele.
— V. iHP-okolskl tlet v Pragi.
V soboto SO t in. je priredil slavnostni zletni odbor sokolski veter v Pragi. Vadile so se vaje vseh petih praSkib iletov. videl se je razvoj in napredek Sokolstva. Z viharnim aplavtom so bile sprejete vaje ta letodnji tlet. Vaje ■ kiji so aekaj krasnega, nmetaiika je ajik kompozicija. Spored slavnosti se )e nekoliko spremenil. O tem bomo poročali pravočasno
Vinogradniki! Tirajte »voje vinograde proti ikram!
Letoinja rima je napravila pri aaa aa tnja mnogo Škode. Bati se je pa. da nam pomladanski mrat nniči ie to. kar j«! idravo ostalo — Vsakdo n, kako iko4aje vinograda in sadovnika pomladanski mraz in taaao je. da je mogoče odvrniti to ikodo v nekih sln-čajih t izdatnim kajenjem, ako ae kadi (krni) o pravem časn splotao in istočasni. Opomniti je pa. da je nspeino ■amo skupno postopanje V mariborski ia ptajski okolici so se vinogradniki ie laasko leto tdraiili ia osnovali skapno obrambo proti mraaa. V u na. mea so prevzeli nekateri poneataiki doltnost. da bodo natančno opazovali, ali preti mraz, ter da t tem slačaja obvestijo svoje sosede s streljanjem. In enako bi ae lakko organizirali povsod. Bode-li mraz ali ne, ae lakko določi po solnčnem zahode ii nalaU zato pripravljenih toplomerov. Te prodaja. Joief Jaborka (Dnnaj, IV. Freihaas) in stane eden s poktnino vred t kron 90 vin.
Kale toplomer, da se je prikodaje jntro bati mraza, astreli opazovalec ob pol osmih zvečer enkrat; kaie pa
da bode gotovo mraz, astreli dvakrat iz strelne, oziroma opazovalne postaje v znamenje, da morajo biti vinogradniki pripravljeni za knrjstev, kajenje
V vsakem slnčajn. je li zvečer čnti enega ali dva strela, je treba biti vinogradnikom pripravljenim za kur-jatev, oziroma kajenje. — Ako se je bati mraza, gledajte opazovalci po noči večkrat na toplomer in če kaie isti eao stopinjo nad ničlo in je videti, da kode iivo srebro vedno bolj padalo, nstrelijo trikrat iz strelne postaje.
Trikratni strel je znamenje, da preti mraz in da je takoj potrebno iti knrit (kadit).
Za kajenje (knrjatev) potrebno knrivo je to-ej ie preje treba imeti pripravljeno v knpib pod vinogradom in v grabicah ter na potih v njem. Krniti je najboljše s stvarni, ki dado maoco vlažnega dima. Take stvari ao mokro lirtje, zeleno vejevje, grmovje, roije, plevel fdrač), gnoj itd. Treba je napraviti velike ko« teh stvari in sicer sim več, tem bolje. Glavna stvar je, da se močno kadi
Kurili (kadili) naj bi vsi, ki imajo vinograde. Ako samo nekateri to store, ne pomaga veliko. Tndi sadonosnike na U način lahko obvarujemo fikode.
Kaditi je treba, dokler ni solnce vzSlo. Ako začne med kajenjem moč-
neje veter pikati ali se ae pooblači, aaj se ogaji zopet pogasnejo. ker se ai treba več bati mraza in se karivo prihrani za prikodajič.
Ako se pooblači nebo. ko se je zvečer "»krat ali dvakrat ustrelilo, ali ako začne potem veter pikati, tndi najbri ne bo mraza; vendar ie paziti ali se ponoči ne ustreli trikrat v znamenje, da je treba začeti koriti (kaditi). Ako se ohladi na tri ali več stopinj pod ničlo, kar se pripeti pri nas ob tem času redkokdaj, tndi kajenje ne zabrani. da ne bi zmrznilo v vinogradih. To se omeni zato. da ne bi mislili. da je kajenje sploh zastonj.
Vinogradniki! Zdruiite se torej in osnujte skupno obrambo proti mrazu, ter ako bode treba, pridno knrite in kadite. — Trud in stroftki za to delo so v primeru morebitne Škode neznatni. Ptuj. dne U apr. 1907.
lais Zupane, deielni vinarski inštruktor v Ptuju.
Trgtnki psnotoik ali pndijilki
popolno« itarjM. v wiMlwriko-gmlMit.rtj.ki Uroki sfrojme ne takoj »ri P.
»anaaoljaaalaa
v Bakaem M. 7. pol are Ii Celja ne proda pod ■ godnimi pogoji. Odda v v jeseni. Vprata ae v celjski aetaarljl.
31« »-t
Strojepfc«
zmožen slovenščine in nemičine se sprejme na nedoločen čas pri i	I-iiitiin J f.tL
MprtpKK lunimvi f IHjt
SUKFlfl
te mdss Mift aiMtft E*3
Karel Kocian
tvorni™ za rak no v Numpolcu
M čcikia. 183
ccre. e Varci furl«.
Nikdar v iivjenju
••« tak« prUtiaMti.
600 koauutov uno za fl. 195. hm pazlačaaa ara z veriiica, ara §rt trUctaa |iraadja. I atdtrrn aviteaa krar-
vata za |i>pilt, S In hfN ratica aa m»iii I prstan za pnpiii a pa« ar* Jen i« laaaaaam, I (araitara ienskega afcraaa ia aieta I avrataka z arjeatatak* pari. madni akna za dame a patentna zaponke, 2 elef antai ženski zapeataicl I par akaa a patrntaa kljukica. i lepa taaletaa zrcala, I deaarr.iea z »»rja. I par aaiabav za maaieta 3* ziata dtabli, patentna znanka,
I zate eleaairtaa albaia za rugledniee z nrjlep-iiml raz|iadnteami. 3 |akMl predmeti, vi lika veaeije za mlade la stare, I praktičai ni vari za IJabavna piaaa za foapede ia daaia, 20 fcorta-peadeataik predmetov la la aad 500 v al« patrebaih stvari. Vsa akapa| z ara vr> i i J« aa-ca talika vredna stane uri 1. | t>«1 pavzatja aH za aapra| paalaa denar
P* Last, Krakova štev. f .
(46) *9N Za lir i« iji.i. tiuac ca*it.
Dobri rudarji
dobijo stalen in pofiten zaslužek
t noiem rodokopo Ctiarlotte lirie pri Inki (Eibisvald) m Štajerskem.

vi«. 12,
Giselastr
je takoj za oddati eno stanovanj«; za 24 K. ono za 20 K in eno za 12 K. Tukaj se tndi oddajo v najem vrtne grede.
v l) A O A O A t > A \ > A t > A S
¥ najem se takoj odda delna
gostilna
Pogodbi pod .trgovina 600' u wm ta»n»
Lepo posestvo
s hišo iu gos|x>darskimi poslopji, obstoječe iz 13 oralov zemlje, od tek 10 oralov travnikov v (laberju pri Celju. Posamezni deli zemljišča se lahko razprodajo kot stavbiitča. Vpraša ae naj pri upravništvu -Domovine". 910 3-1
Ivan Klemenčič, učitelj in posestnik. javlja v svojem in v imenu svoje tašče Marije Ilaber. posestnire. tnžno vest. da je njegova ljubljena soproga, gospa
Ana Klemenčič, roj. Ilaber
adteljeva soproga. poaeatnlea tvrdke Jok. Koletnlg
po dolgem in mučnem trpljenju previdena s svetotajstvi za umirajočo preminula dne 21. t. m. ob 9. uri zvečer v 27. letu svoje starosti.
Pogreb drage rajnke ae vrši iz hiše lalosti na tukajšno pokopališče v sredo, dne 24. t. m. ob 10. nri predpoldne.
Sv. zadušna maša bode v petek, dno 26. t. m. ob H. nri predpoldn* v farni cerkvi na Ptujski gori.	alfi t
Ptujska gora pri Ptuju, dne 21. aprila 1907.
ml i
JOSIP MJIČV CELJU
taa iz Fnc Ijilljuskt itllkt iiililtt km, lirii Pliiititk-i
Steekenpferd lilijino milo
SO-ft od Bergmann 4 dr.. Draldani ia PeCia aa Labl (Oalko) 97 j« in ostane po priaaaajik. katera dobivamo dan aa dnevoa. najboljše adravilao aila proti pegam aa Ue« ia v dosego netne. mehke kota ia adrave barve aa obraza.
mU pa M »)• MU p touvk, togosti, trg«lMfc i Mrnal tanllo«UrpdbriJ»flk
Les!
kupuje po najugodnejših cenah proti gotovini, t ran ko Ljubljana državni kolodvor Šiška postavljenega: p!T0Ži|t PcflKttfU 10lbljui in sicer:
vrsta lesa
hrastov
smrekov
od 30 do (0
od 34io60
borov
jelkov bukov
0d30d0M
od 30 dofO
odS0do60 od 30 do 60
K 38 -
K 10-
IM
III-K 18-
odMdon
od 26 do 19 od 26 do 19
od 16 do 19
od 16 do 29
K 17'- od 16do29
K 30-
K 18'-

I«'-
K 16-
K 16-
odl9doli
od 19 do 15
od 19 do 29
odtldott
od 19 do 15
od 19 do 25

K16--
r H'-
115-
IU-
IU--
Dolfort f Mirih
odldoln
tnetro
t BdR
I neb«
(netro
IUIDVJO
hrastove deak« 1» mi Mil« Ii 159'-, lil 148.-, HliIM'- kubični meter, doljost! dota. bukove deske Umu „ „ „ 130-, „	„ . „ J. ta.
hrastove frlze 28 an „ „ 12-50, „ I !■-, „ 11 SOkvtdrat meL,dolgostUdoMca bukove frize Mu ., „ H'(0, „ I 110, „ li- „ . . 13do50ta
i a« ndMH cirkularisti in „gatermojstri".
S M« 10^
o 1'odd ibo n. sgoraj
omenjeno tago. :::;
Lastnik; Konzorcij lista .Domovina". Tisk društva .Zvezna tiskarna" 'rljn.
Odgovorni nrednik in izdajatelj Ljudevit Furlani.