Poštnina plačana v gotovini
DELAVSKA ENOTNOST
GLASILO SINDIKATOV SLOVENIJE @ ST. 12. • 25. MARCA 1955	• LETO XIV # CENA 10 DIN
PROLETARCI VSEH DEŽEL. ZDRUŽITE S El
E GOVORA PREDSEDNIKA JANKA RUDOLFA NA OBČNEM ZBORU SINDIKATA KOVINARJEV SLOVENIJE
MU D0IŽN0ST
in v interesa nas samih le. da do Urala meljarlmo prav vsa načela setošnfega tarifnega sistema
smislu še ne znamo gospodarita. Iz tega pa kajpak ne moremo sklepati, da bi stopili na pot, po kateri so krenili v Sovjetski zvezi, čeprav so tam svoj sistem že temeljito »preskusili«. Niti se ne moremo vrniti v kapitalizem, kljub temu, da vemo, da znajo tam tudi zelo dobro gospodariti. Edino realna pot je, da naš sistem čimbolj izpopolnjujemo in da v njem dosežemo, kar želimo. Oglejmo si to pobliže!
Investicijski sklad smo močno presegli
V lanski razdelitvi dohodka med federacijo, republikami in komunami smo napravili znatne
Moram reči, da poročilo, M ga včeraj poslušali, na zares **er način obravnava vse za-®«ve, zlasti gospodarska vprašanja, in to s stališča delavca-pro-lzvajalca, torej tako kot je za nas v sindikalnih organizacijah edino Ptov in najuspešnejše.
Važen korak naprej
Nedvomno je dandanes v vseh aaših sindikalnih organizacijah ®stednji" predmet razprave naša J^tifna politika in v zvezi s tem življenjska raven delovnih ljudi.
'‘■szumijivo je^ da tudi današnja razprava posveča temu največ pokornosti. Kljub temu,, da je bilo . že v poročilu posebej naglasno, bi spet poudaril, da je osnovna slaba stran vseh raz- spremembe. Nismo pa uspeli za-Prav in dela sindikalnih organi-, gotovih, da bi se dohodek pra-^cij okrog letošnjega sistema na-| vilno razdelil. Leta 1953 je bilo
grajevanja v tem, da nismo; predvidenih zveznih investicij za Uspeli ljudi prepričati, da je ta | 182 milijard dinarjev in toliko sistem v njihov prid. V celoti; tudi realiziranih. Lokalnih inve-^eto. skuša ta sistem popraviti! sticij je bilo po planu 31 milijard, d°sedanje slabosti, ki smo jih po- . realiziranih pa 44. Gospodarske gosto upravičeno grajali in po- organizacije so planirale za 11 'heni važen korak naprej v ure j e- milijard investicij, realizirale pa ^anju teh tako delikatnih vpra- 38. Skupno prebijanje investicijskih skladov je bilo potemtakem za 240 %. Lani so bile zvezne investicije planirane v višini 187 milijard, realizirane pa samo 166, medtem ko so bile lokalne investicije planirane za 34 milijard, potrošili pa smo 130 milijard, torej so bile prekoračene za 137 odstotkov.
To govorim zato, ker naš gospodarski sistem ni mogel zagotoviti, da bi investicije ostale v mejah možnosti. Posledica tega so bili inflacijski pojavi, porast cen, škodo je utrpel pa delavec. Če podamo k temu še slab tarifni sistem, potem je jasno, da drugače niti ni moglo biti. Slaba
Šanj.
, . Ze v začetku hočem reči, da bi zelo pretirano optimistično Misliti, da bo letos že vse drugače in bolje. Ta vprašanja bomo Po mojem mnenju uredili kasne-k kot ostala, saj se jih ne da ^rediti čez noč in je tudi nizka Življenjska raven eden izmed či-•hteljev, ki otežkočajo, da bi ‘aglo in uspešno rešili probleme Ograjevanja.
Zakaj se je poslabšal gmotni položaj delavpev
do;
Ne bi hotel ponavljati slabosti sedanjega plačilnega sistema,
ŽfJ so nam vsem dobro poznane. (stran lanskih gospodarskih in-je pa> da je med drugimi j štrumentov je bila v tem, da so uyi neurejeni plačilni sistem do- j dopuščali odtok znatnega dela na-Ptirtesel svoje k porastu cen. Ne! rodnega dohodka na okraje. De-
^remo trditi, da so cene že r® taljene, čeprav je bila cela rsta. prizadevanj, da bi se to Uredilo.
Letos
na
ker
lovanje tržišča pri nas je še slabo, zavoljo gospodarskih težav moramo dajati prednost izvozu, uvoz pa čimbolj omejiti tako, da je t	spešimo prvi korak k! naša industrija v dokaj monopol-
ni da bi bil delavec za boljše nem položaju na domačem trgu. in večjo prizadevnost boljše Izkazalo se je tudi, da so okraji Ograjen, kajti izenačenost med
c Satoeznimi kategorijami delav- ^----------------------------------
t v. je bila kar precejšnja. Neka-sti1 misNjo, da se vračamo kapitalističen sistem, za višje razpone v plačah, za rrne in akorde. In pravijo, da
^ sindikati včasih proti temu n rdi, danes pa da so pozabili , to. v resnici pa gre za to, da Vsak delavec nagrajen po
<je,'’-‘et°šnji plačilni sistem je le bil' žitnih naporov, da bi stažirali gospodarstvo in da bi V !Prečili take stvari, ki bi bile llss 0<^° delavcev. Od decembra njri*' leta, ko smo čutili ob admi-^ativni pocenitvi nekaterih beh	olajšanje, so cene ne-
u . o rasle. To je padlo na de-Y,-Ce’ na tiste, ki žive od plače, jgp. naši napori so sedaj usmerja J1® to> da se kaj takega v bi ne bi več primerilo in da Ig^boljšaii gmotni položaj de-
Česa velikega ne smemo pričakovati
je ^ zveznem družbenem planu ^Predvideno, da se bo izboljšal
re®m° pričakovati. Imamo vse jine možnosti za izboljšanje P°gojem, da bomo uresničili Por druga predvidevanja in pro-6 družbenega plana. Lani na r)0lner je bilo predvideno, da bo-bekaf6116 Padle za 10 %, kar so Čiij	tudi enostranko tolma-
in komune delovali v nasprotni smeri od naših skupnih prezade-vanj ter da so ponekod celo pritiskali na podjetja, naj draže proizvode, da bi prišli do večjih gmotnih sredstev. Nastajali so ogromni nadplanski dobički, ki pa niso bili pokriti z materialno proizvodnjo, kar vse se je odrazilo na življenjski ravni.
Če drugače ne bo šlo, se bomo morali po služi ti adminis trativnih ukrepov, da ne bi prekoračevali investicijskega sklada. Kajpak ima vsak administrativen poseg tudi neprijetne posledice. Ko izpopolnjujemo naš sistem plač in gospodarstva sploh, se trudimo, da bi bilo takih posegov čim manj. Če stvari tako postavimo, je vsak najslabši administrativni ukrep še vedno boljši kot pa taka ekonomska svoboda, ki nam škoduje, čudeži pa so že nekaj tisočletij iz mode.
Ob vsem tem je važna še ena stvar. Marsikateri ljudski odbor meni, ko razpravlja o okrajnem družbenem planu, da je tisto, kar je dobil okraj lani, najmanj, kar mora letos nabrati iz podjetij. In lani so okraji dobili nenormalno veliko denarja. No, letos bodo dobili manj, zavolj tega pa je nastal hud vrišč češ, kako so prikrajšani. Kajpak so taka nazi-ranja popolnoma enostranska. Če hočemo okrepiti kmetijsko proizvodnjo, predelovalno industrijo, promet itd., bo treba letos na vsak način v celoti realizirati zvezne investicije in zaklju-
najvišjirrti na svetu, saj predstavljajo 16 % našega narodnega do;-hodka. Mednarodna situacija pa ne dopušča, da bi jih kakor koli zmanjšali. V zadnjih petih letih smo lahko vodili neodvisno politiko prav zaradi naše obrambne moči in sadovi te politike kažejo, da so se izdatki za narodno obrambo že bogato ren tirali,
Samo z denarjem kmetijske proizvodnje ne bomo izboljšali
Naslednja stvar je kmetijska proizvodnja. V prejšnjih časih smo govorili o pomoči zadružništvu kot o obliki zavezništva med delavci in kmeti. V ozadju pa je bilo kmetijstvo kot naš gospodarski problem. Danes moramo ugotoviti, da slaba kmetijska proizvodnja resno ogroža življenjsko (Nadaljevanje na 4. strani)
Minulo nedeljo je bilo v Ljubljani posvetovanje pevovodij pevskih zborov delavskih prosvetnih društev »Svoboda« iz severne Slovenije. Pevovodje so razpravljali o problemih zborovskega petja. Na sliki: tovariš Ivan Regent, predsednik delavskih prosvetnih društev »Svoboda« in Roman Albreht, tajnik zveze
LESNOINDUSTRIJSKA PODJETJA SLOVENIJE SE VKJUČUJEJO V ZADRUŽNIŠTVO
ŠPEKULACIJA
ali upravičeni gospodarski razlogi?
Na lanskoletnem občnem zboru sindikata lesnih delavcev pod-
5iti kapitalno graditev, ne pa da jetja »Jelovica« v Škofji Loki in ima ta v okrajih »mlade«. To je na občnem zboru krajevnega sin
predpogoj, če hočemo izboljšati življenjsko raven. Za to pa je treba federaciji tudi več sredstev. Z vsem tem se je treba sprijazniti, ker je to v interesu delov-
dikalnega sveta so odborniki med drugim razpravljali o predloglih za osnovanje lesnopredelovalnega kombinata. Po takratnih predlogih naj bi se združili obrati »Je-
nega človeka in moramo našemu lovica«, »LIP« v Kranju, »Gradis«
vodstvu pomagati, ne pa iskati lukenj v predpisih.
Z našim gospodarskim položajem se moramo sprijazniti in dejstvom odkrito pogledati v oči, saj je odkritost naša odlika.
Ko govorimo o stabilizaciji našega gospodarstva, imejmo jasno pred očmi, da so izdatki za narodno obrambo sorazmerno med
ter tovarna furnirja v Bodov-ljafa v lesnopredelovalni kombinat. V kolektivu »Jelovica« so bili
Občni zbor sindikata lesnih delavcev Slovenije (ki je bil minulo soboto in nedeljo v Podpeči), je novemu republiškemu odboru naročil tole;
»Republiški odbor sindikata naj predlaga Izvršnemu svetu Ljudske skupščine Slovenije, da ne dovoli prehod gospodarskih organizacij v zadružni sektor, ker
Ijajo o združitvi podjetij, vendar da se za temi razgovori najbrže skrivajo kaj (rudni nameni. Kolektiv podjetja »Jelovica« je tudi letos, prav tako kakor lani, pripravljen za združitev podjetij. Enoglasno pa nasprotuje predlogu lokalnih organov oblasti (občini in okraja), da bi se združeno podjetje (»Jelovica« in »LIP«) vključilo v zadružni sektor. Tisti,
je ta prehod samo špekulativen.«
Kakšni razlogi so napotili ome- : ki kolektiv nagovarjajo (po poro-njeni občni zbor, da je to naročil j Čilu odbornikov, med drugimi za združitev, ker so v tem videli novemu republiškemu odboru in predsednik obč. Škofja Loka), s izhod iz težav, ki so nastale za- kaj ima to naročilo skupnega z I številkami dokazujejo, da bo pod-radi manjše sečnje lesa. Potlej so združitvijo podjetij v Škofji Lo- jetje v neprimerno ugodnejšem po-govorice o združitvi podjetij ne-, ki? Poglejmo, kako utihnile. Letos pa so znova Sindikalni odborniki iz Škofje oživele, vendar v povsem dru- j Loke so poročali občnemu zboru.
gačni obliki.
ložaju, če se bo vključilo v zadružništvo. Zadiružništvo ima po
tXaT1h položaj. Odkrito pa je
Nižanja cen ni bilo ip pota^ 50 . marsikje govoričili, češ Za j f0ri ne znajo gospodariti in »Zna' Vca ne s'krbe. O tem, kako hi a!0<< gospodariti pričajo uspe-deti ■ t'*1 Po osvoboditvi. Veneti-6 tre'>a’ da smo pri nas na 70 takega razvoja, ki ga doji,^ g°d°vina delavskega boja ne itugg®: da se učimo iz lastnih izbe ,ln da nam marsikaj tudi e tako, kot si želimo. V tem
V teh tednih zborujejo strokovni sindikati. Na občnih zborih republiških odborov strokovnih sindikatov razpravljajo odborniki o razvoju našega gospodastva, posebno skrb pa posvečajo novemu plačnemu sistemu. — Na sliki vidimo občni zbor Republiškega odbora sindikata kovinarjev Slovenije. Na tem občnem zboru je v razpravi sodeloval tudi
tovariš Janko Rudolf
določbah letošnjega zveznega I da pri njih letos zopet razprav- družbenega plana manjše obveznosti do skupnosti (davek na dobiček) in zato bosta s to vklju-' čitvijo zadovoljna podjetje in lokalna skupnost, če se vključi združeno podjetje v zadružni sektor.
Podobni dobičkanosni nameni lokalnih organov oblasti in seveda tudi podjetij, pa kot je videti, niso osamljeni. Odborniki so v razgovoru na občnem zboru pripovedovali, da tudi drugod prehajajo lesnoindustrijska podjetja v zadružništvo. Med drugim so po pripovedovanju članov predsedstva bivšega republiškega odbora že prešla v zadružni sektor lesnoindustrijska podjetja v Konjicah, Poljčanah, Ribnici in Logatcu. Ljubljansko lesnoindustrijsko podjetje se misli prav tako vključiti v zadružništvo, vendar hoče še poprej skleniti pogodbo in se tako domeniti o pravicah in dolžnostih, ki naj bi jih podjetje dobilo oziroma prevzelo s tem prehodom.
Na osnovi teh primerov je komisija za gospodarsko vprašanje upravičeno predlagala, da občni zbor pooblasti novi republiški odbor, naj opozori odgovorne či-nitelje na to sumljivo prehajanje lesnoindustrijskih gospodarskih podjetij v zadružništvo. Odborniki namreč menijo, da se za temi prehodi skrivajo špekulativni nameni in da prehod lesnoindustrijskih podjetij ni utemeljen z iskrenimi ^razlogi za napredek proizvodnje in zadružništvo. Lokalni organi oblasti si najbrže obetajo, da bodo zavoljo manjših obveznosti zadružnih podjetij, z vključevanjem lesnoindustrijskih podjetij v zadružništvo pridobili zase del sredstev in zato teh prehodov ne preprečujejo, temveč jih nasprotno celo podpirajo.
Človek se ob vsem tem vprašuje, kako nekateri razumejo olajšave za zadružništvo, uveljav-
(Nadaljevanje na 2. strani)
VELENJSKIM ODBORNIKOM V PREMISLEK
m.
i
ir'\ g i!
ELAVSKA SOLIDARNOST
V poročilu nadzornega odbora boljše. Brez take organizacijske j razreda in delavci smo vedno po-Ckrajnega sindikalnega sveta v discipline je vsaka organizacija i znali za tiste, ki tega načela niso Šoštanju, ki so ga prebrali na ne- nemogoča, saj bi sicer lahko vsak [ spoštovali, le eno besedo, ki je davnem občnem zboru, je med počel, kar bi se mu zljubilo. Po- ’ tokrat ne bomo izgovorili, saj noti rugim zapisano tudi tole:	tem kajpak ne bi bilo moč go- '\ben pošten in zaveden delavec ne
»Omeniti moram zelo sebičen voriti o enotnosti akcije, če bi sklep sindikalne podružnice Rud- I vsak vlekel na svojo stran. Taki nika lignita Velenje, ki je v po- »organizaciji« brez discipline pra-polnem nesoglasju s Statutom ZSJ vimo pri nas in povsod po svetu, in Pravilnikom o finančnem po- čisto preprosto anarhija. Razume slovenju v sindikalnih organiza- se, da tako stališče odbornikov cijah. Omenjena podružnica je velenjske podružnice ni prav v namreč, ne da bi se sporazumela (nikakršni zvezi z našim pojmo-
s predsedstvom Okrajnega sindi kalnega sveta, ustavila vsako iz-v plačevanje kvot sindikalnemu
vanjem demokracije.
Centralni svet je sklenil, da prispevajo sindikalne podružnice
svetu in jih tudi v proračunu za določen odstotek članarine za letos ni upoštevala. Po poznejšem , upravne stroške sindikalnih sve-posredovanju članov predsedstva tov in določen odstotek za pomoč
OSS smo dobili dopis, da je izvršni odbor podružnice sklenil, da bo popravil svoj proračun, in sicer tako, da nam bo namesto 10% kvote za pomoč brezposelnim dal le 2%, medtem ko o
nezaposlenim članom. Sindikalni svet ima pravico, da v mejah svojih pooblastil konkretno določi te odstotke, ki jih sindikalna podružnica po svoji volji nikakor ne sme spreminjati. Tako stoje 15% kvoti _ za organizacijsko , stvari in nič drugače, upravne stroške sindikalnega sve- . Drugič pa se vprašajmo, kako ta ni bilo niti govora...	I je s pojmovanjem načel delavske
Poglejmo še, kaj je povedal solidarnosti pri teh odbornikih, odposlanec _ podružnice rudarjev | Sindikalni svet se je odločil, da na. tem občnem zboru! V zapis- ' bo vsaka podružnica prispevala v niku občnega zbora so zapisane ■ sklad) za pomoč nezaposlenim čla-med njegovimi besedami tudi (nom letos po 5 % pobrane člana-tele:	j rine. Velenjski odborniki menijo
»Pri proračunu smo ugotovili: sindikalnemu svetu bomo plačevali 15 % za upravne stroške, 10 % za fond za začasno nezaposlene pa ne bomo plačevali, ker
da je zanje še to preveč, češ da pri njih delavce iščejo in da pri njih ni začasno nezaposlenih.
Lepa delavska solidarnost, če bi gledal vsak delovni kolektiv
je to preveč in to znižujemo na le nase in na svoj žep! Delavska 2 %, ker pri nas brezposelnosti odlika je, da si v vseh stvareh
ni in nam delavcev še manjka.« ■
O tem je vsekakor vredno povedati nekaj besed. Pri stališču odbornikov podružnice velenjskih rudarjev gre za dve stvari: prvič za pojmovanje demokracije in organizacijske discipline ter drugič za pojmovanje delavske solidarnosti. Pomenimo se o tem malo več, saj jih je bilo že lani med rudarskimi podružnicami precej, ki sindikalnemu svetu niso hotele dati dolžnega odstotka članarine in kot vidimo, se tudi letos to ponavlja.
Menim, da ni treba posebej dokazovati, da zahteva vsaka organizacija tudi določeno disciplino. Naši sindikati so zgrajeni na načelih demokratičnega centralizma, kar pomeni, da se je vsak ud naše delavske organizacije, zlasti pa še vsak odbornik, dolžan podrediti sklepom večine. Pravico pa ima, da o vsaki stvari pove svoje mnenje, (si prizadeva, da njegovo mnenje prodre. Čim pa je sklep sprejet, je dolžnost
vzajemno pomagamo. Delavska solidarnost je temeljni kamen delavskega boja, stotisočkrat izpričana v zgodovini delavskega
bi hotel nositi na sebi tak sramoten madež. Kakor je te beseda trda in bi je ne hotel prisoditi velenjskim odbornikom in tistim, ki še tako mislijo kot oni, je vendarle resnična in bi bilo prav, če ' |ajj~ bi se nad njo sindikalni odborniki velenjske podružnice resno zamislili.
Vlado Jarc
DESETI OBČNI ZBOR CELJSKEGA OKRAJNEGA SINDIKALNEGA SVETA
Utrjujmo enotnost
Le v enotnosti in brabtira |e vir uspehov in napredka
Na občnem zboru Krajevnega sindikalnega sveta v Litiji, ki je bil v nedeljo, 20. marca, se je zbralo 54 delegatov podružnic z vsega področja Litije. Iz poročila tov. Avgusta Svetižarja, predsednika sindikalnega sveta je bilo razvidno, da so sindikati v Litiji lani napravili več za vzgojo članov, kot prejšnja leta, vendar pa še ne dovolj. Sindikati bodo morali prizadevanja v tej smeri nadaljevati in pomagati delovnim ljudem, da bi mogli v polni meri razvijati vse svoje ustvarjalne sposobnosti.
SINDIKALNI SVET V SEŽANI JE ZASEDAL
Le višja storilnost daje pravico
do večje plače
Pred nedavnim je zasedal z višjo proizvodnostjo, marveč na občni zbor okrajnega sindikat-1 administrativen način. Občni nega sveta, ki se ga je od 61 iz- zbor je obsodil take težnje in voljenih delegatov udeležilo 58. i meni, da se bo življenjska raven Razpravljali so o družbenem pla- j delavcev dvignila le z višjo de-nu okraja, o nagrajevanju po;lovno storilnostjo, učinku, skrbi za delovnega člove- j Okrajni ljudski odbor podpira ka ter delu delavskih organov stališče sindikalnih odbornikov in upravljanja.	je v družbenem planu, ki sicer
Sedaj ko sestavljajo tarifne. ge ni sprejet, predvidel instru-pravilnike, je v sežanskem okra-; mente, ki bodo nedvomno močno ju. vrsta podjetij zaprosila, ljud- vplivali na zvišanje delovne sto-fki odbor, naj jim odobri višji rilnosti. Tako na primer je dolo-vsakogar, da se po njem ravna1 kvalifikacijski sestav delavcev, gsj da bo prepustil delovnim kune, glede nato, če je osebno pre-,To kaže na težnjo, da si skušajo čtivom za plače ves tisti del pncan — da bi bilo drugače marsikje priboriti višje plače ne dobička> ki bi bil višji od iansko_
letnega. Kajpak to le pod pogojem, da bo za toliko tudi proizvodnja višja.
Občni zbor še ni sklepal o tem,
IZ NOVE GORICE SE OGLAŠAJO I
Zamisel je dobra
Popolnoma se strinjam s pred- 1 logom, ki ste ga objavili v zadnji številki, to je, da bi bila v sindi- j kalni članarini že vračunana naročnina za »Delavsko enotnost«. I Seveda bi bilo treba to še dobro j proučiti in slišati mnenje čim šir- | šega kroga sindikalnih članov. I
Mislim pa, da bi bila večina za v skromni a vendar lepi dvo- vanju težav in borbi za nove šoto. Predpogoj pa bi bil, da bi rani celjskega gradbena podjetja cialistične bdnose doprinesli svoj članarino zvišali le toliko,’ kolikor »Beton« se je v nedeljo zbralo delež. Svesti pa so si tudi svojih bi bilo nujno potrebno. »Delavsko 121 delegatov s področja sedmih slabosti, ki se pojavljajo v vsak-enotnost« bi lahko dobivale sin- sindikalnih svetov, ki sestavljajo dan jem delu. Pa kaj. Kdor dela, dikalne podružnice za vse svoje bodočo zvezo celjskih komun, da tudi greši!
člane in bi se s tem stroški eks- ocenijo delo okrajnega sindikal- Delegati so ob tej priložnosti pedicije nedvomno močno zmanj- neSa sveta in si navzame jo novih vsestransko razpravljali o nepo-
pobud za bodoče leto. Povedati je grednih nalogah sindikatov. Kljub treba, da je občni zbor izpolnil -tej vsestranskosti pa vendar niso pričakovanje. Celjski sindikati so izgubili izpred oči osnovne in si svesti, da so v svojem deset- ključne naloge, to je našega go-letnem prizadevanju, v premago- gpodarstva in plačnega sistema.
V razpravi je sodeloval tudi sekretar okrajnega komiteja ZKS tov. Simonič. Njegove besede so bile dragocen prispevek k razjasnitvi vrste vprašanj. Podčrtal je, da morajo sindikalne organizacije bolj kot kdaj koli biti dosledne in ne smejo dopustiti, da delavstvu sovražni ljudje, ki tu in tam prikrito ali celo odkrito, pod okriljem »demokratičnosti«, z dema-goškimi frazami slabe in rušijo našo borbeno enotnost in brat-.... .....	....... „..	„ .	stvo. To smo dolžni v zaščito sle-
Mnogo so posvetili tudi delu i d linici Litija znašajo za predice herne^a delavca in vse naše so-organov delavskega upravljanja. | od 32 do 38 dinarjev, za briga- j cialistične skupnosti.
Kljub napredku je ponekod se, dirke in mazače 38 do 40 dinar-1
Sodim, da je zamisel dobra!
Josip Šuligoj, Nova Gorica
Z OBČNEGA ZBORA SINDIKALNEGA SVETA V LITIJI
Več pojasnjevanja
načel novega tarifnega sistema
vedno opaziti, da upravljalci le formalno zasedajo, medtem ko važne in odločilne naloge rešuje le ozek krog strokovnjakov. Ugotovili so, da so sindikalni odborniki premalo pojasnjevali načela novega tarifnega sistema, kar povzroča nezadovoljstvo med de-
jev, za strokovne delavce-mojstre 55 do 65 dinarjev in ključavničarje 45 do 50 dinarjev. Pretirali pa so pri določanju plač šefu knjigovodstva, tehničnemu vodji in komercialnemu direktorju.
O novem plačnem sistemu je na koncu govoril še tov. Anton
SPEKULACIJA
ali upravičeni gospodarski razlogi?
reč boje, da bodo morali slej ali 1 prej odvesti skupnosti del sred- Zveze sindikatov, ki bo nedvomno štev, ki nanje letos računa po' tudi o tem povedal svojo besedo.
munah ustanovili odgovarjajoča sindikalna vodstva, marveč meni, Nadaljevanje s I. strani	i no gospodarstvu prej škoduje^1?3 is bolje počakati na dokončno
liene z letošnjim	družbenim	nla- 'kakor P3	koristi. Delavci se nam-	določitev teritorialnega	obsega
ijene z letošnjim	oruzDemm	pia- . .	.	,	mnrai.	Komun ter na majski	kongres
nom. Po trezni	presoji so	naši rec 601 e'	da bodo moral1 slei flh
gospodarstveniki hoteli z omenjenimi določili prav gotovo po-1","",’. *** “"‘V“ spešiti razvoj zadružništva, ne ^ I družbenem planu ce bodo ti pre- Ob koncu so'izvolili nov sin pospeševati prehod gospodarskih I J zadružništvo neopravic- 1 dikalm svet ter delegate za sm-podjetij v zadružništvo in s tem 13W1' sr?dstva	P^av go- dikalno skupščino koprske zveze
odtegniti skupnosti del sredstev,1 tovo hudo bremenila kolektive. I komun, ki ji pripadajo. Toda ravnanje posameznih lesnoindustrijskih podjetij oziroma lokalnih organov oblasti kaže povsem druge, špekulativne namene. Očitno hočejo posamezniki olajšave za zadružništvo obrniti sebi v prid. Ob tem pa najbrže ne pomislijo, da če odtegnejo skupnosti s temi prehodi del dohodkov, ki nanje računa po predvidevanju družbenega plana, škodujejo vsem delovnim ljudem in torej tudi samim sebi, ker bodo morala ostala podjetja prispevati več sredstev, da bodo izpolnjena predvidevanja družbenega plana.
Upamo, da bodo republiški gospodarski organi pojasnili, ali je prehod ' posameznih lesnoindustrijskih podjetij v zadružni sektor gospodarsko opravičljiv ali pa se za vsem tem skrivajo le špekulativne ''•'kogrudne lokalistične težnje podjetij in ljudskih odborov. Če je zadnja domneva opravičena, potlej bodo te stvari prav gotovo preprečili, saj so podobni ukrepi škodljivi, ker rušijo predvidevanja družbenega plana.
Takšna ali drugič na pojasnila so potrebna. Kolektivi namreč ne vedo, kaj je prav. Upirajo se (na primer v »Jelovici«) težnjam ljudskih odborov in tako nastajajo trenja med kolektivom in ljudskim odborom, kar nedvom-
nje popraviti. Pa tudi vodstva podjetij, ki so marsikje opustila normirano delo, kar je pogoj za pravično nagrajevanje, ne smejo držati rok križem in prepuščati uresničevanje načel naše tarifne politike le sindikatom.
Iz poročil je bilo tudi zaslediti nekaj zanimivih ugotovitev. V okviru sindikalnega sveta Litija deluje 24 sindikalnih podružnic s 2265 člani. Včlanjenih ni 285 delavcev. Naloga sindikalnih odbornikov bo, da najdejo pot do le-teh in jih včlanijo. Tudi v zdravstveni in varnostni zaščiti je zaslediti mnogo slabosti. Lani je bilo na njihovem področju 191 lahkih in 20 težkih nesreč, k sreči nobene smrtne.
V razpravi o tarifnih pravilnikih so opozorili na nekatere nepravilnosti. V Tovarni usnja v Šmartnem je tarifna komisija znižala vsem nekvalificiranim, polkvalificiranim in kvalificiranim delavcem dosedanje tarifne postavke, da bi jih povišali vodilnemu kadru. To je vzbudilo upravičeno ogorčenje med delavci. Zdaj o tem tarifnem pravilniku razpravlja delavski svet, ki bo odločil o njegovih pravilnostih.
»,TT‘ je pri nas napravil hu-
friireafcvsassriks:? .•vrstr*
J	sindikalne podružnice iz Industri-
ja vstvom. To slabost bo v prihod- Praprotnik, zastopnik OSS Ljub-
ljana okolica, ki je med drugim dejal, da je namen tega, delavce čimbolj materialno vzpodbuditi, da se bodo izobraževali in strokovno usposabljali »Ni nam več
Na občnem zboru je bilo tudi 'obsojeno in označeno kot sovražno pisanje »TT«, ki se loteva vprašanja nagrajevanja s tako neodgovornostjo in zavaja marsikoga na stranpota.
Občnemu zboru, ki je potekal ves dan, je prisostvoval tudi predsednik Okrajnega sindikalnega sveta Tuzle, ki je v svoji razpravi povabil celjske odbornike na obisk, da se spoznajo z delom sindikata v Tuzli.
Bil je to lep občni zbor, poln
vseeno, da se le opravi »šiht«,, pobud in misli, ki bodo bodočemu temveč je važno, koliko in kako j novo izvoljenemu odboru v vo-proizvedeš, kajti naši blagovni dilo. fondi so majhni in dvig življenjske ravni delovnih ljudi je predvsem odvisen od povečanja le-teh, t. j. od povečane proizvodnje.«
Zborovalci so na splošno pra
Uspeh tovorne v Zrečah
Tovarna kovanega orodja V Zrečah je presegla v mesecu fevdno ocenili stanje v sindikatih, bruarju proizvodni načrt za 6,5 %• Novoizvoljeni plenum KSS v Li-, Lani so začeli graditi nekatere
ti ji bo vse pripombe in predloge temeljito proučil in si prizadeval
nove objekte, vendar so jih morali opustiti zaradi pomanjkanja
kar najuspešneje delati v korist sredstev. Letos nameravajo s ka-
napredka.
T. pitalno graditvijo nadaljevati.
IZ ŽELEZNIH DVERI
Viničar nam piše
je apna v Kresnicah. »V zadnji številki je objavil obračun življenjskih potreb povprečnega delavca in podprl teorijo o enakih želodcih. Zdaj pa prepričuj ljudi, če ti vsakdo vihti pod nos tisti famozni ,TT‘,« je na koncu dejal.
Precej j,e bilo govora tudi o razponih v. plačah, čeprav le-ti v Litiji niko tako veliki. Na primer: osnovne tarifne postavke v Pre-
Precej časa je minilo, odkar smo se zadnjič oglasili v nisem delavskem glasilu. Naša sindikalna podružnica vinogradniškega gospodarstva šteje 523 članov, naročnikov na »Delavsko enotnost« pa je le 70, kar res n,i zadosti. Na našem občnem zboru smo ugotovili, da nimajo »Delavske enotnosti« tudi posamezni člani upravnega odbora sindikalne podružnice, delavskega sveta in nekaj uslužbencev. Zato smo na prvi
bomo seznanjeni z vrsto napotil za izboljšanje našega gospodarstva, sindikalnega dela, zlasti pa delavskega samoupravljanja.
In še nekaj o delu naše sindikalne podružnice v preteklem le-, tu. Delali smo še dokaj dobro-čeravno smo začetniki. Naše vinogradniško gospodarstvo smo namreč ustanovili šele pred dobrini letom. Vsi bivši zadružniki so bili veseli uspehov, ki smo jih dosegli v minulem letu. Celo tisti posa-'
seji novoizvoljenega upravnega mezniki, ki so se borili zgolj za odbora sklenila, da bomo zvišali svoje ©hišnice, so spoznali, da jc število naročnikov vsaij za 50 °/o. le v slogi moč in da sc le v Menimo, da je zelo važno, da skupnem gospodarjenju lahko sleherni delavec bere najprej svo- dviga življenjsko raven, je delavsko glasilo, kajti le tako I	Alojz Zupanc
OB ROBU DOGODKOV
IZ ZDRUŽENIH AMERIŠKIH DRŽAV
Škandal Matussov
kako je padel nazaj na zemljo in kakšno razdejanje je pri tem povzročil
Komunisti In socialisti torej niso s popuščanjem nižjim slojem in z del" kdo ve kako nevarni ameriškemu izko- n im vmešavanjem države v interese riščcvalskemu razredu. Kapitalu Zdiu- velekapitala. Republikanska stranka, v Ženih ameriških držav so mnogo bolj kateri je močno desno krilo, pa je priš'.a nevarne ideje, napredne in socialistične na oblast 1952. leta, po volilni hajkb ideje, ki v Ameriki še žive in se raz- med katero je obtožila demokratsk0 vijajo. Ameriški socializem ni mrtev, stranko, da je socialistična in da Je čeprav je prestal velike poraze in stiske prodala Ameriko socializmu, mednarod®.6 in čeprav se za njegove cilje ne bori ameriške interese pa Sovjetski zvczl: neka močna politična stranka. Kali so- Takoj, ko so se republikanci ustoliči*1 cializma poganjajo skozi razpoke a m e- na oblasti, so se republikanski desni"
Kako se je profesionalni lažnivec ameriške reakcije povzpel v ameriška nebesa, "zpeTžekzeioavuJ?*.inSje“že zeioSeSiar ob^obie^Saf/ijarpriganj^ja^^n^zasIri-
.............. ’	‘	*	'	'	,£;i	in betežen in ga razjedajo mnoga na- sevanja, po metodah ki si jih je ame"
sprotja in slabosti, ki izvirajo iz nje- riška reakcija izposodila iz arzenal?* gove starosti in iz sprememb v med- srednjeveške inkvizicije in evropski*1 narodnem političnem ter gospodarskem fašističnih gibanj.
življenju. .	....	S preiskavami, aretacijami, sodni®1*
uici, Kako rešiti ameriški kapitalizem, procesi, črnimi listami, zažiganjem knjb? pre- kako^ podaljšati njegovo življenje, to je in podobnimi dejanji so hoteli ameriškj vnrasnnie. r> katerem -že rlolim loto p»t_ »»mrlne«.v;	»»»'redne ideje *
bolj in bolj uveljavljale
trafikanta
njal o zlatu, ki ga bo nekoč slučajno V sredo, 16. marca, pa je teksaško iskovalnih uradih ameriških ''predstavni- vprašanje, o katerem že dolga leta raz- nazadnjaki uničiti liap.v«..«. našel, o velikem skritem zakladu, ki ga	federalno sodišče obsodilo Harveya M a-	ških domov in sodnih, organov. Gonja	pravljajo ameriški kapitalisti in zaradi	Združenih državah, prikazati demokr8*"
čaka, o bogati gospodični, ki jo bo rešil	tussova, »najboljšega Američana« in	proti »komunizmu« se je neverjetno	katerega so si ze večkrat skočili v lase.	sko stranko kot ameriškem« način®
in ga bo v zahvalo poročila. Na ulicah	»branilca resnice«, na 3 leta zapora,	razširila in se odražala v tisoč različnih	Pristaši najbolj reakcionarnih političnih	življenja sovražno organizacijo, utrjevat1
Bronxa, v domači trafiki, v kinogleda-	Proces proti Matussovu, s katerim se je	oblikah, v Ameriki in izven nje. Na	S1*> ki so se zbrali na desnici rcpubli-	svoj vpliv in pripravljati teren
liščih, z gangstersko literaturo v rokah,	teksaško federalno sodišče ukvarjalo	Združene države je legal mrak, podoben	kanske stranke in ki jih podpirajo naj-	čistokrvno fašistično vladavino,
se je vživljal v ameriški način življenja,	nekaj dni, je bil izredno zanimiv. Ta-	tistemu, ki je toliko Tet ležal na Nem-	večji finančni in industrijski magnatje,	Preganjali so delavske voditelje ,0
katerega utrip — dolar... dolar... do-	kega procesa Amerika še ni doživela,	čiji in na Sovjetski zvezi med krvavimi	sc nagibajo k fašizmu in iščejo vzore	jih zapirali, prisilili so sindikalne zyeze>
lar... — go je vsega prevzel, kot to- Obtoženec je namreč trdil, da je kriv, stalinskimi čistkami.	"mi i4t *"	n~T
2, Ul,	Ir In	Joto in  1 : ' - __ 1..........1 „  1 _ I „ _ _ _Il„	AT r, J v .
mm STANOVANJA
V Mariboru so lami zgradili 270 stanovanj, nadaljnjih 568 pa jih je še v gradnji. Na pobudo MLO so začela v preteklem letu nekatera podjetja skupno graditi tri osemnadstropna stanovanjska poslopja, "kar bo izdatno omililo stanovaniško stisko.
-,„	___ . pirali, prisilili so	____
pri Hitlerju in Mussoliniju. Politične da so izključile nekatere sindikalne °r,’j jv. »vuiavc pa je vac uu zuuujegu ucuuv, » «,urmeniu uuierisKiii urzuvau je S1*e> ki so zbrane na demokratski levici, ganizacije, ki se niso hotele odpoved8” mstega da je nedolžen. Končno je zmagal ob- presneto malo komunistov. Članov KP P? s? trudijo, da bi rešile ameriški ka- naprednim idejam, podkupovali so de" 12 leti	toženec; federalno sodišče se je	uklonilo	.ZDA je kakih 11.000, toda ti	nimajo	pitaiizem s popuščanjem proletariatu, z	lavce in na različne načine razbij8*
gralec,	njegovi zahtevi in ga priznalo	za pro-	skoraj nobenega vpliva in niso	nevarni	ukrepi, v^ katerih lahko	najdemo ne-	njih organizacije. Uprizorili so pravd**,
je le	fesionalncga lažnivca ameriških	preisko-	ameriškemu kapitalističnemu	sistemu,	katere težnje, izposojene	iz socialistič-	gonjo proti naprednjakom v šolah; me
w (len in	valnih uradov in tajne politične	policije.	Tako, kot vse druge zahodne komunistič-	programu. Med temi	dVemi skraj-	.profesorji, učitelji in znanstveniki v
čislan — in vpisal se je v komunistično Harvev Marshall Matussov, profesio-^ ne partije, je tudi ameriška razpeta uimi političnimi silami v _ ameriškem iskali napredne ljudi, jih javno zasl1'' partijo. Še vedno pa je častil dolar in nalni lažnivec, in zdto, seveda, najboljši med Moskvo in interesi ameriškega pro- izkoriščevalskem	razredu je še več sevali in metali iz služb. Bilo je dovo*h
partijo je smatral za pribežališče raz- Američan, Matussov, očaranih, ki nastopajo proti bogatašem, larja, vzorec ker bi sami radi postali bogataši. Po- riškega način n e veri 1 je nekaj partijskega denarja in bes na zemljo in še zadnjikrat stopil
itussov, častilec boga do- letariata. Izgubila je ^Voj vpliv, ker se drugih, ki podpirajo zdaj eno zdaj drugo da si prečital le eno Me Amerike in proizvod ame- ni znala uveljaviti v ameriškem delav- skupino, kakor je pač za njihove tre- celo Gorkijevo delo in že i življenja, je skočil z ne- skem gibanju in ker se je ukvarjala le nutne potrebe najbolje. Ti različni v spisek sumljivih in Amei
Marxovo

i je. Proces proti Matussovu se je spremenil telji so jo zapusti je v proces proti ameriškemu sodstvu, ame- revolucionarji, ki i ni- riškim preiskovalnim organom, Mc Car- jevali za delavske
so se dolga leta bo- tovarnarji in trgovci nikoli ni bilo miru gospodarskemu pravice in se niso *n 8® tudi nikoli ne bo.)
odločiti, da bi zapustili stranko,
..	„	izkoriščanju zaostat*}*
predelov sveta, čistili so v redakcij8®
m1,1
bil*
Poslej je bil čislan mož in veliko
imel denarja, postal je »branilec resni- riškim preiskovalnim organom, ____________
ee<^ in »najboljši Američan«. Njegova thvju in njegovim pomočnikom, v proces mogli odločiti, da bi zapustili stranko, V Ameriki sta le dve veliki politični časopisov in radijskih postaj, služba ni bila težka; le nekajkrat v me-	proti ameriški reakciji in metodam,	y kateri so prež5'*:.!! toliko Iz*	svojega	»Iranki. detuvkatV*J1** in	stretvih i- «i-r -tih n»oHib.,	v	.
seču je pričal proti komunistom in na-	s katerimi se hoče ta utrditi na oblasti,	življenja, pa so izgubili voljo	za boj	Demokratska stranka, v kateri	je močno	n*h in senatnih ustanovah,	v	vojsk1:
prednim ljudem. Pripovedoval je rado-	»škandal Matussov«, kot imenujejo v	in vero v zmago. Zaradi vsega	tega je	levo krilo, katerega vpliv se pozna tudi	čistili so povsod, celo tam, kjer	so h*.1
vednim preiskovalnim organom, kako	Ameriki vso to umazano zadevo, ni od-	ameriška komunistična partija že med	v strankinem programu, je vladala Ame-	le njihovi ljudje. Histerična hajka J.
nevarni so ljudje, ki jih niti poznal ni,	kril nič novega. Le potrdil je znano	obema vojnama in vsa leta kasneje	riki 20 let — od 1932. do 1952. leta. Prav	zajela vso Ameriko in njeni pobu«!®1*
nevarni za Ameriko in za ameriški način	dejstvo, da se ameriški reakcionarji	životarila in razpadala pod udarci re-	posebno se je uveljavila takoj po veliki	so žrli druge in celo lastne otroke,
življenja, za Mc Carfhj-jevo demokra- poslužujejo najbolj umazanih metod za akcije..	.....	ekonomski krizi, za časa Rooseveltovega V ospredje pohoda inkvizicije se ie
cijo in kapitalistično svobodo. Tako se dosego svojih ciljev.	Nic boljšo usodo ni doživela ame- predsedništva, ko je s svojim ekonom- pririnil Mc Carthv sen »tor iz VisroT
je Matussov, Harvey Marshall Matussov,	V zadnjih letih smo napredni ljudje	riška socialistična stranka, ki	je bila	skim in socialnim programom	pridobila	sina, človek ameriškega kova	do	skr8/"
sin trafikanta iz Bronxa, povzpel v	sveta z zaskrbljenostjo opazovali in k vi-	nekoč močna politična organizacija ame-	revni; sloje in nekoliko škodovala vele-	nosti pokvarjen in ambiciozen ki ’0
ameriška nebesa, in tam so ga čislali,	zicijski pohod ameriškega nnzadnjaštva.	riških delavcev, Pn so jo kapitalisti	kapitalu. V tej stranki so še kar precej	hotel (in še hoče) postati ameri:k‘
i. -	reakcionarne politične skupine, razbili in danes živi le še formalno. močne težnje, da bi rešili kapitalizem Hitler. Reakcija ga je povrgla in »a
čeprav si bogastva ni pridobil z borz- Skrajne
kakšnem podjetju še zdaleč niso izkoristili vseh možnosti za povečanje delovne storilnosti. Sto-
Z OBČNEGA ZBORA V ILIRSKI BISTRICI
Skrb
za delovnega človeka v ospredju razprave
Sindikalne podružnice za delavce včasih le premalo skrbe in zato ni čudno, če se posamezni delavci sprašujejo, čemu imajo sindikat. Morda je to vzrok, da je na področju sindikalnega sveta še 223 delavcev neorganiziranih. Občni zbor je ugotovil da so delavci tam, kjer je izvršni odbor podružnice delaven, tudi v sindikatu organizirani. Zlasti bi morali sindikalni odborniki bolj skrbeti za hi-giensko-tehnično zaščito in vplivati na delavske organe upravljanja, da namenijo za to več denarja.
Skrb za delavca pa naj se ne neha za tovarniškimi vrati. Sindikat naj pomaga urediti najbolj pereče socialne probleme, ki tarejo prizadete, kar tudi
Z OBČNEGA ZBORA REPUBLIŠKEGA ODBORA SINDIKATA LESNIH DELAVCEV SLOVENIJE
Še so možnosti
za dvig storilnosti dela
» Letošnji občni zbor Republi- najpravilnejše merilo za nagra-*kega odbora sindikata lesnih de- j jevanje po delovnem učinku. Od-favcev Slovenije je bil v soboto borniki so ugotovili, da v marsi-ki nedeljo v Podpeči. Čeprav so odborniki razpravljali o delu in Uspehih sindikalnih organizacij,
uigienskotehnični zaščiti, delu j rilnost dela na enakih delovnih delavskih svetov itd., je vendar I mestih je namreč v različnih oila razprava o plačnem sistemu podjetjih zelo različna. Marsikje Najpomembnejša.	I bi jo lahko izboljšali s popolnejšo
Iz razprave o plačnem sistemu organizacijo dela, večjo delovno le bilo razbrati željo, da bi v pod- disciplino itd. Upajo pa, da bo lot ju res čimbolj uveljavili na-1 letošnji način nagrajevanja ven-Srajevanje po delovnem učinku, darle pospešil delovno storilnost Odborniki iz posameznih podje-' tij so poročali, kako je potekalo ocenjevanje delovnih mest, o sestavljanju tarifnih pravilnikov,
Pravilnikov o normah in premi-lah itd. Seveda so tudi grajali najina stališča, ki so ponekod prišla do izraza pri delitvi obračunskega sklada na delovna mesta delavcev in uslužbencev. Pri lesnoindustrijskem podjetju Ko- ^ c ujice so n. pr. po poročilih de- stva. legatov že trikrat sestavili tarifni pravilnik. Sprva so izločili 5 % plačnega sklada in namenili ta znesek za prejemke vodilnih Uslužbencev (najbrž kot v naprej določen premije). Pozneje so te slabosti vendarle uvideli in bolj Pravilno razdelili sklad plač. j Odborniki so se zavzemali za i t°> da je treba v podjetjih normi- V začetku meseca je bil v ki jih bodo letos lahko s pridom rati čimveč del, norme pa naj Ljubljani občni zbor Krajevnega uporabili.
oodo realne. Delovne norme so j odbora sindikata poštnih usluž- V tarifni politiki bo tudi treba P° mnenju delegatov najboljše in I bencev Ljubljane. Poleg delega- popraviti marsikaj, ker le-ta potov so se občnega zbora udeležili vzroča precejšno fluktuacijo in še zastopniki delavskih organov beg iz poštne službe., Treba bo upravljanja osnovnih enot v najti nek izhod, da bodo tudi v Ljubljani ter predsednik ljubi jan- tej stroki nagrajevali višjo sto-skega sindikalnega sveta tovariš rilnost.	T. P.
Lojze Ocepek..
Občni zbor je zlasti ugotovil, da so dosegli ljubljanski poštarji velike uspehe, da pa javnost zanje dosti ne zve, kar je vsekakor napak. Ko so govorili o delav-LE Dvakrat se je od izvolitve do da- skem upravljanju, so ugotovili,
Vse življenje sla nam posvetila
Ob petdesetletnici tovariša Jožeta Kopitarja in tovariša Rudolfa Ganzitija
Tovariš Jože Kopitar je pro- akcijah, pri Rdeči pomoči in znoval 10. marca petdesetletnico tudi v veliki stavki gradbenih svojega plodnega življenja, živ- delavcev, ki je 1936 leta za-
Na nedavnem občnem zboru krajevnega sindikalnega sveta v Ilirski Bistrici šo delegati razpravljali v glavnem o skrbi za delovnega človeka. S tega gl e-
diJča so razpravljali kajpak tudi o ta- j Ijenja delavca-revolucionarja, ki jela vso Slovenijo Zadnja leta rifni politiki.	je sebe vsega, vsak utrip svojega pred vojno je bil tajnik sindikata
srca posvetil nam, delavcem, in | gradbenih delavcev. Na tej dolž-
našim idealom. Rodil se je v Bu- nosti je ostal do 1940. leta, ko je j in ko se je izučil, je delal v Bi kovici pri Vodicah nad Ljubljano, j protiljudski režim stare Jugosla- ' strici pri tovarni Impol. Medtem
l jen j e nosil v sebi njune besede, in jih še nosi, besede o revoluciji, ki je potrebna, če hoče delavski rod streti stoletne okove izkoriščanja.
Tri leta se je učil za zidarja,
Kot otrok tesarskega delavca in j vije razpustil Sindikat gradbenih gradbene delavke je že v rani' delavcev. Ze 1938. leta se mu je mladosti okusil bedo in izkori- ] izpolnila 'velika želja — tovariši ščanje, in v njem je raslo spo- j so ga sprejeli v partijo, znanje, da je staro življenje za nič, človeka nevredno, da ga je ’ treba spremeniti, popolnoma pre-
drugačiti. Bil je hlapček; osem let je imel, ko si je že sam služil kruh, ki mu ga je tenko rezala gospodar jetrn roka, grenak kruh; hlapček je bil, toda hlapec ni bil
v lesni industriji, to seveda predvsem tam, kjer bodo pravilno nagrajevali najzaslužnejše člane kolektiva.
Ob zaključku je občni zbor
sprejel napotila za nadaljnje delo	_	_______ r__v„^_ _______ ___
sindikalnih organizacij v lesni	so	ta	mesec odprli obratno kuhinjo.	Se	toda	upornega in v zmago	preširoki, ki so jih sestavile tri ko—	pa	se	primerijo razne nepravilnosti,	kot	pričanega	proletariata, ga je	vo-
misije in sicer komisiji za go-	se	i®	dogodilo zadnjič, ko so v gradbe- i dila	skozi	življenje in ga že	zelo
spodarska in organizacijska vpra- i1®” podjet[u ,S.lofa‘ p0818'.1 neka! ! zgodaj pripeljala v vrste organi-šanja in komisija za vzgojo član- jih kajvprašaufn nedabivpmšah ' zi™ne9„® de}a^a:'__ Sp_°_2nal Jf
lahko vpliva na to. da se ponesrečijo	.. ,. Zavpst’ ki sp ie vorodila
pri delu. Lep zgled sta dala vodstvo pod- 1	,UeSt- Kl
jetja in sindikat podjetja »Lesonit«, ko ze v Otroku, zavest izkoriščanega,
jih
I sindikat za mnenje.
P. P.
LJUBLJANSKI POŠTARJI SO ZBOROVALI
Leto dni izkušenj
DROBNE
IZ ORGANIZACIJ
vrednost organiziranega boja proti 'izkoriščevalskemu razredu, rad je čital knjige, se učil, in požrtvovalno je delal v sindikatih, ilegalno deloval pod vodstvom preizkušenih komunistov. 1932. leta so ga zaprli in obsodili na dve in pol leti ječe, ki jih je presedel v Sremski Mitroviči.
Zapor ga ni strl, nasprotno, v. družbi prekaljenih komunistov se je veliko naučil, in ko se je vrnil, je z vsemi močni pomagal tovarišem Brejcu, Ganzitiju in drugim oživljati organizacijo med gradbenimi delavci. Sodeloval je pri vseh akcijah, ki jih je organizirala Partija, v stavkah, demonstracijah, protidraginjskih
¥saka podružnica — instrument delavskega upravljanja
Vtisi z občnega zbora sindikalnega sveta v Laškem
uaoor sindikalnega sveta sklenil, da bo zahteval od zbora, naj se sestane najkasneje do konca tega meseca in naj poroča o svojem delu. Tako so
na zadnji seji
naj poroča o svoj sklenili odborniki sindikalnega sveta.
‘200 DINARJEV na meSec stane hrana v Kozini. Prej je stala pa 6200 dinarjev. Razume se, da se v taki gostilni delavec z nizko plačo ne bo mogel hraniti. Sindikalni odborniki sindikalnega sveta se bodo morali res potruditi in posredovati pri organih ljudske oblasti, da od-pro v Kozini delavsko menzo, v kateri se bodo lahko hranili delavci po zmerni ceni. Se boljše bi pa bilo. če bi s d pozanimali, kako je to, da je tu hrana tako draga.
NaJVEC BOLNIKOV v kranjskem okra-ju je v podjetju »Alpina« v Žireh. Sindikalni odborniki pravijo, da je Jo v glavnem zato, ker delavci delajo skoraj vedno po deset ur na dan in ker se slabo hranijo.
0t>BORNIK SKUPŠČINE SOCIALNEGA ZAVAROVANJA je poročal na občnem zboru krajevnega sindikalnega sveta v Ilirski Bistrici o delu. Treba je še reči. da se je občnega zbora ®d 44 izvoljenih delegatov udeležilo
> kar 42*
1VaHNA RAZPRAVA je bila na občnem zboru krajevnega sindikalnega ®veta v Žireh, ki je bil preteklo nedeljo. Razgovor se je zlasti sukal pkrog tarifnih pravilnikov in nagrajevanja delavcev po učinku. Občni zbor je naročil bodočemu odboru.
naj poživi sindikalno delo v Gorenjem in na Poljanah, kjer že dve, tri leta podružnica ni, imela občne-Fa zbora. Dogovorili so se tudi, da bodo tudi v žireh ustanovili delav-sko prosvetno društvo »Svobodo«.
nes sestal zbor socialnega zavarova- ' da so se delavski sveti že močno Vsekakor je precejšnja zaslu- izmed temeljnih ugotovitev obč-odbo/sindikalnega sveta IklenilV da uveljavili, da pa bodo morali čla- ga odbornikov sindikalnega sveta nega zbora Krajevnega sindikalni delavskih organov upravljanja1 v Laškem, da so podružnice na nega sveta v Laškem, ki je bil kolektive pogosteje seznanjati s j	tem področju lani močno napre-jv nedeljo 20.	februarja t. 1.
svojim delom in sklepi. V letu	dovale	in da se delavci bolj za- j Seveda bi	bilo napak, če	bi
dni delavskega upravljanja so si	veda j o	svojih pravic v upi;av- ostali na pol	poti. V razpravi	so
poštarji nabrali bogatih izkušenj,	1 jan ju	podjetij. To je bila ena povedali, da	podružnični odbor-
niki le niso povsod našli pota do članov in da bodo morali bolj kot doslej raztolmačiti razne gospodarske ukrepe, zlasti pa stvari okrog izgradnje Laške komune. Za te zadeve bodo morale pokazati sindikalne podružnice in organi delavskega upravljanja več zanimanja. Potruditi se bo treba, da se bodo delavci v polni meri zavedali, da so nosilci našega družbenega sistema in odločujoč činitelj komune.
Občni zbor je posebej naglasil naloge sidikalnih organizacij v graditvi sistema plač, da bo vsak delavec nagrajen po delu in da to ne bo odvisno od neke papirnate kvalifikacije. Delovnim kolektivom so priporočili naj se po-
OBRAT ELEKTROPLAVZ ŽELEZARNE ŠTORE
MI SMO PRVI
Vsi so se naročili na »Delavsko enotnost«
V zadnji številki našega delavskega glasila smo obljubili, da ne bomo zadnji po številu naročnikov. Danes vam lahko sporočimo, da se je delovni kolektiv obrata elektroplavža prvi izkazal.
Agilni predsednik sindikalnega odbora tov. Jože Lončarič in zaupnik »Delavske enotnosti« tov. Henrik Ivanjšek sta pridobila ves delovni kolektiv elektroplavža, da so se vsi do zadnjega naročili na »Delavsko enotnost«; Prepričani smo, da bodo temu zgledu sledili tudi kolektivi drugih obratov in naj si nikar preveč ne ženejo k srcu, če so jih iz obrata elektroplavža prehiteli.
Kos poti je že za nami. Izkazalo se je, da se da vse napraviti, Ie dobre volje ne sme manjkati. Kolektivu elektroplavža in zlasti omenjenima tovarišema pa krepko stiskamo delavsko roko.	(ka)
Mea vojno je deloval najprej v Ljubljani, kot sekretar rajonskega partijskega komiteja na Viču, potem pa je bil sekretar okrožnega partijskega komiteja ljubljanske okolice. Junija 1942 je odšel v partizane, kjer je bil najprej komisar 11. bataljona Krimskega odreda, v zadnjih dveh letih vojne pa sekretar okrožnega komiteja na Kočevskem in kasneje na Notranjskem. Pred desetimi leti je na osvobojenem ozemlju postal prvi tajnik Republiškega odbora gradbenih delavcev in tajnik Republiškega odbora kemičnih delavcev. Delal je tudi na nekaterih odgovornih mestih v upravnem aparatu, sedaj pa je inštruktor ljubljanskega. okrajnega komiteja Zveze komunistov.
*
Tovariš Rudolf Ganziti se je rodil v Vrholjah pri Slovenski Bistrici. Oče je bil zidar, mati pa je gospodinjila in se ubadala s krpo zemlje. Imeli so bajto, majh- j no in vegasto, polno siromaštva, otroškega joka in smeha. Pri hiši je bilo pet otrok, in oče je garal od ranega jutra do poznega večera, da jih je nekako preživljal. Prva svetovna vojna pa je očeta vzela in mati je ostala sama s j petimi otroki.
Rudi je rasel in se otepal z revščino, ki jo je že ob zibelki in vsa leta pozneje pošteno občutil Hodil je v šolo, toda ne dolgo; lačna usta mlajših bratov in sestric so zahtevala kruha in fant
je čital »Delavca«, ki ga je sestra, tedaj že sindikalno organizirana nosila domov. V njem je iskal tiste revolucionarne misli, ki jih je slišal, ko je bit star štirinajst let. 1927. leta je odšel v Ljubljano in vse njegov poznejše življenje je en sam in nepretrgan boj za delavske pravice.
V Ljubljani je spoznal Ivanova, bolgarskega emigranta, ki je usmerjal njegove prve korake t organiziranem delavskem gibanju. Začel je zahajati v Delavsko knjižnico in v Delavski dom, kjer je imela Komunistična partijo svoj sedež. Nobena naloga ni bila zanj pretežka in kar gorel je v ognju revolucionarnega gibanja 1933. leta so ga sprejeli v Komunistično partijo. Medtem pa je sodeloval pri ustanavljanju gradbenega sindikata in v prvih akcijah tega sindikata.
Leta 1934 se je vrnil iz zapora v Sremski Mitroviči tovariš Tomo Brejc, ki je takoj začel delati v sindikatu gradbenih delavcev Njegovo delo, pri katerem mu je zvesto pomagal tudi Rudi Ganziti, je kmalu obrodilo lepe sadove. Utrdili so ljubljansko sindikalno podružnico gradbenih delavcev, pridobili veliko novih članov, večkrat zborovali, pritiskali na delodajalce s svojimi zahtevami, demonstrirali proti kapitalističnemu režimu in 1936. le-
ta prvič organizirali proslavo 1. maja, pri kateri so sodelovali skoraj vsi gradbeni delavci.
V tem boju se je kalil Rudi Ganziti, a kalili so se tudi njegovi tovariši in njihov sindikat, ki je sredi 1936. leta imel razen organizacije v Ljubljani še po-
Pitela
je prijel za vsa,ko delo, da bi razbremenil mamo, ki je le s težavo ■ družnice na gradnji ceste Boštanj trudijo in si postavijo takšne nosila težko breme rednice. j —Šentjanž, v Mariboru, Kranju norme, da ne bodo potrebni kas- l Štirinajst let je bil star, ko je in na Jesenicah. Ker delodajalci ne j e administrativni posegi. ! prvič spoznal revolucionarje. Dva j niso hoteli sprejeti mezdnih za-Še o marsičem so se razgovar- delavca, ki sta prepotovala obilo; htev gradbenega sindikata, so dejali. Vse pa je prevevala ena sa- sveta in sodelovala v madžarski j lavski voditelji 2. junija 1936. lema misel, da mora sleherna sin- revoluciji Bele Kuna, sta mu pri- j ta proglasili stavko, ki se je čez dikalna podružnica postati in- povedovala o stavkah in demon- j noč spremenila v splošno stavko štrument delavskega upravljanja stracijah, o revolucijah, o bojih i vseh gradbenih delavcev na Slo-v podjetju in komuni.	za oblast delavskega razreda. — | venskem. Tega enotnega revolu-
P. M. Fant je poslušal in vse svoje živ- I cionarnega nastopa so se delodajalci ustrašili in sprejeli so de-
111	'■■■	.................... ^ lavske zahteve.
Tovariš Rudi Ganziti, ki je
odbor’ ^a hi kot predsednik senatnega	svetni Toda Matussovn so verjeli, in	bi Bentleyjeva prišla pred preiskovalni	partije uporabljajo knjige profesorja	lila obsodbe, pri katerih so sodelovali
dejav za raziskovanje protiameriške	verjeli so mu tudi potem, ko je dejal,	odbor. Matussov je odšel z Bentleyjevo	Latimooreja kot službene vadnice za	drugi poklicni lažnivci reakcije: Louis
vnost! deloval zanjo, za njene cilje,	da je delalo samo pri nedeljski izdaji	na Bermudske otoke in se marca 1953.	azijska vprašanja. No, to je bil ie nov	Budenz, Elisabeth Bcntley, Judith Cop-
dikie. er. 1 državljan ni bil več varen	»New 1’ork Timesa« — 126 komunistovi	leta z njo poročil, že avgusta istega	primer mojega lažnega pričevanja. Ni	Ion, Blanshard, Paul Choush. Američani
kava-,, "l*1 doma, na cesti, v tovarni,	Pri nedeljski izdaji »New Tor k Timesa«	leta pa se je ločil, tri dni kasneje se	me skrbelo zn usodo- Latimooreja. Niti	bi se ponovno spomnili na »slučaj Romune, Uru® drugega so sumili, drug	pa nikoli m bilo niti sto novinarjev,	ie s staro vdovo znova poročil, septem-	nisem razmišljal, kaj bo z menoj. Z	senberg«, na Juliusa in Ethel Rosen-
1'diski ° uvaiah- Prisluškovali so tele-	Vendar so te lazi dobro poslužile Me	bra pa se je dokončno ločil.	lažnimi obtožbami Latimooreja sem se	berg, ki so ju usmrtili na električnem
iateiii r"zgovorom, odpirali pisma, pri- Carthyju, ki je tedaj grozil nekaterim	V zakonu je bil Mntiissov zelo ne- uveljavil kot ekspert. S tem sem do- stolu, ker je Greenglass (samo on) trdil,
je so zasledovali prijatelje, in sin ameriškim časopisom, naj odpuste nekaj srečen. Žena je bila bogata, toda dala segel vrhunec . . .«	da sta bila sovjetska vohuna. Obsodba
le nriavi P°hciji očeta, oče sina. Zrasla novinarjev, ce nočejo ostati brez oglasov mu ni niti cvenka, in bila je stara in	Obenem pa je AIsop napisal tudi Matussova bi torej ogromno škodovala
iti C.av.rata	armada	poklicnih ovaduhov	velikih podjetij.	ljubosumna, in fant se je počasi vsega	članek o Matussovn, v katerem pravi:	ameriški real........... ...........
lini: aih ptič, ki so pred sodišči izjav- Matussov je lažno pričal tndi proti naveličal: žene in Me Carthvin in urn- »Nek mlndeni* nekdnnii bnmnnia ki	n;
so hoteli razni reakcionarni Latimooreju, nekdanjemu visokemu urad- cesov,
ed knn-ostalega S SVOJO
ussov pa je tudi tokrat vse
■■ »uK»n* - *	.	,	.	.	-	„	f —-—	j---.-j-, ----- — j —	—.....-.......- »U.V.UV zavrnil in dejal, dq bo ves
živeti • ,lz Bronxa* kl je hotel lagodno nezanesljivega; Clington Jencks, sindi-	Težko je uganiti, kaj je pripravilo nem pričevanju in kako je iz tega dobiček od svoje knjige poklonil neki
r>	hiti bogat	in čislan.	kalni voditelj, ki so gn zaprli	kot	člana	Matussova, da se je »spreobrnil«. Sam	poklica napravila	ameriška vlada dono-	šoli. proti kateri	je nekoč	lažno	pričal.
°val	,	51	le,a je	Matussov lajno de-	KI* ZDA; voditelji skaulskib,	sindikal-	pravi, dn ga je začela peči vest, da je	sen poklic, in vse	na stroške ameriških	Dejal je, da	se	preživlja	z denarjem,
ie ? ameriško policijo. 1951 leta pa mh, prosvetnih in kulturnih organizacij, ostal osamljen in sploh ni mogel z ni- državljanov, ki plačujejo državi davke.« ki ga dobiva od nekega izdelovalca igrač se j*1 "»stopati javno in njegovo ime Matussov je priznal, da je lažno pričal komer pošteno govoriti. Vsi so ga za-	Toliko AIsop. Podobno govore mnogi za poleni »Jo-jo brez vrvice«. Razen
preiskavah in	v 246 procesih in preiskavah.	ničevali. Zatekel se je na neko samotno	napredni ameriški	javni delavci. Demo-	tega pa piše.	Zadnjič je napisal	pesni
!fa»ka^„rVi7
Marshall

Spoznal je Rova Cohna, ta- Leta 1952 je imel Matussov
«ii	pomočnika	državnega tožilca	Poznala ga jv .o«	“«**v.»«.«..	.	cioiigcujsncniu jauiu v/Aumuu, Katerega	z ucuki: »rogiejie,
torjl	glavnega svetovalca sena-	Carthyjevem odboru	_ je užival velik	ie pred leti zapisal med simpatizerje	cionarji pa se na
*?-javn	i - Carthyja.	Cohn je sestavil	ugled. Pred predsedniškimi volitvami	je komunizma, toda — tako pripoveduje —	izvijajo iz zanke, v	,	........... _ ______ _______
pPorJc", k’ j°	je Matussov prebral na	potoval po Ameriki	in na shodih re-	vest ga je pekla in pekla. Vrnil se ie	Težak udarec, ki jih je	nepričakovano	da	bi š takšnim apaVaiom zs
a Proti	13 nižjim voditeljem KP	publikanske stranke	nastopal proti de-	v New 1'ork, kjer so ga zaničevali, in	zadel, jih je popolnoma	zmedel. Neka-	vse	ostale profesionalne lažniv
.................lice je M a- mokratskim senatorjem, ki so grajali končno je, kot je kasneje pripovedoval, teri republikanci trde, da Matussovn ni Niso mu prišli do živega.
je imel Matussov 25 tet. bombažno plantažo, iskal je tolažbo pri kratski senatorji napadajo repubiik«noe tev, ki jo je imenoval »Za koga usoda je vsa Amerika. V Me evangelijskemu škofu Oxmanu, katerega z očitki: »Poglejte, kaj počnete!« Renk- bum-bnma«. če mn ne verjamejo — je
r»n Km« ti to ntivn	e/o li Ir !/» .»».,»!„•! -o.,	..... .1 ..: — a:_I _	___•«	___ ... v	r ■	■	■•«-.»	•	.....
verjamejo
vse mogoče načine besedičil — naj ga: zaslišijo z aparatom katero so se ujeli, za odkrivanje laži. Dobro pa bi bilo,
kšnim aparatom zaslišali še
-M 7	iy uizjun vouiieijem ivr ^u.r.ioc.oot	r‘w“ uc_ « mcv* i ur*., Kjer so gu zaničevan, in zuuei, jin je popolnoma zmeaei. iveka- vse ostale profesionalne lažnivce,
ttissov t ,.25 dolarjev dnevnice je M a- mokratskim senatorjem, ki so grajali končno je, kot je kasneje pripovedoval, teri republikanci trde, da Matussovn ni Niso mu prišli do živega. Ameriško krgomlrd.„Lda	i,e.	z.	obtoženim Trachten-	makartizem.	Toda	vedno,	ni^	bil	za-	»začel < verovati	v	boga in	v krščansko	treba verjeti, ker je	»blazen	ali pa se	javnost je protestirala. Končno	so	ga le
postal	član	Kluba	dela blaznega«, drugi	menijo:	»Osmešiti	spravili pred sodišče, ki go je	obsodilo
iv.	nas	hoče,« predsednik	senatnega odbora	na tri leta ječe.
^ ^  __________ __ _________ __ ____ __ ____ __ ______ ______ __ _______ ___________ ________ _     — _./»ap n ■ tenKn iiAaiaii . n n n 4. n«2 	»»i F. m. — — T?n - 4l J	T    1 a« «
. ?5»rco	me«.n.	«o*»	1.4.	i-	M.#«..«.	—1	American«.	V ten.	!i«tn	ie	r h i««il	»=Vei je	Matussov obrnil	hrbet	svojim	nje Matussova del pretkanega	načrta, da	lažno priča, Maria” Natvig, ki	je	javno
yišfn"kc--OZE.ra'f1ia! °. knjigi
.	___ _	___„.„i Andreja dovoljen sam s seboj. Hotel je postati dobrodelnost« ter
In T»kega »Sovjetsko država in pravo«, igralec pri televiziji. Pot do televizije mladih republikance
ieče achtenberga so obsodili na več let pa je vodila skozi uredništva časopisov. Tem izjavam sicer ni treba verjeti, za notranjo" varnost j,	Zalo je postal sodelavec časopisa »Vour- in mislim, da niti ni potrebno ugibati, je dejal: »Po mojem
hrej a’JC0 meseca 1952. leta je Matussov lial American«. V tem listu je objavil zakaj je Matussov obrnil hrbet svojim nje Matussova del pr trdji Goranovim senatnim odborom članek, v katerem trdi, da je v Sl,- ’ d° Pozna na rman i in.nnn komuni- Torku 5500 komunističnih	študi
James_ Eastland, pa Izpoved Matussova je odjeknila po mnenju je jirizna- vsej Ameriki. Prijavila se je še ena
ored	«.	meseca ivsz. leia je	matussov	mu /»m.-.-kih«. . .cm us.u	jc ouja.u	zunaj je maiussov ooruii	uruei svojim	nje iviniussova nci pretkanega načrta, na	lažna priča,	Maria Natvig, ki je javno
trdil	H	Goranovim senatnim	odborom	članek, v katerem trdi, da	je v New	včerajšnjim gospodarjem.	Fant je	po-	bi rešil nekatere bratce iz stiske.« M a-	izfoviln. da	je lažno pričala proti	last-
Slov’	C.”	pozna najmanj 10.000	komuni-	Torku 5500 komunističnih	študentov,	kvarjen in morda ga je	tudi k	tej	tussov pa je vse te razloge odklonil,	niku neke radio-postaje v Toledu,	češ,
ie v	j‘	z,ve v New Torkn. In čeprav	Nekaj tednov kasneje je v istem čašo-	najnovejši »izdaji« prisilila	njegova	po-	Vztrajal ie pri svojih trditvah, ki so	da jo je k	tem n prisilil advokat	pre-
'Seh -vmeriki zelo dobro znano, da	je	pišu obdolžil Sama Loevvensona, slavnega	kvarjenost. Kdo ve. Toda to ni važno,	omajale	temelje kongresni1 ‘	----------------------------
bi a,anov KP ZDA	le 11.000. mn nihče	komika televizije, kot komunista. Lewen-	Važno	je, da je Matussov odkrito po-	preiskav, osramotile člane
debe|„fehal, nihče	mn ni dejal,	da	son se je ustrašil, Matussov pa je svoje	vedal,	kaj je počel v zadnjih letih,	odborov	in spodkopale p
v$e „• laie- Ko je	Maiussov videl,	da	obtožbe preklical in si tako ugladil pot	koma	je sluzil in kakšni so ljudje, ki	mnogih	obsodb ameriških
resnie.esove laži sprejemajo kot čisto k televiziji. Potem je v oddaji neke jim je služil.	,	V »škandal Matussov« „„ _______________ e„„cg„ „c
olj ojunačil. Senatni televizijske postaje obtožil drogo, kon- Čeprav knjiga »Lažna priča« še ni zapleteni: federalni urad za preiskave, pod plašč
izšla, vendar je Matussov	poskrbel,	da	ministrstvo za pravosodje, senatni pre-	ma«, in c
kongresnih in senatnih iskovalne komisije, osramotile člane preiskovalnih Me Carthy in njegovi prijatelji so ravne_ temelje se v teh dneh znašli popolnoma goli sodišč.	pred ameriškim ljudstvom. Svojega uma-
so neposredno zanega. delovanja ne morejo več skriti »svobode« in »protikomnniz-
k°biise j® še bolj "ojunačil. Senatni televizijske postaje obtožil (lri	___ _____ __________ _________t___________ ____ t_____ _____...
dejavn” za raziskovanje protiameriške kurenčno televizijsko postajo, da Ima izšla, vendar je Matussov poskrbel, da ministrstvo zn pravosodje, senatni pre- ma«, in celo lastna stranka ki jih je n’i"iatr » • Je sPoročil. da je v različnih zaposlene komuniste. Za 150 dolarjev ... je svet zvedel o njeni vsebini. Poklical iskovalni pododbor za notranjo varnost, do nedavnega negovala na svojem des-*a	predvsem pa v ministrstva In tudi oženil se je, profesionalni je k sebi novinarje in jim pripovedoval: odbor Predstavniškega doma za proti- nem krilu in jih pred nekaj meseci
preč: ,‘T /. ‘S'" »Vliru Ul	t   ■ ■—...-c-v  ---v«. *	........ ,------------t.a auiuci.miu uc- /.muljeni času n ozivci ze precej resno:
bled »jjL J1« je vrgla iz služb. Toda	V senatu so začeli preiskovati de-	ne osebnosti V Združenih državah in	javnost, newyorski nrad za šolstvo. Me	udarcev, je zadal Matussov, nevede in
j to J m. ni bilo nobenega komunista,	narno poslovanje Me Carthyja. Benliey-	tudj jaz sem želel, da bi hodil po nji-	Carthv in njegov odbor, Bentleyjeva in	morda tndi nehote, poslednjega, najmoč-
^esbiČB»aif'kavo so hoteli republikanski	jeva pa ie nekoč podarila Mc Carthyju	hovi poti in videl svoje ime na prvih	lepo število profesionalnih lažnih prič.	nejšega.
Mrank:	škodovati le demokratski Č0.000 dolarjev za »boj preti komnniz- straneh časopisov .. .«	Ameriški reakcionarji so Matussova Taka je zgodba o Matussovn. sinu
Kasu s ,e hila tedaj na vladi.	mn«. Mc Carthy si je seveda ta denar Doslej je videl krlačnc odtise te sicer ogorčeno napadli, toda obotavljali trafikanta iz Bronxa ki se je vživel v
nre,|„Ue Je Maiussov izjavil, da je	prisvojil in ga naložil v delnice družbe	knjige le ameriški komentator Stevvarl	so se, da bi ga spravili v zapor. Ob-	ameriški način življenja, se povzpel v
ryhib T,S,vn *New Tork Timesa« sto	za n voz soje. In ko so začeli v senatu	AIsop. V nekem ameriškem časopisu je	sodba Matussova bi namreč razveljavila	ameriška nebesa in kmalu pndel nazai.
‘iiIlle c>onov KP, v uredništva revije	preiskovati njegovo denarno poslovanje.	AIsop objavil sledeči citat iz knjige	vse obsodbe, pri katerih je Matussov	na zemljo, med navadne Ijodi. ter pri
naS,” i?6 Pomislite, v uredništvih	se je Mc Carthy ustrašil in naročil Mn-	Matussova: »Vrhunec mojega pričanja je	sodeloval kol lažna obremenilna priča,	tem povzročil veliko razdejanje.
“Jbolj reakcionarnih časopisov na tussovn, naj na vsak način prepreči, da bila dramatična trditev, da komunistične obenem pa bi s sumljivimi žarki osvet-	Janez Voljč
1937. leta postal podpredsednik gradbenih delavcev Slovenije, se je vsa leta do druge svetovne vojne bojeval za socialne in politične pravice gradbenih delavcev in vsega proletariata. Organiziral je stavke in sam stavkal demonstriral in zboroval, učil druge in samega sebe. Preganjal-so ga, zasliševali, toda ostal je trden in zvest delavskemu razredu.
Sindikat gradbenih delavcev, ki so ga po oktobrskem štrajkv 1940. leta razpustili, je tajno deloval do vojne, ki je ni dočakal nepripravljen. Njegove člane si lahko našel v vseh enotah naše osvobodilne armade.
Rudi Ganziti je med vojno deloval v ilegalnih partijskih tehnikah, po vojni pa je imel več odgovornih sindikalnih in upravnih dolžnosti. Na partijskem kongresu 1948. leta so ga izvolili v Centralni komite KPS. Danes je predsednik Republiškega odbora gradbenih delavcev Slovenije.
*
Tovariša Rudolf Ganziti in Jože Kopitar sta vedno med nami, učita nas in bodrita in s svojimi bogatimi izkušnjami utrjujeta naše organizacije. Vsi smo veseli, kadar nas obiščeta, ker čutimo, da sta naša, da mislita in govorita tako kot mi vsi, saj sta zrasla iz nas in vse svoje življenje posvetila nam, delavcem. Ob tem lepem jubileju jima vsi slovenski delavci iskreno čestitamo in želimo, da bi živela še dolgo vrsto srečnih in zadovoljstva polnih let v svobodni delavski domovini, za katero sta darovala vse, kar sta imela.
GOSPODARSKE NOVICE
IZ GOVORI NfiSESfl PREDSEDNIKU JANKA RUDOLFU M OBČNEM ZBORU SINDIKATA KOVINARJEV SLOVENIJE
NASA DOLŽNOST
nadoknadili zamujeno in pri tem nikakor ne sme biti vprašanje, kje bomo vzeli denar.
Preženimo »gospode« iz naših tovarn!
Po naših podjetjih je že močno razširjeno nazivanje z gospodom, gospo in gospodično. To se pojavlja celo v delavskih svetih, delavskih organih upravljanja podjetij. To borce boli. Kdo naj bo tisti, ki naj bi v prvi vrsti nastopili proti temu, če ne prav borci in revolucionarji. Nekateri predlagajo, da bi »gospoda« z uredbo pregnali iz delovnih kolektivov, kar bi bilo seveda ne-j smiselno. Delavski svet pa tudi lje je treba naglasiti, da. je bilo j deni primer nedvomno lahko j kaj takega lahko sklene. Res je lansko leto zaradi nepravilno po- j rešili. Tu ne gre za nobene pri- I to je zunanja oblika, ki pa le kaže stavljenega zveznega plana izred- j vilegije, marveč za zakonite pra- j na rjaveče družbene odnose v ko-no ugodno za razvitejše republi- | vice, ki jih borcem marsikje kra- lektivu. Tudi na zunaj naj se pozna, da se pri nas revolucija še ni končala.
Gre skratka za to, da se v delovnih kolektivih tudi v medsebojnih odnosih uresničujejo delavska moralna načela, smisel za skupnost in gospodarski čut. V
ke in je Slovenija lani dala fe- j tijo. In so primeri, ko ljudi iz-deraciji manj, medtem ko je ’ rivajo fe podjetij samo zato, ker Srbija dala 7 % več. Celo Make- | so bili borci
donija je lani dala federaciji 2 % | Težje vprašanje pa je kvalifi-
in v interesu nas samih je, da do kraja uveljavimo načela letošnjega tarifnega sistema
Nadaljevanje s 1. strani	Iv realizaciji letošnjega plana raz- .vanje je nedvomno precej sindi-
raven, saj moramo vsako leto vitejše republike na boljšem. Da-1 kalnih odbornikov, ki bi nave-uvažati precej živeža. Vendar bi bilo precej enostransko, če bi mislili da bomo vsa vprašanja v kmetijstvu rešili le z nekaj milijardam in da bo potem šlo vse samo po sebi. Doseči je treba n. pr. že to, da bo obdelovanje s traktorjem cenejše kot s konjsko vprego, kar pa je danes prav obratno. Treba bo tudi še marsikaj popraviti v odnosih med kmetijstvom in industrijo ter obdelati vse površine. Na vsak način bomo morali doma pridelati toliko, kolikor potrebujemo, da nam živeža ne bo treba uvažati, saj nas prav danes tišče dolgovi v tujini za nakup hrane.
Gospodarski položaj seveda ni lahak. Jasno je, da si naše vodstvo na vso moč prizadeva, da bi se v gospodarstvu- uveljavili z družbenim planom postavljeni proporci. Pri teh prizadevanjih pa mora uživati podporo vseh, zlasti sindikalnih organizacij, saj se s samimi ukrepi in uredbami ne da doseči želenega izboljšanja.
Številke govore drugače
Okrog tarifnih pravilnikov in našega plačilnega sistema se je lani močno razbohotila šovinistična gonja, češ da Slovenija samo daje, vzdržuje druge republike, da v Beogradu zakone sprejemajo, pri nas pa izvajajo itd. Številke govore drugače.
Predlanskim je dala Srbija od svojega narodnega dohodka federaciji za njene izključne potrebe
15	%, lani 22 %, letos pa bo dala po planu 17 %, LR Hrvatska bo dala letos predvidoma 28 %, Slovenija pa je dala 1953. leta federaciji 34% svojega narodnega dohodka, lani 7 % manj in letos naj bi prispevala 37 % in je vprašanje, če bo plan izpolnila. Bosna je predlanskim dobila od federacije 7 %, lani je že dala 1 %, letos pa bo dala že 8 % svojega narodnega dohodka federaciji. Makedonija je predlanskim dobila
16	%, lani je dala 2 % in letos bo spet dobila 5 %. Črna gora je 1953. leta dobila 123 %, lani 92 %, letos pa 100 % svojega narodnega dohodka od federacije.
Iz teh podatkov se vidi, da delež razvitejših republik, ki ga dajejo federaciji v odstotku na svoj narodni dohodek, stalno pada. Tudi tistih 37 %, ki je v planu za LRS, verjetno ne bo dosežen, ker se kaže tendenca, da bodo
Naši strokovnjaki pomagajo razvoju burmanskega gospodarstva
S pogodbo, ki je sklenjena med Burmansko upravo za raziskovalna dela in podjetjem »Geo istraživanja« iz Zagreba, so našim strokovnjakom zaupali raziskavo bakrenih ležišč v Burmanski Uniji. Geološki strokovnjaki, ki se že nahajajo v Burmi, so raziskali ležišča bakra na področju Micin.
Naši strokovnjaki pomagajo tudi na drugih področjih gospodarskega razvoja Burmanske Unije. Načrt za gradnjo hidro-centrale na reki Zadži, ki so ga izdelala podjetja »Geoistraživa-nje« in »Elektroprojekt«, bo ob koncu tega meseca izročen burmanskim oblastem.
svojega narodnega dohodka. Vse to pomeni, da nimajo šovinistična nastrojenja nekaterih prav nikakršne osnove in so zategadelj še bolj obsodbe vredna.
Le v višji storilnosti je napredek
i
Menim, da je načeloma popolnoma pravilno, če , rečemo, da pojdimo k višjim normam. Na-glašam, da je to načeloma pravilno. Kajpak tega ne mislim za tiste delovne kolektive, kjer imajo norme že visoke. Pri tem naj bo tistih 5 %, ki jih okrajni ljudski odbori odobre, regulator med tistimi podjetji z visokimi normami in ostalimi.'' Pogledati je treba konkretno, če so norme res previsoke, kajti to tudi ni dostikrat res. Tudi je napak, če hočemo normirati dela za vsako ceno. Vedeti pa moramo, da pomenijo napredek le višje norme, to je višja storilnost.
Nekateri pravijo, kaj vendar hočete prihraniti pri tem ubogem skladu plač, saj predstavlja majhen odstotek v strukturi cene. Prav zaradi tega je mnogo važnejša štednja materiala, goriva, energije itd.
Ko že govorimo o tem, recimo še besedo, dve o fevržku. Kajpak naj bi ga bilo čim- manj. Toda enostransko tudi tega ne smemo obravnavati. Dostikrat je v interesu kvalitete, da je fevržek večji, kajti bolje je, da ugotove napako v tovarni kot pa pozneje. Zato je nedvomno zelo važno, kdaj napako odkrijemo, že v prvi fazi, ali šele potem, ko smo na pokvarjenem kosu 'opravili veliko dela.
V razpravi se je nekdo oglasil zaradi neenakega položaja podjetij, katerim pusti okraj več dobička, kot onim, ki jim ga pusti manj. Razume se, da je nemogoče predpisati, da bi vsi okraji enako delili dohodek. Stremimo za tem, da bi se stvari čim bolj uravnale in približale, da bo vsak nagrajen po načelu za enako delo enako plačilo, le predpisati se tega ne da. Nedvomno pa bo moralo nekoč tudi tržišče biti tako, da bo uravnavalo te zadeve in da bo uveljavilo to načelo.
To ni le stvar Zveze borcev
Nek delegat je povedal, da je v Mariboru borcem NOB težko uveljaviti svoje pravice za pokojnino in da jim v zavodu za socialno zavarovanje marsikaj povzročajo težave pri priznavanju delovne dobe za časa vojne. Ta vprašanja bi nekoliko širše osvet lili.
Položaj borcev narodnoosvobodilnega boja je marsikje še neurejen in ne bi bilo prav, če bi to prepustili le Zvezi borcev. Le-ta je zadnje čase že veliko pokrenila, da bi se njihov položaj izboljšal. Tu gre za zdravstveno stanje borcev, preskrbo otrok padlih partizanov in žrtev fašističnega terorja, za njihov socialni položaj itd. V mariborski skupščini zavoda za socialno zavaro-
kacija borcev. Precej je razširjen pojav, da prakso premalo upoštevajo pri dodeljevanju kvalifikacij. Koliko je danes takih, ki so zamudili šole, zaradi udeležbe v narodnoosvobodilnem boju in aktivističnem delu po osvoboditvi. Družbena skupnost mora omogočiti tem ljudem, da bedo
delovnih kolektivih naj zavlada pravi duh tovarištva in odkrito si povejmo, naj bo glede norm, tarifne postavke, ali kadar kdo iaj zagreši. To pa ne glede na to, na kakšnem mestu se kdo nahaja.
Mo je lahko deležen premij
Premijski sistem je za večino [ ekonomsko napačno. Premija je naših gospodarskih organizacijj oblika nagrajevanja za posebne novost. Razumljivo je, da ga uva- uspehe, ki se izražajo v doseženih jajo s potrebno previdnostjo in prihrankih, zboljšani organizaciji
tehtnimi premisleki. Zato se pojavlja v naslovu izrečeno vprašanje. Nanj nekateri odgovarjajo, kar pa ni povsem točno, da je premija oblika udeležbe na dobičku, ki je namenjena samo uslužbencem.
Najprej je treba opozoriti na samo besedilo zadevnih predpisov, ki določajo premijo kot obliko udeležbe na dobičku. Vsi ti predpisi govore, da lahko gospodarska organizacija nagrajuje za prihranke pri stroških delavce in uslužbence, ki so jih dosegli. Z nobenim predpisom ni prejemanje premije omejeno samo na določene vrste oseb. Omenjeno je le pravilo, da se iz dela dobička, ki je namenjen za povečanje plač, najprej izplačajo premije za prihranke pri materialu, za prihranke pri drugih stroških, za boljšo kakovost, za boljšo organizacijo dela, za racionalizacije v poslovanju.
To mnenje pa je lahko tudi
TRBOVELJSKI RUDARJI RAZPRAVLJAJO O OSNUTKU TARIFNEGA PRAVILNIKA IN PRAVILNIKA O NORMAH TER PREMIJAH
Večji prejemki
za boljše delovne učinke
IZBOR IZDELKOV JESENIŠKE ŽELEZARNE JE VEDNO VEČJI
Trgujemo s 14 državami
V zadnjih letih so jeseniški že- ’ hvali in s tem so jeseniški kovinarji lezarji začeli izdelovati tudi pleme- prodrli v širni svet Tega leta je je-nita jekla in druge kvalitetne izdel- seniški železarski kolektiv izvozil in
ke, po katerih je veliko povpraševanje doma in na svetovnem trgu. Samo leta 1953 so izvozili nad 1700 ton svojih izdelkov, devizna bilanca pa je izkazala 100 milijonov dinarjev. Takrat je bil v železarni ustanovljen tudi samostojni oddelek za izvoz in uvoz z namenom, da kar najbolj koristno porazdeli proizvode. Države Bližnjega in Daljnega Vzhoda so postale najboljši kupec jeseniških izdelkov. Lani je jeseniška železarna trgovala s 14 državami in to: z Libanonom, Brazilijo, Turčijo, Egiptom, Sirijo, Abesinijo, Tunisom, Cevlonom, Ciprom, Sudanom, Anglijo, Burmo, Irakom in Pakistanom. Dobro Blago se samo
prodal pod ugodnimi pogo ji v te dr zave nad 3606 ton raznega blaga in s tem pridobit naši skupnosti znatna devizna sredstva.
Največ je bilo izvoženega blaga v Turčijo, poleg tega pa sta bila dober odjemalec tudi Libanon in Anglija. Izvažali so največ žičnike in pločevino, bodočo žico, cevi, elektrode in betonsko železo.
Kapitalna graditev jeseniške železarne se bliža svojemu zaključku. In Jeseniški kovinarji menijo, da bodo še letos vrgli na svetovni trg najmanj 6000 ton plemenitega jekla in drugih kvalitetnih izdelkov, kar bo močno dvignilo ugled jugoslovanske industrije v svetu.
V petek je upravroi odlbor rudnika rjavega premoga Trbovlje-Hrastnik predložil kolektivu v razpravo osnutek tarifnega pravilnika, osnutek pravilnika o normah oziroma akordih ter premijah. Osnutka tarifnega pravilnika o normah in premijah sta sestavnj del tarifnega pravilnika. Poglejmo nekiaitera določila v teh osnutkih.
Upravni odbor je med drugim pooblaščen, da sme onemoglim, oziroma za delo manj sposobnim član/xm kolektiva priznati razliko med njihovimi de jamskimi prejemki im urno plačo za dela, ki bi jih sicer po svoji strokovni veščini lahko upravljali. Do raizlike so po pooblastilu upravnega odbora upravičeni zaslužni delavci, ki upravljajo jamska dela najdi 20 let in so zaradi tegia onemogli, dalje delovni invalidi ter ostali čliatni kolektiva v zadnjem letu pred upokojitvijo. Kvailifdjciirami delavci naj bi po teh določilih preje-malii' 410 dinarjev dnevnega zaslužka, polkvalifioiinami 369 dinarjev in nekvalificirani 328 dinarjev.
Upravni odbor podjetja lahko prav tako prizna 5000 dinarjev mesečne preživnine tistim vdovam, katerih možje so se smrtno ponesrečili pri delu v rudniku in vdove niso upravičene dlo pokojnine po obstoječih predpisih.
Kakorkoli se v teh določbah izraža skrb za onemogle člane kolektiva, je to vendarle samo izhod za silo in sicer izhod, ki nimia. nič skupnega z ekonomiko podjetja. Te določbe tudi v nekem smislu nasprotujejo načelom nagrajevanja po delovnem učinku. Rudnik bo namreč vsak mesec izplačal za razlike okoli 220.000 dinarjev. Zaradi teh izplačil so oškodovani ostali rudarji, ker se njihovi prejemki za ta znesek nujno zmanjšujejo.
Ta bremena bi morala v resnici nositi skupnost, to je zavodi' za socialno zavarovanje in sicer zaradi posebnosti rudarskega poklica, kor so delavci prav zaradi težkih in nevarnih delovnih pogojev predčasno izčrpajo. Ce bo sprejet predlog za ureditev pokojnin in invalidnin rudarjev, ki sta ga pred nedavnim sestavila republiški odbor sindikata rudarjev in izvršilni odbor Zavoda za socialno zavarovanje, potem v naslednjih letih tarifni pravilniki prav gotovo ne bodo vsebovali podobnih določil.	,
Člen 41 tarifnega pravilnika določa, da bo posebna stalna komisija nadzorovala točno izpolnjevanje določil tarifnega pravilnika o normah in premijah. V komisiji je zastopana s svojim Siamom tudi sindikalna organizacija obrata Trbovlje in obrata Hrastnik.
Z osnutkom pravilnika o normah in akordih pa mislijo letos v Trboveljskem rudniku uvelja
Upravni odlbor se je odločil za ta način nagrajevanja, da. bi bili bolje nagrajeni tisti člani kolektiva, ki več nairede. V trboveljskem rudniku je liani 48 °/o rudarjev preseglo predipisiame storitve, 52 °/o rudarjev pa nii doseglo akordov oziroma norm. Obetajo si, dia bodo z uvajanjem progresivnih akordnih dodatkov spodbudili tudi teh 52% rudarjev k doseganju predpisane storitve, če ne že k preseganju.
Letošnje akordne storitve temelje na lanskoletni ravni proizvodnje. Ta način nagrajevanja je uveljavljen v glavnem samo za dela -na odkopih, pripravah in zaisi^ih. Rudarji, ki prestavljajo stresalfce, polagajo cevi, tesarijo, skratka vsi tistii, ki -opravljajo pomožna dela, so tudi procentu,a-jno udeleženi na akordnem dodatku kopača, ki je zaposlen na odkopu. Povezovanje prejemkov pomožnega osebja s prejemki kopačev naj b;i lle-t-e vzpodbudilo, da čimprej iin bolje opravijo dela, ker bo le tako naraščala proizvodnja prem-oga.
V pravilniku o normah določa
poseben člen, kako je v primeru, če rudar ne doseže zaslužka po tarifnem pravilniku. V primeru, da delavec zaradi težjih pogojev ni dosegel zaslužka, določenega po tarifnem pravilniku, razišče to posebna komisija, ki jo sestavlja član tehničnega vodstva, člain delavskega sveta in predstavnik -sindikalne podružnice. Če delavec ni do,segel prejemkov zaradi objektivnih okoliščin, prejme 100 % zaslužek po tarifnem pravilniku, Pravilniku o normah in -akordih je priložen cenik del.
Premijski pravilnik določa, da prejmejo posamezniki premije za preseganje učinka, miamjšo potrošnjo jamskega lesa, razstreliva in električne energije. Osnova za izračunavanje normativ so uspehi, doseženi v minulem letu. Upravni odbor podjetja določi vsak mesec vnaprej osnove normativov za obračun premij. Premij -bodo deležni vodilni in tehnični uslužbenci podjetja.
Sindikalna podružnica rudarjev in pododbori po obratih že razpravljajo s članstvom o tarifnih pravilnikih.
dela, v zboljšani kakovosti proizvodov itd. Vsakdo, ki je na takem delovnem mestu ali pri takem delu, kjer so možni posebni uspehi in kjer se učinek njegovega dela predvsem kaže v doseženih uspehih ali slabostih na omenjenih področjih, je lahko deležen premije.
Potemtakem ni važno, ali je zaposlen na delovnem mestu, za katerega je uvedena premija, delavec ali uslužbenec. Odločilno je delo na določenem delovnem mestu in kako se njegovo izvrševanje odraža v splošnem uspehu podjetja.
Toda prav tako je res, da jih ne morejo dobiti kar vsi uslužbenci v administraciji podjetja, temveč prav tako spet samo nekateri na takih delovnih mestih, od koder se odločilno vpliva na organizacijo dela in poslovni uspeh podjetja. Priznavanje premij ne sme in ne more biti način povečanja plač administrativnega osebja in tudi ni vnaprej zagotovljeni del prejemkov. To ni nagrajevanje za izpolnitev nalog-Za to je plača, izračunana na podlagi tarifne postavke. Premija je nagrada za dosežene posebne uspehe, ki morajo biti večji, boljši od sicer pričakovanih in zahtevanih pri rednem izvrševanju delovnih dolžnosti. Težko je na primer trditi, da je pravilno priznati računovodskemu osebju premijo za ažurnost-Ažurnost v knjigovodstvu je dolžnost tega osebja, ki odgovarja, če ni delo na tekočem in je torej napačno, priznati posebno nagrado iz dobička zgolj za izvršitev svoje delovne dolžnosti-Po takem načelu bi tudi delavec moral prejeti več, kot pa prejme, če normo izpolni. Toda vsakdo ve, da je nesmisel in gospodarsko neutemeljeno nagrajevati zgoll izpolnitev norme s prejemki, ki jih lahko doseže le s prekoračenjem. Toda enak nesmisel je omenjeni primer in podobni in v katerih je hote ali nehote skrita težnja, uporabiti premije za zvišanje plač: Treba je namreč upoštevati, da imajo delavci i71 uslužbenci tudi pravico do deleža na dobičku, ki ostane za povečanje plač nad plačami po tarifnem pravilniku. Ta pravica **' vezana na kakšne posebne pogoje. Premija je pa nagrada z® posebne uspehe in sredstvo tor rifne politike, ki naj materiala< zainteresira odgovorno strokovni osebje (t. j. delavce ali uslužbence) za stalen napredek in izpopolnjevanje proizvodnje.
PO DELEŽU V PROIZVODNJI
merimo zaslužek posameznika
Tovariš Ivan Guiliatti fe Trbovelj nam v svojem dopisu, katerega smo zelo veseli, med drugim pravi, naj bi bili prejemki nadzornega osebj#v rudnikih odvisni ne samo od storilnosti na deloviščih, ki so pod nihovi-m, ustvarjanju nadzorstvom, temveč tudi od čim-boljšega izkoriščanja rudnih slojev, boljše kvalitete premoga in manjšega števila nezgod in od večje ali manjše skrbi za delavčevo zdravje. Tovariš Ivan ima povsem prav. Človeško življenje je dragoceno in prav je, da vsi tisti, ki so odgovorni za varnost delavcev nikoli ne pozabijo na to skrb.
Poleg drugega pa omenja tovariš Guiliatti v svojem dopisu že dokaj razširjeno misel o »življenjskih stroških«. Takole pravi: toliko obetanega znižanja cen še prav nič ne čutimo. Zato pa morajo, po mojem mnenju, minimalne plače odgovarjati vsaj minimalnim potrebam dveh zakoncev, zakaj težko je življenje delavcev, ki zaslužijo samo 6000 ali 7000 dinarjev.
Tega niti ne bi omenjali, če ne bi, prav sedaj, ob urejanju tarifne politike, zopet oživele podobne teorije. Zato je prav, da o tem spregovorimo besedo, dve.
Kadar koli govorimo o nagrajevanju, o delitvi sredstev, ki jih je ustvaril kolektiv, ne velja nikoli spregledati tega, koliko teh sredstev je ustvaril ta ali oni po-
viti progresivne akordne dodatke, i samezni član kolektiva. Pri de-
Za preseganje določenih storitev so predvideni dodatki, ki jih izračunajo po posebni skaili. Če bo rudar presegel normo za 2 %, bo dobil 5 */• dodatka. Dodatki progresivno naraščajo vse dokler rudar ne preseže norme za 10,/o, ko dobi tudi 10 % dodatka. Potlej pa dodatki počasneje naraščajo, tako d-a dobi rudar pri 30 % presegam j|a norme 13.5 °/o dodatka.
litvi moramo gledati samo na prispevek .posameznika v proizvodnji. Samo po tem moramo odmerjati zaslužek in po nikakršnem drugačnem merilu. Edino le na ta način lahko vzpodbudimo dobre delavce, da še bolje in več
Pri nagrajevanju torej ne mo-1 remo prodati, kot smo ga pr°' remo in ne smemo upoštevati so- izvedli. Od količine blaga so to-cialega položaja posameznih čla-1 rej v glavnem odvisne cene pr°' nov kolektiva. Merilo za zaslužek i izvodov. Prav nič na boljšerflj naj bo le vrednost dela posamez-j celo na slabšem bi bili, če bi z®' nega delavca, njegov delež pri,služke povečali za nekaj tisoča' dohodka kolektiva.■ kov ne da bi dvignili vsaj v isteh1 Če tega ne bi upoštevali, potlej razmerju proizvodnje. Če bo a® bi nekoga dobro nagradili, ker je trgu malo blaga i veliko kupcev’ manj in slabo delal in slabo ti-, bodo cene naraščale. In če tore! stega, ki je izdelal več proizvo- j povišujemo zaslužke, ne da bi . dov in ki je največ prispeval, dal podjetju več naredili, potem T je kolektiv ustvaril tolikšen do-1 zašli v slepo ulico. Bolj ko hodek. Takšno ravnanje bi bilo; povečali zaslužke, hitreje bi na' krivično. S tem bi namreč v ko-' raščale cene tekstilnemu blag" lektivu uzakonili izkoriščanje, čevljem, posodi in drugim proiz proti čemer smo se delavci borili vodom, fe enostavnega razlog®* in se bomo še nadalje borili. |ker teh proizvodov še ni tolik Seveda s tem ni fečono, da bi j na trgu, da bi lahko zadovolji naša skrb za člane kolektiva pre- i potrebe vseh delovnih ljudi. ... nehala. Prav vodstva sindikatov j Kadar koli smo torej govori1, so zadnji čas opozarjala sindikal- o znižanju cen smo vedno m is*'p ne podružnice podjetij, naj skrb- na to, da je treba v tovarnah no prouče, kako je z družbeno delati več blaga in po nizi1 prehrano članov kolektiva. Na stroških. Prav od pravilnega 1
tem področju lahko sindikalne organizacije marsikaj store. Izboljšajo lahko življenjsko raven tistih, ki si zaradi raznih okoll-
edinole pravičnega nagrajevanj po deležu v proizvodnji je odvj' na nadaljnja rast proizvodni®: Če bomo pravilno nagrajev'
■al1
tiotiilf /Vi 61 ZfCti ctUi 1 ctZiillil UAUII" »-/C uviiiv J//"C/ v uric/
ščin niso pridobili potrebnega , tiste v podjetju, ki več in boli’ strokovnega znanja in seveda tudi ustvarjajo, ki varčujejo s suroV ne zaslužijo toliko, kot marši-! nami, gorivom in drugim majj kakšen visoko usposobljen delavec. Sindikalne podružnice lahko vzpodbude delavske organe uprav-
rialom ter na ta način prispevni k znižanju stroškov proizvodni ’ potem lahko upravičeno pri®®. Ijanja, da ustanove v podjetju kujemo, da bodo ceneje kupov®..j menzo in zanjo prispevajo del I Pri pomenkih o nagrajevani sredstev. Na ta način se bodo torej velja ločiti tarifno politjP lahko delavci z manjšimi pre-i od socialne politike. Kadar g°v j jemki ceneje hranili. Prav tako rimo o nagrajevanju imejmo Pre0 lahko uvedejo malico, ki bo olaj- ’ očmi prispevek posameznika .
■II'
šala prehrano tistim, ki manj za- ustvarjanju sredstev kolektiva služijo, obenem pa okrepila nji- kadar govorimo o socialni P? ti hov organizem, da lažje delajo tiki, si prizadevajmo izboljs11' in več proizvajajo.
Za zaključek pa še besedo
socialni položaj tistega, ki je
™	— o radi trenutnih okoliščin na sl®
obetanem znižanju cen. Kadar šem od drugih članov kolekbPj
---------------------—„------— koli smo o tem govorili in kadar Upamo, da nam tovariš Guili®.,
narede, tiste pa, ki	še nimajo po- j koli danes	o tem govorimo, ima-	ne	bo zameril, ker smo ob p1	g	j
trebnih strokovnih	veščin, da si1 mo vedno	pred očmi sredstva,1 govem dopisu pokramljali tudi
jih pridobe; prej ko mogoče, in	ki so nam	na razpolago. Nikoli'teh	stvareh, ki jih slišimo mar*	'
dobite sotovariše,	ki so pred	ne moremo	pojesti več kruha, kot	kje	v tovarnah in ki jih vendar'
njimi.	Iga imamo, in več blaga ne mo- ne kaže spregledati.
GOSPODARSKE NOVICE
OBRAVNAVANJE IN POTRJEVANJE
tarifnih pravilnikov
V večini gospodarskih organi-p^ij so že izdelali osnutke tarif-Pravilnikov in sedaj o njih Opravljajo delovni kolektivi. *oda letos razpravljajo o njih tu-1 okrajni sindikalni sveti in or-'ani ljudskih odborov. Tarifni Pravilniki niso nič1 več samo do
omenjeni trije organi; ki v ta na- 1 ganov in ljudskih odborov, zato men imenujejo svoje predstavni- to odobravanje ni administrativ-ke. Smisel take ureditve je ra- no, temveč za tarifno politiko^ in zumljiv. Upravni odbor izdela ta- za realizacijo njenih načel važno rifni pravilnik z vidika gospo- opravilo.
darske organizacije. Upravni od- j Treba ga je dobro pripraviti, bor in sindikalna organizacija pa | to je naloga komisij za plače in ——*	— ocenjujeta predlog tudi s stališča ' njenih strokovnih podkomisij. Na
Jto delovnih kolektivov, tem-! odnosov, ki naj bi obstajali med | podlagi -prejetega gradiva lahko
so listine, ki jih sporazumno Prejemajo vsi nosilci tarifne Politike v gospodarski organiza-lli v okraju, t. j. delavski sveti Gospodarskih organizacij (mest-ljudski odbori in okrajni sin-Jkalni sveti oziroma v posebej ^ločenih primerih republiški odbori.
„ Ko smo pojemali
leta 1952 prvikrat tarifne pravilnike,
.1 lv
| diti tudi zapisnik in vanj vpisati najvažnejše ugotovitve in sklepe.
Druga stopnja pri sprejemanju je pritrjevanje k tarifnim pravilnikom, ko je obravnavanje opravljeno in so dosežena skupna stališča o temeljnih vprašanjih. To opravilo iivrši vsak omenjeni organ samostojno na svoji seji. To bo običajno opravljeno tako, da bodo poročevalci poročali o predloženih pravilnikih, o poteku in izidu skupnega obratovanja — Dokončna odločitev o veljavnosti tarifnega pravilnika je odvisna od pritrditve, ki jo dajo ali odrečejo samostojno na svojih sejah delavski svet, sindikalni svet in okrajni (mestni) ljudski odbor ali njegova odbor niška komisija, ki jo lahko v ta namen imenuje.
Seveda mora biti sklep o pri-
podjetji iste oziroma sorodne pa- ; iZVršijo 'predhodno vsestransko noge in kakršni naj bi bili v i analizo in izdelajo za predstavni-okraju. Oceniti morata, ali so v ke poročilo, ki bi jim omogočilo pravilniku uporabljeni posamezni boljše, tehtnejše obravnavanje instrumenti plačnega sistema, da predloženega osnutka, ki bi se j trditvi oziroma odklonitvi pritr-stimulirajo posameznika in kolek- , omejilo na temeljna vprašanja. ditve točno vpisan v zapisniku, tiv kot celoto za napredek pod- j Zmotno je mnenje, da lahko; Na podlagi sklepov teh treh or-jetja, kakšni so razponi, kako je opravijo to obravnavanje kar ko- ganov namreč njihovi poobla-uresničeno načelo nagrajevanja misije za plače same ali njihove ščenci podpišejo tarifne pravil-po delu, kakšna so merila za uči- podkomisije. To mnenje izvira ali nike, ki so bili potrjeni, nek dela, kako je predvidena de- iz nerazumevanja ali pa tudi iz
'	" ' obravnavanju
J>rea„'—	, i , ! ■	, -....... neK aeia, Kaiio je preuviucii« uc-
e«pise o plačah' m plačevanju	dobička, premije, norme oportunizma. Pri
*	— _1	1 _ • 1_     ? —  Jr — U n I	7 1	..	.	m -
isivrmoma n rioi.QX7c:iri ctrp-m sfl- ,	• o politike
gospodarskih organizacijah, so | IVdV Tcf pa~~so temeljna" vprašanja se bodo predstavniki lotili tudi
pristojnost višjih sindikalnih or- O obravnavi je seveda treba vo- j vršnem svetu.
KI MSLOV UREDNIŠTVI »TEDENSKE TRIBUNE«
5,, sprejemali delavski sveti sa-1 tarifne 'pofitike in zato spada morebitnih negativnih teženj, ki Za njihovo veljavnost je bilaj obravnavanje predloga tudi v so dobile svoj izraz v osnutku.
r°hebna le posebna odobritev	.....
trojnega republiškega odbora ‘tokovne sindikalne organizaciji®' Leta 1953 tudi ta odobritev ni Ua več potrebna. Sindikalni or-so dajali zgolj svoje pri-POttibe k pravilnikom. Sprejemali y P njih sklepali so delavski sve-, pljučno sami. Sedanja uredi-bistveno drugačna, tako da "fifni pravilnik ni več predpis elavskega sveta samega, temveč .ppiva nov, globlji in širši zna-1 in pomen.
M O njem namreč sporazumno .uločajo gospodarska organizaciji okrajni ljudski odbor in smrkal:
Če ne pride do sporazuma in nesoglasja ni mogoče odpraviti, tarifnega pravilnika ne podpišejo, temveč spor odstopijo v odločitev arbitražni komisiji pri Iz-
"'Comu in
čemu
služi tako pisanje?
To vprašanje se mi je vsililo, j posvečajo gospodarstvu, da utr-' »TT«. Kljub znatno večji pro— organizacija. Tarifna po-I ko sem v »TT« pod naslovom: j ujejo in dalje grade. V času, ko | duktivnosti in skladno temu več-kika je poseben del naše splošne j »Izpod sita« — »Ali lahko s takšno! proizvajalci določajo objektivna. j emu narodnemu dohodku, je ^tam pospodarske politike in ne more! plačo živiš« čital dopis -tov. M.
«i zgolj stvar posamezne gospo-; Polaka. Uredništvo Tedenske tri-Srske organizacije. Tarifni pra-1 bune je k dopisu pripisalo pri-Jbiik je akt tarifne politike.. Z i pombo, v kateri ni odkrito in jasno
Jun se urejajo vprašanja, ki od-ctino vplivajo na storilnost in r§anizacijo dela in na primer-j°st plačnih sistemov. Vse to pa ozko povezano z gospodarsko D°htiko sploh.
< Postopek pri sprejemanju je j»rei nov in niti ni enostaven.
er so sedaj tarifni pravilniki Sn V- V *cm Postopku, si oglejmo Piojemanje v osnovnih potezah. , Najprej je treba poudariti, da prejemanje ni -administrativno ennično delo, temveč je, v vseh v°jih fazah izrazito politično Pravilo.
2^ Potem ko gospodarska organi-p	izdela osnutek tarifnega
n JJlnika in ko ga prouči delov-1 kolektiv, mora upravni odbor Predlog z vsemi pripombami in pcdlogi članov delovnega kolek-,ja Predložiti delavskemu svetu, SiRrajnemu ljudskemu odboru in ‘.pikalni organizaciji, t. j. pra-sj°toa okrajnemu sindikalnemu P	ali, v posebej določenih
Utierih, republiškemu odboru okovnega sindikata. S predlogi*1 rnora predložiti vso potrebno ppurnentacijo. Ta je zelo podrob-p Predpisana. Vsebovati mora t®** vse podatke, na osnovi ka-lud' možna tehtna analiza in fvj ' Primerjava z lanskim letom. v J. temi podatki so posebno przPi tisti, ki kažejo, kako so v , cdlogu določene tarifne postav-gJ..Pp kakšnih merilih, ali se jtaJeio v predpisanem okviru, pip hi so razponi, kako so ocene 111 Posamezni elementi delov-it ja mesta in tarifna postavka ta

namen služi zlasti pre---*= tabela tarifnih postavk, kateri mora biti prikazan lan-čm. ®tni tarifni pravilnik in na-čj, tiašnjcga. Te tabele omogo-analizo in primerjave. gr ^fedlog z dokumentacijskim To . °m služi namreč obravnavi. PjJ® prvi stopnja sprejemanja. al°g obravnavajo skupaj že
KOLEKTIVI
RIZPRIVUIJO
jovMinuii teden so odborniki kra-§a sindikalnega sveta iz Slov. nu J'c na letošnjem prvem ple-s-stii01«1 drugim razpravljali o > J* "Janju tarifnih pravilnikov Ugotovili so, da po-dovr?. odborniki niso članstvu PL?! razložili načel letošnjega vnaSa sistema.
ZrlT«
yiinyrl so osnutek tarifnega pražil; ti že sestavili in ga predlo* V;,.... .°'e,ktivu v razpravo. V To-
pove-dalo vzrokov, ki .vplivajo na našo dokajšnjo nizko življenjsko raven, in tudi ne, bog tega ne daj, da naša življenjska raven počasi raste, a vendarle raste. Ne, to uredništvu ni prišlo na misel. Pač pa je smatralo, da k dopisu napravi »političen« uvod. Glejmo le kakšnega.
»... Vsi vemo za napore, ki so potrebni, če se hoče naša država izkopati iz zaostalosti; industrializacija je draga in težka stvar! Vsi so zaradi tega prisiljeni odreči se marsičemu, zategniti pas in si prizadevati, da brž ko mogoče opravimo sedanje delo, ki nam lahko naposled omogoči lažje življenje, boljšo življenjsko ra-
merila dela kot osnovo pravične- \ mnogo in več večje revščine,
mu nagrajevanju. V času, ko srno dosegli tako stopnjo gospodarskega razvoja, da narodni, dohodek že omogoča delitev dohodka v prid potrošnikov.
Poglejmo si letos predvideni narodni dohodek in njegovo razdelitev z letom 1954.
Delež pri narod, dohod. 1954	1955
Sklad osebne potrošnje v gospodarstvu Od tega: plačilni sklad v gospodarstvu Socialno zavarovanje Proračuni
Regresi in dotacije Narodna obramba odplačila notranjih in zunanjih posojil Rezerve
Rezervni skladi podjetij Ciste investicije
Seveda bi bilo prav se še dalj
42,4% 44,4%
15,5% 17,1% 9,3%	9,2%
11,2% 10,6% 0,9%	1,5%
16,6% 15,6%
1,2%	1,5%
—	0,7%
0,7%	0,8%
22,9% 20 %
ven in večjo blaginjo. Kljub temu zadržati pri teh zgovornih števil-pa vendarle ne smemo pozabiti kah, v katerih se izraža težnja k
dej * Usnja »Konus« pa so z ](.Sr'ri nekoliko zaostali. Tudi v Ojj- ‘Udustrijskem podjetju Ko-Vijoi,so s sestavo tarifnega pra-
aetti v. zaostanku. Pri gradbena ^Podjetju menijo, da bo tre-ttidj ° °ČTti povprečne norme zase	poslov. Zavzemajo
(lO	! Za podaljšan delovni' čas
VtomF v hotnih mesecih, ko je si v ? Ugodnejše. Delavci naj bi harja ein času prihranili del de-tHoi-ei Za mrtvo sezono, ko ne Pf°
na človeka.«
In kakorkoli bi bilo vsako razpravljanje o zgoraj izrečenih mislih odveč, vendar ne moremo mimo svetohlinskega zavijanja pisca teh vrstic. Da, vsi vemo. Vsi delovni ljudje vemo, da se lahko izkopljemo iz blatne zaostalosti le s svojimi lastnimi silami in da so za to potrebni naši lastni napori. Toda to delamo ne zato, da se bo država "kot taka izkopala iz zostalosti, temveč mi, delovni ljudje, ki sestavljamo to jugoslovansko skupnost. Sestavljamo pa jo po svobodnem preudarku in nihče nas ni prisilil odreči se marsičemu in zategniti pas. Ne dvomim, da manjšemu delu ni ljubo, da se, hočeš nočeš, morajo podrediti volji ogromne večine, ki si je svobodno izbrala pot, ker ve, da je to edina in to najkraj-,ša pot, ki nas bo privedla do blagostanja. Na tej poti smo že dosegli uspehe, ki jih priznava najbolj zakrknjeni nevednež. Samo spomnimo se povečane zaposlitve, socialne pomoči, socialnega zavarovanja, zdravstva, šolstva, komunalnega gospodarstva. To ni nastalo samo po sebi, temveč je rezultat vse večje proizvodnje, vse večjega narodnega bogastva, ki ga ustvarjajo delovni ljudje. Nihče ne trdi, in bilo bi neumno, če bi kdo trdil, da je že vse dobro. Vendar ob' vsem tem pretiranem vpitju je največji nesmisel trditi, da pozabljamo na človeka, ko ima vendar vse naše prizadevanje edini cilj pred seboj: dobro človeka.
In ob tem razmišljanju se spet vprašujem: v čigavi službi je tisk? Uredniki »TT« si s tem vprašanjem res ne belijo glave. Njihova naloga je, vsaj tako je videti, odvajati naše delovne ljudi od naših »strašnih« razmer. Spretno izkoriščajoč željo našega človeka po lahkem, zanimivem čtivu, le preveč posvečajo prostora zveličavnemu, svobodnemu, v izobilju in razkošju kopajočem'.! se svetu, in da bo bralec socialistične Jugoslavije bolje občutil svojo ničevost, ga vpraša: »Ali lahko s takšno plačo živiš«?
Kako spretno in kako v pravem času uporabljen trik! Da, v pravem času! V času, ko se naši delovni ljudje z vso svojo bitjo
graditi.
" ic;Un ru"ii. je priporočal podruž-Poskrbe z
.Pravilnikih in naj j

za razpravo
asni;0 J , J	. .
Sa pla§„ avcem načc*!a letošnje*
icnega sistema.
L. V.
PREKLIC SINDIKALNIH KNJIŽIC
Sindikalne knjižice s® izgubili in jih proglašajo za neveljavne: Iskra »Ervin, 1 jubljana, Gosposvetska cesta 15/11; Fle-žar Kati. Vič, Ljubljana, št. izk. 57484; dr. Vrečko Franjo, višji banč. uslužb., Ljubljana, Čopova 54/11.
vse boljšem življenju naših delovnih ijudi. Ogromna večina to ve in čuti. Le tovariši pri »TT« tega ne vedo ali morda nočejo vedeti.
Nedvomno je vprašanje naše življenjske ravni izredno pereče. Nihče tega ne skriva. Vendar je odveč vprašanje: »Ali lahko živiš s takšno plačo?« Dejstvo je, da se živi, težko živi, a vendar živi. Narodni dohodek je le tolikšen, kakršnega smo zmožni napraviti. Vsakdo si želi več in tudi to je prav. Gorje človeštvu, kadar bo presahnila želja po napredku. Vendar želje so vedno omejene s stvarnostjo. In če vsi priznamo, da je pravično biti nagrajen po opravljenem, predmetnem družbeno koristnem delu, potem, če smo dosledni, pripada nekomu več, drugemu manj. Saj to res ni najbolj pravično. Pa vendarle! Če hočemo, da ne zaustavimo napredka, je dosledno uresničenje tega načela nujno. Kajti kdo se bo strokovno izpopolnjeval, kdo študiral, kdo trudil, če bi bili vsi, brez ozira na opravljeno delo, deležni enake nagrade. Odveč je o tem govoriti, to je vsakemu jasno.
In še nekaj. V tem kratkem desetletnem razvoju so naši narodi napravili velikanski razvoj. Sredstva proizvodnje so postala družbena last. Z njimi upravljajo upravljalci. Oni upravljajo tudi na vseh področjih družbenega življenja. Vse bolj so materialno in moralno zainteresirani na napredku. Njihove potrebe so z dneva v dan vse večje, a materialna proizvodnja zaostaja. Tu je izvir nenehnih protislovij. A izhod iz njih je dvigati, nenehno dvigati materialno proizvodnjo. Toda to je mogoče le s človeškimi rokami.
Tov. Polak, ki je zastavil vprašanje »ali lahko živiš s takšno plačo?«, ne živi lahko. Poznam primer, ko je v naše uredništvo prišel dopis, kjer tov, R. R. dokazuje s podobno razpredelnico, kot tov. Polak, da ne more ne naprej ne nazaj s 16.000 dinarji plače in sprašuje, kam naj da otroka, ker ga ne more vzdrževati. Vsi si želimo bogatejšega, lepšega življenja. Za tako življenje se borimo. Toda. boriti se moramo dejavno. Večja proizvodnost, pametnejše gospodarjenje, borba proti razsipništvu, nepoštenosti vsake vrste, to je pot, ki nas vodi k temu cilju.
Ne varajmo se, da je na Zahodu vse tako lepo, kot si zamišljamo, kot večkrat slika tudi
brezposelnosti in gladu. Če pa že zavidamo zaposlenemu delavcu na Zahodu za njegov zaslužek, ne pozabljajmo ga zavidati tudi za njegovo storilnost
Še in še bi bilo kaj reči. Toda dovolj. »Tedenski tribuni« bi pa vendarle želeli, da postane bolj naš list in ne list... Če bi še vnaprej bil tak, je bolje, da ga ni!
DNEVI, KI SO NAM OSTALI V SPOMINU
p -
V Sedemindvajseti marec 1941
Sedemindvajsetega marca 1941 so se jugoslovanski narodi odločno uprli zločinskemu poskusu takratnih vladajočih reakcionarnih krogov, podrediti našo domovino fašističnim zasužnjevalcem.
Na ta zgodovinski dan so naši narodi pod vodstvom Komunistične partije v neudržljivi težnji ohraniti svobodo in neodvisni obstoj, strmoglaviti izdajalsko in kapitulantsko vlado Cvetkovič-Maček. Pod silo pesti delovnih množic, ki so demonstrirale po beograjskih in ulicah vseh naših mest, je bil razbit sramotni in za naše narode ponižujoči pakt s Hitlerjevo Nemčijo. Geslo »Rajši vojno kot pakt« je šlo od ust do ust, od mesta do mesta, od vasi do vasi, se združilo v ogromen protest, ki se je zoperstavil policiji in žandarmeriji, ki je hotela ohraniti takratno vladajočo izdajalsko kliko. Ta veličasten protest je bil obenem v tistem obdobju najmočnejši poziv svobodoljubnim ljudem vsega sveta, naj se neomajno bore zoper fašizem za neodvisnost, svobodo, človečanstvo.
Sedemindvajseti marec 1941. leta je bil samo uvod v veliko osvobodilno borbo naših narodov. V julijskih dneh je vzplamtela oborožena vstaja proti fašističnim osvajalcem, se naglo razširila v vseh delih zasužnjene domovine. Boj jugoslovanskih narodov je postal sestavni del vsesplošnega boja svobodoljubnega sveta proti fašističnim napadalcem. Sedemindvajseti marec je bil začetek tistih slavnih dni, ko so naši narodi pod vodstvom Komunistične partije in tovariša Tita začeli neizprosen boj proti okupatorju in njegovim hlapcem. za zgraditev nove Jugoslavije, za socialno osvoboditev in za bratsko skupnost vseh narodov Jugoslavije.
Z OBČNEGI ZBORI SINDIKATI K0V1IRJEV SLOVENIJE
Resna prizadevanja
da M uresničili načela tarifnega sistema
Občni zbor je bil preteklo soboto in nedeljo v Domu sindikatov v Ljubljani. Vzorno poročilo in tehtna razprava.
Nedvomno ni moč na kratko Rešitev je v višji storilnosti povedati vsega, o čemer so ra-z-
praiviijali na občnem zboru Republiškega odbora Sindikata kovinarjev Slovenije, saj sta bila poročilo in razprava tako telitua in bogata, da bi ju težko strnili v nekaj vrstic. Zato se pobliže seznanimo le z nekaterimi mislimi iz poročila in razprave.
Začnimo pri sprehajanju delavcev iz podjetja v podjetje. To sicer za delo sindiikailnih organizacij kovinarjev ni najbistvenej-še, kaže pa na posledice neuravnovešenega plačilnega sistema, V Hidromontaži v Mariboru so lami zamenjali okoli 500 delavcev, v Litostroju več sto, v vsej kovinski iin elektroindustriji pa skoraj polovico. To so največkrat sku-šeni delavci, ki si iščejo delo tam, kjer pač več plačajo. Podjetja imajo namreč kaj različne možnosti nagrajevanja in tudi ljudski odbori so odobravali kaj različne kvalifikacijske sestave. Zato se je lahko primerilo, da je v nekem podjet ju določeno delovno mesto pctkvaiificiirano, v drugem pa je kvalificiramo. Naravno je, dia proizvodnja zavolj tako močne fluktuiaciije močno trpi. Občni zbor je naročil Republiškemu odboru, naj skupno z združenjem posreduje, da se ta nesorazmerja uravnajo.
Če proizvodnja ne rafcte vzporedno s skladom plač
Že to kaže na slabe strani lanske tarifne politike. In teh je bilo kair precej! Premajhna je bila spodbuda za višjo delovno storilnost im so v podjetjih opuščali norme tako, da je lami le 31,5% delavcev delalo po normah, medtem ko je še leta 1952 delalo po normi 52% delavcev. Znamo je že, da so v podjetjih stremeli po z višam ju kvalifikacijskega sestava. Lami je n. pr. opravilo strokovne tepite 2,6% delavcev, višjo kvalifikacijo so priznali pa 25% zaposlenih. Proizvodnja je ostala v glavnem ista, sklad plač je pa rasel in to na račun poviševanja cen. Le-te so rasle včasih tudi na pritisk nekaterih ljudskih odborov, ki so potrebovali denar, da bi uresničili nesorazmerno velike investicijske načrte. Kolikšni so bili dobički, nam pove že to, da so v podjetjih izplačali povprečno po 10.170 dinarjev dobička na leto (v nekem celo celoletno plačo) kljub temu, da je podjetjem ostal sorazmerno majhen del dobička.
In kako je sedaj, ko so sestavljali tarifne pravilnike?
Se se opaža, da marsikateri delovni kolektiv ni doumel smisla novega tarifnega sistema in spet išče, kako bi na administrativen način prišel do višjih plač, namesto, da bi poiskal rešitev v višji storilnosti, boljši organizaciji proizvodnje itd. Izkazalo se je, da nekateri ljudske odbori prepuščajo vodstvo tarifne politike komisijam, odobravajo neupravičene ( kvalifikacije im kar počez odo- j bravajo po 5 % na obračunske plače, ne da bi spoznali, da so ti odstotki instrument uravnavanja lanskih nesorazmerij.
Seveda so to le slabe strani. Treba pa je priznati, da se je vrsta delovnih kolektivov resno zavzela, da bi uveljavila načela letošnjega tarifnega sistema.
Strokovnjakov manjka
Druga stvar, ki bi je ob občnem zboru kovinarjev ne smeli prezreti, je skrb sindikatov za strokovno vzgojo. Vrsta delegatov je opozarjala na to, da manjka strokovnjakov, da je za polovico manj vajencev kot prejšnja leta, da industrijske kovinarske šole zapirajo itd. Kaj lahko se zgodi, da bomo imeli čez nekaj let velike industrijske kapacitete, ki bi stale zaradi pomanjkanja strokovnih delavcev.
Občni zboi
je sprejel skrbi za »ti
vrsto
priporočil: naj skrbi za strokovno vzgojo gospodarski in ne prosvetni organ, da se za elektirogo-načrt »Jugoeleksporta«, katerega spodarstvo odpre šola za delavce na omrežju, ker vzgajata sedanji šoli le kader za strojnice, da je treba izdati predpise o nomenklaturi poklicev ter zagotoviti gmoten obstoj strokovnih šol.
Organizacija dela tudi v vsedržavnem merilu
Beseda je nanesla tudi na organizacijo dela. V poročilu je to posebej obdelano, delegati pa so menili, da se je treba o tem še pogovoriti in to proučiti s širših vidikov.
V J ugoslavlji n. pr, imamo kar osem tovarn motornih koles — motornega kolesa pa še nobenega iz domače tovarne. Ali drug primer: celjska Tovarna emajlirane
^Delegat iz ljubljanske tovarne pisalnih strojev je povedal, kakšne težave so imeli lani z devizami. Ko so devize bile, ni, bilo dinarjev, jeseni je bilo pa obratno. Deviz niso dobili, istočasno pa smo v državo uvozili nekaj tisoč »Olivetti« pisalnih strojev. V domač pisalni stroj jie vgrajenega za vsega skupaj šest dolarjev uvoženega materiala, uvožen pisalni stroj stane pa 150 do 160 dolarjev. To vsekakor ni gospodarnost-no in so delegati naročili Republiškemu odboru, naj se zavzema, da bi se taka gospodarska škoda v -bodoče ne pripetila.
Duh pravega delavskega sožitja
Delegati so presenetljivo veliko razpravljali o človeških odnosih v proizvodnji. Pravim »presenetljivo«, saj se o tein, življenjsko tako važnem vprašanju bore malo sliši.
Posebej so naglasili, da mora vladati v delovnih kolektivih duh pravega delavskega sožitja, kjer se delavci med seboj, odkrito pogovore, tia pa d,a n. pr. sindikat pelje svojo politiko, vodstvo podjetja -pa svojo. Skupaj nikoli ne najdejo poti, da hi si iz oči v* oči povedali, kar jim leži na duši
Tudi čut za materialno odgovornost pri nas še ni razvit in tudi predpisov za to ni. Res delavec vsakokrat ne more v celoti poravnati škode, ki jo povzroči, saj bi moral včasih vse življenje delati, da bi jo povrnil. Vendar miže preko tega le ne bi smeli. Zato naj si sindikat prizadeval, da pridejo določila o materialni odgovornosti v pravila podjetja, da bo vsak vedel, kakšna je njegova dolžnost in kolikšna odgovornost
»Svobode« so naša društva
Zlasti sedaj v razpravah o tarifnih pravilnikih se je pokazalo, i da delavci premalo poznajo splošna gospodarska vprašanja in smer našega razvoja. Zato je toliko nerazumevanja potreb skupnosti, zato dostikrat nasedejo poceni socialdemagogom iitd. Vsega tega bi bilo precej manj, če bi dela vcem pojasnili i smisel naše gospodarske im tarifne politike. To Je stvar sindikalnih odbornikov in društev »Svoboda«. Občni zbor je posebej naglasil, da so »Svobode« naša delavska društva, da
posode še z daleč ne izkoristi , smo jih dolžni zato tudi gmotno
»ro n li T”x	, l. Ir o r»	i.o4.n r —	_..Ji 7 —	1 ..	_1...	_ ’	1 11	1	_
vseh proizvodnih kapacitet, isto- | podpreti, časno pa gradimo v J ugoslavdijti organizacije, marveč še nove tovarne te vrste.	jot ja.
in to ne le sindikalne tudi nod-
V. J.
»DELAVSKA ENOTNOST«			—	j
	UTRINKI	j
Mb Vfflorim
cx.
En 2, je rekel: »Zvit si, tovariš. Razumel si.« »Zares, ali boš to storil? To boš storil?« »Dobro je, da nekdo to stori. Hvala, prijatelj.«
»Praviš mi hVala? Zakaj se mi zahvaljuješ?« »Zato, ker si razumel.«	1 •
»Vsi bodo to razumeli.«
»Razumeli bodo kasneje, ti pa si razumel prej.«
»Kako prej?«
»Prej kot vsi, celo še prej kot jaz sam.« »Tudi pred teboj?«
Morda tudi pred njim. Ali je vedel kaj je hotel storiti?
»Morda tudi pred menoj.«
»Kako tudi prej kot ti?«
»Morda nisem vedel, da sem hotel storiti prav to.«
»Ti bi se rad celo šalil, razumel sem.« »Morda je tudi to, ti vse razumeš,« je rekel En 2. »Toda,« je dodal, »čas je že, da greš.« »Grem,« je rekel delavec.
Govoril je, da gre, pa ni odšel.
»Zdravo,« mu je rekel En 2.
»Zdravo,« je dejal delavec.
Toda ni odhajal. »Nekaj bi rad storil,« je rekel. »Kaj naj storim?«
En 2 mu je rekel, naj odvije žarnico in jo odnese.
»Evo,« je dejal delavec. »Ali ti je potrebno še kakšno orožje?« je vprašal.
»Dobro je to, ki ga imam.«
»Tudi to je dobro.
»Dovolj mi je moje.«
»Vzemi tudi moje. Več jih boš ubil.«
En 2 je vzel revolver, ki mu ga je delavec ponujal.
»Hvala,« mu je rekel.
»Ali ti je še kaj treba?« je dejal delavec. »Daj mi cigareto, če jo imaš?«
»Mar nimaš cigaret?« je rekel delavec.
CXI.
»Ne,« je dejal En 2. »Vsaj eno bi si želel.« »Bogami!« je rekel delavec. »Niti ene nimam.«
»Ne? Ni važno.«	,
»Toda kako boš zdaj?«
»Vseeno.«
»Ni vseeno,« je dejal delavec. »Hotel bi, da jo imaš.«
»Ni važno. Ne skrbi.«
»Ali naj ostanem s teboj?« je dejal delavec. »Zakaj? Pojdi!«
»Ti ostajaš, jaz pa naj grem.«
»Razumljivo. Eden je dovolj.«
»Ali ne meniš morda, da bi se v dvoje bolje storilo?«
»Ne mislim.«
»Če bi bil bolj drzen, bi ostal.«
»Komu bi to koristilo? Pojdi, prijatelj!«
»Rad bi bil drzen.«
»Če hočeš, si tudi lahko. Ali hočeš?«
»Rad bi se tega naučil.«
»Lahko se tega naučiš pri mojih tovariših.« »Kje, oče moj? Kdo. so oni?«
»Ali si lahko zapomniš en sam naslov?« »Lahko.«
En 2 je dejal delavcu Orazijev naslov. »Zapomni si ga,« mu je rekel.
»Zapomnil si ga bom.«
»Povej mu, da te pošilja En 2.«
»Da. En 2.«
»In povej mu, da je geslo Naviglio 2.«
»Naviglio 2?«
»Naviglio 2.«
, »Spomnil se bom,« je rekel delavec. »To mi torej svetuješ, oče moj?«
»To je tudi dobro zdravilo,« je odgovoril En 2.
»Kaj je dobro zdravilo?«
»Biti drzen.«
»To je dobro zdravilo?«
»Predvsem, to je dobro zdravilo. Izmed vseh stvari.«
»Ah, evo!« je dejal delavec.
»Zdaj moraš pa iti,« mu je dejal En 2.
CXII.
Delavec je odšel. Glas Črnega Psa je bil pred hišo, bil je tudi njegov bič, ki je žvižgal, človek En 2 pa si je bil v svesti, da bo storil tisto najbolj preprosto, kar je sploh mogel storiti.
Delal je samo tisto, kar sta storila Španec in Sin Božji. Propadal je, hkrati pa se je tudi bpril. Mar se ni hkrati tudi boril? Vendar ne obstoja samo boriti se in preživeti? In to je delal s številnimi drugimi, ki so prav isto delali.
Ne bodo mogli reči zanj, da je to hotel. Lahko bodo rekli samo ono, kar je sam rekel. Da je drznost dobro zdravilo.
V roki je držal delavčev revolver, pa je vzel tudi svojega izpod blazine.
»Kaj pa, če pride Berta?« se je vprašal. »Glej,« se je vprašal, »če pride? Če pride minuto prej kot Črni Pes? Pomislil je na beg preko streh in kako bi tam preko mogel prepeljati Berto. »Toda ona ne bo prišla,« je rekel. Potegnil je za varnostni zaklopki na obeh revolverjih.
CXIII.
Zgodaj zjutraj, v megli, obsijani s sencem, je sedel Orazio v enem kamionu, v drugem kamionu za njim pa Metastasio.
Drvela sta drug za drugim med Pavijo in Milanom po cesti, ki je vodila ob nekem prekopu. Pela sta. Pela? Oba kamiona sta vse to prekrila s svojim trpščem. Toda ob Oraziu je bil nek delavec: tisti,'ki je hotel postati drzen.
»Rekel mi je tudi, da je to dobro zdravilo.«
»Dobro zdravilo. Predvsem, je rekel, to je dobro zdravilo.«
»Poročiti se je tudi dobro zdravilo.«
»Jaz sem že poročen.«
»Jaz pa se bom jutri poročil.«
Orazio je pokazal skozi lahno meglo in pozlato polj nekaj na cesti, ki bi jo morala prekrižati.
»Kaj je?«
»Tisto tam.«
»Motorno kolo.«
»Pa nič kaj navadno.«
»Motorno kolo s side-carom.«*
»Ali se tisto imenuje side-car?«
»Tako pravijo temu.«
»Nisem je videl še od rane mladosti.«
»Dovolj dolgo je niso uporabljali.«
Prispeli so na razpotje. Gledali so motorno kolo s prikolico, kako prihaja skozi rahlo meglo prav na njihovo cesto, in spogledala sta se.
»Ali si videl?«
»Videl sem.«
Orazio je dvakrat zatrobil na klakson,** prvič dolgo in močno, drugič kratko. Odzad je odgovoril Metastasio kratko, dolgo, kratko. In motorno kolo se je odpeljalo pred njima naprej z nič kaj večjo brzino od njune brzine.
»Nič kaj dosti ni vredno!« je rekel Orazio.
Delavec ga je gledal.
»Morda je zdaj priložnost zate,« mu je dejal Orazio;
»Da se učim?« je rekel delavec.
»Da pričneš,« je dejal Orazio.
Povečal je brzino. Motorno kolo je prasketalo pred njima in se ni oddaljevalo, nasprotno, zdelo se je celo, da prihaja bliže.
»Katerega naj vzamem?« je vprašal delavec. »Ali je dovolj 91?«
»Dovolj je 91.«
CXIV.
Delavec se je sklonil, pobrskal pod sedežem in že je imel v roki 91.
* Side-car = prikolica (angl.).
** klakson = električna hupa z močnim zvokom.
»Pripravi mi drugega,« je rekel Orazio.
»Zakaj?« je dejal delavec. »Ne bom zgrešil'
»Vseeno mi pripravi. Položi ga tu ob meni'
Toda ni odhajal. »Nekaj bi rad storil,« J6 rekel. »Kaj naj storim?«
»Ti pa mi še malo privzdigni prednje stekto'
»Razumljivo,« je rekel Orazio. »Najprej str6' Ijaj v Nemca na motornem kolesu.«
»Toda oni v prikolici je nekakšen napol ge' neral.«
»Tudi če je general in pol, streljaj najprti na tistega, ki vozi.«
Delavec je pomeril. »Praviš torej, v tistega ki vozi.«
»V tistega, ki vozi.«
Sprožil je prvič in takoj za tem drugič.
»Kurnik,« je rekel Orazio. »Niti zadel £8 nisi.«
Sprožil je tretjič.
»Nisi ga zadel.«
»Morda pa sem ga ranil.«
»Ali ne vidiš, kako se obrača. Nisi ga ranil'
Sprožil je četrtič in petič.
»Povečujeta brzino,« je dejal Orazio. »Sk°' šata pobegniti.«
Delavec je spet sprožil. »Prokleta svinja«' je rekel. Streli so padli po strehi kamiona.
»Ta po poli genral bo opravil še z našit3 kamionom,« je zavpil Orazio.
Delavec je prenehal s streljanjem.
»Zadel sem ga,« je rekel.
Streli niso več udarjali v kamion.
»Toda zadeni mi tistega, ki vozi,« je vzklil' nil Orazio.
»Streljaj z mojim.«
Delavec se je nasmehnil. »Prav si imel.«
Dvignil je drugo orožje in sprožil. Motorno kolo se je z vso svojo brzino zabodlo v nasip ob prekopu.
»Evo,« je rekel delavec.
Peljala sta preko široke in blesteče mlake krvi na asfaltu.
»Sproži po njih še zdaj, ko gremo mimo«' je dejal Orazio.
Toda videla sta, da motorno kolo gori in da ležita ob njem dve negibni telesi z obrazom3 v bencinskem plamenu.
»Psi,« je rekel delavec.
»Mrhovine,« je dejal Orazio.
In pogledal je tovariša.
»Ni bilo niti slabo.«
»Ne? Ni bilo slabo?«
Kako so meseci dobili imena
Za časa sfarih Rimljanov je imelo leto ganilo deset mesecev. Njihovo leto je začenjalo z marcem, končalo pa z decembrom. Mairec so imenovali po rimskem bogu Marsu. Nekoliko kasneje je dobil a j. ril im-e po besedi »apri-re«, kar pomeni latinsko »odpreti se«. V tem letnem času se namreč odpirajo popki. Maj je dobil ime po rimski boginji »Maja«, katerega praznik so praznovali v začetku tega meseca. Še danes ni znamo, kako je nastal junij. Nekateri menijo, da so s. tern hoteli počastiti boginjo »Junano«, drugi pa da je dobil ime zato, ker je ta mesec praznih mladine — junior-jev. Vse diruge mesece so označevali s številkami. Mnogo kasneje je dobil arvgust ime po cesarju Auigustusu. Ostala imena so ostala neizpremen jen a in pomenijo še danes v latinskem jeziku september 7, oktober 8, november 9, december 10. Januar in februar so priključili letu šele 716 let pred našim štetjem.
Benečani so se ušteli
Dubrovniški trdnjavi »Lavri-jenac« pravijo tudi dubrovniški »Gibraltar«. Trdnjavo so zgradili
v prvi polovici 11. stoletja. Njena graditev pa je povezana z legendo, ki pravi, da so nameravali Benečani na istem mestu zgraditi trdnjavo, ki hi gospodovala nad Dubrovnikom. Dubro„včani pa so pravočasno zvedeli za ta namen in jih prehiteli. Ko so benečanski osvajalci prijadrali s polnimi ladjami gradiva za trdnjavo, so spoznali, dia so se ušteli in odpluli proti Vzhodu. S tem pa je Dubrovnik ohranil svojo neodvisnost.
Prvi šivalni stroj
Že v 18. stoletju so poizkušali napraviti šivalni stroj. Z napotki izkušenj upotrebljivega šivalnega stroja je uspelo leta 1845 Američanu »Singerju« šivalni stroj nekoliko izpopolniti. Šele nekaj let kasneje je organiziral serijsko proizvodnjo šivalnih strojev. Še danes pa je znana tovarna šivalnih strojev »Singer«.
Raziskovanja v Makedoniji
. V Kičevskem bazenu so našli nova ležišča železne rude, za katera strokovnjaki trdijo, da imajo
nad 100 milijonov ton železne rti' de. Raziskujejo tudi v Beočevu >'s Krivi Palanki, kjer so naleteli bogate plasti svinčene rude. Pif' mog pa so odkrili v Tikvešu okolici Skoplje.
Začeli so izdelovati osebne avtomobile
Tovarna motorjev »21. maj« f Kneževcu in »Crvena zastava« v I Kragujevcu v Srbiji sta skupD<> izdelali prve osebne avtomob^6. Predvidevajo, da bodo letos \JPe' laili 400 osebnih avtomobilov. W" tar je izdeluje »21. maj«, karo8®" rije in mbntažo pa »Grvena z3' f stava«.
Rekord
Makedonska proizvodnja boru' baža je lani dosegla rekord. Saj Je letos bilo od lanske žetve pr°' dano raznim podjetjem nad 430 ton bombaža, kar predstavi]11 največji dosedanji uspeh. Prid6' lovalci bombaža so pri tem za' služili 650 milijonov dinarjev. Za' rodi ugodnih pogojev za gojit5* bombaža nameravajo letos pos6' jati z bombažem 2000 ha zernlJ® več kot lani, t. j. skupno 12.000 h3, polja.
ni^iWiiiiitWMiiii%iiPiiiiiiiiWiii^^
DESET LET SVOBODNE BOSNE IN HERCEGOVINE
NAGLA RAST
Oblast je tistega, ki prej ni imel ničesar — ljudstva
Bosna in Hercegovina, deželi ki sta bili nekdaj pod tujci in režimi stare Jugoslavije tako zapostavljeni, doživljata po osvoboditvi svoj ^največji vzpon im procvit. Kako strašno je bilo pred osvoboditvijo, nam pove dejstvo, da več od milijona njunih prebivalcev ni znalo ne pisati, ne brati. Bivši gospodarji, tuji in domači, so prav na račun zaostalosti teh dobrih in poštenih ljudi, dobro živeli in kopičili svoje bogastvo. Imeli so ga tudi odkod. Deželi hranita, posebno Bosna, neizčrpne rudne zaklade, ki še danes niso vsa raziskana. Kljub temu bogastvu pa je ljudstvo bilo revno, lačno, izpostavljeno strahovanju. V takšnih razmerah je bilo delo naprednim sindikatom otežkočeno. Bili so nenehno na udaru policije. Takrat je na ozemlju današnje republike bilo 41 sindikalnih podružnic s 30.000 člani in to predvsem v industrijskih krajih: v Sarajevu, Zenici, Tuzli, Varešu, Brezi, Kaknju, Višegradu, Mostarju, Za Vidovičih, Tesiiču, Bosanski Dubici in Prijeti oru. Najmočnejše sindikalne podružnice so imeli lesni delavci, za njimi pa rudarji. Delavsko napredno gibanje je kljub spletkam režimskih sindikatov in policijskim preganjanjem vodilo mezdna gibanja in stavke ter vzgajalo zavestne delavske borce.
V narodnoosvobodilni borbi pa je ljudstvo Bosne in Hercegovine obračunalo s starim svetom in na-zadnjaštvom. Deželi sta stopili
odločno na pot napredka. Oblast je prevzel tisti, ti prej ni imel ničesar — delovno ljudstvo. Iz ruševin, ki jih je za seboj pustil okupator, je zrasla in raste nova industrija, rudniki, železnice, hidrocen-trale...
K velikim uspehom so svoj delež prispevali tudi prerojeni sindikati. V nič manj kot 3250 podružnicah je nad 380.000 članov v času obnove opravilo nad dva in pol milijona prostovoljnih delovnih dni. V tem številu ni všteto delo prostovoljnih mladinskih delovnih brigad. Nad 39.000 delavcev so proglasili za udarnike, od teh skoraj 10.000 po večkrat.
Z razvojem industrije rastejo in nastajajo nova mesta; Sarajevo ima danes nad 150.000 prebivalcev (leta 1940 jih je bilo okoli 80.000), Zenica 40.000 (prej le 8000) prebivalcev, Tuzla 50.000 (prej 10.000) prebivalcev, Prijedor 15.000 (2800) prebivalcev itd. Premogovnike v Mostarju, Brezi, Zenici in Kreki so razširili. V Banovičih so odprli nov rudnik, ki ima premog odlične kakovosti, v Lukovcu so zgradili ogromno koksarno. Solarna v Kreki je v stalnem vzponu, prav tako tovarna sode v Tuzli. V Prijedoru že obratuje velika tovarna celuloze, ki bo krila vse potrebe države in še za izvoz bo odstopila. Največji razmah pa doživlja železarna v Zenici, ki se razvija v naš največji metalurški kombinat z nad 18.000 delavci. Na sarajevskem polju so vznikle nove tovarne: tovarna strojev za obde-
lavo lesa, tovarna kisika, tovarna elektroporcelana, tovarna koles in motorjev, tovarna vezanih plošč, tovarna žice in žebljev itd. Izza kosovskega hriba pri Sarajevu je nastala močna vojno-o-brambna industrija in poleg nje novo delavsko naselje.
Hidroccntrale na rekah Drini, Krki in Neretvi, med njimi gigant Jablanica, bodo skoraj dajale ogromne količine električne energije. Lesni kombinat v Zavidovičih,
Z razvojem industrije, pa rastejo potrebe po novih stanovanjih. Tudi k graditvi stanovanjskih hiš so sindikati mnogo pripomogli. Organizirali so prostovoljno delo. Samo v Sarajevu so zgradili v nepolnem letu delavsko naselje v Svra-kinem selu z okoli 300 stanovanjskimi hišami. Zrasle so nove mestne četrti, v središču mesta pa sodobna javna poslopja, Doni sindikatov itd. Zgrajena je nova železniška postaja, med najlepšimi v
je že velik del cest, ne samo v središču mesta, temveč še več na nekdaj tako revnih rebrih Trebeviča. Kjer je včasih bil napol strohneli »cirkus plač«, je sedaj lep park z prijaznim otroškim igriščem. Parkov in igrišč je vse več. Samo lani so jih na novo uredili 300.000 m2. To je le skromna slika napredka. A kaj še drugod!
Vzporedno, ali celo hitreje z gospodarskim napredkom raste tudi nov prosvetljenejši človek. Ne-
Organizirali so analfabetske tečajf' v katerih se je naučilo brati in P1-sati nad 300.000 delavcev. Od le*3 1953 dalje so odprli v vseh delav' skih središčih obvezne dveletne s0-le za nepismene, katere stalno ° skuje nad 6000 delavcev. Zgrajen1’ je okoli 40 novih kulturnih dom0' in ustanovljenih nad 250 kulturo0 umetniških društev.
Pred vojno sta v Sarajevu izb3, jala dva časnika, ki nista imela kot 10.000 bralcev. Danes izh*'1J‘ dnevnik »Oslobodjenje« v 50	,,
izvodih in sindikalni tednik v 15.0 izvodih. Poleg teh v vseh več J1 središčih: Mostarju, Tuzli, Zenici 1 Banja Luki izhajajo lokalni čas° piši. Založba »Svetlost« je izdala 0 zda j okoli 450 raznih del v nakla nad 6 milijonov izvodov. Poleg ,e^ ga izdaja ta založba literarni čas'^ pis, poljudno gospodarsko knji^n* * co, »Življenje in zdravje«, glasbe0' dela domačih komponistov, Ma* biblioteko itd.
Tudi število šol se je mo^0 dvignilo. Sarajevo je dobilo PI>T1IL no univerzo s- 7 fakultetami. Pr°j vojno je bilo v Sarajevu le ‘ osnovnih in srednjih šol. danes P‘ jih je 70, med njimi 3 delavS^
gimnazije, 3 umetniške obrtne
šo,e’
V Zenici je nastal naš največji metalurški kombinat
Drvarju, Travniku, nove strojne tovarne v Ilijašu, Višegradu, Banja Luki, tobačne tovarne, gradbena in konstruktorska podjetja, združna posestva in drugo. Zgrajenih je nad tisoč kilometrov novih normalnotir-nih železnic, več sto postaj, mostov, cest... Pa kdo bi mogel našteti vse, kar je bilo zgrajenega v teh desetih letih I
Evropi, trg pred njo itd. In to še ni vse.
Preko Koševskega potoka, ki je bil leglo bolezni, teče danes široka asfaltirana cesta, ki vodi do nove palače CK ZK Bosne in Hercegovine. Ta cesta veže središče s severnim delom mesta, kjer so v zadnjem času dogradili fizkulturni stadion za 35.000 gledalcev. Tlakovan
kdaj je bilo Sarajevo le administrativno središče zaostale, kolonialne pokrajine. Tu so Turki, Avstrijci, in i otiljudski oblastniki predvojne Jugoslavije zgradili le vojašnice in ustanove za izkoriščanje te bogate dežele. Za drugo jim ni hilo mar. Zato nič čudnega, da je bilo toliko ncpisiftenih. Sindikati so se vrgli z vso vnemo, da odpravijo to zlo.
2$ vajeniških šol in 10 nižjih str<r kovnih šol.	.v,
V predvojni Jugoslaviji je h' v teh krajih 30 kino-gledališč, • rej en kino na 90.000 prebival06^ Po osvoboditvi so poleg teh odp^, 20 novih. »Bosua-film« pa je P°Lf vrste odličnih dokumentarnih ' mov izdelal tudi že nekai čem ih zelo uspelih umetniških 11
Tako delajo in gradijo vs6E
vsod. Delajo z jekleno vztrajnos J in podjetnostjo. Zdi se ti, kakor bi hoteli v nekaj letih nadoniesP ‘ za kar jih je oguljufala grenka s letna suženjska preteklost.
L
ČLOVEŠKI LIK LITERATURE
ne more biti drugačen kot bo človek, ki ga pripravlja revolucija
enega izmed najodločilnejših in bolj stopa d ospredje. Ta boj je | izšli iz tega procesa oblikovanja
najbolj usodnih procesov n sodobni družbi, ne more nuditi književnosti nadosebnega navdiha, je " pesniško podobo o tem, naj se
, Kakšne spremembe za knji-/et>no tvornost je povzročila zmagovita revolucija?
Vidmar takole odgovarja:
*£naga v osvobodilnem boju pa |
J prinesla samo	narodne osvobo-	| književnost	dvigne v	»... polete	mita odsev	in	navade	premaga-
"hoe, marveč tudi zmago socialne	nad svet in	nad nehanje ljudi, v	nega sveta	ter	iskrice in hotenja
,eDolucije, Stari	red je bil uni-	sfere luči in	samotnih	nadzemskih	sveta, ki nastaja. To ni	enostaven
Cen> pričel se je	ustvarjati novi,	viher... k	človeku,	ki čist in	•»»•'»»•«»••	'■»
^oialistični, ki se ustvarja še da- svoboden stoji v središču vsega;
• •. Odločilna naloga revolu- j se pravi v duhu povezan s člo-'Vp, prevzem oblasti, je bila iz- j veštoom in stvarstvom.. .-c, sku-Polnjena ... pričelo se je novo raz- šal književnike opozoriti, kje naj jbje vztrajanja in preurejanja iščejo o bodoče nadosebnih na-“ruž£>e na novih temeljih. Tudi ta vdihov. Prav njegovo zelo jasno
potegnil vase vso našo družbeno «socialistične skupnosti, zato ni ne
Ja/oga je sicer neizmerno važna, ■ zanikanje možnosti, da bi sodobni jPZaona in odločilna, ni pa več socialni procesi, o katerih nastaja
zlagana ne na pesku fantazij zgrajena. To je realna vizija. Ko govorimo, »da veliki pisci prehitevajo svoj čas in da nam kažejo poti o bodočnost«, potem je razumljivo, da pričakujemo, da bo sodobna literatura pisala o dejanju poln novih, svojevrstnih junaštev, , in nehanju naših ljudi prav z ampak prinaša s seboj mnogo člo- aspektov prej omenjene vizije o veških tragedij in najbolj člooe- socialističnem človeku. Brez take ško zamotanih protislovij.	vizije so književni liki iz naše
stvarnosti, za katere se zavzema Kranjec, lahko le blede fotografije brez sleherne umetniške vrednosti in nezanimive za umetni-
skupnost in je prodrl v najbolj skrite prostorčke srca slehernega človeka pri nas, da se v njem 10-
proces: ne, ta proces je ne samo
V takih prilikah se nam zdi Vidmarjevo lirično vabilo v »po-lete Jicid svet in nad nehanje ljudi?
I -.‘•»'•m* ul uuiu^una? ul jju ivcc suuuuui urucusi, u Kttieriu nasutju _
,1 za idejo samo. Zaradi tega socialistična družba, mogli nuditi >■/	•>	,. h , • *■ f ■„! škega oblikovalca. Seveda tu ni
?0re ta faza v dogajanju našega! književnosti potrebnega nadoseb- <	;	.	DSPfil 'ta mestu nikakršna nestrpnost,
literaturi nuditi sorazmerno \ nega navdiha in s silno lirično	Al	s To’- V**' nepravi, da ne bi sle-
herni človek imel pravice dvigniti svojega glasu, kadar neki!o piše
‘ “ n«e/ čiiuri nuuui sui as.iuei uu nega iiuuuiuu m s simo lirično __
ieprJiemf dTz^aee KfjoSe	-iod°^ izrf.eno P"/?" veštvom in stvarstvom*. Nemo'-
Prejemala do zmage revolucije rocilo književnikom, kje najiscejo .	„»•
nicnift idej...	Tako je litera-	'	v bodoče nadosebnih navdihov, je	evtiSOm ki nam ga vuSo nic-
drZi vrTT*0	■ iZVUbin SD°i	Dndobr*nTf d,eluvlfvnosli P°r.°-I gove misli, »da je smi.se/ revo-
d n8±??.dosebni Dlr'	S- C i °	^ F,?m?r Ls,,0^.m luči je ureditev družbe, ki bo člo-
iemirt 1	Pr f nun Ostala ji je \ priporočilom odvrača književnike	^ nuM	.	za n0D	m
b » rna zavest, da je narod sdo- od stvarnega človeka in družbe,	- * fudi na,nosi za
u«g/i m da je v družbi oblast ki da je za literaturo nezanimiva Vresla v roke politični moči, s k a- ter jih vabi k nekemu abstrakt- f-r ,° linnnH-; Ul- litcrihfrp in za katero se je borila tudi nema človeku, ki je nad književnost sama.«	I nad nehanjem ljudi, to je k iz- i	\nZnh.jl«?
Zoper te	Vidmarjeve ugotovit-[mišljenemu abstraktnemu člooe-,	’	\.B‘* P	1 P	.	1	^
»e Pa se oglašajo	tisti, ki menijo	ku, ki je lahko samo pobožna	I . Proti temu Vidmarjevemu po-
lCer• da je z zmago socialistične i	želja, v stvarnosti ga pa kajpada	7A?.U književnikom v »nadzemske
evolucije in narodno osvobodilne ni. Tega vtisa seveda ne gre pri- .™'ire* se )e	rudi Miško
?°lne usahnil revolucionarni pa- j pisovati na rovaš slabega razume- | Kranjec: »... bi človek pricako-°s> njegov polet in junaštvo, ne vanja Vidmarjevih besed, temveč \ n,, da nas bo, ki smo počeli vse „-!rejo pa se strinjati z ugotovit- na rovaš nejasno razložene misli, strašne grehe v tej slovenski liho, da bi s prehodom na obliko- Seveda pa nas tako Vidmar- teraturi, kolikor toliko Ijubezni-,anie socialistične družbe usahni- jevo ravnanje nemalo začudi in no napotil iskat tega novega clo-? tudi ideja boja za socializem, ne moremo prav verjeti, da je neka. In se bi pričakovali, da nas ? bi odpadli osi tisti vzvišeni naš vtis, ki so ga vzbudile nje- °° poslal iskat tega človeka, ki . caii in vizije o socializmu, ki jih gove besede, pravilen. Po našem i>a jo treba poplemenititi, tja v to ,e socalistična misel izoblikovala vtisu namreč izgleda, kot da jugoslovansko stvarnost, pa ce-? da to razdobje ne bi moglo nu- ; je Vidmar zapustil območje, ki Prao < o na proge in čeprav ce-lti literaturi potrebnega navdiha, mu je pripisoval tako usodno lo na prostovoljne akcije, tja pac, i Cim je namreč Vidmar zani- j veliko veljavo. Zanj je bila naj- Kjer se ta človek nahaja, v to-.., da bi oblikovanje socialistič- višja odlika književnosti; da je oarne, na gradbišča, domov v
.............. bila »globoko povezana z našo stisnjena stanovanja na sestanke,
resničnostjo, z nevarnim ter ogro- Kjer se človek tako ali drugače ženim položajem našega naroda v preoblikuje.*
usodnih političnih in socialnih Kratko malo: naše družbeno procesih 19. stoletja* in je srna- življenje naj bo območje naše knji-tral, da ska moč
značilna za vso našo literaturo do Vidmar v nekem smislu prav, ko leta 1945* ter ugotavlja, da je bil govori o tem, da je za književnost z njima >vsak naš pomembni važna »nadosebna vizija o pra-ustvarjalec v duhovnem stiku z J vem, lepem, čudovitem človeku*, velikim dogajanjem, ki ga je v I Toda, to ni človek, ki bedi nekje t.	_	tem času preživljalo naše narodno nad »nehanjem ljudi v sferi luči
\^jo nadosebnih inspiracij. Po-' občestvo*. Podoba je, kot da za in samotnih viher*, ampak je to n-Ta Ko je Vidmar ugotovil, da bodoče ose to zanika.	| vizija o stvarnem človeku, ki ga
cl/Z.bje urejanja socialistične, V razdobju po vojaški zmagi v kreše in oblikuje socialistična re-uzbe, ki nedvomno ponieni narodnoosvobodilni vojni in so- volucija. Ta čtbvek ne niha nekje
cialistični revoluciji je vsekakor . nad stvarnostjo in tudi izmišljen v književnih krogih za čas pre- | ni. Socialistična misel, ki je pro-vladala »mirna zavest, da je na- drla v najskrivnostnejše odtenke rod svoboden in da je v družbi tajen družbenega razvoja, je z go-oblast prešla v roke politične mo- tovostjo odkrila, da nam je skozi či. s katero in za katero se je ho- stoletja iz komajda človeškega rila tudi književnost sama.* Do- 1 bitja — sužnja prerasel delovni tedanji revolucionarni patos je človek o najbolj izklesano člove-
' ško bitje; najbolj človeško in najbolj tvorno. Toda, to se ni odvijalo d »nadzemskih vihrah*, am-
-» na ul uuiiKUuaiijv suuiau*Lic-
‘e družbe pomenilo boj za idejo, >a Uresničenje socialistične ideje, '»zbuja pozornost vseh napred-duhov, ne samo pri nas v de-e'1, temveč celo po svetu in je ^nihal, da bi urejanje socialistič-/ družbe moglo ustvariti tako ,'užbeno ozračje, o katerem bi ^bula svojo življenjsko tvorno i..°p tudi književnost, so razum-j!,Jo nastale v javnosti nejasnosti Jifug njegovih nasvetov književ-i}Kom, o tem, kie naj v bodoče leč, ■	-	-	-	‘	-
o sodobnih ljudeh s stališča njegovih abstraktnih fantazij o človeku, ali pa kadar piše brez sleherne sposobnosti presoditi, kam vodi sodobno dejanje in nehanje naših ljudi. Res pa je, da bo .enega in drugega pisanja še vedno: vprašanje je le, kaj bo od vsega tega ostalo v zakladnici naše narodne književnosti.
To bi bila, kolikor je mogoče za sedaj oceniti, glavna sporna vprašanja, ki so jih sprožile Vidmarjeve trditve, povedana na svečani proslavi Prešernovega dne v Ljubljani. Tema je vsekakor zanimiva in pomembna — upamo, da bomo še kaj slišali o njej.
Roman Albreht
Bara Remčeva: Pomlad
NOV ROMAN MIŠKA KRANJCA
99
zgubljena vera'
■ ja “j a i • v. 7.	. v - a . I .	.	J ________ Ob novem letu je Cankarjeva založba Vseskozi čutimo veliko pisateljevo Hu-
je -sod tod tudi Življenj- zevnosti; polno je m bogato; samo poslala na knjižni trg najnooejse delo bežen, naklonjenost do malih, preprostih, '• te problematike, ki ie seči je treba vanj. Seveda ima pisatelja Milka Kranjca. Obširna knjiga,	brezimnih ljudi vsakdanjega življenja, ki
-	- •	*	-	--	' ki nosi simboličen naslov izgubljena vera*, nosijo o sebi lepoto in bogastvo vere v pri-
govori o najtežjih■ časih naše graditve i hodnosl in so osi prežeti s toplo človeško
usahnil. Toda, kaj kmalu je za čelo dozorevati tudi v naprednih književnih krogih spoznanje, da
K, Nova knjižnica. V Lobnici pri Sov h DPD »Svoboda« ustanovila
iet!0 knjižnico. Knjige so zbirali vse k,!?. Pri vaščanih. V knjižnici je 271 Vič11'. Denarno pomoč za nakup no-etr knjig; ,
začenja po vojaški zmagi za so- pak v trdnem boju človeštva za cialistične sile verjetno najtrše, obstoj in o neizprosnem boju de-človeško najzahtevnejše razdobje, lovnega človeka za osvoboditev delo, ki ga ni moči opraviti zgolj dela in s tem v zvezi tudi nje-
t. ---..A...—  --- —	, s praktičnim urejanjem stvari, gove človeške osebnosti. Temu
6ki Pa ie dal tudl mcs m JU " ampak ki terja temeljitega, vse-1 procesu je odprla naša zmagovita Kmalu' bodo imeli novo dvorano.' stranskega in premočrtnega idej- ; revolucija vrata na stežaj in zato St,“koda« Tabor v Mariboru ureja v nega boja. Danes je že povprečno se tako krčevito bore naše soda-
et;Ssmayerjovi ulici novo dvorano s	______ j~..xua	-:i„_____________v_ ______
ilv^skiini prostori in nov oder. V .oni bo prostora za 500 ljudi.
»»“•ladinsko ljudsko univerzo Imajo.
Ona °°da« v Fali zelo skrbi za vzgojo iitf.1 ne mladine. Mladi sodelujejo v k'af«,kl družini in v pevskem zboru, s k aktivnejša pa je njihova mladrn-dibBi j°dska univerza. V okviru mla-ten-i ljudske univerze prirejajo jj* Predavanja,
>8vfl®ž*lbana prosvetna dejavnost.
V Mežici ima že 300 akna ‘0 članov Zelo delavna je godba , ala in 'igralska družina. Igral-‘itl jDužina je z uprizoritvijo igre
socializma in o največ ji preizkušnji socializmu predanih Jugoslovanov: o zahrbtnem napadu Kominformbiroja oseminštiridesetega leta. Kranjcu je služila resolucija kot zunanji okvir, za močno dramatično dejanje, ki je sprožilo celo vrsto težkih duševnih pretresov in odločitev v ljudeh. To delo ni političen ro-mahf čeprav je zgodba pretežno zasno-anh na dogodku političnega značaja,
dobroto. Resolucija mu je kot dramatičen pojav omogočila, da je snel s svojih junakov krinko vsakdanje uradne, a lažne zgrajenosti ter v trdem soočenju s stvarnostjo in njeno resnico razkril njihovo pravo bistvo — dobroto in vero ali egoizem in strah. Kajti Polde Brelih — človek, ki je izgubil vero, ker
zlomil
ga je
brž se je počasi, že dolgo nabiralo v meni in sploh o slehernem človeku. Resolucija — to je vprašanje morale, vprašanje odnosov o velikem, političnem in majhnem človeškem svetu. Če bi ne prišlo do resolucije, bi Polde Brelih ostal zgleden človek, ki pravilno dela in misli. V resnici pa sem že davno izgubil vsak odnos do človeka in vsako vero vanj, in posebej v tega majhnega, preprostega človeka.€ Čeprav je glavni junak, človek z zbirokratizirano dušo, ki ga je njegova odtujenost ljudem in življenju ter
c /r nri n ri/y In n o 4 r, n f.; A. t ..	J I .. „	,
ampak je predvsem pripoved u življenju parnih citatov, kjer’ je izgubil stik z preprostih ljudi, o njih veri o napredek, resničnim življenjem — modruje: >Naj-
Pred proslavami slovenske Moderne
r.-012?™^■ strahopetca in se je za- strahopetnost egoista pripeljala v izdaj-tekel v svet direktiv, statistik m suho- i stpo, navidezno deležen Dse pozornosti,
_	pozornosti,
omogoča Kranjcu, da iz zornega kotu Brelihove mračne in kalne duševnosti osvetli novo stran svojih dobrih ljudi.
Izhodišče njegovega umetniškega nazora so preprosti ljudje iz tovarn in podjetij, uradov, cest in trgov, ki kljub teži vsakodnevnih skrbi in nadlog globoko verujejo v socializem. Lahko bi rekli, da je ta vera o lepšo bodočnost glavni junak, rdeča nit romana, osnovu vsemu razglabljanju. . S
Sicer bi lahko očitali tej obsežni knjigi oblikovne in psihološke pomanjkljivosti, če bi bili dlakocepski esteti in če bi ostali hladni ob njeni močni življenjski aktualnosti. Toda dejstvo je, da vsebuje >Zgubljena verat tolikšne mero prizadetosti o problemih naše socialistične
stvarnosti, odraža s tako silo valovanje vsakdanjega življenja in njegove aktualnosti — ne tiste aktivistične, ampak globoko človeške — da zbledijo napake in šibkosti v kompoziciji celote in posameznih oseb. Čeprav bralca utrujajo večkrat predolgovezna in tu in tam ponavljajoča razmišljanja, knjigo težko ^odloži, ker pisatelj postavlja, načenja ali rešuje
pred sodiščem« žela veliko Koza,kova zbirka novel, ki nosi naslov
Y\..	lil TV .. 1 ..     ——1 :	lrmt /v .  •  .1 „  :  	„ 1. .. 1.	„ „ ,1
Delo so morali osemkrat .kani so izdali tudi svoj prvi i° tuv- * list, drugega pa nedavno, koujj^uprizorili opereto »Pri belem
kavleQ Vc6 takih obiskov. Nedavno so *)iki \ ^a. Koroškem obiskali književ-?r. Ljubljane. Svoja dela so brali; jyo v..a,dimir Bartol, Cene Vipotnik, Y Nanuti iu Janko Glazer.
Mbcls]?	poslušalcev. V okviru
p°vorii univerze v Dravogradu je »ayarnv ° .novcm zakonu o socialnem \Vn Kve7'ni poslanec Pavle 'lj0 Ij^jj a predavanje je prišlo nad
t* No vi knjig v knjižnici »Svobode«
fH^ce^L . Knjižulco . obiskuje
Letos bomo v okviru 10-letnice j naše osvoboditve. Razen progra-nase osvoboditve praznovali tudi j mo prireditev, pa si je ta odbor 60-lelnico slovenske moderne. V zadal še druge obsežne naloge ta namen je bil pred tedni izvo- 1 V Ljubljani bodo prenovili Ijen poseben pripravljalni odbor, \ bivšo »Cukrarno« na Poljanskem ki pripravlja vrsto prireditev, po- j nasipu — nekdanje bivališče naj-svecenih tej pomembni obletnici, j pomembnejših članov slovenske Razen tega.je pripravljalni odbor i moderne. V tej hiši stanuje sedaj ~	- v„ -	,	. ,aal pobudo za proslavo tudi vsem približno 300 delavcev in več
razgledanemu članu nase družbe-	hshene	sile zoper gmotno zaosia-	kulturno-prosvetnim organizaci-	j	družin. Hiša naj bi postala lep
ne skupnosti nedvomno jasno, da	lost, ki	trenutno najbolj zapira se	jam in ustanovam. Proslava 60.	I	Delavski dom in voliti fin n knl	>nUko 'opfaianj. opraženi	današnjega	člo-
idejni boj socialističnih sil o ure-	hitrejši	napredek. Vizija o člo-	obletnice slovenske Moderne bo	i	turno središče terenn Pniinne 1 i -ek,a' -fci	m" {'h po*t<&Aja	osakodneono
janju socialističnega sožitja, vse	Deških	vrednotah ljudi, ki bodo	uvod v veliko proslavo 10-letnice	opremljen s čitalnico in knjižni-	zw jenje	in nasa roL
J	i Kranjec ni bolj ali manj pasiven opa-
zovalec in registralor življenja, naše revolucije in povojne graditve. Kot pisatelj noče samo držati življenje o ogledalu, ampak tudi kazati pota in cilje tega življenja. Če je prej njegova revolucionarna dolžnost umetnika zahtevala, da pokaže vso množico pojavov nove stvarnosti in njenih teženj, pa sedaj j>Zgubljena vera* pripoveduje o nadaljnji borbi, borbi za novega človeka, njegovo poglobljeno podobo, za kristalizacijo njegove pleme-
nitnsti in Anhtm 1 o n
NOVE KNJIGE
Ferdo Kozak: »Od vojne do vojne.«
Od vojne do vojne«, je vsekakor med najpomembnejšimi knjigami ki jih je zadnje čase izdala Državna založba Slovenije. Ferdo Kozak do sedaj ni bil toliko znan kot prozaist kolikor kot ugleden kritik, esejist, dramatik ter seveda urednik osrednje revije slovenskih književnikov »Naša sodobnost«. Ne morda zato, ker ne bi napisal od časa do časa kake novele, saj smo vse sedaj v knjigi zbrano novele že srečali v revijah, ampak ti prozni sestavki so se nekako porazgubili v obilici drugih njegovih spisov in tudi zaradi daljših časovnih razmakov med njimi nismo imeli pred seboj celote. »Od vojne do voj-že naslov pove, da je avtor se svoje prozaistično delo, ki
*Javno tožilstvo in mestni zbral vse svoje prozaistično delo, ki odbor sta prispevala za knjiž- ‘ ga je pisal in objavljal med dverha
Caiine« je izredno živo umetniško ojil. I časnika in sina bogatih staršev, Id sa.na borba mornarjev proti fašizmu | v borbi in trdoti mornarskega živ-
co ter s potrebno dvorano za prireditve in kuhinjo za delavce. V sobah, kjer sta umrla Murn in Kette bodo uredili muzej slovenske moderne, zunaj pa vzidali spominsko ploščo.
V načrtu je tudi preureditev in preimenovanje Ambroževega trga v Trg slovenske moderne,
se je ameriška mornarica borila, proti japonskemu imperializmu. Na petsto in nekaj št ra n eh živo sp remi j ara o r uši! ec-m in ol o v ec »Čarne«, od njegove baze na Havajih po vseh širjavah veličastno prostranega Pacifika. Doživljamo usode njenih junakov: Wi 1 -lia Keitha, rezervnega mornariškega
1dinarjev. Letos name-kujati več novoizišlib knjig.
več novoizišlib knjig. % ureja dijakinja VIII. ra iz-< Sa^muazi.ie.
,i° knjig s0 prebrali. Kljub
h,	lma knjižnica »Svobode« na
Ua*ju i vrhu 5T.0 knjig, so jih v ja-p a ^Posodili le 25.
vojnama — pa nam nenadoma raz-
1- :	J — €. aJ! U /vn r, 1» w A rl t\CTT /A sl0_
krije, da sodi Kozak med prve venske prozaiste tako t>o sili izraza kot po izhrušenosti oblike in umetniški globini. Zbirka je urejena kronološko in nam nazorno, skoraj v nekakšnem zaporedju kaže rast, do-I. .‘trosociiJi le 25.	zore vam je. spoznanja im doživetja pi-
l- dsk-°se"etnico ustanovitve tržaškega satelja Ferda Kozaka v usodnih dneh , J eSa odra so nmcl.vili v k" „med nrvo svetovno volno f m-vi ciklus
V" So	0,1 ra so proslavili. V Kamni- med prvo svetovno vojno (prvi ciklus
j Meti ,!lredili spominsko svečanost, na I nove,] »Iz zapiskov neznanega voja-, v]0 Kovorili o ustanavljanju, delu ka«, v kaotičnem desetletju po njej b!t'č»noL-,r.ža5kc!t0 Ljudskega edra. Na (drugi ciklus, ki dokazuje, da je cVs],j Je sodeloval tudi gimnazijski | moral tudi Kozak doprinesti svoje i V sf-bo.r.-.	k okusu in literarnim strujam v de-
ik^edii, Zlšan dobro delajo. Dickensovi ] setletju po prvi vojni;). Tretji ciklus, tl	j'Lvrfek za pečjo«, ki jo jelki je nedvomno najboljši, vsebuje
5°vUa .“'ožina slražiške »Svobode« po- tudi najmočnejšo novelo »Gospod svetni	: trikrat, je nedavno sledila nik«, ki je ostra obsodba vojne in
j^tar,, nzkcffa pravljična igra »Mogočni malomeščanstva, četrti ciklus je pi-6 Prviz ■ °krat je nastopila mladina, ki san že v slutnji novega, še strašnej-l,ii kf|ni !*ra*'i.	šega viharja. Ta ciklus zaključujeta
lin- slabo16 L. 0 nekaj predavanj, ki so dve noveli, ki sta že ubrani na temo tl. Srza° 0|?iskana. Letos pa je Ljudska okupacije in osvobodilnega boja (»Pri-1 tudi . PfirHlia že peto predavanje, mer Tomaža Goloba« im »Vejica zele-»s Narašč • ’e večji.	nja«). Tem štirim ciktom novel se
t. vt>liodo aj	vz8ajajo. Cdasbeno šolo	pridružuje	na koncu knjige	še cl-
Ork!..v Lesroh obiskuje "I gojen-	klus šestih	Pesmi v prozi.
2>stop_ y,et Pripravlja na svoj javni Herman	\Vouk: »Upor na ladji
(lci,nladin<.ta,n*’"ra^ke,TI zboru pa vadi že Calne«. Državna založba Slovenije je nk.0vati	v začetku marra je začela poslala na naš knjižni trg — v pre-
°1) i. ”te	Cosnodin jeka šola, ki jo	vodu Janeza Gradišnika —	roman
Md- "iejo mladink. Maskerski leča i znanega ameriškega pisatelja Her-01 ieraleira,Zen ^'anov igralske družine i mana Wouka, katerega bodo bralci 1 12 drugih sosednih društev. 1 prav gotovo veseli »Upor na ladji
nitasti in dobrote, njegove zavesti. In ar bo fiez desetletja literarna zgodo-
osrednja osebnost tega psihološkega • W°l]anSK.e glasbene ustanove , njegovega valovanja, skrb,, tilenj in vere
-r—- --------- „_*_.•	-----. priredile posebne koncerte v ° hudi.	* v. T.
Ljubljani, Mariboru, Kopru in večjih industrijskih centrih z iz- \ branim umetniškim programom., i Likovni umetniki bodo priredili
vojnega romana. Drugi del romana pa se odvija pred vojnim sodiščem in razprava, katere višek predstavlja oprostitev obtoženih »upornih« časnikov, je hkrati obtožba birokracije,
togosti in nesposobnosti nekaterih a,k.	..... ....... ^  _______
ti vrnili komandnih kadrov _ ameriške j v aprilu in maju dve veliki ra*-mornarice In njenega ustroja.	|
August Senoa:	Prekletstvo«. 7. I slavi llKOVnih
Naj novejše knjige iz Sovjetske zveze
del slkarjev in
j Zveza književnikov Jugoslavije je
drugim delom obširnega zgodovinske- i kiparjev moderne. Svet za pro- ' nrotcis
ga romana »Prekletstvo« - v prevodu j sveto in kulturo LRS bo dal po- P 3** P	najBOVeJŠIh so"
vjolskih knji s in nekaj literarnih re-
mmmm.
nejšimi prav irotovo pa med najbolj branimi hrvaškimi pisatelji, , saj jo bil pesnik, jiovelist. romamopiisce, kriifci.k, dramaiti.k, prevajalec i,n urednik, a naj višje se je povz-pel in si poštaivi] najtrajnejši spcmeniik prav s svojimi Zigodovinskimi romani od j katerih. sta pri nas najbolj znam a ■ »Zlatarjevo zlato« in »Kmečki punt«.
V »Prekletstvu« pa jo Senca, posegel najdlje v hrvaško zgodovino, v XIII. im XIV. stoletje, ko so divjali nenehni boji med nastajajočim meščanstvom i,n nasilnimi fevdalci ter cerkveno gospoščino. Glavno prizorišče romana jo stari Zagreb, ki je biil v tistih časih razdeljen na -dva tabora: meščanski Grič in duhovniški Kaptol. ,
ska prosveta in društva »Svobo-
vijs poslala istočasno Zvezd sovjet-
Na posvetovanju pevovodij je poročal o strokovnih stvareh tovariš Radovan Gobec, profesor Srednje glasbene šole in pevovodja Akademskega in Invalidskega pevskega zbora
da« bodo organizirala razne pri- ' skih pisateij0v prvo Mrko knjig> ki reditve na podeželju.	! »o izšle pri nas v zadnjih letih.
Viničarji snujejo ..Svobode’1
Na občnem zboru sindikalnih na Vinskih vrhovih. Prav tako v podružnic vinogradniških gospo- Razkrižju. Okrajni sindikalni svet darstev Presiha in Ivanjkovci, so v Ljutomeru se zelo zavzema, oa
_____	_______ člani med drugim razpravljali bi povsod tam, kjer je le mogoče,
Roman ie poln pretresljivih de,g od- j tudi o ustanovitvi »Svobode«, ustanovili delavska prosvetna Idh’ opi^v Cž,wb™1aV v^m^čanrtlh f ™***««. naj bi bila v Presiki, društva »Svobod«. Hkrati bo hišah in takratnih dvorih, prepriča-	tmajo viničarji primerno Okrajni sindikalni svet, novo-
valnih po-pisov bitk, ljubezenskih dvorano.	ustanovljenim društvom vsestran-
I „	ob£nib zborih pomagal. Ponekod so neka-
»Prekletstvo« jo širna podoba življc- j v 0/colis/ciri krajih so se člani za- ten posamezniki menili, da ni nja v da.lj nji preteklosti, po vd ar j ena vzemdli za ustanovitev »Svobod«, pogojev za delovanje »Svobod <
vsakomur.ast i <pa<'mla,d i ni sa mo	If09 bod°ustanoviU Toda tudi ti so prišli do za-
i prijetno in napeto, ampak tudi po- Svobodo« skupno z dosedanjim ključka, da se je treba le lotiti 1 učno berilo.	prosvetnim društvom. ki deluje dela, in šlo bo.	Stane
»DELAVSKA ENOTNOST«
IZ DEŽELA., O KATERIH GOVORIMO
ST. 12 • 25. MARCA 1955
ARETACIJE SLOVENSKIH PROTIFAŠISTOV V TRSTU
IZ HONDURASA
SINDIKALNO GIBANJE V PERUJU
DOVOLJ JE TEGA!
Tržaška policija je izročila sodišču 7 protifašistov iz Skednja, češ, da so ob koncu vojne ubili nekega fašista. — Ogorčenje napredne tržaške javnosti. — Protest jugoslovanske vlade
nikar ja . in druge svobodoljubne Tržačane, zaprej naj tiste šoviniste, ki so ■ metali bombe na delavske prvomajske sprevode in na shode bivših partizanov. Številnim protestom Tržačanov se je pri-4
Ški
kalno gibanje v skupnem boju proti tu- 1	Peru je gorata latinskoameriška de-	,	pine.
jim kapitalističnim magnatom. Pripravili ■	žela, ki ima kakih 9 milijonov prebival-	i	prišla ^
so že statut in program združenega sin— j	cev in meri dobrih 1,400.000 kvadratnih	j	bi ^uničila	s
Številnim protestom Tržačanov se je pri M likata, in pravijo, da bodo v kratkem	kilometrov. Vlada ji vojaška hunta, ki jo	i	deželi. Ker
Deset dni je minilo, odkar so trža- j razburjenje in ogorčenje. Napredni Trža-, družila tudi naša vlada, ki je že za--*»sklicali ustanovni kongres.	_.jz-	1.1 n,-i ~; i -
policaji aretirali v Skednju, tržaškem : čani zahtevajo, naj policija takoj izpu-j htevala, naj rimska vlada posreduje v dmestju, 9 Slovencev. Obtožili so jih, sti zaprte protifašiste, zapre pa naj tej zadevi in naj v bodoče prepreči taka
predmestju, 9 Slovencev, uotozni so jim, sti zaprte protitašiste, zapre pa naj tej zadevi in naj v bodoče prepreči da so bili pred desetimi leti zapleteni v ! tiste, s krvjo omadeževane fašiste, ki so in podobna fašistična dejanja tržaških uboj nekega fašista. Kasneje so dva iz- ubili Hlača, Planinška, Giorgettija, Ra v- oblasti, pustili, sedem pa so jih izročili sodišču.
Predstavnik tržaške policije je pred . dnevi izjavil, da so slovenski protifašisti j iz Skednja krivi za »umor, telesne poškodbe in ropanje«, torej za »kriminalno« dejanje, ne pa »političnega«. Tako , prAvijo, obenem pa dobro vedo, zakaj i so zaprli napredne Tržačane.	j
Zadeva okrog fašista, ki naj bi ga I ubili Slovenci iz Skednja, je vznemirjala i napredne Tržačane že 1945. leta, ko je zavezniška vojaška uprava zaprla nekaj j protifašis.tov, ki so jih tudi sedaj aretirali. Tedaj pa so morali aretirance izpustiti, ker se je izkazalo, da niso storili ničesar kaznivega.
Aretacija slovenskih protifašistov iz Skednja je povzročila v Trstu veliko
IZ KENIJE
O BAVARSKIH KAPITALISTIH, TEOLOGIH IN DELAVCIH
laeusi brez krčmarja
Bavarski kapitalisti bi radi videli, da bi teologi odšli v tovarne, kjer bi delovali njim v korist. — Kaj se je zgodilo z duhovniki-delavci, ki so jih poslali v francoske tovarne
bavarskih delodajalcev je i ske, ki se boje delavcev in bi radi oblasti po- j privlekli meJ : tovarne, da j Bavarski
POMEMBNA POBUDA
»Standardi Fruit« je ena izmed dveh velikih ameriških družb, ki imata v svojih rokah skoraj vse gospodarstvo H on-* durasa, male srednjeameriške države. Delavci »Standardt Fruita« so pred nedavnim dali pobudo za ustanovitev vsedržavne organizacije sindikatov, ki bi združila razdrobljeno honduraško sindi-
V enotnosti je moč
šiljale študente teologije bi delali in živeli
da bi
_	___ kapitalistični
delavci. Bavarski najbrž ne vedo, kako slabe izkušnje ima
tem pobolj- Vatikan
kušn;''
duhovniki-delavci, ki
kapitalisti menijo, da bi s tem po
x. -	-	.	■ šali položaj v tovarnah sebi v korist, pošiljali v francoske tovarne. Ti duhov-
Zrtve 0SV0D0tillH©(ICI BOtd teologi pa bi spoznali »resnico o social- niki so se vključili v delavske boje, **	n*h vprašanjih«. Doslej so namreč »več- demonstrirali so in stavkali, nekateri pa
V bojih z angleškimi kolonialnimi krat obsojali nepopustljivost delodajal- so postali celo voditelji komunističnih silami je bilo v začetku tega tedna (po cev«. Če bi delali v tovarnah, pa tega sindikatov; pozabili so, zakaj so jih po-angleških podatkih) ubitih 21 borcev ke- ne bi več storili. Tako vsaj pravijo slali v tovarne in postali so čisto na-1 nijskega osvobodilnega gibanja.	gospodje klerikalni industrialci Bavar- vadni zavedni delavci. Vatikan, ki tega j
ni pričakoval, je kmalu zahteval, naj 1 duhovniki-delavci zapuste tovarne, toda,j skoraj vsi so ostali med delavci.	l
, Če bodo gospodje bavarski kapitalisti . | poslali teologe v tovarne, se bodo naj- j j brž bridko razočarali. Naj se le, nič l I jim ne bi škodovalo.
Peruanski delavci za ustanovitev enotnega sindikata. — NasilJ® reakcionarne vlade. — Kaj počno v Peruju ameriške industrijske
družbe?
Peru je gorata latinskoameriška de- pine. Vlada Peruja, ki je z nasilje® ’ ‘	' ‘šla na oblast 1948. leta, se trudi, da
uničila sleherno napredno gibanje *
________ _______ e	_	peruanski sindikati eo*
podpirajo nazadnjaške klerikalne sku- j izmed največjih ovir na poti združen®
' reakcije, si vlada na vse kriplje prizft' j deva, da bi jim škodovala.
Pred tedni so peruanski policaji lZ' ' gnali v Urugvaj dva voditelja sindikata grafičnih delavcev, ki sta hotela tista-* j noviti enoten sindikat vseh peruanski11 strokovnih zvez. Obenem je policija z8' I prla nekaj sindikalnih voditeljev in 1 raznimi drugimi nasilnimi ukrepi zagrozila delavcem, naj nikar ne mislijo °a enotno organizacijo. Toda delavci nis° klonili. Pred dnevi je bil v Limi, glavnem mestu Peruja, sestanek vseh voditeljev strokovnih sindikalnih zvez. °a katerem so sklenili, da bodo kljub nasilju protiljudske vlade ustanovili enotno sindikalno organizacijo.
Klerikalna reakcija, ki s pomočjo vojske vlada v deželi, je v zadnjih leti*1 odprla meje ameriškemu kapitalu. Velike ameriške industrijske družbe, ki se zasidrale v Peruju, podpirajo proti' delavske vladne akcije, posebno pa f,a-
'inuuc aivcijc,	pa
kon, ki preprečuje združevanje strokov' nih sindikatov. Toda, kot kaže, bodo delavci Peruja le ustanovili enoten sin' dikat, ki se bo odločneje bojeval zS koristi peruanskih delavcev.
Ameriška federacija dela (AFL) in Kongres industrijskih organizacij (CIO), dve največji ameriški sindikalni organizaciji, si v teh dneh resno prizadevata, da bi se združili v enotno sindikalno zvezo. Na sliki vidimo predsednika obeh sindikatov, Meanija, ki je predsednik CIO, in Reutherja, ki je predsednik AFL
Severna Afrika lomi stoletne okove kolonialnega izkoriščanja. Nobeno nasilje francoskih kolonialnih oblasti ne bo omajalo narodov severnoafriških dežel, ki zahtevajo svobodo
V MAROKU SO USTANOVILI SINDIKALNO ZVEZO
NAJMOČNEJŠE OROŽJE
0 BEVANU m ANGLEŠKIH LABURISTIH
Usodna odločitev
Bevana so s pičlo večino izključili iz laburističnega parlamentarnega vodstva. — Desnica in levica v laburistični stranki in njuni spori, ki resno ogrožajo strankino enotnpst. — Kakšna bo prihodnost angleškega laburističnega gibanja?
V sredo, lb. marca, jc laburistična obvaroval enotnost stranke, če žrtvuje parlamentarna skupina izključila iz svo- Bevana, kot pa, če bi se skupno z Be-jih vrst Aneurina Bevana, voditelja vanom in njegovim gibanjem uprl močne laburistične levice. Za njegovo, desnici.
izključitev je glasovalo 141 članov sku-« Izvršni odbor laburistične stranke, -pine, proti pa 112. Pred odločilnim gla-1 katerem imajo desničarji večino, očit. sovanjem je laburistična parlamentarna j Bevanu, da je prekršil strankino disci-skupina z večino 12 glasov zavrnila re- - plino, in večkrat javno, v parlamentu, solucijo o pomiritvi z Bevanom.	nastopil proti vodstvu strank«
Sklep o Bevanovi izključitvi mora potrditi še kongres laburistične stranke, ti bo letos oktobra. Do tedaj pa. . .
bo še dogodilo. Z Beva-
’ zultati tega sestanka nam danes, ko pišemo te vrstice, še niso znani, lahko pa rečemo, da bi izključitev Bevana iz laburističnega gibanja povzročila tak razdor v laburistični stranki, da bi potrebovala desetletja, preden bi se znova lahko uveljavila kot kandidat za sestavo vlade. Toda vse kaže, da Bevana ne bodo izključili, ker skušajo najti nek kompromis, s katerim bi obvarovali strankino enotnost in pomirili sprte strankine tovariše.
letos
kdo ve, kaj se bo še dogi novo izključitvijo iz parlamentarne sku-tili kri:
laj pa . i. Z
pine niso odstranili Tcrize v laburistič-
Priprave za prve parlamentarne volitve v Indoneziji
Verjetno bodo še letos v Indoneziji prve parlamentarne volitve v zgodovin1 te mlade azijske države. Centralna indonezijska volilna komisija je objavil0, da so vse stranke že izbrale svoje kandidate. Datuma volitev še niso določil1. Najprej bodo izvolili zgornji dom Par' lamenta, potem pa ustavodajno skupščino, ki bo izdelala prvo indonezijska ustavo.
KJE SLUZIJO AMERIŠKI VOJAK1
SVETOVNA ARMADA
Ameriško vojno ministrstvo je sporočilo, da živi v 950 vojnih oporišč10 izven ozemlja Združenih držhv 1,370.00 ameriških vojakov. Razen tega pa je inozemstvu še 167.000 civilistov, ki s o službi ameriške armade. Pri raznih via^ dah je tudi 218.000 Američanov, ki delujejo za vojsko Združenih držav. V ZP-je le 1,602.000 vojakov.
Ti podatki ne potrebujejo nobeneg8 komentarja.
V Maroku, nemirni in svobodoljubni kolonialni deželi v Severni Afriki, ki se upira francosk^lnu kolonializmu in zahteva svobodo, so pred dnevi ustanovili sindikalno organizacijo, ki se imenuje »Maroška delavska unija«. Časopis »Ma-roco Press«, ki izhaja v Casablanci, je v ponedeljek poročal o ustanovnem kongresu te organizacije, ki se bo bojevala »za razvoj svobodnega sindikalnega gibanja v Maroku«.
Kongres je poslal poziv maroškim delavcem, naj ne glede na delo, narodnost in pleme odvržejo vse predsodke in se vključijo v vrste »Maroške delavske unije«. Ta sindikalna organizacija se bo, kakor navajajo v pozivu, odločno bojevala za pravico do dela, proti brezposelnosti, za dostojne plače, pravično razdelite^ bogastva, za spoštovanje človečanskih pravic. Pravijo, da bodo organizacijo podpirale francoske in mednarodne sindikalne organizacije.
Maroški kolonialni organi izjavljajo, da jih niso obvestili o tem kongresu, da ga niso dovolili in ga zato smatrajo za nezakonitega. Francoski kolonialni uradniki menijo, da so hoteli maroški sindikalni odborniki postaviti oblast pred izvršeno dejstvo. No, prav, naj kar mislijo tako, dejstvo je, da so maroški delavci ustanovili svojo prvo vsedržavno organizacijo, ki se bo bojevala za njih pravice. Le enotnost, ki je najmočnejše orožje, bo lahko odprla maroškemu delavskemu razre4u svetlejšo bodočnost.
prihodnjega gibanja, stranko
nem gibanju. Mnogi poznavalci razmer i v britanski laburistični stranki menijo, 5 da se je v teh dneh celo povečal razdor med desnim in levim laburističnim krilom. In res, izjave voditeljev angleške laburistične stranke kažejo, da se je kriza povečala in da je izključitev Bevana, ki so ga imeli vodjo laburističnega skoraj razcepila.
Spor mea desnico in levico v laburistični stranki je z Bevanovo izključitvijo prišel v odločilno obdobje. Desnica se trudi, da bi končno obračunala z levičarsko usmerjenimi socialističnimi voditelji, predvsem pa z njenim najbolj odločnim nasprotnikom, Bevanom. Levica je v teh dneh sicer v defenzivi, vendar ni tako slaba, da ne bi mogla v bližnji prihodnosti odločneje nastopiti in občutneje škodovati desničarskim voditeljem.
proti vodstvu stranKe. Toda tem ni bistvo spora. Zanimivo je, da laburistični voditelji neradi govore o Bevanovih pogledih na notranja in mednarodna vprašanja. Ne govore o Beva- i novem odnosu do nemškega vprašanja, i do vprašanj Jugovzhodne Azije, do blo-i Lovske politike, molče o zahtevi laburistične levice, naj stranka ne popušča ameriškemu imperializmu. Toda to je
. pri
stične stranke, je nekje v sredini^ med tema dvema sovražnima taboroma, in kot pravijo, se je zelo težko odločil, koga i naj podpre. Končno je podprl desničar-i ske voditelje, ker je menil, da bo laže
tisto jabolko spora, o katerem sicer ne govore, pa vsi mislijo nanj. Leva struia je škodovala notranji in zunanji politiki
je
desnice uničila.
V sredo je izvršni odbor laburistične j stranke razpravljal o zahtevi desnice, naj Bevana izključijo še iz stranke. Re-
IZ ITALIJE
Konec štiristrankarske vladne koalicije
Republikanci so izstopili iz vlade
Clement Attlee, predsednik laburi- _ ...	»	, , ,	,	,
•	- —JJ-: —J Italijanska republikanska stranka je
izstopila iz sedanje Scelbove vladne koalicije. V resoluciji nacionalnega sveta republikanske stranke je rečeno, da republikanci ne vidijo možnosti za učinkovito obnovo štiristrankarske vlad-
------------------------------------------------------------------------------ne koalicije. Zaradi desne usmerjenosti
Glasilo sindikatov Slovenije. Izdaja Republiški svet Zveze sindikatov za i sLlI?™ “
Slovenijo. Odgovorni urednik France Boštjančič. Tisk Tiskarne.Ljudske ^aTci C/JTamedo'ded ‘‘ ki*£ pravice« v Ljubljani. Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Čufarjeva	odstonila od vrč knrittnih socialnih in
ulica 1 - Dom sindikatov. Telefoni: uredništvo in uprava 32-0.11. uredništvo	^no^skih	socialnih in
32-538, uprava 10-046. Poštni predal 284. Račun —*	* ■---«'- = -= - gospodarskih zakonov.
o*-.««, u(jm«a .urinu, l voum ^iuucm ov±. itaLuji pri M-ostni hra.nilnici * Ljubljani 601-305. 1-221. List izhaja vsak petek. Rokopisov ne vračamo. Mesečna naročnina 40 din, četrtletna 120 din, polletna 240 din, celoletna 480 din: posamezna številka 10 din.
gospo
Italijanski vladni stolček je torej I ostal brez ene noge; na treh nogah pa i se verjetno ne bo mogel dolgo zibati.
Otoki ob kitajski obali... Mala vojna, ki jo je povzročila ameriš^a vlada s svojim vmešavanjem v notranje zadeve Kitajske, še vedi1 divja na teh otokih. — Na sliki vidimo Kitajce, ki jih Čang Kaj Sekovi vojaki selijo z otokov Tačen

iiWi!i%u!iniiiiP!i«ii%niMi!iiiiimiigMiidi%i!M	..n................................
ALBERT MALTZ:
Jesse je nepričakovano razburjeno vstal. »Počakaj, Tom, nekaj ti imam povedati l<
»Pa hi kaj med teboj in Ello?« ga je zaskrbljeno prekinil Brackett.
»Kje neki M Jesse se je spet vsedel. »Kako si moreš sploh misliti? Ella in jaz —« smejoč se je obstal. »Veš, Tom, zelo rad imam Ello. Čudovita je. Vse mi je na svetu, Tom.«
»Oprosti mi in pozabi.« Brackett se je v zadregi zahehetal in odvrnil pogled. Gola silovitost mladeničevega izbruha ljubezni ga je ganila. Od srca si je zaželel, da bi jima lahko nekako pomagal. Predobra sta oba, da bi se jima tako slabo godilo. Ella je bila temu dečku precej podobna, plaha in mirna.
»Poslušaj, Tom,« je nadaljeval Jesse. »Namenoma sem prišel sem.« Z roko je potegnil skozi lase. »Rad bi, da bi mi pomagal.«
»Prekleto, poba,« je vzdihnil Brackett. Pričakoval je kaj takega. »Ne morem kaj prida. Zaslužim samo 35 dolarjev na teden in sem jih še prekleto vesel.«
»Seveda, saj vem,« je Jesse razburjeno poudaril. Spet ga je kakor že zjutraj, prevzelo slastno, divje razburjenje. »Vem, da nama ne moreš pomagati z denarjem! Toda govorila sva z nekom, ki dela pri tebi! Bil je v našem mestu! Dejal je, da mi lahko preskrbiš delo!«
»Kdo je to rekel?«
»Oh, zakaj mi nisi povedal?« je Jesse očitajoče vzkipel. »Kakor hitro sem to zvedel, sem' odpotoval. Dva tedna sem pešačil kot nor.«
Brackett je glasno zavzdihnil: »V dveh tednih si prišel peš iz Sansas Cityja. da bi dobil pri meni delo?«
»Seveda. Tom, jasno. Kaj pa naj bi storil?«
»Vsemogočni bog, saj tukaj ni nobenega posla, Jesse! Kriza je. In ti nisi vajen dela pri nafti. To je specialno delo. Sicer imam prijetelje v Legiji, toda sedaj le-ti ne morejo ničesar storiti. Mar misliš, da ti ne pomorem takoj, ko le najdem kakšno možnost?«
Jesse je osupnil. Zazdelo se mu je, kakor da se mu je upanje zadnjih dveh tednov zbralo v želodcu v kroglo obupa. Divje je kriknil. »Toda slišiš, tisti možak je dejal, da ti lahko daš delo. Dejal mi je! Vozi avtomobil zate! Dejal je, da zmeraj rabiš ljudi!«
»Oh... Ti meniš moj oddelek?« je rekel Brackett z nizkim glasom.
»Da, Tom. Tako je!«
»Oh, ne, ti ne boš delal v mojem oddelku,« je dejal Brackett z istim nizkim glasom. »Saj ne veš, kakšno delo je to!«
»Vem,« je vztrajal Jesse. »Vse mi je razložil. Saj si dispečer, ne? Odpremijaš kamione z dinamitom?«
»Kdo je bil oni človek, Jesse?«
»Everett, mislim da je bil Everett.«
»Egbert. Možak približno moje velikosti?« je počasi vprašal Brackett.
»Da, Egbert. Saj me ni navlekel, kaj?«
Brackett se je zasmejal. Tudi tokrat se je smejal čudno, neveselo. Nato pa s spremenjenim glasom: »Glej, človek, vprašati bi me bil moral, še preden si se odpravil semkaj.«
»Oh, nisem hotel,« mu je razložil Jesse z naivno prekanjenostjo. »Vedel sem, da bi me odklonil. Oni mi je povedal, da je posel tvegan, Tom. Toda to je vseeno.«
Brackett je sklenil prste. Njegov zdravi, mesnati obraz je postal trd. »Odklonil te bom tudi tako, Jesse.«
Jesse je kriknil. Ni bil imel v mislih, da mu Tom ne bo hotel ugoditi. Zdelo se mu je bilo, da je težava edinole v tem, da pride v Tulso. »Oh, ne,« je prosil. »Ne moreš. Mar nimaš mesta, Tom?«
»Seveda imam. Celo Egbertov posel, če ga hočeš prevzeti.«
»Ali ga je pustil?«
»Mrtev je.«
»Oh!«
»Pri delu ga je, Jesse. Sinoči, če hočeš vedeti.«
»Oh!«... Nato: »Meni je vseeno.«
»Sedaj pa me poslušaj!« je dejal Brackett. »Povedal ti bom nekaj, kar bi moral vedeti, preden si prišel sem. Ne boš vozil dinamita. Pri vrtanju nafte ne uporabljajo kaj tako nenevarnega kakor dinamit. Radi bi, pa ne morejo, Nitroglicerin je to! Tekoč!«
»Saj vem,« ga je pomiril Jesse. »Povedal mi je. Ne misli, da ne vem.«
»Kar molči!« mu je jezno ukazal Brackett. »Poslušaj! Treba je paziti na to brozgo. Samo glasno z a k a š 1 j a š in že te raznese. Ali veš, kako ga prevažajo? V posodi take oblike, vidiš, kakor pahljača. Tako je prostora za prekate m vsak prekat mora biti podložen z gumijem. To je edini način, če hočeš sploh pomisliti na prevoz.«
»Poslušaj, Tom.«
»Le počakaj, Jesse. Za božjo voljo, samo malo pomisli! Vem, da si se zatreskal v ta posel, toda moraš razumeti. Brozgo pre-
važajo v posebnih kamionih! Ponoči! Voziti morajo po posebni cestah! Ne smejo skozi naselja! Ustavljajo se v posebnih garaža® Ali ne razumeš, kaj to pomeni? Ali ne vidiš, kako je to nevarno-.
»Vozil bom previdno,« je dejal Jesse. »Vem, kako je treba vodi kamion. Vozil bom počasi.«	.
Brackett je vzdihnil. »Kaj meniš, da Egbert ni vozil počasi 1 ni Znal voditi kamiona?«
»Tom,« je preudarno dejal Jesse. »Ne moreš mi vzeti pogu®^ V mislih imam samo eno — Egbert je dejal, da dobi dolar vnfl miljo. Zaslužil je petsto do šesto dolarjev na mesec za polmesecu delo. Jaz menda lahko dobim prav toliko?«	,
»Seveda, prav toliko lahko zaslužiš,« je divje odvrnil Bračke® »Dolar na miljo. Brez težave. Toda zakaj meniš, da podjetje tol® j plača? Brez težav, dokler ne zapelješ čez kamen, ki ga nisi opo® v luči žarometov, kakor je to morda bilo z Egbertom. Ali ti P0^ guma. Ali se nekam zazreš in ti krmilo uide iz rok! Ali bog yc kakšna prekleta stvar! Egberta ne moremo vprašati, kaj je bi j z njim. Kamiona ni več, da bi lahko zvedeli. Ni trupla. Ničesar 11 j Morda bo nekoč kdo našel jeklen drobec nekje na koruzni nji'' Nikdar pa ne najdemo vozača. Niti nohta ne! Vse kar vemo je f da ni prispel. Potem čakamo, da se oglasi policija. Ali veš, kan -.j je zgodilo sinoči? Nekaj je bilo narobe na mostu. Morda je 0 Egbert živčen. Morda je z odbijačem oplazil ograjo. Toda mori, ni več. Niti Egberta. Ali sedaj razumeš? To je tisto, kar do® za ‘tisti prekleti dolar na miljo!«	ve
Napočil je trenutek tišine. Jesse si je nervozno mel dolge, tao roke. Usta je imel odprta, trpljenje mu je sevalo z obraza. N® je zaprl oči in mirno spregovoril: »To mi je malo mar, Tom. vedal si mi. Sedaj pa bodi prijazen in me sprejmi!«
Brackett je z dlanjo udaril po pisalni mizi. »Ne!«	,
»Poslušaj me, Tom,« je rekel Jesse mehko. »Ti tega ne U zumeš.« Odprl je oči polne solz. Brackett je morail odvrniti p°3ieg, »Poglej me, Tom? Ti to ne pove dovolj? Kaj neki si najprej 1’ mislil-, ko si me zagledal? Mislil si — zakaj ta potepuh ne zFU) in neha beračiti! Mar ne? Tom, tako ne morem več živeti. bom po cesti z dvignjeno glavo!«	e,
»Ne bodi nor,« je zamrmral Brackett. »Vsako leto se tu p°n sreči eden od petih vozačev. To je povprečje. Ali je vredno?«
»Ali je moje življenje kaj vredno? Doma stradamo, Tom. N nam dali podpore.«	^
>To bi mi bil moral povedati!« je rezko vzkliknil Brac»c »Sam si kriv. Človek nima pravice biti na nepravem mestu pon® ^ če mu družina strada. Sposodil si bom denar in poslala ga bo Elli. Potem se boš vrnil domov in spet zaprosil za podporo.«
(Se nadaljuj®