280. številka.
Trst v sredo dne 10. decembra 1902.
Tečaj XXVII
„EDINOST"
tja enkrat na dan. rszun nedelj in
praznikov, ob 4 uri popoludne.
Naročnina znaša:
ta eelo leto........24 kron
es 1«*........12 „
u 6em leta........ 6
u en	........ 2 kroni
Naročnino je pla<'f»vati naprej. Na na-roft* br^r priložene naročnine «e oprav« ae ozira.	_
Po tobakarnah t Tr»tu «e prodajajo posamezna ttevilke po 6 notink (3 nvć.i; Irren Trna pa |*> 8 -totink (4 nvč )
Telefon Atr. 870.
Glasilo političnega društva „Edinost^ za Primorsko.
V edinosti je moč.
Oglasi
računajo po vrstah v petitu. Za več kratno naročilo * primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domači ogia.-i itd., se računajo po pogodbi.
Vsi dopisi naj sp pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravništvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst.
Uredništvo in tiskarna se nahajata v ulici Carintia št v. 12. UpravniStvo ln »prejemanje inseratov v ulici Molin piccolo šiv. II. nadstr.
L*daa;e!j ic o igovomi urednik Fran G o dni k.
Lastnik konsorcij lista „Edinost".
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu.
V podkrepljenje.
IV.
Pob g njihovega razmerja do mogočnih čioiteljev v državi je pa nad našimi cerkvenimi p glavarji t*e neka druga sila, prava f.»rce majeure, ki jim jemlje možnost, da hi bili voditelji naroda v bojih za narodne in politične pravice. To je njihovo vrvi-seno više pastirsko zvanje.
To veiia celo za bolj normalne čase nego so naš sedanji. Kam > li da bi mogel cerkveni vladika stati na čelu naroda v sedanjih bor bab, ki vihrajo med narodi Avstrije : na eni strani za supremacijo, za nad v ladje, na drugi za jednako pravo !
Vojujoče rarodaosti imajo to osvedoče-nje, da so ti boji odločilne važnosti, da se torej bliža trenotek, ki prinese odločitev, katero načelo ostane zmagovalno : ali ono supremacije enega nareda nad drugimi, ali ono ravnopravnosti in jednakoveljavnosti — vseh ? ! Ali b do morali gospodovalni narodi sto piti doli s priedcstala namišljene vzvišenosti, namiš jane predestinacije za gospodstvo nad drug mi, ali pa se bodo dosedaj tlačeni narodi morali upogniti pred t-ilo uzurpiranega nadvlad a ter »e rezignirano u lati, videči, da je tako dt ločeno, da narodi, ki so v zgodovini poprej ustali, ma o pravici, diktirati pozneje vzbudivsim §e svojo voljo, jemati jim nj hovo idi viduvalnost ter jim, če ne gre drugače, tudi z nas inimi ertd*tv7~ nadevati svojo individuvalnoat !
To zavest o dalekosežni važnosti sedanjih narodnostnih bojev v naši državi imajo torej vsi vojijoČi narodi. Povsem umevno je torej s stališča psihologije v življenju narodov. da so ti boji izredno srditi, da je tem peratura v tth bojih razgreta do vrenja. V takih bojih je a priori izgubljen, kdor je občuten, sentimentalen. V takih bojih treba često vihteti kopje z vso odločnostjo in — zamahnili in udarit'.
V takem viharju, v takem trušču se ne more vrteti viši dušni past r, ali celo izdajati bojna povelja, ako n >če zaiti v kolizijo z velikimi dolžnostmi svojega svetega zvanja ! ! 17.1a"ti v kraj h z jezikovno in narodno mešanim prebivalstvom ne m<»re tega, ker, ako bi botel to, 2a\zeti bi moral bojno pozicijo proti tej ali oni strani, a posledica bi bila neizogibna ta, da bi en del onih, katerim ima biti viši ^dušni pastir, videli v njem svojega — sovražnika !
Mure-li biti to koristno za stvar, kateri
O l > 1 j l 1 tL K
Smrti žrtovani.
Crtica iz angležko-bur ske vojske.
P«*doveni! L. Modic ml.
Od začetKa krvavega ple-?a v južni Afriki je že preteklo p< 1 leta ; a pod pepelom je vedno tlela iskra, in vse prizidevanje sovražnikovo, pokriti to iskro |>opo!noma z vel kinr masami vojakov, konj, topov, iz vseh delov sveta, bilo je zaman. Sila je napravila iz Burov gen je. Najbolji poveljnik med nj mi pa je t>i 1 Dtu it, katerega ni bilo n kdar tam, kjer ga je sovmžmk iskal, a se je vedno, kakor bi iz tal vzraetel, pokazal, kjer se ga je najmanj pričakovalo.
A zdelo se je nekcč, da je tudi zanj ura prišla. Premoč sovražnikova obkoljevaia je njegovo četo od mnogih strani. Bila mu je samu na severni strani svobo Ina pot proti gorovju in to ga je tolažilo; a samo da bi bil sovražnik toliko časa zadrževan, da bi mogel s svojimi oddelki uiti iz obroča, kateri ga je oklepal vedno ožje in ožje.
Nalogo, zadrževati sivražnika toliko časa, da se Dewet iztrga oklepu da se po
morajo cerkveni poglavarji služiti po svojem vzvišenem zvanju ?! Je-li to v prilog tisti avtoriteti, tistemu ugledu, brez katerega vladika ne more vspešno vršiti svojega zvanja ?!
Že čujemo prigovore : Saj dejstva, ki jih imate blizu okolo sebe, govore drugače, nego trdite vi ! Saj imate blizu okolo sebe škofov, ki so — na kratko rečeno — narodni in po-litiški strankarji ! ! Saj je delovanje teh vla-dik tako, da je očevidno urejeno na korist jedni in na škodo drugi narodnosti ! Saj imate v svoji bliž ni svojega — Flappa ! In morete-li trditi, da ta vladika ne vživa posebne ZHŠČite od strani mogočnih činiteljev, da ni odlikovan in proslavljan kakor uzor-vladika ? !
No, sedaj pa vprašamo one, ki bi hoteli tako govoriti : mari m;slijo, da bi imel biskup Flapp tako ugodno pozicijo, mari mislijo, da bi bil tako hvaljen in odlikovan od strani oblastnežev tudi tedaj, ako bi se njegovo delovanje, njegovo favoriziranje ene narodnosti nasproti drugi, njegova očitna nenaklonjenost narodno misleči slovensko hrvatski duhovščini, kričeče kontrastujoča z očitno naklonjenostjo narodno misleči ita lijanski duhovščini — ako bi se vse to vedenje prevzvišenega tako lepo ne strinjalo z željami, nameni in tradicijami slavnega vladnega zistema v našem Primorju?!
Da ni slučajno tako, bi prevzvišeni v Poreču ne Blišal hvale, ampak prestajati bi m( ral grozno presijo, tiste muke, k» Boupog-nile tudi pokojnega blagega Šterka, ki pt», kakor šk< f ni bil nikdar strankar ! !
Tega ne tajimo torej : prevzviaenost v Poreču De skriva, da je italijanski strankar ! In res je, da se ob tem solnči na žarkih veliko milosti !
Mi pa ne smemo pizabitl na one siromake v Istri, k; morajo trpeti, da Be pre vzvišeni greje in solnoi nad žarkih velike milosti ! Kaj ima nas narod v škofiji poreško-puljski od tega, da more in sme biti prevzvišeni naroden strankar, da sme biti očitno na uslugo glasoviti italijanski oligarhiji ? ! Će hočete dobiti točen odgovor, pojte med nar' d in poizvedujte malo pri njem in tudi pri njega duhovščini !
Tam izveste, da ta narod ne more in ne sme priznati svojega škofa svojim polit, in narodnim voditeljem, a ko noče leči v grob, ki ga kopljejo narodu njega sovražniki.
makne 8 svojimi četami proti severni strani, kjer je bila pot najmanje zasedena od sovražnika, — prevzel je prostovoljno Bar f?l i kornet van Rath, kateri je bil istega dn^ zgubil v boju sina, ki se je bojeval ob njegovi strani. Bil je popokoma obupan radi smrti s nove. Hotel se je maščevati in po tem umreti. YTzel je sel>oj štirideset mož, kateri so se prostovoljno priglasili, bili so to Durneburg-Buri.
Med temi bila sta tuli stari pastir in nemški misjonar Smith.
Polurna ježa je pripeljala to čet e j do neke kopje (hriba) in van Rath je odločil isto zasesti. Kopja bila je dobra pozicija in ae je moglo od tam več ur zadržati sovražnika, tako, da bi se medtem mogel Dewet pomakniti s svojimi četami iz zagate. — Konje je četici pustila v dolini, a možtvo je hitro, s puškami v rokah, drvelo po skalah do vrba, kjer si je vsak bur izbral ugoden prostor.
Najvišje mesto kopje, kjer je narava slu čajno pustila malo ravnico, ob lana od vseh strani s pečinami, izbral si je van Rath, da s svojo malo četo od tam zadržuje sovražnika.
Videl je, kako nosijo njegovi Buri ka-
Javni shod
političnega društva „Edinost" v' Trebćah dne 8. decembra 1902.
(Dalje.)
Dr. R v b a r je nadaljeval :
Sicer je že znano in sami lahko veste, kako gospoda v mestu de ajo z vami. No, nekoliko izgledov vam hočem navesti danes tudi jaz.
Kakor znano, je mestni z&stop sestavljen iz 48 svetovalcev iz mesta in ti iz okolice. To je velika krivica. Sedaj je tuli zidnje ljudsko štetje dokazalo, da prebivalstvo okolice tvori blizu četrtino vsega prebivalstva občine oziroma dežele tržaške. Po tem razmerju in po zahtevi pravičnosti bi morala terej okolica imeti veaj */4 zastopnikov v mestnem svetu. V resnici jih pa ima, kakor rečeno, le 4> od 54. To je kričeča krivica, ki se godi okolici.
Ali ne godi se krivica samo naši okolici, ampak tudi v mestu samem se širokim slojem po sedanjem volilnem redu godi kri-Ticn. V mestu je velika množica revežev, pravico volitve v mestni zastop oziroma deželni zbor pa imajo le bogateji in uradniki. No, duh časa je tak, da se povsodi po svetu volilna pravica vedno bolj popularizira, to je, da se pravica vedno bolj širi in da jo dobivajo tudi tisti krogi, ki doslej niso imeli volilne pravice. Slednjič so sprevideli tudi gospodje v Trstu, da se ne bodo mogli še dalje upirati duhu časa in popolnoma odte-zati revnejšim slojem to prevažno politično pravico. Sprevideli so, da bodo morali tudi oni kaj ukreniti za preosnovo volilnega reda v zmisiu razširjenja volilne pravice. Tudi revež plačuje davke, če ne direktno, pa indirektno, in zato mu gre pravica do pošiljanja svojih zastopnikov v mestni svet, da bo potoin isiih videl, kako se gospodari z denarjem, katerega pomaga skladati tudi on.
Predložili so bili torej nov zakon, cToio čujoči spremembo sedanjega volilnega reda, takozvano volilno reformo.
Tu je govornik podrobno opisoval in označeval posamične določbe predlagane reforme in je eklatantno dokazal, kakozavratno je sestavljena ta volilna reforma, kako je prav prikrojena na telo sedaj gospodovalne stranke, kako je proračunjeno v to, da si ta stranka še nadalje ohrani gospodstvo v tej občini, in izlasti : kako krivičen bi bil novi volilni red za našo okolico. Dočim bi imeli
v me6tu 4 razrede — tri, v katerih bi volili
—— —
menje skupaj, da se obranijo proti kroglam in jim molče prikimoval z glavo. Bilo pa je tudi nepotrebno ukazovati, ker je vsak dobro poznal svojo nalogo.
Narava in skušnja je te može izHČila kaj imaio storiti. Bili so že vsi večkrat v boju in ako ne bi se b li zavarovali pred sovražnimi krogljami, bili bi vže davno mrtvi. Zvijača je v takih slučajih tudi več vredna, kot srčnost; sovražnika nepripravljenega zalotiti, nič hudega slutečega sevražnika napasti, je najlepši vspeh vojne taktike.
Van Rath je ležal po dolgem stegnjen na kopji in opazoval vse sovražnikovo premi kanje na ravnini.
Situvacija na ravnini, na bojnem polju, bila je navadna. Zalezovanje Deweta je sovražnika veljalo mnogo žrtev. Ako bi bil an-gležki poveljnik bolj previden, bil bi gotovo preračunil, koliko žrtev ga bo stalo ujetje De\v<sta in ali je to ujetje sploh mogoče. A bil je nepreviden. Zmago je pričakoval za gotovo nad onim, katerega je vže toliko časa iskal. Opazil je vže poprej kak nered da je med Buri: vjdel je, tla so se v visokih vrstah pognali v gorovje. Za njimi pa je ostala v oblake prahu zavita neka mas-a ; gotovo
dosedanji volilci, in enega, v katerem bi s temi poslednjimi volili tudi oni, -ki dosedaj niso imeli volilne pravice in bi bila to nekaka peta kurija — in bi sleherni razred dobil pn 14 zastopnikov, zbog česar bi število mestnih zastopnikov poskočilo od 48 na 56, pa so za okolico določili tako, da bi spodnja okolica pridobila enega zastopnika, zgornja pa nobenega!! Spodnji okolici bi privolili poleg dosedanjih 4 zastopnikov še enega iz splošnega razreda. Za zgornjo okolico pa so ukrenili drugače. Tudi tu hočejo uvesti splošni razred z enim zastopnikom, zato pa hočejo od 2 dosedanjih mandatov 5. in 1». okoličanskega okraja enega odvzeti, tako, da bi dosedanji volilci teh dveh okrajev volili odslej le enega zastopnika. Po takem bi zgornja okolica ne le nič pridobila na številu mandatov, ampak bi bili dosedanji volilci še na škodi. A tu je namerjana še neka druga zavratnost. Dočim bi hoteli v spodnji okolici pustiti razdelitev na 4 volilne okraje, pa hočejo oba okraja zgornje okolice združiti v enega, v katerem naj bi dosedanji volilci volili enega zastopnika, dočim so dosedaj volili dva. Kje je vzrok tej razliki v postopanju z zgornjo in spodnjo okolico? No, tega vzroka ni težko uganiti. V spodnji okolici hočejo pustiti razdelitev na 4 okraje, ker menijo, da se morejo nadejati, da pridobe ta ali oni okraj, kakor se jim je n. pr. zadnjič posrečilo v Skednju. V obeh okrajih zgornje okolice pa ne goje tolikih nad, zato hočejo oba ta okraja Btlačiti v enega.
Vidite, čestiti žborovalci — tako je potem nadaljeval govornik —, tako hočejo gospoda v mestu deliti politične pravice našim okoličanom.
No, je tudi takih ljudij med nami, ki nam govore: Seveda, so taki z nami, ker jim nasprotujemo; ali, če bi bili mi dobri žnjimi, bi bili tudi mestna gospoda drugačni z nami ! Kako krivo sodijo taki ljudje, pričajo vsakdanje skušnje, posebno skušnje, ki si jih je nabral prvi okoličanski okrai ške-denjsd, in priča tudi način postopanja z njih lastnimi ljudmi v mestu, kakor je posebno razvidno iz namerjane in opisane volilne re-furme.
No, vprašajmo se sedaj : kak6 pa je z našim mestnim gospodarstvom, kako je z upravo občinskega denarja ? !
Pred kakimi 4 leti je bila prišla občina v velike stiske. Mesto se vekša in širi in s tem nastajajo tudi nove potrebe in naraščajo
vozovi z munieijo in živežem, katero so morali pustiti za seboj, da bi ložje zbežali Angležem.
Van Rath je medtem že vse potrebno ukrenil ; brigal se je samo za to, da bi zvedel, kako in kam se njegov glavni poveljnik Dewet pomika.
Pol kilometra na vshodno 9tran kopje se je nehavalo kamenito in neravno ozemlje, a naprej od tega bila je nekoliko kilometrov široka in dolga ravnina in ne med hribovi na nasprotni strani in med kopjo, na kateri je stal van Ratb, kakor zelen prt raztezala. — Prilično 500 metrov vshodno od kopje bila je ozka zemeljska zareza, po kateri se je cela burska armada proti bregovom nazaj pomikala ; videlo se je tudi Bure zunaj zareze tekati, kjer ni bilo toliko zadržkov in kamenja.
Angležko topništvo je nehalo streljati granate v ono zarezo, ker oblika zemlje je Bure popolnoma skrila njihovim trem, in niso hoteli zastonj metati granat. Nastala je tišina na obeh straneh in Buri v dolini so to uporabili in kolikor mogoče hitro razdavali ukaze glede napada ali obrambe.
Vse to je videl van Rath se svoje vi-
troški. Treba zidati novo bolnišnico, novo norišnico, treba preskrbeti zadoBtno pitne vode, rez-ivetljava zahteva vedno več troškov in — plinarna postaja vedno veča rana na naši občinski upravi. Občina je torej priAla v stisko in je morala kaj ukreniti.
No, dandanes ni ravno težko dobiti denarja, ako kdo kaj ima. I zlasti ni to težavno za velike občine. Uvajanje novih davkov in doklad n popularno in zato je tudi naša ob'-'nska uprava ubrala manje odijozno in davkoplačevalcem za hip ne tako nepriljubljeno |»ot: odločila se je bila, da najme novo veliko posojilo.
(Pride se.)
Politični pregled.
V Trsta, i*. decembra 1902.
Spravna akcija. Vodstva strank bo porabila ta dva praznitca za posvetovanje o predlogih Nemcev v dosego sprave.
Izvrševalci odbor mladočeške stranke je zboroval v ponedeljek in je izdal komunike, iz katerega je razvidno, da jt^ ta od!>or pritrdil mnenju parlamentariške komisije, d a e č i n a nemških predlogov ni v s p r e j e m 1 j i v a in je parlamentariška komisija dobila nalog da izdela memorandum, ki 6e predloži izvrševalnemu odboru mladočeške stranke in češkim klubom. Vsi sklepi da so bili storjeni soglasno.
Zadovoljstvom doznajemo, da so češki in poljski poslanci v deželnem zboru Šle zkem soglasno in za princip jednako pravnosii avstrijskim Slovanom v prilog jedino primerno posegL v to spravno akcijo. Ooi pozdravljajo sicer z zadoščenjem te poskuse za sporazumljenje, sli najodločneje se zavarjajo, proti sklepu nemške ljudske stranke in nemških moravsko-šlezkiL poslancev, kateri posiedaji so bili izjavili, da ta akcija ne sme vat van ti nobenega prejudiea za druge dežele. — Slovanski deželni poslanci ie Rezije so pripravljeni povspeševati delo za pomirjenje. ali zahtevajo, da se v Sleziji enkrat preneha z zistemom ponemčevanja ter da se uvede enakopravnost.
Tfj izjavi slovanskih poslancev iz S;e-zije se m remo pridružit: mi Jugoslovani v polnem obsegu. Mi moramo najodločneje protestirati proti neiskrenosti Nemcev, ki enkrat kriče proti vsakemu partikularizmu, ki kriče po jednotni zakonodaji za vso državo m zahtevajo, da se jezikovno vprašanje mora urediti le potom državnega zakona in slovesno protestujejo, da bi se odločitev v tem vprašanju prepustila deželnim zborom — ki pa sedaj, ko njihova strankarska korist tako zahteva, sami postajajo najhuji parti-kularisti in deželni avtonomisti s tem, da hočejo jezikovno vprašanje rešiti le za eno deželo ter slovesno protestujejo, da bi se kaj spremenilo tudi v dr oz: h Ježeiah, kjer vlada tudi naj veča krivičnost v uredbi jezikovnih razmer. . !
Enkrat torej tako, drugikrat drugače, kakor že zahteva nemški narodni egoizem. Tako so zahtevali te dni tudi štajarski zaupniki nemške ljudske stranke, češ : kar se ima določiti za Češko, ne sme veljati za druge dežele, češ: v drugih d*/.-lah so »drugačne razmere« !
E seveda: drugačne razmere so ! O mi umejemo to dobro! Na Čtškem so Nemci v manjšim in nimajo več deželne avtonomije v
šine. Ako je pogledal proti severu, videl je, kako so zadnje čete Burov zavile v gorski prehod in dolga vrsta vozov jim je sledila. Počasi je šlo naprej. Pot je bila razpokana od vročine in granat ter veliki oblaki prahu so zavili vse ono v svojo odejo, čulo se je samo rožljanje orožja in ropot voz in konj.
Na nasprotni angležki strani razvijala se je jednako hitro vsa meč. Vsled neskončnih lovov in nesrečno izpeljanih napadov na Bure, bili so sovražniki še bolj razdraženi in za nobeno ceno niso hoteli pustiti, da bi jim De-\vet ušel, kakor jim je uže mnogokrat. Na zahodu prščal in brskal je konjiški polk, navzdolž visočin hribov, v nadi, da Dc\vetu prepreči pot. A De\vet je opazil vsako nakano konjice in se vedoo hitreje pomikal iz obroča, ki ga je hotel objeti.
Nove sovražne mase so se brez prenehanja valile črez greben na jugozahodu. Nekoliko oddelkov je hitelo za konjico, ki je bila ravno pri roki, drugi pa so se razlili po ravnini in so splezali na pozamezna kopja, od koder so varovali glavno armado.
(Pride še.)
rokah, za to je potrebna sprava. Na Morav-skein so sicer tudi v manjšini, ali oblast imajo še v rokah j. zato tu ne marajo čuti o spravi. V šleziji, na Stajarskem, na Koroškem so oni gospodarji — zato naj ostane za večne čase vse kakor je. Isto velja za Primorje, ker tu gospodarijo in tlačijo njihovi ljubi prijatelji !
To vam so — ne res?! — krasni dokazi o pravicoljubju in spravljivosti Nemcev ! To vam je pravica po potrebi, v vsaki deželi — druga !
Nič pa se ne smete čuditi, da vzlic takim čudnim pojavom čudne spravljivosti tudi nemški konservativec Ebenhoch kategorično zahteva od Čehov, naj takoj odnehajo od obstrukcije in Slovani v drugih dfželah naj se molče in resignirano udajo, ko jim oblak nemških predlogov ter izjav tem povodom ho/"e zagrniti vsako nado, da bi oni sploh kedaj prišli do urejenih jezikovnih razmer in do svoje pravice. Dr. Ebenhoch je povedal v Lincu, da mu mera spravljivosti v nemških predlogih popolnoma zadošča. Hvala lepa na pojasnilu, če tudi nam ni povedal nič novega !
Ali naj nam pride še kdo govorit, da »konservativno« je toliko kakor pravično v »narodnem« pogledu! Ali ga hočemo nagnati k — Ebenhochu !
V svoji gorečnosti za nemške »predloge« in nj hovega zaplečnika Koerberja se je g. Ebenhoch malce urezal. V nekem parlamentu je bil rekel nekoč neki parlamentarec, da on sicer ne pozna namenov vlade, ali pobijati jih mora vendar! Mož je našel v nemškem kon^errativcu Eoenhochu svojega plagijatorja samo da je ta poslednji zisu-kal ost Bvoje čudne argumentacije vladi v prilog.
Čujte, Ebenhoch je rekel doslovno : »Ako ne pride do sporazumijenja, bodo posledice grozne. Na tem pa ne bo kriva vlada, ki vrši svojo dolžnost v vsaki smeri. Jaz sicer nisem informiran o nazorih in namenih vlade-... itd. itd.«
G. Ebenhoch torej ne ve, kaj aamerja vlada, ali on proslavlja nje namere .... ker ve, da j«-j hoče pomagati !
Mi pa vemo, da so v Ehenhochovem taboru blizu tiste dispozicije za resnično sporazumljenje s Slovani, kakor v drugih nemških skupinah. Od kje naj človek jemlje še kaj vere v spravo ? !
Zakon glede ločitve zakona v Italiji. V italijanskem parlamentu Li/e se sedaj hud boj radi zakonskega načrta glede ločitve zakona. Cerkveni krogi nastopajo odločno proti temu zakonskemu načrtu in so predložili protest z neštevilnimi podpisi. Tudi mnogi liberalnejši poslanci ne marajo javno nastopiti za ta zakon, vsled česar se bo o tem zakonu tajno glasovalo. Le na ta način se nadeja vlada, da bo ta zakonski načrt vsprejft s 1.") glasovi večine.
štrajk V Marzelju. Včerajšnji fran-cozki minieterski svet se je bavil se štrajkom v Marzelju in je sklenil pooblastiti admirala Rouvierja, da v imenu vlade pozove paro-brodne družbe in atrajkovce, da te podvržejo razsodišču. Rouvier, naj bi ali sam vsprejel razsodništvo, ali pa naj bi vstopil kakor član v večštevilno razsodišče.
Na nekem shodu, katerega so imeli včeraj p »poludne štrajkovci v Marzelju, sklenili se, da se ne povrnejo več na ladije pod pogoji pogodbe tekočega leta, tudi v slučaju, ako bi jim obljubila vlada, da predloži zakonski načrt, ki bi vredil razmere pomorščakov. Shod je nadalje sklenil pretrgati pogajanja s plovnimi družbami in z vlado ter tirati štrajk do skrajnosti. Na poziv štrajkov-cev v Marzelju stopili so v štrajk tudi pomorščaki iz Canes-a, Antiba, Arlesa in Siint Ka[ haela.
Tudi v Ilavru so nekateri brezposelni pomorščaki skušali uprizoriti štrajk pomorščakov, a se jim ni posrečilo. Delavnice plovnih družb stražijo vojak'.
Tržaške vesti.
Pozor Tolilci v zavarovalnico proti nezgodam. Od prizadete strani doznajemo, da hodijo okoli volilcev ljudje, ki zahtevajo od istih, naj jim izroče svoje glasovnice. Ker pa se ti ljudje izrecno sklicujejo, da je tak nalog dal vsemožni v zavarovalnici, g. dr. F. C i m a dor i, poživljamo vladne oblasti, da se nemudoma obvestijo, koliko je resn;ce na rečeni trditvi nesramnih agitatorjev.
Naj pa je že kdor koli poslal dotične predrzneže, oblastim je vsakako v dolžnost,
da zasledujejo take mahinaclje, proračunjene v prevaro volilcev.
Naše volilce v rečeno zavarovalnico pa poživljamo, naj ne izročajo glasovnic nikomur nepoznanemu, marveč naj jih dopošljejo političnemu društvu »Edinost«, oziroma predsedniku tega društva.
Zasloni priznanje. Prejeli smo in objavljamo :
Laški listi pojejo radi in za najmanjšo zaslugo slavo kakega mestnega organa. Oni listi, ki imajo v vsakem kotu in kotičku svoje »reporterje« in ki so o razsajanju burje minolega petka namazali cele kolone — niso niti od daleč omenili srčnega vedenja onih c. kr. redarjev, ki so se v najgro-znejši burji \es dan bojevali s tem v Trstu toli ljutim elementom, šU ljudem, izlasti pa ženskam, na roko ter tako gotovo preprečili B- g ve koliko nesreč. Mi smo se res kar divili, opazujoči, kako so vrli redarji nastopali na oglu med pošto in Smolarjevo trgovino.
Marsikak šolski otrok in marsikaka ženska mora zahvaliti neustrašenosti dotičnih redarjev, ako so odnesli zdrave ude od onega ogla. — Dotičnim redarjem treba res izreči vse priznanje na vedenju, pokazanem o tej priliki.
Poraz socijalistov. Včeraj so se vršile volitve v zadrugi kavarnarjev in sicer bo se volili zastopniki uslužbencev v načelništvo in razne odseke in komisije. Volitev je bila ze!6 živahna, ker so si stali nasproti sociia-liBti in oni, ki so eocijalistom nasprotni. Socijalisti so šli v volilni boj z geslom, da morajo uslužbenci izstopiti iz zadruge (katera ima oddelek za lastnike kavarn ia za uslužbence) in čuvati svoje interese s pomočjo samostojnega društva, ki se je ustanovilo pred kratkim kakor sestavni del socijalistiČne organizacije. Nasprotuiki te socijalistične struje pa so zastopali načelo, da morajo uslužbenci ostati v zadrugi in ostati v dobrih odnošajih z lastniki kavarn.
Kakor rtčeno, je bila ta volitev jako živahna in je prišlo volit nad 400 kavar-narskih uslužbencev, medtem ko prihaja navadno na volitev komaj dvesto njih. Vspeh volitev je bil ta, da so ostali socijalisti ze'6 v manjšini in je prodrla z veliko večino njim nasprotna lista, na čelu jej Ivan Predonzan, t. j. oni, ki Be je o zadnjem štrajku odležao postavil proti štrajku. To je zopet en dokaz več. da je začela socijalistična 9tranka ra-pidno propadati vsled nezm' žnosti ali pa nelojalnosti svojih laških voditeljev.
Plaee dnin ob petkih. Z ozirom na gibanje, da bi se v vsej državi uvel popolni nedeljski počitek, je gremij dunajskih trgovcev doposlal centralnemu društvu industrijalcev na Dunaju spomenico, v kateri pri po roča naj bi se izplačevanje tedenskih plač vršilo ob petkih mesto ob sobotah, da bi imele tako delavske družine priložnost nakupiti si v sobotah, kar potrebujejo tekom tedna. Večina delavcev nakupuje namreč sedaj svoje potrebščine ob nedeljah, kar se ne bo moglo več goditi, ako bodo vse prodajal-nice ob nedeljah zaprte. Tudi da bi imeli delavci preveč priložnosti, da zapravijo veči del svoje tedenske plače, ako bi imeli ves denar pri sebi od sobote do naslednjega tedna.
Gremij dunajskih trgovcev povdarja, tla bi trgovci ne imeli potem več nobenega vzroka nasprotovati nedeljskemu počitku, ako bi se uveljavilo izplačevanje te Inin ob petkih.
»Siidmarek« v Trstu ? Tridentinski »Allo Adige« poroča, da bo letošnji glavni občni zbor »Sfilmarke« vendar-le v Trstu. »Piccolo« se tej vesti Čudi, mi pa prav nič. Predvsem se ne čudimo radi tega, ker je 1 italijanska politika — posebno v Trstu — sama kriva, da se Nemci v Trstu vedno bolj čutijo gospodarje. Italijani bo v svojem sov-ražtvu do Slovanov popolnoma slepi za nevarnost. ki jim preti ravno cd nemške pohlepnost'. V svoji navdušenosti, da prej ko mogoče zatrejo zadnjega Slovenci v 1 rstu in njegovi okolici, hlastno posezajo po pomoči, katero jim ponujajo Nemci v boju proti Slovanom, a ne mislijo na to, da jih Nemci podpirajo le za to, da morejo v Trstu v miru pridobivati Bi trdna tla ter slednjič, za sedaj vsaj gospodarsko, izpodriniti Italijane same. Ko pa bodo imeli v TrBtu gospodarsko premoč, jim bo potein prava igrača polastiti ne tudi politične moči. Neaci se že sedaj čutijo v Trstu tako varne, da ci upajo prirediti tu pangermansko demonstracijo, ker občni zbor »Sfulmarke« v Trstu ne
bo nič drtizega, nego pangermanska demonstracija. Ako bi Italijani živeli v miru s tukajšnjimi Slovenci in jim ne kratili narodnih pravic, bila bi popolnoma izključena nemška invazija.
Drugič pa se ne čudimo, da nameruje prirediti »Sfnlmarka« svoj občni zbor v našem mestu tudi z obzirom na ono komedijo, katero je nedavno temu priredilo v našem mestu kamoristično politično društvo »Pa-tria« in kateri komediji je laška kamora nadela ime: »protestni shod proti nameri »Siidmarke«. Nemci so morali popokati od smeha, ko so izvedeli. Kako je izpal oni »znameniti protestni shod«, na katerem je kakih ^00 slug židovske kamore spalo na svojih sedežih, ko so jim slavni govorniki Ilortis in tovariši monotonno č:tali svoje do'goča3ne in neslane tirade.
Taka puhla konferenca naj bi bila Nemce 03trašila. Saj menda vendar niso vrabci, da bi se jih kar tako z raztrganim klobukom, nasajenim na kol, odgnalo. S tem shodom, kakor da bi loteli Italijani reči : o, le pridite k nam. gospoda Nemni, mi vam nečemo kaliti veselja !
Sicer se nam pa tudi pisanje laških listov o tej zadevi dozdeva tako, kakor da hočejo laško občinstvo pripravljati na to, da bo samozatajevanjem pričakovalo nemške kri-čače. Saj bodo kmalu občinske vol tve in Lahi vendar ne morejo pokazati zob svojim zaveznikom.
Družbi sv. Cirila iu Hetodiju je g. E. Perdan, trgovec v Ljubljani, vročil 400 kron povodom kupčije z drufcbinimi vžigalicami. Od leta 1897. do vštetega leta 1901 je družba od vžgalie prejela 0800 K, tekoče leto pa 1S0O K; torej skupaj že 8o0O K. Lepa Bvota je to, a bila bi mnogo večja, ri bi Slovenci rabili le te vžigalice. Zato iskreno prosimo: Slovenke in Slovenci! Rabite. zahtevajte, priporočajte vselej in povsod le to blago, ki se prodaja v korist vseslovenski šolski družbi.
Poziv. Občina Št. Polaj prt Nabrežmi je ulož la na tukajšnjem c. kr. redarstvu več prošenj za potrdilo o 10 letnem bivanju dotičnih oseb tu v Trstu.
Nekatere, po omenjeni občini naznanjene prosilce, je redarstveni urad pač našel. Vseh pa ni mogel dobiti, ker se mu niso naznandi naslovi. Vse one, Ivi slučajno poznajo enega ali v»č tu spodaj imenovanih, prosimo, naj dotične pour,e, da jim je iti na centralni redarstveni urad v ulici San Nicolo, kjer se bodo zaslišali in potem ukrene imenovanj urad potrebno, da se jim izda potrdilo o 10-letnem bivanju. Imena dotičnikov so sledeča :
Skerk Ana od Št» i^na rojena leta 1847, Škerk Auton od Štffana roj. 1854, Perič Valentin od Ivana roj, 1837, Perčič Anorej od Jakoba roj. 1833. Zidarič Josip pok. Antona roj. 1861, Zidarč Andrej od Gregorija roj. 1834, Kante Matija od Antona roj. 1837, Barbot Josip od Josipa roj. 1841, Vodopivec Josip od Antona roj. 1803, Zupančič Franja od Josipa roj. 1852, Z darič Josip od Josipa roj. 184(5 in Zidarič Aoa od Gregorja roj. 1844.
Vsi tu imenovani spadajo pod gori imenovano občino. Imena so vsa povzeta po dotičnih krstnih listih ; zato se zdi, kakor bi imeli vsi imenovani prosilci še staris«* žive — kar je pa skoraj nemogoče.
Da se torej pcmore občini in redarstvn, ki se trudita za neznano kje bivajoče prebivalce, prosimo še enkrat, naj oni, ki slučajno pt znajo ecega ali več gori imenovanih, iste obvestijo kakor že povedano.
Urad
političnega društva »Klinost«.
Slovenščina in nase občine. — Prijatelj nam je doposlal originalno kuverto ne sledečim naslovom:
»Gemeindeamt Dekan:. N.o 1705
An
die k. k. Bezirkshauptmannschfafc in
Portclreie	Capod' Istria.
Dienstsache. Recommandirt.«
»Brez komentarja«, dostavlja k temu pošiljatelj. Da, tudi mi se hočemo o.lreči komentarju, ker bi bil isti preojster. — Sramota !
Dražbe premičnin. V četrtek, dne 11. dec. ob 10. ari predpoludae se bodo vsts.1 a&rodbe tuk. c. Kr. okrajnega sodišča r.a civilne stvar vršil« sledeče dražbe premičnin : Barkovlje 3t>, hišna oprava in razno Cjrso
Z>2 in 2G, ulica Sette Fontane 1* in ulica Giulia 15, oprema v zaleg', hišna oprava, klopi, glasovir, barva usnja in razno ; ulica San Giovanni 4, likeri in razno ; ulica San Francesoo 16 1», hišna oprava in stroj.
Vreaenakl vestni* V raj : toplo ar er oh 7. uri zjutraj 1 S oh 2. nn popo'.n ' *J.5 C. — Tla komer ob 7. uri ejutraj 762.6 — DaoM plimu ob 6.12 pradp. m o! 6 40 pop.; oseka ol 0.1 S pre til i K« in ob 0 30 po pol uri na.
Društvene vesti.
Za »Božićnico« so doposlali : g. Kristijan Dejak K, g. 1'ran Tomšič, nadinže-nir, Ledeč na ĆVskem, g.a Ktna 'ampa, g.a MatiHe Šebenikar z Rakeka vsak po 10 K ; g.a Vekoslava Rebek, Sežana, g.a Keličita Gori u p, Prošek, g. Miroslav Ples, Devin, in g J. Š. »kot skupilo za dobro prodane stare naočnike« vsak po 5 K ; g. Anton Notar Plavje, gosp. .Jo* i p Novak, župnik, Po vir, g. I-ran Bukovec, žnpnik Trviž (Istra), gosp. Julij \Varto, župnik, Bazovica po 4 krone ; g. Rajko Logar Pregarje, g. Karol Favetti, Sežana, g. Ivan Koruza, župnik. Klana po 3 krone : g. Anton Mozetič, železniški mojster v Tržiču, g.a Elizabeta S;la, gospe d Just Rebek, P*z;n, gosp. Vinko Zim iČ, župnik v Voloskem, g. Roman Mauri, Ko barid, g. Fabjani ja ded či, Lokev, g. Janez Skrjanec. župnik. Vreme« g. Ivan Tiringer, Jelšane po 2 kroni ; g. Fran Rvšlavv. Mune, g. H. Cernigoi, Velike Žablje, g. B. Vitez: č župnik v Lindaru pri Pazinu.
Iz Vodnjana v Istri so doposlali : g. F. Dominco 2 K, g. N. Dominco 50 st., g. J. Visentini 1 K, gosp. E. 1 »ongetti 50 stotink. Skupaj 4 K.
Gosp. Tomaž Zarln k .'» K, gospa A. K. 3 K, g. »rovtarc 1 K, g. Ajdišek 1 K. — B »g povrni radodarnim srcem !
Blagajnistvo.
Telovadba za ženske. Ker se je že priglasilo nekoliko gospic za redno obiskovanje pouka v telovadbi pri »Tržaškemu Sokolu«, opozarja se tem potom vse one častite gospe in gospice, katere bi imele voljo in veselje do telovadile, da se kar najhitreje zglasi o in sicer pismeno pri g. telovadnemu učitelju M. Bergantu, ulica Farneto št. 11, II. n.
Dnevi in ure za redni obisk določi se pozneje in sicer po ukrepu večine.
Pevsko društvo »Primorec« iz Trebič bo imelo v ntdeljo dne 14. t. m. svoj redni občni zl>or v prostorih »Kon«umnega dru štva-. Začetek of> 1. uri popol. Daevni red: Nagovor predsednika, poročilo tajnika, poročilo blagajn'ka, letni računi, volitev odbora, razni predlogi. Na obilno udeležbo vabi
ODBOR.
Na »Miklavževem večeru« pri sv. Ivanu so vstopnino pr* plačali: g. Vatovec, dež. poslanec, 4 K, g. S F. 3 K, g. Zupan-č č, kapelan, 2 K. g. Trobec l K 20 stot. g. M keluzzi 60 et., g. Peršič 60 et., g. Šušelj Avgust 40 st , g. Zupančič Anton 40 st.. g. Negode 20 st., g. S >*ič 20 st., g. Pelicon 10 st. — Hvala vsem !
Vesti iz ostale Primorske.
V M. Andrežo pri Gorici so imeli v ponedeljek veličasten pogreb. Visi pomorski ki rn sar in brat pokojnemu profesorju mons g. Marušiču je umrl v Feldbt fu pri Gradcu. V ponedeljek so njegovo truplo prepeljal: na goriški kolodvor, od koder se je vršil sprevod v vas St. Andrež.
Čujte! i'ttjte ! V včerajšnjem »P.c-colu« je čitati ako jako zanimivo vest, ki pripoveduje, kako so faktične razmere vendar iar le močneje, uegj najhujša zla volja ljudij.
Ako bi odločevala zla volja istrske si-gnorie, danes bi bda vsa Istra italijanska in smešen bi bil oni, ki bi se v Istri hotel še učiti hrvatski. Pred vs mi pa bi se mu kro-hotah italijanska s gnoria.
Sedaj pa čujte, kaj smo čtali v »Pic-colu«. Č tali rmo: »Deželni šolski svet istrski je odobril imecovanje g. Bergiča pomožnim u č i t e 1 j i m hrvatskega jezika na italijanskem gimnaziju v Pazinu«.
Ali ste čuli ! Isti ljudje, ki vedno kriče, da je Istra italijanska, da v Istri ni Hrvatov, <** v tej deželi ne treba znati hrvatskega jezika, i-rti l,udje, ki groze tudi vladi b pestjo, ako se le gane (kar pa se dogaja le sila, krivično reik) hrvatskemu š »lstvu v prilog : isti ljudje uvajajo na svojih italijan-
skih zavodih pouk v istem jeziku, ki baje niti ne obstoji v deželi ! !
Signori po torej ugriznili v kslo jabolko. Neradi, gotovo — ali so ! Vzrokov temu utegne biti več. Ali naj bo vzrok ta ali oni — gotovo bije njih po zobeh ! !
Če hočejo s tem loviti hrvatske otroke, potem priznavajo, da nimajo dovolj svojega lastnega materijala ! To pa dokazuje zopet, da ta laški gimnazij v Pazinu ni bil potreben in da so le iz gole kljubovalnosti naprtili toli siromašni deželi na tisoče letnih stroškov, kar se slednjič vrhovati v dokaz, da sigaoria nima srca tudi nasproti veliki notorični bedi prebivalstva v deželi !
Morda pa °o signori pr šli nekoliko v skrbi, da ne bo v deželi kruha za te ljudi, ki jih bo vzgajal italijanski gimnazij v Pazinu, akone bodo znali hrvatski!! S tem pa priznavajo, da v javnih službah v deželi istrski ni mogoče izhajati brez znanja hrvatskega jezika ! — II »čete li boljega dokaza, da Istra n i italijanska zemlja ? !
Morila hočejo gospodi s tem odtezati hrvatskemu gimnaziju učence in tako dokazati, da ta hrvatski gimnazij ni potreben. No, tak dokaz bi bil približno toliko vreden, kakor je oni, s kater m dokazuje itali-janstvo Liburnije, namreč s tem, da izdajajo za tamošnji narod list na — hrvatskem jeziku ! !
Naj je že odločeval ta ali oni razlog, ali naj so odločevali vsi trije za uveden e hrvatskega jezika na laškem gimnaziju v Pazinu kakor učnem predmetu : vsi jo lo-putajo po zobeh to signorio in dokazujejo, da so resnične faktične narodnostne razmere, proti kater m so v neprestanem, trdovratnem in zlohotnem boju, vendar močneje nego vsa njihova zla volja.
Uvedenje pouka v hrvatskem jeziku kakor učnem predmetu je vsakako eklatan-ten dokaz, kako frivolen je bil boj Italijanov proti osnutju hrvatskega gimnazija v Pazinu, in kako brezvestno je bilo ustanovljati laški g mnazij le na kljuhaj hrvatskemu gimnaziju !
Vesti iz Kranjske-
*	l><želno obrtno zvezo so ustanovili v Ljubljani. Ta zveza naj spaja obrtne zadruge v enotno orgnnizacijo. Fstanovni shod se je vršil v ponedeljek. D »šli si delegatje raznih obrtnih zadrug. Tudi obrtni inštruktor ministerstva za trgovino in predsednik trgovinske in obrtne zbornice kranjske, g. Lenarčič, stu bila navzoča. Novi zvezi je pri -stopilo dosedaj 8 zadrug. V zvezni odbor je bilo izvoljenih 12 udov. Predsednikom je bil izvoljen brivec I ranchetti. Prihodnji občni zbor bo v Ljubljani, potem pa se bodo vršili zbori premenjevalno tam, kjer bo največ za-veznih členov.
Na tem shodu v Ljubljani so razpravljali o potrebi enotuega uradovanja, o potrebi lastnega strokovnega glasila, o letnih prispevkih, o ustanovitvi obligatorične moj-sterske bolniške blagajne, o prirejanju potovalnih zborovanj s strokovnimi predavanji.
*	Hvalevreden t*in krške občinske hranilnice. Kršfca občinska hranilnica je pričela rarposojevati proti navadoim obresti m denar vsem onim vinogradnikom, ki Bvojega vinskega pridelka ne morejo takoj prodati, da se j i ji na ta način vsaj za nekaj časa pomore iz denarnih stisk. D »tičnik mora vrniti posojeno mu svoto, kadar vino proda, » sakakor pa ob določenem roku. Tako bodo vinogradniki laže čakali s prodajo, dokler kupčija ne postane boljša. Posojilo dobivajo tudi vinogradniki iz drugih krajev.
Po »Slov. Nar.«
*	Veeer konopnicke. V proslavo 25-letnice bterarnega delovanja prve p »ljske pesni kinje n pisateljice, Marije Konopnicke, je priredilo »Splošno slovensko žensko društvo« v Ljubljani dce 7. t. m. krasno vspel »Večer Konopnicke«. — Udeležba je bila velika.
*	V blaznosti. Ivan Medvešek, hlapce v št. Rupertu v krškem (kraju, si je v nedeljo popolti'lne v blaznosti odsekal na levi roki prst. Prepeljali so ga v L,ubijano.
*	Fijakarski konj rešil svojo čast. Fijakar Gaber v Ljubljani ni verjel, da bi konj Hjakarja Grablovica imel še toliko moči v sebi, da bi pripeljal na R .žnik. Grablovic je pa v svojega konja imel toliko zaupauje, da je stavil za 20 kron, da njegov konj še pride na Rožnik. In to se je tudi zgodilo. Graber mora plačati stavo.
*	Voli in krava ustavili vlak. Blizu prstaje Dobrepolje so te dni popoludne ušli gonjaču Francu Peterlinu iz Zdenske vasi voli in krave, katere je gnal nekemu mesarju v Ljubljano. Pobegla živina je krenila na železaični t r in dirjala naprej. V tem času je pri vozil osebni vlak in ker se voli in krave niso hoteli izogniti, se je moral vlak ustaviti in počakati, dokler niso nagnali ž;vine s proge.
*	Predsednika posojilnice v Cerkljah na Goronjskem, Ivana Podjeda, so po nalogu državnega pravdmštva zaprli in ga izročili deželnemu sodišču v Ljubljani. Obdolžen je sleparskega postopanja na škodo strank posojilnic.
*	Nov «»rob. V Krškem je umrla v cvetoči dobi gospa Manja Premrou, soproga c. kr. notarja v Kobaridu ter hči starega slovenskega rodoljuba in odličnega slovenskega pisatelja, dra. Mencingerja.
Vesti iz štajerske.
— Tudi pred sodiščem je bil rabi-
jaten tisti Pongračič iz Celja, ki je vstrelil svojo ljubico in bil radi tega obsojen na smrt. Trdovratno je tajil svoj zločin in je trdil, da so Marijano Persoglia — tako se je imenovala njegova ljubica — napadli roparji. Vsako pričo — bilo jih je 41 — je zmerjal, ako ni govorda njemu v prilog. Slednjič je opsoval tudi porotnike, ko ao izrekli svoj verdikt. Grozil jim je in začel
Zbornica naJaljuje razpravo zakona o krršnjarstvu.
Odlikovanje.
DUNAJ 10. (B) »Wr. Ztg.« objavlja: N;eg. rebč. cecar je podelil predsedniku okr^ŽDega sod šČa v Gnr'ci, Karolu vitezu D< facisu, koenturni kr;ž Fran Josipovega reda ter deželnosodnenau svetniku istotam, Je si pu Milovčču, vitežki kr.ž Fran Josipovega reda.
Samomor diplomata.
RIM 10. (B.) »Popolo Romano« javlja iz Milana : Italijanski diplomatični agent v Srcdcu, Pelacco, se je usmrtil radi nekega nevrasten škega trpljenja (bolezen na živo.h).
Javna zahvala.
Podpisanemu je v dolžnost najsrčneje zahvaliti se slavnemu pevskemu društvu »Adrija« na izkaz.h hvaležnosti m na lepem daru, katerega mi je isto poklonilo na dan mojega odstopa kakor gostilničar »Obrtnij-sKega društva« v Barkovljah, in na krasni pevski zabavi, katero je isto priredilo o priliki mojega odhoda. — Istotako se srčno zahvaljujem gospiesma M:£nci in Anici Marte-lanc za prelepa šopka cvetlic, katera sta mi isti podarili o tej priliki. Še enkrat : srčna hvala vsem !
V Barkovljah, dne 9. decembra 1002.
Jakob Pcrtot bivši gostilničar »Obrt. društva«.
preklinjati ; uprizoril bi bil velik škandal, da ga niso hitro odvedli iz sodne dvorane. (f^ Je pač v človeški obliki tudi — zveri j ! ^ — Hranilnica in posojilnica t (fo- q tovljah, ki je začela pos ovati s 1. novem- Q brom, je imela že v prvem mesecu poslova-nja b'izu 40 000 K denarnega prometa. To je vsakako lep napredek.
Razne vesti.
AMsaMer Levi mibz! g
<3
Prr» t« BajTegjs tovarna potUtf« ▼aeb rrst.
—e» TRST I*-
TOVARNA:	zaloor
Via Teaa,	i Plazza Rosart« i*, i
vogal	I (Šolsko poslopje
Yla Llnltaact | In Via Rlbor0( ftl i
T«lafon it. 87 0.
-HOM-
Velik kbor t»pe~arij. treml Jo aUk. I*
49 let in 4 mesece v ječah. Redarstvo jg v Zagrebu je nedavno uprizordo gonjo nn
TT$nj* oiroćb* iad! paseb^k
klateže po raznih prenoč ščih. O tem je na- (g c<me br,z hookurttno« letelo na človeka jako nevarnega za tuje fg tLU|TB0TAIi CSEU IAST0II IS fUSlC | imetje. To je bil neki Ivan Polonščak iz ^ p^etipostaviosona^oorod Škarice. Mož je bil rojen leta 1804 in ima ^	a|; ž0tQZrico rautco.
sedaj 98 let.
O.I teh 08 let jih je preživel 4'.» in 4 mesece po ječah, torej nad polovico dolgega svojega življenja.
Obsojen je bil 10 krat ol razaih sodišč.
&
ŠP 60
Si
Sf aJ
ŠŠ5 Sf
»a
m
&	m
Vsprejmem takoj jednega ali
dva vajenca.
41» let presedeti po ječah, doseči 98. leto v svojo obrt.
FRAN VISJAN
m mm M 1 ^ vi
Najstarejši avstrijski častnik
ž;vljeDja in imeti še posla s slavno policijo — : ta mora biti iz železa !
'	mrtev T izdelovalec vozov, Ljubljana.
Nedavno temu smo poročali o upokojenem	Več poizve Se tudi pri uprav-
rnajorju Ferdinandu grofu Kueniglu, ki je	ništvu lista.
najstareji avstrijski častnik in živi v Griesu	-—-
na Tirolskem. Možje umrl te dni v 98. letu Slovenska družinu v Trstu išče
svoje dobe. Pokojni je bil rojen dne 23. ju-	deklico, staro 12 do 14 let.
mja 1805.	__. Prednost imajo t:ike. ki 119 znajo
italijanski.
Književnost in umetnost.	Ver pove naše uredništvo.
Pozor slov. inteligencija! — Vod ___
stvo družbe sv. Cirila in Metodi ja v Ljub-
Mihael Zeppar
v Trstu, ulici San Giovanni
štev. 12
ljani razprodaja krasno knjižnico rajneega pisatelja Ivana Vesela. Kjižnica in zaznamek taiste nahaja se v odvetniški pisarni g. dr. ! ima zalogo peč j od maji like v velikem iz-
Fr. štora v Ljubljani, Križevniške ulice	boru, sama novost, bodisi glede risarij ali
9	*	barv. Snov sestaja od same stanovitne zem-
St€V' » i_ ,	r,	c ir	•	'je. Izključna zaloga za Trst, Primorje in
»UokovDjadl«. Dr. prof. k. Glaser je	DalmacJJjo 8iavn0znane in odlikovane tovarne
prevel »Rokovnjače« na nemški jezik: nem	za pe5i Bratov Schutz v B;ans'<em (Morava)
ški dialekt je priredil nemški dunajski ljud-	ustanovljena 1848. Pri teh peč h se prihrani
si diateKt: je prireau nemsKi uuaajBni ijuu-	ustanovljena rn teu pc u bb pnuraui
ki pisatelj. Bivši režiser slovenskega gleda-	500/° na kurjavi. Lastna tovarna štsdilnih
ŠSa, gosp. Rudolf Inemann, je »Rokov-	P*« železa ali "planih z majoliko. Izvr-
1	siteA po men in nizkih cenah.
njače« na povabilo g. ravnatelja Vojte Slukova prevel na češki jezik ter se bodo igrali »Rokovnjači« v praškem gledal šču v »17raniji«.
XX*XXXXX*XXXKXA X
Brzojavna poročila.
Imenovanje t poštni stroki.
DUNAJ 10. (B.) Minister za trgovino je imenoval postnega kontrolorja Zalateva v Trstu glavnim glagajnikom blagajne postne direkcije istotam.
Državni zbor.
DUNAJ 10. (B.) — Zbornica poslan cev. — M*j dešlimi spisi je interpelacija pos'. Spinčića in tovarišev do ministerskega predsednika, kakor voditelja ministerBtva za nt branje stvari radi izvedbe melijoracijskih del v lajšanje bede v Istri. — Med došlimi spisi je nadalje vladna predloga s katero se bruseljska sladkorna konvencija predlaga v ustavno razpravljanje.
U
n
Svoji k svojim!
ZALOG A.
X K X X X X
S
X X
x
2 Trst, Via di Piazza vecchia (Rosario) g	št. 1. hiša Marenzi.	S
S Največja tovarna pohištva primorske dežele. £
S	Solidnost zajamčena, kajti les se osuSi
^	v to nalašč pripravljenih prostorih s tem- ^^
X	peraturo 60 stopinj. — Najbolj udobna, rao-TT derni sestav. Konkurenčne cene.	^
H V Album pobllt«v brezplačen.
XXXXXXXXXXXXXXMX
x pohištva
dobro poznane
X tovarne mizarske zairnge v Gorici (Soltan)
^^ vpisane zadruge z omejenim poroštvom
£ prej ^Inton Cemigoj
Gustav Bonazza
▼ Trstu. Piazza Ilarriera veeHiiai.
(vogal Andronn ♦lell' < )!mo\ Velika zaloga pohištva, ogledal, okvi* je v in ta pecari j.
— Popolno opremljene sobe. -Konkurenčne cene.
Naročbe se dostavijo raz ven embalaže franko na kolodvor ali brod v Trstu.
n
SM11M
za domačo rabo in obrtnike.
Čast mi je mznauiti p. n. s!, občinstvu meeia Tr-ta in okolice, da sem te dni otvoril zal« go da m t n-kih naravnih vin. Prodaj: m | o im rn h cenuli na d-belo in v
Ht^kl' niftli Z- -ga -<e r» h?ja v b š Emila grofa Alberti-ja. uliea (ihega št. * zatlej na dvoriš u.
Namizna vina, črna, bela „Opollo" (schilcher).
Piotla am tudi ua a ven in pristen tro-p i n j e v e t* in olje.
Ker so naša dalmtt n^ka vina ne famo na gla-u kak<»r Jzvrsma, i.mj»ak še znamenita, tudi kakor okrepljajočaza bolnike in m a 1 o k r i v n i k e, nadejam se r a trdno, tla me bo s', občinstvo najrnnogfštevilneje j.očafčalo se svojimi naroebaini ter stem vršilo naše n»r« dno geslo : Svoji k svojim !
Odličnim sjK>štovai»jern
Mat ko Puić.
Svilene plinove MREŽICE!!
,PROTALtf
dajajo najbolj bleščečo luč in so neverjetne solidnosti
po 35 in po 50 nvč.
Cilindri, tulipani, klobuki za svetilke itd.
Naročbe.
PODJETJE ZA NEPREGORLJIVE LUČI
F. ROZZO, ul. S. Antonio 5.
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXKXXXXXXXXK
-jr 5 letno jamstvo ^mc
Metanik-specijalist za pcprnljacje strojev vseh vrst
RUDOLF RCTTL
trst. — Piazza S. (aterina itr. i. — TRST.
JAKOB BAMBIČ
trgovec z jedilnim blagom Via Giulia št. 7.
Priporoča svojo zalogo jestvin kolonijalij» vsakovrstnega olja, navadnega in najfinejša.
— Najfineje testenine, po jako nizkih oonah, ter moke, žita, ovsa, otrobi. — Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na debelo in dro» n — Cenike razpošilja frank«.
Razprodaja !
Po nečuveno nizki ceni se dobi /a sam«)
2 g l. 95 nč.
krasna garnitura obstoječa iz
14 krasnih dragocenih predmetov
in sicer :
1 lira od i.ikl a, Anker r m< nt. (na željo tudi potr« br.J i lepo »azr rljanim jm kr<»vi>m točno, ur^j« na s ,'i Iftrim jamstvom in škatbioo. ] kia-r a g Min c!i niMufta t kropna verižica
fl p« j V«*'OH*. Prpžki 1 g'Id n jgia. za kiavat" z im tir. bri'jant'. \ j ti gumbov za man še te, znamka »Garantie«. 1 garnitura (5 koma<lov) gumbov za srajce in
ovtatniko.
1 | ar uhanov iz pristnega srebra, uradno punci r.
1 g»»ldin prstan s krasnim kamenon.
1 žapno ogledalo v etvijn.
Vseh 14 krasnih in vrednostnih predmetov z uro Anker-Remont. vred pošilja le za 2 gld. 95 nć. s povzetjem ali jk> naprej pop'a u« m denarju, tvrdka
BRUDER HURVIZ
krakovo - Stradom 17. - Krakovo
Neodgovaijajore fprejmem v 8 dneh nazaj in povrnem denar, vsled ćesar nima kupec nikakega rizika* Bogato ilustrovani cenik raznovrstnih dragocenosti brezplačno in franko.
Razprodajalci in agenti se sprejemajo.
Vsak kupec vdobi v dar brezplačno krasen žepni album slo razglednica m i mesta Krakovo.
A. BUCHBINDKR
TRST. — ulica Riborgo št. 27. — TRST.
Raznovrstna zaloga ogledal in okvirjev tapecarij vseli vrst, ročnih kov čekov in velikih kovčekov vseh vrst po načrtih železnic. Naročbe sprejema za kompletu» sobe toli v mestu koli z:i odpošiljati je po železnici ali morju.
x x
K
x x x x x x x x x x x
Paglianova pijača
© © o • o oo oo
o o o oo oo oo
prof. Ernesta Fagfliano
nećak pokojnega profesorja Hleronima Pagliano je bilo predloženo zdrav, vodstvu min. za notranje posle v Rimu, koje je dovolilo razprodajo.
Odlikovano na narodni farmacevtični razstavi 1S94 in na higije-nični narodni razstavi igoo z zlatimi kolajnami.
Ogibajte se vedno ponarejanj in zahtevajte vedno i/delke, koji nosijo na lončku in ovitkih našo varstveno znamko.
Naročbe je nastavljati na (vrdko
pro/. €vncst pagliano, Jfapolj, 6alata San jVTarco štev. 4.
x
X X X X
2S
X X X X X X K X
xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx
i
s
s
Pri svetem Antonu Padovanskem.
prva zaloga cerkvenih oblek in nabožnih stvari.
Trst. Via Muda vecchia št. 2. (za mestno hišo).
Dobi se bogata izbira p anet, rlalmutik, pluvial. humcral, r< ketov kvadiat»v, kolarjev	^rniiiKov, mi>-ah>v, breviijev, rilun ov, diuraov in n« številno oabož jih
laz ičn" fino * eran h Knjig. Hvtčrik' v, križev. svetilnic k»lihov. cihor.ev se sreb no kupo.
Jedina zaloga za celo Primorje kipov v \eak< vratni vt-lik« sti in kvalitet', umetn'ško delo v rouiaut>keui kariotiu, pno« rcčl-ivih posebno za vlažne cerkve.
Zaloga sveč in čistega čebelnega voska k«kor tu li mtš.ne sv«če I. in JI. * it»t*-. |mh'o»». vt-nee*. krin BVttnj vsakovrstnih.
Lastna izdelovalnica palm i/, umetnih cv» tlic in vsakovr-tnih drugih del p; adaj< čih k In gočasiju, izvisijo ht- vezanja (ncsmi) na linejsa za /a-tave, p ogrinjala idr.
popravlja se vsakovrstne stvari za ceno, pri kejej je izključena vsaka konkurenca.
Naročitve se izvršijo točno in hitro.
Oh nedeljah iu praznikih je prodaja I niča zaprta.
7j «»dl čn m fpo£tt v* njem
Anton J. Vogrič.
) > > > > > > > > > >
1
>
1 >
>
podpirajte družbo Cirila in jVletoda!
Rudolf Aleks. Varbinek
zaloga glasovirjev
li.ijholjsili tu- in inozemskih tovarn
- Borzni trg* št. 2 II. nadstropje ==
(nasproti sladčičarne Urbanis). Kiizpnsojevanje. liienjiiTa. prodaja proti takojsiM^inu plarilu, kakor
tudi na obroke, Konkurenčne cene.
Prodaj alnica ur
f. J(aslinger
zaprisežen izvedenec in urar o. kr. pri v^ jnžne zpleznice
Via delle Poste (Palača Galatti)
nasproti itev. Velik izbor ur vseh vrst. Poprave ee izvrne v katerisikoli množini in kat^resilKidi vrpte, kakor kronometri itd. z v ho natančnost] ► in točnosijo na jam-tvo.
Brezkonkurenčne cene.
O B U VA L A.
—	Dobro jutro / Kani pa kani ?
—	Orem kupit par čevljev !
—	Svetujem Vam, da greste v ulieo Riborgo št. 25 po domače
k Pierotu. Tam vdobi te vsake vrste obuvala za moške, ženske in otroke. Tsti popravlja male stvari brezplačno ter sprejema naročbe vsakovrstno obuvalo na debelo in drobno.
Lastnik : Peter Rehar.
Glavni zastop za Trst, Kras, Goriško, Istro, Dalmacijo in Tirolsko zavarovalnega društva na življenje in rente
GLOBUS
centralno ravnateljstvo na Dunaju
I. Franz-Josefs-Ouai št. 1a (v lastni hi5i>.
Popolno vplačana glavm>a 2 000.000 ustanovljena od tiuuajskega bančnega društva in bavarske hipotekarne in menične banke v Monakovu.
Sprejema zavarovanja na življenje v raznovr^tniti kombinacijah in proti nizkim premijam Specijalno zavarovanje otrok brez zdravniškega ogleda, izplačavši v slučaju že-nitve a'i prehoda v voj tke zavarovani znesek pr« ti malemu odbitku pred pretekom zavarovalne dobe.
Glavni zastop v Trstu. Corso št.
7. Telefon 469.
Velikanski izbor
raznega pohištva
spalne in jedilne sobe, svetlo ali megleno politirane.
jht gogat izbor
divanov, okvirjev, ogledal, stolic, stenskih ur se rahaja v dobroznani
W zalogi pohištva
Rafael Italia
Trst - ul. Malcanton št. 1. - Trst
TOUflRNfl POflISTUfl
IGNACIJ KRON
Dvorni založnik. — Ustanovlj. 1848.
Velika prodaja za Božič in novo leto.
I

, -N
• C
Za Hi in novoletna darila!
Došel je velikanski izbor
prtov za obedovalno mizo in desert; žepnih rut; brisalnikov, nogavic, tapeto v vseh vrst
po najzmernejših cenah v zalogo prtov in bomba-
ževin tvrdke
Peter Klansich
piazza nnova (ex Gadota) št. 1.
H
m »j
H
H 7) W H
r ulica Cassa di Risparmio
Tovarna na Dunaju.
Xovi ceniki, izvirni narisi, naprti za sobe na zahtevanje
X
Vrlika prodaja za Rožic in novo leto.
Obuvala!
Pri Pepetu Kraševcu
zraven cerkve sv. Petra (Piazza Kosario pod ljud £olo Bosata zalosra raznovrstnih obuval za grospode, srospe in otroke.
Postne naročbe se izvrže takoj. Po-iljatve eo poštnine proste.
Prevzema vaako del^ na debelo in drobuo ter se izvršuje z največjo točnostjo in natančnostjo po konkurenčnih cenah.
Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča
Josip Stantič čevlj. mojster.
Zalagatelj uradnikov in uslužbencev konsum-nega skladišča c. kr. glavnega carinskega urada in c. kr. generalnih skladišč: nadalje stražnikov c. kr. javne straže v Trstu in Miljah ter orožništva c. kr piiv. avstr. Lloyda.