« -J1'' ■ iyL’t *: i w .4 «ua^i JUtkifc.utefcii tednik TAXEPERCHE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy Skulpture v OvCji vasi naroči se na naš ČEDAD / CTVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (CW32) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajm@spin.it • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plaCana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 0,88 evra Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine St. 30 (1164) Čedad, Četrtek, 24. julija 2003 V petek, 18. julija so v Ovčji vasi otvori-^ li obsežno razstavo danes že pokojnega beneškega slikarja in kiparja Marca Predana. Razstavo sta omogočili društvo iz Kanalske doline Planika in čedajsko Kulturno društvo Ivan Trinko. Vsekakor gre za obsežno in zanimivo postavljeno razstavo. Otvoritev je bila na vrtu hotela Picchio Nero, kjer so prisotne pozdravili predsednik društva Planika Rudi Barthalot in predsednik KD Ivan Trinko Miha Obit. Oba sta naglasila, kako je pomembno, da društvi sodelujeta in obenem sta označila kiparja Marca Predana za sim- bolično osebnost videmske pokrajine. Večino življenja je namréC Predan preživel v emigraciji, čeprav je tudi v svojih delih ohranil znamenja domačih krajev, kar je belgijska in druga kritika jasno opazila in naglasila. Pozdrav je prinesel tudi župan iz Naborjeta Alessandro Oman, o umetnikovem delu pa je spregovorila Michela Predan. Ob priložnosti je nekaj pesmi zapel Višarski kvintet O kiparju smo večkrat pisali tudi v Novem Matajurju. 2e kot otrok je šel z družino iz Benečije v Francijo, (ma) beri na strani 3 tednik Slovencev videmske pokrajine Orkester YMISO je v saboto navdušil publika “Postaje Topolovo” Kar je Jack Hirschman končau svoje branje, vsi tisti, ki so ga poslušal na majhnem targu Tapoluove-ga so ostal na mestu, brez se gibat, ko če bi ne tiel iti proč. Je bluo že punoči od nedieje 20. luja, “Postaja” je bla že mimo, pa nobedan nie teu iti damu. Tapoluove v telih šestnajstih dni je postala hiša od puno od nas. An tel zadnji tiedan vsako vičer vas je bla puna ljudi. Predvsem v saboto, kar v avditoriju Potok (glavno parkirišče) je orkestra mladih glasbenikov YMISO pod vodstvom Igorja Kureta predstavila liep koncert. Pogled na prostor je biu neverjeten. Še potlé, ko je začel koncert,'kajšan je paršu v vas, par nogah zak se nie smielo z avtom. Na koncu smo zaštiel vič ku tristuo ljudi. More bit, da tel koncert je biu zaries glavni dogodek tele “Postaje”, pa kuo pozabit druge reči, ki more bit nieso ble takuo sugestivne, so pa pokazale an po- Mladinski orkester YMIS0 inaugura avditorij Potok tardile, ki dost velja tela inicijativa. Paolo Comuzzi an Massimo Toniutti sta se z liepim videom spomnila na Lina Barinčina, vse vikende so mladi taz Gorice an Tarsta podarjali masaže šjatsu, Chiara Carminati an Giovanna Pezzetta sta se kupe z otroci Tapoluovega izmislili an nov umetniški izraz (“Poetopolò”), Giovanni Tomasetig - Rožni nam je poviedu, kaka bo njega trecja knjiga. V nediejo zvičer Pier-mario Ciani je končau svoj projekt “Topologrammi” s branjem poročila (za njega, za vas, za ljudi, ki tam živijo, an ki so zaries tisti, ki daržjo gor cielo “struktu- ro”). Potlé Jack Hirschman an Agneta Falk sta dala, tri lieta po parvem nastopu v Tapoluovem, novo energijo vasi. An če je bluo že punoči, se je zdielo kot če bi ne no-bedan teu iti proč, ku če bi na tiel konca tele “Postaje”. (m.o.) beri na strani 7 Un momento dell’inaugurazione del Mittelfest Il primo colpo d’occhio questa edizione del Mit-fest è dei migliori. Perlo-:no migliore rispetto ’anno scorso, quando al >mento dell’inaugurazio-piazza Paolo Diacono e-quasi deserta. In platea molte bandiere, gente non manca, c’è il ovo assessore regionale a cultura e una serie di piti, consoli o qualcosa del genere, provenienti dagli altri diciassette Paesi dell’Ince. Tra le autorità un vicepresidente del consiglio regionale che è di casa, Carlo Monai. E’ anche la vigilia dell’entrata di cinque Paesi nell’Unione europea, cosa che rende particolarmente soddisfatto Giorgio Pres-sburger, ungherese di nascita. Non è stata in ogni caso un’inaugurazione monotona. (m.o.) segue a pagina 6 Moretta conferma, il radar non si fa La bella notizia alla fine è stata autorevolmente confermata. Il radar meteorologico sul Matajur non si farà. Lo ha dichiarato formalmente l’assessore regionale alla Protezione civile Gianfranco Moretton ai rappresentanti del Coordinamento Radar no grazie - Radar ne hvala che ha incontrato mercoledì 23 luglio a Trieste. Nella scelta è stato determinante il legame affettivo della popolazione per la propria montagna, ha affermato Moretton, aggiungendo che la Regione non intende tuttavia recedere dal progetto del radar meteorologico. E’ stato quindi individuato un sito alternativo in comune di Sutrio - è proba- bile si tratti del monte Tamai - per il quale l’amministrazione comunale ha già dato il consenso. Moretton ha inoltre affermato che la Regione intende cedere il terreno acquisito sul Matajur al comprensorio montano. L’incontro si è svolto in un clima molto positivo e concreto hanno dichiarato Antonio De Toni, Roberto Pensa e Stefano Sinuello che a nome del coordinamento si sono incontrati con l’assessore Moretton. Questi ha anche accolto l’invito del coordinamento a partecipare ad un incontro in programma il prossimo autunno a San Pietro al Natisone dove al centro della di- scussione verrà posto il tema della prevenzione legato però alle misure necessarie per la permenenza dell’uomo nei paesi di montagna, insostituibile nella manutenzione quotidiana del territorio. Come annunciato, lunedì 28 luglio alle ore 20.30 nella sala consiliare di San Pietro al Natisone si terrà un incontro informativo con il meteorologo dott. Stefano Micheletti, direttore deH’Osservatorio meteorolgico regionale ed il dott. Alfonso Crisci dell’Istituto di Biometeorologia del CNR di Firenze che presenterà dati sulle alluvioni in Friuli-Venezia Giulia ed in particolare nelle valli del Natisone. Četrtek, 24. julija 2003 Organizzata dall’Unione emigranti sloveni e dal Comune A Lusevera la 252 festa deU’emigrante L’Unione emigranti sloveni “Slovenci po svetu” in collaborazione con il Comune di Lusevera e l’Associazione ex emigranti Val Torre organizza per il prossimo fine settimana la tradizionale Festa dell’emigrante giunta ormai alla sua 25- edizione. La manifestazione si a-prirà venerdì 25 luglio con due momenti culturali dal titolo “La terra, le radici, la nostra cultura, la nostra essenza”. Dapprima, alle ore 19.30, verrà inaugurata la mostra di pittura e ceramica di Dario Pinosa. Seguirà alle 21 un concerto con i Genjido (Bardo-progressivefolk) ed i Kosovni odpadki, musiche del mondo antico, lingue dimenticate del mondo. Sabato è in programma la mostra mercato dei pro- dotti tipici di montagna, la avrà inizio domenica alle sera ballo con i Folk Popo- 10.30 con il ritrovo degli e- viC. migranti e la messa alle 11. La Festa dell’emigrante Alle 12.30 ci sarà un mo- mento politico di riflessione introdotto dal presidente dell’Unione “Slovenci po svetu” Dante Del Medico. Sono previsti poi gli interventi dei politici ed ha già confermato la sua presenza il presidente del Consiglio regionale Alessandro Tesi-ni. Al pranzo seguirà il pomeriggio di musica e folclore con il Gruppo folcloristico Lis Rosutis di Pri-mulacco ed il Gruppo folcloristico di Passons. Breve cerimonia giovedì 31 luglio nel municipio di S. Pietro al Natisone Festa per i 100 anni di Teresa Teresa Marzolini (ma quasi tutti la conoscono come Maria) sta per compiere un’età più che invidiabile. Fu cent’anni fa, il 31 luglio 1903, che Teresa nacque a S. Pietro al Natisone. Ha vissuto così tutto quel secolo che ormai ci siamo lasciati alle spalle, tra gioie e patimenti. E la sua storia è la storia di quel secolo, vissuto attraverso gli occhi di un’insegnante di scuola elementare. Cominciò nella scuola di Clap, nel comune di Attimis, a soli 17 anni. Nel 1924 si trasferì a Visinale di Como di Rosazzo, l’anno seguente a Pradamano. Fece domanda per insegnare all’estero, nel 1933 fu inviata in Tunisia dove rimase fino allo scoppio della Seconda guerra mondiale. Giunse quindi a Zagabria, da dove nel 1943 fu trasferita a Milano. Concluse la sua carriera di insegnante a pochi chilometri da casa, a Tarpezzo di S. Pietro al Natisone, dove insegnò dal 1951 al 1959. Oggi Teresa Marzolini è ospite della Casa di riposo di Cividale. Grazie alle sue ottime condizioni fisiche, potrà prendere parte ad una breve cerimonia che il Comune di S. Pietro al Natisone, la Biblioteca comunale e l’Auser (Università dell’età libera) delle Valli del Natisone organizzano per il giorno del suo centesimo compleanno, giovedì 31 luglio. Alle 10 nella sala consiliare di S. Pietro al Natisone le renderanno omaggio il sindaco, il parroco, le autorità scolastiche ed alcuni dei suoi ex a-lunni. Pisrao iz K Stojan SpetiC A Res je. Zarečenega kruha se največ poje. Tudi v politiki, kjer bi morali prepovedati besedo “nikoli”. Pred petimi leti je Fausto Bertinotti zrušil levosredinsko vlado Romana Prodija, tudi za ceno razkola v stranki. Ali se kdo sploh spominja razloge, ki jih je tedaj navajal? Mislim, da niti Člani in voditelji njegove stranke ne. Sedaj se je Bertinotti premislil. Na nedavnih volitvah je preveril, da je načrt širitve vpliva prenoviteljev na možna družbena gibanja za mir in proti globalizaciji propadel. Gibanjem ni bilo mogoCe nadeti vajeti in so šla svojo pot, njihovi pripadniki pa so glasovali vsak po svoje, nekateri pa sploh ne. Kakor si jo je bil izmislil, tako je Bertinotti Cez noC opustil teorijo stapljanja stranke z “gibanjem gibanj” in sklenil narediti korak nazaj, k zavezništvu z Oljko, o kateri je še pred nekaj meseci govoril, da je mrtva. Ze na junijskih upravnih volitvah se je zavezništvo obrestovalo in je skrajno levi stranki navrglo kar nekaj odbornikov in oblasti. Ne preostaja torej drugega, kot narediti to, kar je bilo še do vCe-raj nemogoče: skleniti z Oljko skupen vladni program. Rimsko poletje že sedaj polnijo govorice o tem, katerega izmed prenoviteljev Čaka ministrski fotelj. Tudi politična cena novega zavezništva je bila znana in jo tisti, ki more, Ze plačuje. Bertinotti je v tem našel popolno sozvočje z D’Alemo. Iz igre je bilo treba odstraniti edinega, ki bi na levici povzročil potres in bi zasenčil dosedanje voditelje. In tako je bil Sergio Cofferati poslan v konfinacijo. V Bologni naj osvoji občino in jo upravlja celih deset let. Potem bo že prestar, da bi ga še mikalo kaj drugega, kot je naprimer združitev italijanske levice... Je torej vse v redu? Na poti je še težka in visoka skala, ki je ne bo mogoCe obiti kar tako. Ime ji je Romano Prodi. Predsednika evropske izvršne komi- sije sicer prikazujejo kot dobričino, pri-meijajo ga celo z bolonjsko mortadelo, a je v resnici Človek dobrega spomina. Njegovi prijatelji dodajajo, da je tudi zamerljiv in maščevalen. Bertinottiju še ni odpustil, da ga je po nepotrebnem rušil, Čeprav so ga potem za tolažbo poslali v Evropo, kjer si je utrdil ugled in pridobil veliko znanja. V Bruslju pravijo, da bo Bertinotti moral placati Romanu Prodiju resno odkupnino, Ce bo hotel s svojimi ministri sodelovati v prihodnji vladi. Seveda, ko bosta Silvio Berlusconi in desnica poražena. Kdaj? Tu se odpira zagoneten scenarij. Berlusconi je upal, da bo v evropskem polletju nabral veliko slave in uspehov, kar bi mu omogočilo zmago na predčasnih volitvah, skupaj z evropskimi, pomladi 2004. Tako bi prehitel opozicijo in Prodija blokiral Ze v Bruslju. Z Rutellijem, Fassinom, D’Alemo in podobnimi pa bi se Oljka morala obrisati pod nosom. Sedaj pa Berlusconi veC ne ve, kaj' storiti. Kozlarije, ki si jih je privoščil, poleg tega pa še gospodarska in finančna kriza, mu zmage prihodnjo pomlad veC ne jamčijo. Moral bo počakati in upati, da se bodo v levi sredini spet sprli. Magari o 35-umem tednu. V težavah stranka SLS v Sloveniji Kaj se dogaja v Slovenski ljudski stranki? To je vprašanje, ki si ga postavljajo številni politični komentatorji in sami vo-lilci te stranke. Na podlagi zadnjih anket, SLS zaskrbljujoče izgublja konsenz in to leto dni pred parlamentarnimi volitvami. Ce je SLS v težavah, isto velja za njenega predsednika, beremo v komentarju Dela. Franci But zaseda dve pomembni funkciji, že dlje Casa pa je jasno, da né obvladuje kmetijskega ministrstva, še manj pa vodenje SLS. Ko je But marca 2001 s položaja ministra za kmetijstvo v vladi Janeza Drnovška prevzel še krmilo SLS, je zatrjeval, da se izzivov ne boji in ga ni strah, da ne bi obvladoval tako vodenja stranke kot vodenja tako zahtevnega resorja, kot je v Casu intenzivnega vključevanja v Evropsko unijo kmetijski. Pa se je izkazalo, da ni tako preprosto. Zdaj, ko mu nekateri strankini veljaki, tokrat v obliki nekakšne gentlemanske pobude, spet ho-Cejo spodnesti stolček, tudi But konCno priznava, da je že v startu naredil napako. Ni prevzel nobene resne in urejene stranke, paC pa stranko, ki se je v Casu po združitvi z nekdanjo SKD znašla v naj-veCjih težavah po vseh letih svojega obstoja. Prevzel je stranko, polno različnih interesov in ambicij, praktično neobvladljiv konglomerat. In prevzel jo je tako rekoC brez vsakih političnih izkušenj. Naredil je napako, ker si na zaCetku ni znal ustvariti primerne avtoritete. Namesto da bi udaril po mizi in s trdo roko naredil red, se je zdaj s tako imenovanimi kršCanarji, zdaj s trdim jedrom ljudske stranke, zdaj s kmečkim lobijem, zdaj s trmoglavimi poslanci in kdo ve s katero interesno skupino še izgubljal v neskončnih debatah, ki naj bi prinesle poenotenje, pomiritev duhov in razbremenitev s preteklostjo. Vsi tovrstni naCrti so se izjalovili. Priljubljenost stranke je vztrajno padala, vse do kritične točke, ko so se pojavila celo glasna ugibanja o tem, ali bo SLS sploh še lahko dosegla parlamentarni prag. But je ves čas nesporno dajal prednost ministrovanju in ne vodenju stranke. Medtem pa so se mu v stranki dogajale peripetije, ki se prav te dni bohotijo v že neobvladljive razsežnosti. Poleg številnih projektov, ki naj bi jih po vladnih napovedih koalicija izpeljala do konca mandata in v katerih bo SLS nedvomno pogosto na preizkušnji, se bo stranka morala spopasti še z eno resno težavo. Prihodnje leto ne bodo le parlamentarne, pač pa tudi evropske volitve. V evropskem parlamentu pa SLS ne bo reševala svojih težav v zavetju moCne koalicije, paC pa bo morala sobivati z na domačih tleh skorajda sovražnima NSi in SDS. Položaj zgleda naravnost absurden. Zapleta pa se že pri kandidaturah za evropske volitve. SLS se s Koalicijo Slovenija ne more dogovoriti niti, ali bi šli na volitve skupaj ali ne. Čedalje več namigov je, da skupnega nastopa dejansko ne bo. Prijateljem iz evropske ljudske stranke to ne bo povšeči. Janša in Bajuk pa bosta gotovo znala poskrbeti za to, da bo Cma ovca postala SLS. (r.p.) A Lubiana biciclette in prestito Missione di pace Nei giorni scorsi è partito alla volta della Bosnia Erzegovina un contingente sloveno di 86 uomini che collaboreranno nella missione di pace Joint Forge. Saranno operativi nella cittadina di Doboj dove assieme ai soldati polacchi e portoghesi assicureranno alla popolazione residente le condizioni per lo sviluppo economico e culturale e l'eliminazione delle conseguenze della guerra. Quando l’euro? Il presidente del consiglio sloveno Anton Rop ed il Governatore della Banca centrale Mitja Gaspari hanno deciso di presentare entro la fine di settembre il piano comune per l’ingresso della Slovenia nell’area dell’euro. Secondo le loro previsioni l’euro verrà introdotto in Slovenia nel 2008. Progetto per la cultura Il ministro per la cultura slovena Andreja Rihter ha reso pubblica nei giorni scorsi la bozza del programma nazionale per la cultura che definisce gli indirizzi di sviluppo della cultura in Slovenia per i prossimi 4 anni. Adesso l’importante documento è al vaglio delle istituzioni culturale e di tutti i soggetti interessati. Disoccupati in calo Il tasso di disoccupazione registrato in Slovenia (95.262 persone, una popolazione attiva di 874.572 e 779.310 occupate) nel mese di maggio era del 10,9%. Si è registrato quindi un calo dello 0,4% ri- spetto al precedente mese di aprile. Il livello di disoccupazione registrato secondo l’Organizazzione internazionale del lavoro, scrive il quotidiano Deio di Lubiana, nel primo quadrimestre deH’anno era del 7%. Cestista dell’NBA Il cestista sloveno Rašo NesteroviC ha firmato un contratto con i campioni dell’NBA e con 8 milioni di dollari diventerà anche lo sportivo sloveno meglio pagato. I maturi Quest’anno ha concluso con successo in Slovenia l’esame di maturità l’88,27% degli 8524 studenti ginnasiali. Il risultato é peggiore rispetto a quello dell’anno scorso. Anche i diplomati “d’oro” come li definiscono in Slovenia, quelli cioè che concludono il percorso di studi superiori con il 30, sono diminuiti di numero: 190 rispetto ai 267 dell’anno scorso. Bici in prestito _A Lubiana è stato avviato un progetto con molte finalità, la principale è quella di alleggerire il traffico nella capitale slovena. E’ un progetto pilota, messo in campo dal Comune e prevede il prestito gratuito di biciclette. Gli interessati dovranno versare soltanto una cauzione che verrà naturalmente rimborsata. Tre sono i punti della città in cui le biciclette saranno di: sponibili. A ottobre si farà la verifica. Per una città che ha già un ottimo sistema di piste ciclabili è davvero un’ottima iniziativa. jr ! novi matajur Q KUltUra četrtek, 24. julija 2003 Naši pagl Ivan Trinko Otroci so nasploh pristne, nepokvarjene in k dobremu naklonjene narave. Zato je pravo veselje z njimi, dokler ostanejo taki. Človek vidi v njih nekaj nebeško lepega, kar je sam že potratil. Nedolžnost obdaja otroški obraz s privlačnim, čez vse milim odsevom, a iz jasnih oči se jim očarovalno smeje vsa čistost in preprostost mlade duše. Dobiš pa vendar tudi take, ki se že v najmlajših letih odlikujejo po tej ali oni, zanje morda nezavedni in znabiti podedovani slabosti, ki se polagoma globoko in neukrotljivo vkorenini v duši, ako je modra in odločna vzgoja ne izruje ob pravem času. Taki otroci vzbujajo med sovrstni- ki naravno mržnjo in tudi pri odraslih niso priljubljeni. § časom postanejo pravcati kriz sebi in drugim, Zato bi morali starši skrbeti že zarana, da jih spravijo v boljši tir. To je povsem mogoče in je nasproti otrokom njih glavna dolžnost. Da bi se je vedno vsi zavedali in jo dosledno in pametno spolnjevali! K otrokom, ki so že zgodaj slabo naklonjene narave, je spadal tudi Strmolinov Drejček. Njegova napaka je bila napuh in prevzetnost. Hotel je vedno in povsod pr-vačiti med svojimi bosopetimi tovariši ter se na vse pre-tege odlikovati med njimi. Marsikaj je večkrat pretuhtal, da doseže svoj cilj, toda ker ni bil posebne bistre glave, je bil uspeh njegovih nakan in naporov vedno tak, da so se' mu smejali, kajti nič modrega ni znal zasnovati in nič takega zamisliti, kar bi vzbujalo pozornost in mu pomagalo do veljave. Oče, pameten mož, je kmalu zapazil njegovo slabost in ga marsikdaj radi nje klofutnil ali mu nategnil uha. Mamki se je nasprotno zdelo lepo, da se paglavec skuša odlikovati, in zato ga je branila ter mu dajala potuho, kar je seveda bolj uspešno vplivalo nanj, nego očetove klofute. Tukaj hočem povedati, kaj se mu je nedavno zgodilo. Njegov starejši brat je bil pravkar odslužil pri vojakih in je domov prinesel tudo vojaško kapo. Naš junak si jo je nataknil takoj na glavo in se ne glede na to, da mu je precej smešno čepela na ušesih, pokazal z njo med tovariši, češ, kdo sem jaz! No, pa tudi to mu ni prineslo veselja in ponosa. Neki porednež mu jo je kar tako, meni nič, tebi nič, zbil z glave, daje bilo na mah vse skupaj, kapa in ugled, po tleh. Toda to bodi le mimogrede povedano. Brat se je pri vojakih navadil kaditi, kar seveda ni nič posebnega. Drejčku pa se je to zdelo zelo imenitno, ne radi kajenja samega - kdo izmed odraslih ne kadi? - ampak ker je kadil cigare, dočim so drugi ponižno vlekli le iz skromnih pipic. Jej, kako je bilo lepo, kadar ga je videl v nedeljo s toskansko cigaro v ustih na vasi med drugimi fanti! Mislil je, da ga vsi občudujejo in zavidajo, in zdelo se mu je, da so se dekleta kar zamikala vanj, kar je bilo morda res, toda ne radi cigare. Oh, ko bi mogel tudi on! Zarilo se mu je v glavo, da se mora tudi on naučiti. Pušiti in pa še cigaro! Kako bi ga občudovali tovariši in strmeli vanj! On pa bi se strašno oblastno držal in z viška gledal na njih malenkost. Imenitno! To, to! Do tega mora priti! In tako je sklenil, da ob prvi priliki poskusi. Cigara ne bo manjkala, saj jih ima brat v svoji sobi na izbiro. V sobo pa se pride brezskrbno, ker je ne zaklepa in tudi nič čudnega ni, če stopi noter, saj je že stokrat gostoval pri bratu in si ogledoval razne njegove reči. Kmalu je začel izvrševati svoj sklep in načrt. Prisvojil si je odlomek cigare in ga lepo shranil v žep. Zveplenke je imel že itak stalno pri sebi. Takoj ko ga pošljejo po drva, napravi prvo poskušnjo, ker nihče ne sme vedeti in videti, dokler se docela ne privadi. Sel je torej o priliki v goščo po suhljad, kar je proti svoji navadi prav rad storil. Se predno začne nabirati, vtakne med zobe konček cigare, ga skrbno prižge in začne vleči. Pa cigaro hitro odloži in skremži obraz; prav nič prijetno mu ni bilo v ustih. Potem je zopet začel, a zopet je moral spačiti obraz in odnehati. Silno je zakašljal ter začel pljuvati, kakor da bi bil žvečil Bog ve kaj grenke ga ali ogabnega. Na tretjo poskušnjo že ni mogel več naprej; motiti se mu je hotelo in na metanje mu je šlo. Nejevoljen je pustil vse skupaj in se lotil nabiranja drv. Ni mislil, da bo tako hudo. Sicer pa se pravi junak ne sme ustrašiti in tako hitro odnehati. Ko je bil s suhljadjo gotov, je zopet začel kaditi. Pa ni šlo in ni šlo. Prišel je domov z butaro razočaran in pa precej bled, kar je spravilo mamo v veliko skrb; saj je bil vedno bel in rdeč kakor sveže jabolko. gre naprej -1 V soboto, 5. julija, se je v Beneški palači v Naborjetu s slovesnim odprtjem razstave “Oblačila naših dedkov in babic” zaključil Raziskovalni tabor Kanalska dolina 2003, ki ga je priredilo Slovensko kulturno središče Kanalska dolina v sodelovanju z Oddelkom za primerjalno in splošno jezikoslovje, Oddelkom za slavistiko, Oddelkom za slovenistiko (Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani), Inštitutom za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU ter Raziskovalnim inštitutom iz Kopra. Hlocje - Clodig / občinska sejna dvorana - saia consiliare sobota / sabato 26.07.2003 ob / ore 19.30 predstavitev knjige / presentazione del libro PORTRETI Slovenski likovniki v Avstrui in Italui PORTRÀTS Slowemsche bildende kunstler in Osterreich und Italien RITRATTI Gu artisti sloveni in Austria e in Italia Sodelujeta avtorja / Partecipano gli autori: Damir Globočnik, Tihomir Pinter Kulturno društvo Ivan Trinko Skupinska slika za spomin in trenutek dela na terenu Planika, ob raziskavi je nastal tudi film Skupina raziskovalcev, podiplomcev s Filozofske fakultete, si je pod vodstvom mag. Nataše Komac, dr. Vere Smole in dr. Karmen Kenda Jež zadala dva obsežna sklopa nalog: Opisati lokalne govore in hišna imena v Lipalji in Ovčji vasi ter pripraviti razstavo o oblačilih z večjezičnimi poimenovanji. Delo je bilo več kot uspešno opravljeno. Nastali so opisi govorov in seznama hišnih imen z etimološko razlago, ki so zaenkrat shranjeni na zgoščenki. V Beneški palači pa bo še nekaj časa na ogled razstava oblačil, ki so jih posebej v ta namen posodile mame in babice slušateljev tečajev slovenščine pri SKS Planika, z večjezičnimi podnapisi. Skupinsko delo, snemanja in analiziranje zbranega gradiva v prostorih SKS Planika, delo na terenu in pogovori s številnimi informatorji, so bogata izkušnja tako za raziskovalce kot za dolinsko prebivalstvo in v posebno veselje nam je, da je ob poteku raziskovalnega tabora nastal film in bo jeseni zbrano gradivo o hišnih imenih Lipalje in Ovčje vasi ugledalo tudi knjižno objavo. s prve strani Nato se je izselil v belgijske rudnike. Pod fašizmom je bil v italijanski vojski, zajeli pa so ga Američani. Ob težkem delu je spoznal svojo nenavadno ročnost, ki pa ni bila sama sebi namen. Čutil je izrazito notranje nagnjenje do likovnega upodabljanja. Obiskoval je razne šole in akademije. Najprej je slikal, nato pa se je posvetil kiparstvu. Uporabljal je trde materiale, kot je železo, in vdahnil v svoja dela magično vsebino, o čemer pričajo totemi, simbolični kipi in druga dela, ki spajajo resničnost, fantazijo in magijo. Sedanja Predanova razstava v Ovčji Vasi pomeni svojevrstno potovanje skozi umetnikov svet, ki se odvija v prostorih hotelov in gostišč. V omenjenem hotelu Picchio Nero so tako razstavljeni kipi, ki spominjajo na elemente iz stare germanske mitologije in življenja. V ta sklop sodi tudi ščit z zodiakalnimi znamenji in simboli. V hiši Pr’ Krajncu, kjer oddajajo sobe, si lahko ogledamo ironično Postajo ali pa stisnjeno pest, ki naj bi jo Predan izdelal po naročilu socialistične stranke iz Bruslja. Značilen je tudi kip z imenom Listje. V restavraciji Da Renzo so značilni kip Peneče vino, ki spominja na žuborenje življenja, Spirale in Predanovi totemi z naslovom Arabske glorije. V Hotelu Valbruna Inn si lahko ogledamo kip Identiteta. Značilni so tudi kipi Les Gnomes, ki upodabljajo palčke različnih V Ovčji vasi Predanove skulpture Iz leve Predan, Oman, Obit in Bartaloth Ob otvoritvi razstave je nastopil Višarski kvintet velikosti. V Hotelu Saisera je postavljeno Drevo življenja. Na suhi veji jelke sedita sovi. Drevo je sicer suho in iz nepobarvanega železa, sovi pa sta pobarvani, kar pomeni, da bosta zavarovani in imeli zato daljše življenje od drevesa, ki usiha. Zanimiva je tudi skulptura Chicon 1, ki upodablja tipično belgijsko zelenjavo: tamkajšnjo endivijo. Več Predanovih del je tudi v agri-turizmu Prati Oitzinger. Našteli smo le nekaj del v različnih krajih, ki dokazujejo široka umetnikova zanimanja in določen eklekticizen, ki pa se poenoti v značilni Predanovi “formi”. Vsekakor bodo imeli obiskovalci priložnost, da si po umetniški poti Marka Predana pobližje ogledajo tudi Ovčjo Vas in njene turistične ponudbe, (ma) četrtek, 24. julija 2003 Predstavniki odbora “Radar ne hvala” pri Morettonu Skrb za pravo zaščito Matajurja - . Motiv z Matajurja ZELENI * / listi & P7 f Ace Menno!ju 0 klimatskih spremembah Deželni odbornik za civilno zaščito Gianfranco Moretton je v sredo 23. julija zjutraj sprejel delegacijo beneškega koordinacijskega odbora “Radar ne hvala”, ki se bori proti nastavitvi metereološke radarske postaje na Matajurju. Koordinacijski odbor mu je izročil 1.300 podpisov, ki jih je v dobrem mesecem dni zbral proti nastavitvi omenjenega radarja, za jesen pa pripravlja vrsto pobud. Ena izmed teh je v tem, da bi javni upravitelji Dežele in tudi navadni občani lahko obiskali beneške doline in bi se na licu mesta seznanili s stanjem širšega področja. Odbor, ki je nastal proti postavitvi radarja, zagovarja namreč širšo politiko v korist goratih predelov in vasi. Teza voditeljev gibanja je preprosta in obenem tehtna. Radar bi sam po sebi škodil okolju in ne bi prinašal velikih koristi. Naravne ujme, kot so nevihte, poplave in usadi, potrebujejo pozornost. Sodobna tehnologija lahko s predvidevanji pomaga civilni zaščiti. NihCe pa ne more nadomestiti vsakodnevnega dela ljudi. V tem pa je dejanski kljuC celotnega problema. Vsem je znano, da se gorata področja in z njimi beneške vasi izpraznjujejo. Malokdo še dela na kmetiji in posredno ali neposredno skrbi za okolje. NekoC so sami ljudje pazili na struge malih potokov. Zajezili so drobne hudournike in pazili na reke. Prekomerna voda je namreč ogrožala pridelke in hiše. Z odhodom ljudi pa je ostalo okolje prepuščeno samemu sebi. Njivice, pašniki, potočki in sami gozdovi samevajo in narava spreminja svojo nekdanjo podobo. Skratka, tudi v Benečiji se uveljavlja teza, da so ljudje s svojim delom sooblikovalci naravnega okolja. Če odhajajo ljudje, “podivja” tudi okolje. Proti temu pa ne koristijo meteorološke postaje in sporadični posegi civilne zaščite, ki priteče, ko je najnujnejše. Pobudniki široke akcije proti nastavitvi radarja bo- do torej odborniku Morettonu in s tem celotni deželni vladi orisali položaj celotnega področja. Prepričani so namreč, da gorata področja in vasi niso dokončno obsojene na propad. Obstajajo načini za valorizacijo določenega teritorija, ki bi bili jutri tudi gospodarsko donosni. Prav dolgoletne povojne politike nosijo namreC veliko “zaslug” za to, da so bili ljudje prisiljeni zapustiti svoje domove in iti s trebuhom za kruhom. V Benečiji je bil ta pojav množičen. Najsrečnejši so šli v ravnino, ostali so romali v tujino. Danes pa ni veC razlogov za nadaljne migracijske tokove, ki pušCajo za sabo prazne vasi, divjo naravo in ogromne jeklene radarje na neomadeževanih vrhovih, kot je Matajur, (ma) Spraševati se o dobrih in slabih plateh tehnologije ni nikoli neumno. Dejansko drvita tehnologija in njena uporaba kot vlak brez zavor. Vsekakor ima ta tek izjemno pozitivne plati, a obenem tudi kako negativno. Povod za sicer banalno ugotovitev mi je dala letošnja suša. Nekje sem namreC bral ali slišal, da bi suša, kot-je bila letošnja, še pred stotimi leti povzročila katastrofalno lakoto. Ker stanujem na tržaškem Krasu, sem zadevo zlahka preveril. Zemlja je suha do kamenja. Trava je rumena. Krompir na redkih njivah je malo debelejši od oreha. Kdor je posadil dve kišti, pobere tri. Kjer ne zalivajo, je zelenjava v bistvu uvela in ne daje plodov. Listje na drevju je suho. Skratka, ko bi kraj, kjer živim, moral računati na letošnji pridelek, bi tega pridelka bilo izredno malo. Ogromni problemi bi nastali s krmo za krave in nato za prašiče in osle. Pasle bi se le koze, ki pa jih na Krasu ni bilo toliko. Tudi vode bi primanjkovalo. Ko ni bilo vodovodov, so bili najpomembnejši viri deževnica, vodnjaki in kali, kjer se je napajala živina. Danes bi bili ti kali skoraj izsušeni. Ljudje bi poleti še živeli, zima pa bi bila izjemno trda. V bistvu bi primanjkovalo vsega, saj bi tudi dež ne vrnil pridelka, za katerega je značilno, da ga (ali so ga) pobirali v tem času, Ko se vozim po Furlaniji, je suša prav tako huda. Podoba polj seveda ni ista. Ob vznožju Brd in gričev prevladuje trta. Tudi nižina lahko še računa na namakalne kanale. Pozna se, da ni več veliko vodnih rezerv, vendar kmetje še vedno zalivajo in z dobrim upanjem čakajo na dež. Pred stotimi leti bi se družinski očetje in matere prijemali za glavo, prirejali procesije in se spraševali, kako bodo z otroki prestali zimo. Podobna slika se kaže po beneških dolinah, (čeprav so nekateri v vlažnih gozdovih nabrali veliko gob). Tudi tu bi suša resno ogrožala že itak skromne pridelke, z njimi pa ljudi. Pred sušo se danes kmetje rešujejo s tehnologijo, ki daje na razpolago idrične naprave, kanale za namakanje, višinske jeze in seveda stroje, ki so potrebni za namakanje velikih površin zemlje. To blaži položaj kmetijstva in živinoreje. Lačni pa ne bomo tudi zato, ker se veliko zelenjave, sadja ter seveda mesa uvaža iz držav iz vsega sveta. Vse bo lahko dražje, ne bomo pa stradali, vsaj tisti ne, ki ne živijo na robu osebne revščine in jih že danes pestijo povišane cene skoraj vsega blaga. V bistvu nas tehnologija rešuje. Taista tehnologija pa nosi gotovo krivdo za to, da se je podnebje spremenilo. Sodim med tiste, ki ne verjamejo samo statistikam, ampak so prepričani, da sta uporaba onesnaževalne tehnologije in prekomerno izkoriščanje naravnih virov (od gozdov do vode) pripomogla tudi h klimatskim spremembam. Ozonova luknja in podobne zadeve niso izmišljotina. 2e več let se ledeniki talijo, temperatura se viša in tudi sorazmerje med soncem in dežjem je drugačno. Ko se danes zgostijo oblaki, prične liti kot iz škafa. Ko zasije sonce, se toplomer dviga na južne temperature. V šoli'so nam podobne pojave razlagali kot za tropsko značilnost, kjer podnebje pogojujejo vročina in monsuni. Danes doživljamo mi nekaj podobnega. Ker pa kljub suši ne bo lakote, kot bi bila pred sto leti, bomo na vse kmalu pozabili in se ne bomo razburjali zaradi onesnaževanja okolja. To je seveda negativno in kratkovidno. Lettera al giornale “Černoia l’ha saputo e per tempo” L’ex commissario della Comunità montana dichiara di aver informato il sindaco di Savogna sul progetto del radar In risposta all’articolo dal titolo: Savogna “censura Sibau” riportato sul settimanale NoviMatajur, mi premeva di seguito fare alcune precisazioni e considerazioni sul contenuto per chiarire alcuni punti che potrebbero aver indotto i lettori a una errata constatazione dei fatti avvenuti. 1. Rovistare tra i contratti di compravendita effettuati dalla Comunità Montana lo scorso anno, al sindaco Cernoia è servito per scoprire “l’acqua calda”, in quanto io stesso la scorsa primavera, e ne sono testimoni i dirigenti della Comunità Montana, ho avuto un incontro con lui nella sede di San Pietro al Natisone, per informarlo della compravendita e del progetto, quando la cessione era ancora da formalizzare. Lo stesso Cernoia, come del resto io, aveva valutato la cosa in maniera positiva, ma probabilmen- te, le forti pressioni a cui è stato sottoposto da più parti lo hanno fatto ricredere e dimenticare. 2. La delibera di giunta n° 68 del Comune di Savogna è una falsa dichiarazione in atto pubblico e sono pronto a dimostrarlo ricorrendo, se necessario, anche alle vie legali. 3. I tempi brevissimi di deposizione del contratto rispetto alla richiesta della protezione civile erano indispensabili al fine di non perdere l’opportunità di realizzare il progetto nella nostra Regione. 4. Per quanto mi era stato illustrato dal direttore della protezione civile dott. Berlasso di cui, fino a prova contraria, non ho motivo di dubitare, la realizzazione della stazione di rilevamento sul Mataiur, utile a tutta l’area friulana, non prevedeva ne’ deturpamento del paesaggio, ne’ strade nuove ne’ linee aeree di te- lefono e di corrente elettrica, con un impatto ambientale non superiore a quello di un ripetitore telefonico e di gran lunga minore a quello delle antenne installate sopra il monte Purges-simo. 5. A fronte del disagio sopra riportato, oltre a un investimento di circa 6 milioni di euro nelle Valli, che avrebbe comportato lavoro per diverse imprese anche locali, molte scolaresche da tutto il Friuli a-vrebbero in seguito fatto visita alla stazione con conseguente ricaduta economica per i ristoratori del territorio valligiano. Ad ogni modo, il dott. Berlasso l’altro giorno mi ha comunicato che, in seguito a tutte le polemiche sorte, la stazione di rilevamento “incriminata”, verrà realizzata in una località della Camia e stando ai fatti, i camici sicuramente più avveduti di noi in campo turistico e a mio avviso meno miopi, mi pare non vedano il progetto come un “disastro ambientale”, bensì come una grossa opportunità di investimento da non farsi scappare. Una ultima mia personale serie di considerazioni: se la politica nelle Valli fosse meno faziosa e finalizzata a dividere, se si desse meno enfasi nel cercare il disaccordo o nel porre in risalto gli scontri, se lo stesso impegno fosse profuso nel cercare di costruire l’accordo o nel riportare i momenti costruttivi e di collaborazione, forse oggi le Valli non avrebbero la pesante etichetta di zona più povera e litigiosa del Friuli, dove investire, a detta di molti, è sempre un rischio per chiunque. Giuseppe Sibau Questa lettera contribuisce, certo, a far luce sulla vicenda. Ci sarebbe molto da dire, faccio solo due considerazioni. Colpisce molto lo stile ed il tono della risposta nei confronti dei cittadini delle Valli del Natisone. Un politico, un amministratore non dovrebbe dimenticare mai che in un sistema democratico non ci sono “unti dal Signore” o “illuminati” che pensano per tutti e che requisito essenziali della politica sono la partecipazione ed il consenso. La palese sottovalutazione del progetto radar e delle sue implicazioni, credo, sia una lezione esemplare. Quanto poi agli investimenti, con finanziamenti cospicui, fatti nelle valli del Natisone anche di recente, bisognerebbe cominciare a chiedersi seriamente quale vantaggio portano ai cittadini, all’ambiente, all’economia ed alle imprese locali e se non rispondano invece spesso a logiche diverse. (jn) Težka kriza manjšine Predsednik italijanske Unije Maurizio Tremul in predsednik Obalne samo-pravne skupnosti italijanske narodnosti Silvano Sau sta pozvala slovensko vlado in javne ustanove, naj hitro in s konkretnimi ter dogovorjenimi pobudami posežejo v podporo italijanske manjšine v Sloveniji. Zadnji popis prebivalstva je namreC pokazal zaskrbljujoče upadanje števila pripadnikov italijanske manjšine. V obdobju 1991 - 2002 se je skupnost mo-Cno ošibila, saj se je zmanjšala za celih 23 odstotkov. Predstavnika italijanske manjšine sta zahtevala poglobljeno analizo položaja in v sodelovanju z manjšino opredelitev programa'za ohranitev in spodbujanje prisotnosti italijanske manjšine v Sloveniji. Predlagala sta tudi sprejetje programa konkretnih ukrepov. Aktualno novi matajur 5 Na zadnjem slovesu dosti prijateljev in tovarišev iz Benečije V Kobaridu smo se poslovili od Joška četrtek, 24. julija 2003 Molte e articolate le proposte emerse dal convegno Un centro studi su Podrecca V soboto 19. julija popoldne se je na kobariškem pokopališču zbralo dosti sorodnikov, prijateljev in tovarišev iz kobariškega in širšega slovenskega prostora ter iz Benečije in Čedada, da bi se zadnjič poslovili od partizana, komandanta Beneškega bataljona Jožka Ošnjaka. Svečanost je z ganljivo in otožno beneško “Oj bo-žime...” uvedel moški kvartet, sledile so poslovilne besede najprej Vladimirja Predana, ki se je velikemu beneškemu rojaku zahvalil in poklonil njegovemu spominu v imenu slovenskih organizacij videmske pokrajine (jih objavljamo posebej). Nato je general Črnu-gelj Zorko z občutenimi in odločnimi besedami predstavil lik Jožka. Bil je junak, je dejal, preudaren voditelj, ustvarjalen in human človek in partizan. Ljudje so ga imeli radi, mu zaupali in ga posnemali. Govoril jim je resnico tudi takrat, ko je to bilo težko. V imenu kulturnega društva Ivan Trinko iz Čedada, uredništva Novi Matajur ter Slovenske kul turno-gospodarske zveze, katerim se pridružujejo predsednik Federico Vincenti in italijanska partizanska zveza Anpi Videmske pokrajine ter zveza Anpi Nadiških dolin in v mojem lastnem imenu izražam Joškovi ženi Dragi, hčeram Tamari in Tatjani in vsem sorodnikom naše iskrene sožalje v tem hudem in žalostnem trenutku. Danes žalujemo za izgubo dolgoletnega odkritosrčnega prijatelja in moža, pred katerim za vse to kar predstavlja klanjamo glavo. ZAalujemo za izgubo rojaka, ki je v teku prejšnjega stoletja zapisal eno izmed najpomembnejših in slavnih strani zgodovine Beneške Slovenije. Devetnajsto stoletje, ki se je komaj zaključilo, je nedomišljeno prevrnilo in pretreslo čez tisočletno miroljubno življenje našega naroda. To je stoletje, v katerem je kosa asimilacije žela po naših dolinah nereaktivno in otopelo V Benečiji in Reziji, je poudarjal njihovo pravico govoriti svoj slovenski jezik, zavzemal se je za njihove socialne pravice, za demokracijo. Črnugelj Zorko se je dotaknil tudi težkih povojnih let, let sojenja beneški četi za delo, ki Joško in drugi kot Zdravljic niso zakrivili, je podčrtal. Na sodišču je zmagala relativna resnica, je dodal, zmagal je bolj kompromis med državama. Nato je Črnugelj izpostavil močne psihološke pritiske, katerim je bil Jožko podvržen celih 55 let, kar se je negativno odražalo na njegovo življenje tudi družinsko. Na koncu je izpostavil povojno publicistično delo in njegovo dragoceno zapuščino. Kot pokončnega, odločnega in priljubljenega tovariša se ga je nato spomnil Pregelj - Boro, dolgoletni prijatelj Ošnjaka, človek, ki je z njim delil številne vesele trenutke in grenke preizkušnje vse do zadnjih sodnih obravnav prebivalstvo. Italijansko učiteljišče, vrtci in šole, prva svetovna vojna, pojav fašizma, sprememba preimkov in toponomastike vasi in krajev, prepoved našega jezika tudi v cerkvah. Druga svetovna vojna. Rusija. V vodah Dona je ostal tudi Guido. Polom Armirja. 8. september 1943, kapitulacija fašistične Italije. Odmevi iz gozdov. “To je naša zemlja”. Srečanje in pogovor z duhovnikom, Čedermacem Kracino. Zavednost. V partizane. Nemci in Salojska republika. Začne se, Joško, tvoje rivolucionarno življenje ter vstaja in preporod Beneške Slovenije, to je naše zemlje, na kateri od vekov živijo Slovenci. Ljudstvo se začne prebujati in začne se zgodovinsko obdobje boja za svobodo in pravice. Joškovi šentlenartski se pridruži Zdravljičeva Klodiška četa, sestavlja se Nadiška in še Sovodenj-ska, postane bataljon. V spodnji Miersi 6. okotbra 1943 junaško pade v spopadu in preganjanju Nemcev iz domačega praga pr- proti Pirini. Uokviril je trenutek odločitve Ošnjaka za narodno osvobodilno vojno v čas, ko je Mussolini rohnel, da se premalo ubija, ko je rekel, da bo vladal nad Slovenijo tudi za ceno življenja vseh Slovencev. Jožko je bil v Benečiji med prvimi, je dejal Pregelj, zato so ga italijanske oblasti preganjale do zadnjega diha. A ni klonil. Zadnje besede slovesa mu je v imenu kobariških krajanov izrekel Vojko Hobič, ki se ga je spomnil kot človeka predanega idealom svobode in pravice, ponosnega in zavednega, kot Čedermaci, Predan in drugi je sejal plodna semena, je nadaljeval, ki so v Benečiji bogato obrodila. Za seboj je Jožko pustil zapiske, knjige, bogato ustvarjalno delo, je zaključil Hobič, in to ne bo umrlo. Slava njegovemu spominu. Zeni Dragici, hčerama Tamari in Tatjani ter v-sem sorodnikom naj gredo naše sožalje. vi borec Jurman Marjan iz Hostnega. Maja 1945 prvi dan svobode. Osvobojena Evropa praznuje, medtem ko angleški zavezniki aretirajo in odpeljejo v zapor komandanta Zdravljica Marjana in borca Giovanina Podreko. Začne se oriso-vati Morganova linija. Ti si bil izpostavljen nesramnim procesom in lažnji-vim obtožbam. Preganjanje, hladna vojna. Triko-loristična kosa divje seka po nas, a ne izreže tistih korenin sedaj tako trdo in globoko ukoreninjene v tla. Edini upor predstavlja leta 1955 kulturno društvo Ivan Trinko in izdaja časopisa Matajur. V takih težkih pogojih ustrahovanja in fizičnega pretepanja in muk začnejo nastajati nove odporne organizacije, katerim si ti Joško, neprestano in neutrudljivo, iz matične domovine vedno pomagal. Prav tako tudi borcem, ki so ostali na domačih tleh pod Italijo. Krvotok emigracije. Politična borba za naše socialne in narodne pravice v členu 3 in 6 italijanske ustave je podprta sa- Nella cornice del Mittel-fest un anno fa si è tenuto a Cividale un interessante convegno dal titolo “Le parole consumate del Teatro dei piccoli di Vittorio Podrecca”. Domenica mattina al caffè San Marco, alla presenza dei vertici del Mittelefest nelle persone di Giorgio Pressburger e Marino Plazzotta, l’architetto Manuela Castagnara Code-luppi ha presentato gli atti del convegno, editi dalla coop. Alea, ed annunciato l’intenzione di proseguire lo studio del preziosissimo materiale già raccolto, ma anche continuare nel lavoro di ricerca e valorizzazione di Vittorio Podrecca e dei suoi Piccoli. L’obiettivo è una mostra antologica completa, ma anche che a Cividale si crei finalmente un centro di studio e documentazione nonché un laboratorio di marionette. Un centro studi dello spettacolo popolare (marionette, burattini, circo, folclore), partendo da Vittorio Podrecca, ha propo- mo od komunistične partije Italije. Potres, Dvojezična šola v Spetru, padec zidu, neodvisna republika Slovenija, zaščitni zakon. Smrtna kosa sedaj tolče po naših ustanovah, ki branijo in ščitijo klic, poganjek vaših korenin. V srcu naše deželice danes naši otroci uživajo tisto normalnost, ki mi je nismo poznali in imeli in do katere ima vsak človek in narod pravico. Le ti, svobodni in brez predsodkov bodo jutri vaši priznani sodniki. Dragi prijatelj jožko, vsem nam boš manjkal, manjkala nam bo tvoja pomoč, tvoji nasveti, tvoje prijateljstvo. Sedaj si sestavni del naše zgodovine in tvoj spomin bo ostal za vedno v naših srcih. Jutri je drugi dan, nova stran in nov izziv. Evropa. Končno, padla bo meja, ki je ločila slovenski narod. Pripravljeni smo in brez bojazni, z zaupanjem gledamo na prihodnost, ker si nam pustil v dediščino tvoj borbeni značaj. Komandant Joško, naj ti bo lahka naša zemlja. Vladi Predan sto il prof. Giancarlo Petrini, autore di 18 volumi su questo argomento, grande esperto dunque ma soprattutto colui che, animato fin da bambino da grande a-more per questo tipo di spettacolo, dopo due anni di ricerca all’inizio degli anni ‘70, trovò i cassoni, quelli con i quali la compagnia aveva viaggiato in quattro continenti e 360 marionette di Podrecca, i pezzi più belli, quelli che venivano inviati in tournee. Poi ebbe il suo daffare, ed i suoi dispiaceri compresa una denuncia penale, prima che finissero al Teatro stabile del Friuli-Venezia Giulia. Alla presentazione domenica mattina ha preso parte anche Marino Ierman, marionettista che ha invece sottolineato le difficoltà, soprattutto di tipo economico, con cui deve fare i conti il Teatro dei piccoli di Podrecca, esprimendo contemporaneamente l’auspi-cio che gli sforzi che si stanno facendo da diverse parti si uniscano al fine di salvaguardare una tradizione affascinante e preziosa. Pezzo forte della pre- sentazione, la proiezione di un film in cui compaiono le marionette e di cui forse Vittorio Podrecca è stato anche lo sceneggiatore, girato in Argentina nel 1947 dal titolo Donde mueren las palabras, arrivato per la prima volta in Europa l’anno scorso in occasione del convegno cividalese. Il primo capitolo degli atti del convegno è dedicato alle testimonianze con interventi di Guido Verga-ni (I Podrecca), Mario Ellero (Cividale e i Podrecca, brevi note e appunti), Giorgio Pressburger (L’innocenza, le marionette), Guido Ceronetti e Paolo Roman (Per un pugno di yogurt) e Giuseppina Valpolicelli (La storia di mia madre: Maria Signorelli). I contributi di Paola Pallotti-no, Francesco Ballarmi, Roberta D’Errico, Alessandro Tinterri, Giancarlo Pretini e Livio Jacob illustrano più approfonditamente il Teatro dei piccoli, mentre con il breve ma intenso capitolo delle interviste si penetra ancor più profondamente in quella straordinaria vicenda culturale ed artistica. Sagra di Sant’Anna il 25, 26 e 27 luglio Invito a Stolvizza Un tuffo nel passato nel segno del tradizione, questo il filo conduttore della sagra di S. Anna che si svolgerà a Stolvizza di Resia il prossimo fine settimana, organizzata dall’associazione Vivi-Stolvizza in collaborazione con la parrocchia. Il programma religioso a-vrà il suo culmine domenica 27 luglio con la messa ed il cambio della ca-meranza che quest’anno celebra i 150 anni di attività, il pranzo per tutti i camerari ed in serata la processione solenne. La prima delle serate musicali, venerdì 25, è dedica- ta ai giovani, sabato sarà la volta dei BeFOLK’s mentre domenica 27 si e-sibirà il gruppo folcloristico Val Resia. Importante come momento d’aggregazione è la “cena insieme” venerdì sera. Chi si troverà a Stolvizza per la sagra domenica potrà inoltre fare un giro in elicottero, una passeggiata ecologica a cavallo, u-na camminata sul sentiero “ta bila pot”, lanciarsi o seguire l’esibizione in parapendio, partecipare ai diversi giochi e visitare la mostra fotografica dedicata al paese ed alla sua chiesa. Zapisal je eno najslavnejših strani zgodovine Benečije četrtek, 24. julija 2003 A destra un'immagine tratta dallo spettacolo “L’occasione fa il ladro", sotto il balletto che ha inaugurato il Mittelfest Inaugurato sabato il festival della cultura mitteleuropea dedicato alla comicità Attesa per il cambiamento L’assessore Antonaz: “E’ una fase di transizione, stiamo ascoltando le opinioni” B sorriso amaro di Enzo Jannacci , v "Y fk- , -k*. . j ' % %. YAMAHA * * Classe 1933, Enzo Jannacci è arrivato a Ci-vidale per rafforzare l’idea di un Mittelfest dedicato al sorriso. Ma il suo è un sorriso amaro. L’inizio del concerto è dedicato al nuovo album, ma poi si lascia ampio spazio ai suoi grandi successi, da “Ci vuole o-recchio” a “E1 portava i scarp del tennis” e a qualche “cover” (la migliore interpretazione è quella di “Via del campo” di De André). 11 figlio Paolo gli fa da alter ego alle tastiere ed alla fisarmonica, con grande bravura, così come bravi sono gli altri musicisti che accompagnano questo “chansonnier” sui generis, questo ironico cantore delle nostre manie, delle nostre paure, delle utopie. Jannacci tra una canzone e l’altra racconta, divaga (come quando ricorda di essere stato vicinissimo a trovare casa in Friuli, ma poi è arriva- to il terremoto....), prende di mira in modo molto sottile un signore ricco, pieno di televisioni, che si è ritrovato anche a fare il presidente del Consiglio. La struggente “Vin-cenzina e la fabbrica” è il ritratto di un mondo proletario che pare quasi scomparso, “E la vita la vita” è un omaggio agli amici Cochi e Renato, la conclusione è una “Bar-tali” di Paolo Conte in versione extralarge, che permette ai musicisti di mettersi in mostra. Questo signore quasi settantenne, che cammina così come parla, a sillabe, quasi mangiandosi le parole, ha ancora molte cose da dire, come cantante e come umorista, pur se amaro. E’ che lo spazio che gli viene oggi offerto è davvero piccolo: non ci sta più nemmeno in un piccolo elettrodomestico. Michele Obit dalla prima pagina Il presidente dell’associazione Mittelfest Marino Plaz-zotta, in odore di “scomunica”, ha tenuto a dire che “quest’anno il Mittelfest è già cambiato” ed ha lamentato che il lavoro dell’associazione dipende dalla Finanziaria regionale, della quale si sa qualcosa solo a dicembre. O-maggi e applausi al suo predecessore Giovanni Pelizzo (anche da parte di Pressbur-ger), che aveva rimbeccato l’attuale dirigenza per non a-verlo ricordato durante la presentazione del programma alla stampa. L’assessore regionale Roberto Antonaz ha di fatto confermato quanto a-veva detto in alcune recenti interviste: “E’ una fase di transizione, stiamo ascoltando cercando di sentire tutte le opinioni”. Insomma, aspettiamo che passi questa edizione, poi vedremo. Il Mittelfest si è aperto un paio di ore più tardi con con un omaggio a Luciano Berio. La produzione del balletto “Per la dolce memoria di quel giorno” dai ‘Trionfi” di Petrarca da lui musicato nel 1974 ha assunto la dimensione del ricordo del grande musicista da poco scomparso. Il balletto ha visto in scena diversi corpi di ballo e alcune “stelle”: Carla Fracci, Gheor-ghe Iancu, Letizia Giuliani, Enzo Celli, Lindsay Kemp, Xavier Martinez. In sei quadri, animati dall’arrivo in carrozza dei danzatori, sono stati presentati i Trionfi dell’Amore, della Castità, della Morte, della Fama, del Tempo e dell’Eternità, come li aveva cantati Petrarca rivivendo poeticamente la propria vita e come li aveva interpretati musicalmente Berio: ovvero come “polifonia di visioni diverse”. Ben diverso il clima del secondo appuntamento: la “burletta in musica” di Gioacchino Rossini “L’occasione fa il ladro”, presentata con la direzione di Romolo Gessi, l’esecuzione dell’Orchestra Filarmonia Veneta e la regia di Giorgio Pressbur-ger. Si è trattato di una simpatica messa in scena, dove la scenografia era rappresentata anche dalle case di Piaz- * za Paolo Diacono, (m.o.) Na Mittelfestu filmski prispevek Martine Kafol Cedajski Mittelfest je v uvodnem večeru, ki je bil v soboto, 19. julija, predstavil v lastni produkciji Rossinijevo opero Prilika dela tatu. Opero je dirigiral Romolo Gessi, režiral pa jo je Giorgio Pressburger. Med mnogimi imeni relizatorjev predstave in nastopajočimi smo zasledili našo dobro znanko iz Trsta Martino Kafol. Njen je bil namreč video, ki je spremljal opero in ker Martino poznamo, smo jo vprašali, kako je “padla v to župo”. Se nekaj: Martino Kafol poznamo, ker se je s svojo kamero ob raznih priložnostih pojavila tudi v Benečiji: na postaji Topolove in drugje, kjer je snemala življenje in kraje Benečanov. Razgovor o videu za opero Prilika deli tatu je potekal telefonsko. “Zakaj video?” smo najprej vprašali. Martina je malček zajela sapo in pričela hitro govoriti: “Režiser Pressburger si je zamislil opero, kjer ne bi bilo veliko scene. No, potem je oder vendarle opremil z rastlinami in pravim vrtičkom. Namen filma pa je bil skoraj di-daskalično spremljati posamezne prizore in govor pevcev. Na primer: če je bil govor o tem, kako ljubezen raztrešči glavo, je možičku na filmu priletela v glavo puščica”. Prosili smo za pojasnilo in Marina je obrazložila, da je bil film sestavljen iz risank, prizorov, paisažov in fotografij. Prizori so bili dvo in trodimenzional-ni. Ob kamerah je imela velik delež računalniška obdelava. Komentirali smo, da je bilo delo komplicirano. Martina Kafol je dejala: “Film je nastal v sodelovanju z Univerzo Videm oziroma s fakulteto za multimedialne vede in tehnologije v Pordenonu. Delala sem tudi v sodelovanju s študenti. Uporabljali smo videomi-kser, računalnike in tri kamere. Filmske prizore smo morali usklajevati z glasbo itd. “ “Si se zabavala?”, smo vprašali Martino. Odgovorila je, da je ob lepi izkušnji utrujena: “Pressburger je bil izjemno razpoložljiv, saj je film nastajal z njegovim sodelovanjem: on je bil režiser. Zame je bila to dodatna izkušnja. Delala pa sem v pasji vročini, ker sem se iz Trsta vozila v Porde-non z avtomobilom brez klime in v vročini, ki me je mučila bolj kot ostalo delo. Vsekakor so tudi študenti pordenonske fakultete sodelovali z navdušenjem in tako je nastal del v celotni operi. Potrebna je bila natančnost, delo pa je bilo zabavno, tudi zaradi -ambienta-.” Ob zaključku je razgovor “zavil” k drugim rečem, med temi k novici, da je Martina dobila v dar novo kolo, s katerim se vozi, vendar je povsod vročina... Vemo, lepa vremena pomagajo k uspehu Mit-telfesta (manj kolesarjenju), v okolici Čedada pa je zemlja žejna in suha in sonce, (ko pišemo članek je tako, jutri se bo morda ulil dež) pripeka, da nas je že malce strah, (ma) D rilancio delle marionette La consegna del premio “La marionetta d’oro”, avvenuta lunedì 21 a Oculis, è stata anche un omaggio a Noella, la moglie di Cesare Tomasetig (l’ideatore del Mittelfest) scomparsa domenica. Era stata lei a disegnare la statuetta che rappresenta il premio. Un riconoscimento che normalmente rappresenta il culmine di una lunga serie di spettacoli. Ma quest’anno la rassegna di marionette e burattini è “monca” e, come ha ricordato l’assessore provinciale Fabrizio Cigolot, c’era il grosso rischio che la manifestazione non si tenesse. In extremis, grazie all’intervento La consegna del premio Marionetta d'oro dell’Ente regionale teatrale, è stata organizzata una serie di spettacoli “vetrina delle cose migliori apparse nelle Valli del Natisone nelle nove edizioni fatte”, ha sottolineato il direttore artistico della rassegna Roberto Piaggio. Ad intervenire sono stati anche Giu- seppe Marinig e Giovanni Pelizzo, quindi il vicesin-daco di S. Pietro Nino Cic-cone ha consegnato il premio vinto lo scorso anno dalla compagnia Gran teatrino della Merignana di Mogliano Veneto. “Occorre aprire subito un confronto con le istituzioni locali affinché gli spettacoli si sviluppino, qui e al di là del confine” ha tenuto a dire Cigolot. Molta la gente, non solo bambini, accorsa a Oculis, a conferma della bontà di un’iniziativa che, fino a martedì 22 luglio, propone sette spettacoli: gli ultimi a Masarolis (giovedì 24, alle 20.30), Biacis (venerdì 25, alle 20.30), Prepotto (sabato 26, alle 19.30), Clodig (sabato 26, alle 21) e Bovec (martedì 22 alle 20.30). P ostaja Topolove --------------- Liseli, frammenti di una vita spezzata E’ un film dolorosissimo, “Un’ora sola ti vorrei”, presentato domenica sera a Topolò. Di quelli da metabolizzare con il tempo. Un montaggio di vecchie immagini ritrovate da Alina Marazzi nella casa di famiglia, i filmati che il nonno della regista aveva fatto alla figlia Liseli, la madre di Alina, prima che si suicidasse ancora giovane, dopo una forte depressione. E’ un film .dolorosissimo, per- ché racconta una vita, senza finzioni. “Mia madre -racconta Alina - è nata nel 1938 ed è morta nel 1972, quando io avevo 7 anni. Non ho molti ricordi di lei, ma ho sempre saputo che in un armadio in casa dei miei nonni era rinchiusa tutta la memoria visiva della nostra famiglia. In questo armadio sono conservate delle scatole di vecchie pellicole, filmati girati dal padre di mia madre tra il 1926 e gli anni ’ 80, con una cinepresa amatoriale. E’ solo qualche anno fa che ho avuto il coraggio di cominciare a guardare questi filmati, con grande curiosità ed emozione, soprattutto quelli segnati con una “L”, l'iniziale del nome di mia madre: Liseli. Come per una magia, in un attimo, quella misteriosa e sconosciuta Alina Marazzi con la piccola Teresa četrtek, 24. julija 2003 persona proiettata sullo schermo davanti a me era come se fosse viva”. Il film, o meglio il documento, è stato acquistato da Raitre per il suo palinsesto autunnale e dalla BBC, che lo ha trasmesso il 17 luglio. Ha già partecipato a numerosi festival, ricevendo premi e menzioni. In particolare è stato premiato lo scorso novembre al Torino Film festival “per la capacità non comune con cui l’autrice coniuga le emozioni della propria vicenda familiare con una costruzione narrativa al tempo stesso luci- da e appassionata”. Non e-ra un'impresa facile ricostruire così una vita, soprattutto perché è la vita della propria madre. Il risultato è un drammatico racconto della discesa di lina ragazza di famiglia a-giata verso gli inferi rappresentati dalla depressione, male che riguarda e uccide molte più persone di quante si creda. Così la storia raccontata in “Un’ora sola ti vorrei" finisce per diventare qualcosa con cui anche noi, in qualche modo, dobbiamo fare i conti, (m.o.) Un’orchestra di sessanta giovani elementi, musiche di Rossini, Schubert, Strauss e Mendelssohn. Chiudi gli occhi e pensi che potresti essere in un anfiteatro romano, o nel nuovissimo auditorium di Roma. Invece l'auditorium si chiama Potok, e siamo a Topolò, seicento metri sul livello del mare, luogo ai più completamente ignoto fino a dieci anni fa. Luogo dei miracoli.possibili come questi: far arrivare sessanta ragazzi provenienti da vari paesi dell’Est Europa, farli suonare sotto la direzione del maestro Igor Kuret-Co-retti, e pgr una volta - un altro miracolo - evitare ingorghi sulla strada per arrivare al paese. L’edizione della “Postaja Topolove” numero dieci si è conclusa domenica, a notte ormai fonda, con la proiezione di un video sul conflitto tra israeli-ni e palestinesi. Prima ancora, Piermario Ciani aveva estratto da un contenitore i “topologrammi”, letti -almeno quelli non privati -nella piazzetta centrale. Quindi Michael Delia, musicista americana di origine italiana, ha tenuto assieme ad alcuni ragazzi un concerto con strumenti realizzati utilizzando materiale di recupero. Dopo la proiezione di “Un’ora sola ti vorrei”, ancora nella piazzetta centrale Jack Hirschman e Agne-ta Falk hanno confermato la forza della loro poesia. Un’energia e un forte senso morale pervadono i versi dedicati a Pasolini, ai morti delle Torri gemelle (ma con una forte critica all’establishment americano), all’amico Gregory Corso, agli ultimi ed ai soli. Giunti a Topolò domenica stessa da Tricarico, in provincia di Potenza, Hirschman e la Falk hanno concluso la rassegna dedicata alla poesia “Voci dalla sala d’aspetto”. Giovedì 17 sarà il giorno ricordato, in questa edizione, come l’unico in cui la pioggia sia riuscita a fer- mare le iniziative previste all'interno della “Stazione”. E’ così saltata la prevista rappresentazione del Beneško gledališče. Il lato positivo è stata la possibilità di ascoltare il rumore della pioggia di Topolò amplificato dall’installazione di Marc Behrens e Nikolaus Heyduck. Danijel Zeželj, venerdì sera, ha dato una dimostrazione di grande maestria. Illustratore zagabrese trapiantato a New York, autore di storie e fumetti pubblicati in tutto il mondo, assieme a Greiner & Kropi-lak, artisti e organizzatori culturali croati, ha realizzato la performance “Reflex” lasciando in dono a Topolò alcune tavole realizzate sul luogo. Tra i protagonisti della “Stazione”, venerdì, anche Gianluca Favetto, giornalista e scrittore, e Roberto Dapit, che dopo lo straordinario “Iz tišine” dello scorso anno ha presentato il video “La dodicesima notte”, racconto visivo di come il fuoco sacralizzi i riti propiziatori e divinatori che, attraverso il cibo, la musica e la danza, ricongiungono la comunità di un paese cantico. Cosa rimane invece alla fine della sedicesima notte, l’ultima di questa decima “Postaja”? Moltissime cose, se è vero che questo è luogo di incontri, e gli incontri non sono mancati. Il senso dell’incontro, e quindi di “Stazione di Topolò”, sta lì, neH’avvieinarsi di visi, sorrisi, parole e silenzi, che non si concludono dopo un arrivederci. E’ un trovarsi e ritrovarsi, un arrivare e un partire. Per questo può funzionare un sogno utopico come quello di Topolò, perché gli incontri in realtà non finiscono nemmeno un 20 luglio, domenica notte, quando pur con gli occhi quasi spenti dal sonno si ha ancora voglia di ascoltare un poeta americano che canta la vita, (m.o.) Un auditorium chiamato Potok e un’orchestra che aiuta a sognare In alto i giovani che con Michael Delia hanno eseguito un concerto con strumenti realizzati a Topolò. Quindi Jack Hirschman, poeta americano protagonista assieme ad Agneta Falk delTultima serata. Qui a fianco alcuni musicisti della YMISO Rožni, ka’ostane za poviedat Gianni Tomasetig -Rožni je že napisu dvie bukva (“L’osteria della nonna” an “Un filo di spago”) an sadà je za-Ceu pisat te trecjo. Tel krat na bo samuo pravu go mez suoje življenje. “Drugi Benečani -nam je jau v četartak v Tapoluovem - so mi paršli na pomuoč, par-šu je uon an sviet, kjer se srečavajo realne an izmišljene izkušnje. Kar me vprašajo dol v Rime, ki dost nas je v naših dolinah, ist povi-em, da smo an kondo-minijo an pu, nič vic. Smo an kupac ljudi, an tud zelo mirni, ki pa se znajo razburjat za ’no pravo kaužo”. Na vprašanje “Ka’ ostane še za poviedat?” Gianni je odguoriu, da ostanejo vsi tisti, ki diela-jo v Benečiji na kulturni ravni, ki omogočajo, da se diela puno zanimivih reči za valorizat našo kulturo, naš jezik in terri-torij, ki gledajo pa tud pogledat buj deleč. Ostane nimar tud tista nit, ki veže Zveri-naz an Rim, sviet ki-metu z velikim mie-stom. Tista nit je življenje Giannija, ki je šele mlad zapustu Benečijo brez jo pozabit, obratno, uporabu je vse tiste kar se je tle naučiu v suojim novem svietu. Takuo, da ko se je Gianni začel ukvarjat s sabljanjem (škermo) ,an z borilno veščino (arti marziali) se je spomnil, kuo so naši te stari uporabljali skiero an roncejo, grabje an koso. Pru v tisti način so se gibal. So ble še lieta, kar je Beneško gledališče krožilo po vaseh iz Soške doline do Krasa, kot ambašjator Nediških dolin, pa na vien Ce tarkaj ku lietos... Sevieda, pu-no poti je bluo prehojene, v vsakem pogledu: kilometru an diela. Vzemimo lietošnje kilometre samuo z igro Zdreu bunik. Tuole pravin, zaki vsako lieto parpravemo vsaj dva diela, za Dan emigranta an za 8. marec, brez štiet še Arengo za svet Petar an gledališko delavnico za te mlade, ki sta jih vidli na Lie-sah 8. marCa an ki kažejo pru dobro! Po Dnevu emigranta smo šli na Opčine, v Gorico, v Belgijo, v Breginj, na Li-vak, v Drežinco, na Kambrieško, v Mavhinje, v Topoluove, Škocjanske jame. Nas Čakajo Barda, Bue an duo vie še ki... VšeC nam je oživiet an razveselit ljudi, ki so nimar na veliko prisotni še posebno tle v bližnjih vaseh Slovenije, kjer se posmie-jemo pred igro, pò igri ku te pravi parjatelji, kjer smo takuo lepuo sparjeti, de bi bluo pru huduo, Ce bi nas na vic povabil! 8 no vi matajur__ Četrtek, 24. julija 2003 Naša duga pot med parjatelji Naše gled škega gledališča je bla pru “beneška doc”, napisana an igrana od samih Benečanu, Jožica iz Kambreškega (po mami je iz dreškega kamuna) je pred predstavo vsakega od igraucu predstavila. Na večeru je biu tudi državni sekretar Črtomir Špacapan, ki se je s sriedenjskim podžupanom Gariupom pogovarjal o starih an novih vezeh med sosedi potlè je paršu na pomuoC za Dan emigranta Rustja, igralec an režiser Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, za 8. marec glih takuo smo vse runal sami. Tuole dokjer nie zaliezu tle tode Marjan Bevk, režiser doma blizu Bovca an nam proponu, predlagu diela drugih avtorjev, ki smo jih preložli po beneško an vam gledamo odigrat nimar bu-ojš. Tela je tudi pravca zadnje igre “Zdreu bunik”. Na vemo pa še, kera bo pravca za Dan emigranta 2004, na vemo ki zamieša-mo. Pa se troštamo, de smo ku parjeten duh pulente, ki se preliva po vasi, skuoze okna, ti napun hišo an te prime taka “gola”, de na-dvo uCakaš, de je kuhana. (Na zamierta mi, san “esagerala” zaki san laCna al pa zaki zaries mislen, de za naše moči jo znamo dobro vekidat). Marina Gledimo sadale pa prehojeno pot na diele: društvo se je rodilo formalno vic ku 25 liet od tegà, an priet Ce pogledamo njega komine na zaCetku 70.ih v društvu ReCan. Je napravlo vic ku 50 diel brez štiet škeCe. Puno igraucu je šlo mimo (obedan nie “profesio-nist” an kajšankrat je te-žkuo potlè, ki dielaš cieu dan se pobrat na “prove” al še samuo se uCit na pamet tekst!), pa puno jih je ostalo. Lietos praznujejo na palku, na odru njih “25 liet” Renzo, Lidia, Mario, Bruna, Graziella... 25 liet diela “senza interruzioni”, z večjim al manjšim uspehom pomenijo da mi dielamo radi, pa tud an kar narbuj razveseli, de ljudje sledijo našemu dielu, so radi smieha an emoejonu, ki jih uživajo pri predstavi an de se nuca naš slovienski jezik. Tuole Ce reC ponos na našo kulturo an tuole je tudi duh našega gledališča. Se posebno darzi tisto povezavo z ljudmi, ki na Živijo vic po dolinah. Ce gledamo s kraja jezika muormo tud ree, de je puno dobrega, zaki pamese na dan stare besiede že pozabljene, zaki se na nucajo vic. An s tuolin smo paršli do tekstu, ki jih igramo. Parve lieta predstava Bene- Pili Da domenica 3 a giovedì 7 agosto per grandi e bambini Torneo di bocce ad Azzida Ad Azzida si giocherà nei prossimi giorni - da domenica 3 a giovedì 7 agosto - il 10. Tomeo paesano di bocce ed il 5. Tomeo dei piccoli "Memorial Pio Specogna”. Le iscrizioni, da effettuarsi a coppie per gli adulti e singola per i bambini, sono gratuite e si possono fare presso la Trattoria Rinascita entro e non oltre le ore 19 di venerdì 1. agosto. Ultimate le iscrizioni ci saranno i sorteggi. Nella bacheca presso il campo di bocce verrà esposto il cartellone con l'indicazione delle coppie in gara e gli orari delle partite. Il Comitato per Azzida, organizzato-re del Torneo, spera in una partecipazione numerosa anche per onorare la memoria di un paesano, Pio, che ci ha lasciati per sempre qualche mese fa. — Kronaka novi matajur C\ Četrtek, 24. julija 2003 J/ Piovono le lauree nelle Valli Venerdì 11 luglio, presso l’Università degli Studi di Trieste, si è laureato in chimica David Marino, residente a Pulfero. Suo papà è il dottor Domenico Marino e sua mamma è Annamaria Medves di Mersino alto, sorella della nostra amica Gemma Medves. Dalla grande gioia abbiamo festeggiato per due giorni. Prima a Trieste con un rinfresco all’Università con il suo relatore prof. Franco Delben ed alla sera con una festa con gli amici studenti. Il giorno dopo in privato con una cena familiare. Al festeggiato ne abbiamo fatte passare di tutti i colori, vista la sua timidezza e serietà è stato veramente un exploit! Nella foto c’è tutta la famiglia. Da sinistra Adriano, la sorella Katya ed il piccolo nipote Kevin. A seguire mamma Annamaria, quindi David ed il papà Domenico. Accanto c’è poi l’altra sorella Antonella con lo zio Narciso, marito di Amelia che è la sorella di Annamaria e Gemma che sono posizionate davanti nella foto. La tesi presentata da David è basata sulla “Caratterizzazione di polisaccaridi da funghi fitopatogeni” con dedica ai genitori. Gli facciamo tutti tantissimi auguroni sinceri per un futuro pieno di successo come sono stati i suoi studi. Sicuri che anche quelli che non sono potuti essere accanto al lui sono felici e fieri di questa laurea. zia Gemma hanno lavorato alla realizzazione di questo restauro ed in particolare al parroco nions. Mario Qualizza che ha seguito in maniera puntuale e instancabile tutte le fasi dell'intervento. La festa è poi proseguita fino a sera, all'esterno della chiesa intorno ai tavoli imbanditi dai paesani con ogni sorta di delizie e specialità da mangiare e da bere al suono delle campane di Sor-zento, Becis e Biarzo magistralmente suonate dal gruppo di tonkaci del paese e di altre chiese valligiane. (v.t.) Je biu pru an velik senjam a jr a % v nediejo 13. luja gor na sve- 7/A %/■ W* 1 1 Wì tim Martine. Organizal so ga -(kj f Vw 1 w M 4\ I • za požegnat postrojeno cier-kuco. Ce seda moremo videt telo našo votivno cierkuco lepo takuo, ki jo niesmo vidli že od vekomaj, muormo zahvalit deželo, ki nam je dala an kontribut an posebno velik trud vsieh naših faranu. Okuole pudneva an pu vič ku tristuo ljudi se je zbralo pred cierkvijo, kjer je bla precesija z žegnam. Na vsakim kantonu cierkuce smo prebral sveti vangelj po italijansko, sloviensko, latinsko sarca pohvalu župana iz Gar-mika Paola Canalaz, ki je po-skarbeu za ušafat deželni kontribut; arhitekta Racca-nello; imprežo židarju od Romea Vogrig an Graziana; Giorgia del Ben an Romana Bergnach, ki so poblankežal, pobajsal. Potlè še predsednika pastoralnega sveta (consiglio pastorale) Lina Chiabai an Paola Canalaz, ki so po-skarbiel za pot, saj Ce ni bluo tele, bi bluo zaries težkuo po-strojit cierku. Posebna zahvala tudi vsiem društvam an skupinam iz garmiškega ka-muna, ki so se pru potrudil za organizat liep senjam za postrojeno cierku. Zad za ga-spuodam so guoril še garmi-ški šindak an arhitekt. An potlè vsi kupe na kosilo, ki je bilo na liepim travniku blizu cierkvice. Ni manjkalo pru nic an posebno dobre an “sladke” so ble sladči-ne, ki so jih napravle doma naše pridne žene an pamesle davje gor na varh. Kajšan senjam bi biu, brez naših domačih viž? Za tuole so po-skarbiel z ramoniko an s kri-taro Claudio Suoštaiju an Piero Nakonc tih. Je biu pru an poseban dan, kjer ni manjkalo veseja, ko-mocjona, ki ostane vsiem nam v sarcu An tuole se je zastopilo, de so poštudieral vsi tisti, ki so par-šli dvje gor kar smo prebral, kar so napisal gor na bukva, ki so ble gor tisti dan. Buog Ioni vsiem! Giacomo Sorzento, festa grande per la chiesa rinata N ku nov! an po laško. Je mašavu ga-spuod Azeglio Romanin, ki se je zaries puno potrudiu za postrojit telo cierku, ta par njim so somaševal še monsi-njor Marino Qualizza (ki v cierku je zapieu vangel v našim slovienskim jeziku), ga-spuod Božo Zuanella an ga-spuod Paolo Caucig. Piel so te mladi z Lies an zbor Rečan. Na koncu žegna an svete maše gaspuod Romanin je iz Grande festa a Sorzento domenica 13 luglio. In occasione della tradizionale sagra paesana è stata inaugurata la chiesa di S. Nicolò, finalmente restaurata e pronta per la celebrazione della messa. In questa occasione è stata impartita la benedizione alla chiesa e la cresima a sette ragazzi dall'arcivescovo mons. Pietro Brollo. I lavori di restauro della chiesa, finanziati dalla Regione Friuli - Venezia Giulia, hanno mirato alla conservazione e alla rimessa in luce delle caratteristiche originali e alla integrazione e valorizzazione delle parti aggiunte nel corso dei secoli oltre ad un'importante opera di consolidamento antisismico per una protezione nei tempi a venire. Tutti gli interventi sono stati supervi-sionati dalla Soprintendenza ai beni storici artistici ed ambientali di Udine. I paesani, felici del risultato finale, di poter assistere alla messa nella propria chiesa e di riascoltare 0 suono delle campane, hanno collaborato in vario modo alla riuscita di questa giornata speciale, che è trascorsa nel migliore dei modi, con una folta partecipazione di parrocchiani. Alla messa solenne, concelebrata dall'arcivescovo e dai parroci don Mario Qualizza di San Pietro e don Rinaldo Gerussi di San Leonardo, è intervenuto il coro interparrocchiale di Pulfero diretto da Teresa Costapera-ria. Al termine della celebrazione, a nome di tutti, sono stati fatti i doverosi ringraziamenti a tutti coloro che ; Gita sociale per i Veterani dello sport di Cividale. Una trentina di soci si è recata a Casoni Soiarie, nel comune di Drenchia. Il clou dell'escursione è stato l'arrivo al rifugio Zanuso, a ridosso del confine con la Slovenia Četrtek, 24. julija 2003 I vincitori del torneo, il Bar al Ponte S. Quirino, festeggiano dopo la vittoria Nel torneo di calcetto a Liessa conferma dei campioni della passata edizione S. Quirino concede il bis I secondi classificati B.C.B. 2003 Pulfero Il Paradiso dei golosi di S. Pietro, terzo classificato B AR AL PONTE 6 B.CB. AI BUONI AMICI 3 Bar al Ponte S. Quirino: Talotti, S. Vogrig, Gnoni, M.Trinco, A. Bergnach, Pozza, Peddis, M. Corre-dig, Mottes. B.C.B. 2003 Trattoria ai buoni amici Tarcetta: M. Specogna, A. BesiC, W. Rucchin, E. Tiro, Del Gallo, F. Crast. Liessa di Grimacco, 19 luglio - Si è ripetuta per la seconda volta consecutiva-mente la finale del Tomeo di calcio a cinque di Liessa, organizzato dalla Pro Gr-mak e dall’A.S. Grimacco. A contendersi la palma dei migliori sono stati dunque ancora una volta la squadra del bar al Ponte S. Quirino di S. Pietro al Natisone, vincitrice lo scorso anno, e la valida antagonista della B.C.B. 2003 Pulfero trattoria Ai buoni amici Tarcetta. La partita, seguita da un numeroso pubblico, ha visto il successo dei campioni della passata edizione che, dopo avere chiuso in vantaggio la prima frazione di gioco ed essere stati raggiunti all’inizio della ripresa dagli avversari, hanno reagito rabbiosamente aggiudicandosi il secondo successo consecutivo. La gara è stata giocata su buoni livelli da entrambe le formazioni. Dopo una prima fase di studio, gli azzurri hanno centrato la traversa con Gianluca Gnoni. Al 9’ Matteo Trinco sbloccava il risultato. Tre minuti più tardi una conclusione dalla distanza di Alessandro Bergnach veniva deviata da un difensore avversario mettendo fuori causa il bravo Specogna. Seguivano alcuni spettacolari interventi di Talotti che neutralizzava le conclusioni avversarie. Al 14’ la B.C.B. accorciava le distanze su calcio di punizione di Tiro. Un minuto più tardi Trinco centrava un palo e proprio allo scadere del tempo un altro legno veniva colpito dai ragazzi di Moreale su calcio piazzato di Mottes. Al 9’ della ripresa arrivava su punizione la rete del pareggio pulferese per merito di Crast. Immediata la risposta degli avversari, che con Mottes, su punizione, si riportavano a condurre. Nell’arco di tre minuti, dal 13’ al 17’, gli azzurri di mister Giovanni Caffi ipotecavano il successo grazie alla doppietta realizzata da Trinco e alla rete di Peddis. Allo scadere della partita Besič riduceva le distanze, mettendo il pallone in rete da due passi. Alla partita sono seguite le premiazioni con riconoscimenti consegnati a Michele Dus del Bar Crisnaro (giocatore più giovane) e a Roberto Bevilacqua (più maturo) dell'Impresa Tac Tac di Briscul, a Federico "Bepiscosse” sotto la doccia! Stefano Zufferli (a sin.) premiato quale miglior portiere La consegna della coppa al rappresentante della Rosticceria da Giuliana David Specogna con 16 gol è risultato il capocannoniere del torneo Chiabai del bar alla Posta (gol più spettacolare), a David Specogna (capocannoniere) e Stefano Zufferli (miglior portière) entrambi del Paradiso dei golosi, premiati con un completo sportivo offerto dal Salone da Dario di Scrutto. Migliore giocatore del torneo è risultato Alessandro Bergnach del bar al Ponte S. Quirino, a cui è andato il trofeo Novi Matajur. Il trofeo offerto dalla Filpa di Cividale è stato consegnato da Michele Paesano alla squadra vincente, alla quale sono andati anche un buono cena dell’Agriturismo Valle d’oro di Crostù e le tute offerte dalla Pro Grmak. Ai secondi classificati è stata consegnata la Coppa Comune di Grimacco, un buono cena delTOsteria al Colovrat e le maglie della Pro Grmak. Ai terzi (nella finalina il Paradiso dei golosi ha avuto la meglio sulla Rosticceria da Alessandro Bergnach, votato quale miglior giocatore Giuliana per 6-3) è andata la Coppa Comune di Stre-gna e un buono cena presso la Rosticceria da Giuliana. L’incontenibile euforia che ha contagiato i giocatori della squadra vincitrice ha portato ad una doccia fuori programma per Giovanni Moreale, Giovanni Caffi e Giuseppe Bergnach (Bepiscosse)! Paolo Caffi V 7 novi matajur 1 1 0iiClK/Cl četrtek, 24. julija 2003 ^ 1 iSBBS jih prave Comitato festeggiamenti San Rocco Polisportiva San Leonardo 1. Torneo “Sly” Volley per ricordare l’amico Silvano Domenica 17 agosto presso gli impianti sportivi di S. Leonardo Info: Denis 338 5370603, Marco 348 7007774 To preteklo nedi-ejo Petar an Mirko sta bla šla v Sauo-dnjo, kjer so bli or-ganizal pru liep se-njam svetega Mo-hora an Fortunata, s pijačo, jedačo an s plesom na brejarje. Cieli dan an celo nuoč sta praznovala od gostilne do gostilne an od kjoska do kjoska, dokjer se ni ugasnila ta zadnja luč an vsi so se pobral damu. Tu pandiejak, potlè ki sta se lepuo an do pozno vespa-la, okuole pudneva sta se ušafala na k-lancu na sredi vasi v Barceh. - Hej la Petar - je vprašu Mirko - al si se vespau? A vieš, de snuojka si biu ta-kuo pijan, ma takuo pijan, de si predau cierku svete Lucje za stuo euro! - Ja, ja, ma kuo je tiste, de ti vieš? -je radoviedno vprašu Petar. - Sigurno, de vieni, sa’ sam jo kupu ist! Dva parjatelja sta se srečala vsa zaspana v gostilni. - Al vieš - je jau te parvi - de snuojka nisem mogu zaspat do treh popu-noči an za zaspat sem muoru zaštiet 5.728 malonu! - Zaki štieješ malone an ne uce, ku ist* - je poprašu te drugi. - Zatuo, ki sem vegetarjan! - Gaspuod doktor - je jala Milica - tiste pilule, ki ste mi naročiu mi dajejo pru ’no grozno voljo za ljubit, pa subit potlè takuo jo zaspiem, de je ki an muoj mož Giovanin mi na da meru! - Če je takuo - ji je odguoriu miedih - biešte hitro v farmacijo, v lekarno v Spietar, kupite jih še ’no škatlo an dajte jih tudi vašemu možu Giovaninu! - Al bojo dobre za ljubezen? - ga je poprašala Milica. - Ne - ji je odguoriu miedih - pa zaspije tudi on!!! Senjam parjatelju ’ bor ga' vAzli Je polietje an tudi tle po Nediških dolinah je vse pu-no prazniku an sejmu. Na adnim kraju so tisti nareti na velikim (Bamas, Škratove, Podboniesac...) na drugim so pa tisti buj mikeni, kjer se zberejo vasnjani iz vasi. Vsi so pa pru liepa par-ložnost za se srečat s parja-telji. Takuo bo an telo saboto, 26. luja, v Ažli, kjer parjatelji borka (gli amici del borgo), so organizal, an je že osme lieto, ‘no lepo vičer. Se začne ob Sesti po-pudan, kar začnejo gost. Ob osmi bo vičerja za vse an ob deveti an pu... tombola. Kartele se jih bo moglo kupit le tisto vičer. Ob deseti an pu bo koncert za te mlade (an ne samuo!) s skupino rock “Maracuja”. Za se vpisat je cajt do jutre, petak 25. luja, v gostilni Rinascita. An če bo daž, na stuojta se bat: vičerja, tombola an koncert bojo pod tendo-nam. PODBONESEC Kras Smart mladega moZa Na naglim je v videmskem Spitale umaru Giorgio Puller. Rodiu se je v Bjačah 58 liet od tega, biu je zaries premlad za umriet. Z ženo Annamarijo je živeu na Krasu, odkod je ona doma. Za njim jočejo ona, brat, sestre, kunjadi, navuodi an vsa žlahta. Zadnji pozdrav smo mu ga dali v sriedo 16. luja zjutra v Landarje. ŠPETER Ažla Zbuogam Rema V sriedo 16. luja smo se zbral v Ažli za dat zadnji pozdrav Remi Dionisio, uduovi Jussig. Rema je v mieru za venčno zaspala v čedajskem Spitale an učakala je bla lepo starost. Na telim svietu je zapustila sinuove Piera an Francesca, nevieste Renato an Orio, navuode Lorenza, Angelo an Federica. Manjkala bo njim, pa tudi vsi žlahti an vsiem tistim, ki so jo poznal an puno jih je, saj Rema je bla meštra an je bla tudi v volontarjate. Naj v mieru počiva. SREDNJE Gorenj Tarbi Zapustu nas je Bepic Garguorju Na naglim je zapustu tel sviet Giuseppe Dugaro. Bepic, takuo so ga vsi klical, . je biu klaša ‘22 an se je rodiu v veliki Garguorjovi družini v Gorenjim Tarbju. Biu je “reduce di Russia” an šele se spominjamo, kar nam je pravu, kaj je gor preživeu. Se sam ni mu za-stopit, kakuo je ratalo, de se je vamu damu zdrav an živ. Kako lieto od tegà je biu šu živet z družino na Brazan, pa pogostu se je vraču v rojstno vas an tle bo tudi počivu venčni mier. Njega pogreb je biu v petak 18. luja zjutra. % Za njim jočejo žena Ma-rjuta Kurjakuova, sinuova Alfredo an Marino, nevie-sta, navuodi, bratje Renzo, Mario an Miljo, sestre Lidia an Elia, kunjadi, navuodi an vsa draga žlahta. “Bi tiela napisat samuo dvie besiede v spomin nun-ca Garguorjovega, ki takuo na naglim je šu s telega sveta. Je pru žalostno, de ga na bo vic videt gu Gorenjem koncu, zak čeglih je živeu dol v Laškem se nie njega žive dni zabu na njega vas an na njega hišo, takuo puno krat srna se sre-cjala. “Mohorka, ka si an ti vajdla guon?”, je biu vajen me ree, se je rad ustavu gu-orit an puno krat me je pravu od Rusije, od kar je biu sudat an ka’ je muoru pre-tarpiet za prit živ damu. So ble žalostne tiste misle an so se mu ulile suze nucnu an mene, ki sam ga poslušala... je biu zguoran an šimpatik človek, se je rad an posmejau. An če je bluo za pomagat kajšnemu, se nie potegnu nazaj. Vsaki krat, ki je paršu v vas, nie parmanjku pošpegat mojga tata, ki je biu sam, an je ni-mar ušafu ‘no dobro besie-do za ga potroštat... za tuo-le mu bom saldu hvaležna... Zbuogam, nunac Bepic.” BELGIJA Dvie Žalostne novice “Dragi od Matajurja, moje pisma vam pamašajo nimar žalostne novice.” Takuo se začne pismo, ki nam ga je pošjala Marija Moja-cova iz Taminesa (takuo jo vsi poznajo, pa rodila se je v Jurcovi družini v Gorenjim Bamase). An takuo smo zviedel, de 8. luja je umaru Geremia Birtig. Geremja je biu iz Podarja, vasica gor na briegu v špietarskem ka-mune, gor mimo Gorenjega Barnasa, kjer nie vič obe-dnega. Geremia je imeu vič ku 84 liet. Biu pa je malo-manj otrok lieta 1934, kar je z družino paršu v Belgijo, kjer je že dielu njega tata, v minieri, sevieda. Geremia je biu pru an bardak človek, vsi so ga imiel radi. Ceglih je preživeu malo-manj vso njega življenje tle v Belgiji, nie maj pozabu njega rojstno vas an dokjer je biu dobrega zdravja se je zvestuo vraču damu vsako lieto z njega družino. Potlè, ki mu je umarla žena Han-ni, je parhaju duon s hčerjo Maro an z zetam Erich. V žalost je pustu nje, majha-no navuodo, kužine an vso drago žlahto. Ziveu je v Seraingu, kjer na 8. luja je biu njega pogreb. Nas je bluo zaries na puno za mu dat zadnji pozdrav. Druga žalostna novica, ki nam jo piše le Marija, je de je v mieru zaspau tudi Mirco Luszach. Mirco je imeu 90 liet, biu je doma iz ■Hostnega. “Mirco je pustu veliko praznino miez nas”, je napisala Marija. “Mirko je ljubu življenje an vse težave, ki jih je ušafu na njega pot, jih je znu premagat z veliko kuražo. Je šu po sviete, pa ne kot turist. Osam liet je vojskovau dol v Afriki, v Albaniji an v Grečiji, potlè še v Jugoslaviji, za zaključit v Franciji na 8. setemberja lieta 1943, kjer je naredu dvie lieta pa-ražona. Tle v Belgiji je pre-dielu dvajst liet v mini. Seda bo za nimar počivu v Taminesu blizu njega žene, ki je bla Maria Chiabai. V veliki žalost je pustu sinuove Gianna an Alfreda, neviesto Sylvie, navuodo Charlotte, sestro Amalio, navuode an vso drago žlahto.” Naj v mieru počivajo teli naš ljudje, ki so muorli pre-živiet po sviete a ki so vedno nosil v njih sarcih an pametih naše beneške doline. V saboto 26. an v nediejo 27. julija Senjam svetega Jakoba An lietos bo go par Hloc senjam Svetega Jakoba. Dva dni za se veselit, srečat parja-telje, se veplesat an sniest ki-ek dobrega. Začne v saboto 26. luja ob 19.30, kar predstavijo bukva “Portreti - Ritratti”. Ob 21. uri bojo lutke, marionette s predstavo “La prova del coraggio”, ki jo pokaže Romano Danielli iz Bologne. Ob 21.30 bo pa ples s skupino “Naša klapa”. V nediejo 27. vošta, ob 18. uri, bo srečanje diatoničnih ramonik, ki nam predstavijo “Gor an dol po pot” an ob 20.30 bomo pa mogli plesat s skupino “Tequila”. Pro loco Garmak je poskar-biela tudi za pjačo an jedačo. Na stuojta parmanjkat! Lepuo je se varnit damu Je paršu luj, an za Matilde Vogrig - Počalinovo iz Platea je narlieuši miesac v liete. Vesta zaki? Zak miesca luja an vošta se vame damu. Matilde se je rodila na 24. februarja lieta 1913 (lietos je do-puna 90 liet!) v Počalinovi družini, za neviesto je šla v Jakuovo družino, nje mož je biu Francesco Canalaz. Lieta so šle napri, družina je zrasla, Francesco je zapustu tel sviet an de Matilde ne bo sama doma jo je hči Mirella pejala v Pordenon, dol h nji, de jo bo lepuo varvala. Nje otroc, Mirella, Elsa an Franca, zeti, navuodi an pra-navuodi Alessia, Sara, Simone, Elisa an mala Asia (ki ima samuo dvie lieta), jo imajo zlo, zlo radi an jo za-hvalejo za vse dobre, ki je za nje nardila. “Nimar je lepuo skarbiela za nas, nimar nas je lepuo podučila...” pravejo. Matilde je srečna imiet tako lepo družino, ki lepuo skarbi za njo an je pru vesela živiet kupe z njim... Pa kar se vamu damu, je ku de bi bla v nebesih! Vsi nje te dragi ji diejo še ankrat “Buohloni draga mama an nona, an Buog vam di zdravje še puno, puno liet!” Vse narbuojše, draga Matilde, vam želmo tudi mi. Miedihi v Benečiji DREKA doh. Maria Laurà Kras: v sriedo od 11.00 do 11.30 Debenje: v sriedo ob 15.00 Trinko: v sriedo ob 12.00 GRMEK doh. Lucio Quargnolo Hlocje: v pandiejak, sriedo an četartak ob 10.45 doh. Maria Laurà Hlocje: v pandiejak od 11.30 do 12.00 v sriedo ob 10.00 v petak od 16. do 16.30 Lombaj: v sriedo ob 14.00 PODBONESEC doh. Vito Cavallaro Podbuniesac: vsaki dan od pandiejka do sabote od 8.00 do 9.00 an v torak an četartak tudi od 17.00 do 19.00 čarnivarh: v torak od 9.00 do 11.00 Marsin: v četartak od 15.00 do 16.00 SREDNJE doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v torak an petak ob 10.45 doh. Maria Laurà Sriednje (Oblica) v četartak od 10.30 do 11.00 Gorenji Tarbi: v torak od 9.00 do 10.00 v četartak od 11.30 do 12.00 SOVODNJE doh. Pietro Pellegriti Sauodnja: v pandiejak, torak, četartak an petak od 11.30 do 12.30 SPETER doh. Tullio Valentino . Spietar: v pandiejak an četartak od 8.30 do 10.30 v torak an petak od 16.30 do 18. v saboto od 8.30 do 10. doh. Pietro Pellegriti Spietar: v pandiejak, torak, četartak, petak od 9.00 do 10.30 v sriedo od 16.00 do 18.00 v saboto od 8.30 do 10.00 doh. Daniela Marinigh Spietar: pandiejak, torak an četartak od 9.00 do 11.00 srieda,petak od 16.30 do 18.30 v saboto reperibil do 10.00 (tel. 0432/727694) PEDIATRA (z apuntamentam) doh. Flavia Principato Spietar: srieda an petak od 10.00 do 11.30 v pandiejak, torak, četartak od 17.00 do 18.30 t el. 727910 al 0339/8466355 SVET LENART doh. Lucio Quargnolo Gorenja Miersa: v pandiejak, torak sriedo, četartak an petak od 8.15 do 10.15 v pandiejak an četartak tudi odi 7.00 do 18.00 doh. Maria Laurà Gorenja Miersa: v pandiejak od 8.30 do 10.00 anodi 7.00 do 18.00 v torak od 10.00 do 12.00 v sriedo od 8.30 do 9.30 v četartak od 8.30 do 10.00 v petak od 17.00 do 18.00 Za vse tiste bunike ai pa judi, ki imajo posebne težave an na morejo iti sami do Spitala “za pre-lieve", je na razpolago "servizio infermieristico” (tel. 727081). Pridejo oni na vaš duom. novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorna urednica: JOLE KAMOR Izdaja: Soc. Coop NOVI MATAJUR ari Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: PENTAGRAPH s.r.l. Videm / Udine Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Cedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 NaroCnlna-Abbonamento Italija: 30 evro Druge države: 36 evro Amerika (po letalski posti): 60 evro Avstralija (po letalski posti): 63 evro Postni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Cedad-Cividale 18726331 Za Slovenijo-DISTRIEST Partizanska, 75 - Sežana Tei. 067 - 73373 Ziro račun SDK Sežaia St. 51420601 -27926 Letna za Slovenijo: 5.500 SIT Vdanjen v USPI Assodato all’USPI AFFITTASI a San Pietro al Natisone appartamento di circa 80 mq. Telef. ore ufficio -mattina al numero 0481/535713. PER IMPARARE LE LINGUE Madrelingua inglese - americano propone scambio conversazione/lezione con madre lingua sloveno. Tel. ad Anthony ài numero 0432/727075 Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 26. JULUA DO 1. AVGUSTA Cedad (Minisini) tel. 731175 OD 25. DO 31. JULUA Premaijag tel. 729012 Zaparte za počitnice / Chiuse per ferie Podboniesac: od 28. julija do 17. vošta Fontana (Cedad): od 27. julija do 17. vošta Planinska družina Benečije sabota 2. - nedieja 3. avgusta CESKA KOCA/KOČNA odhod iz Spietra (Belvedere) v saboto 2. ob 8.00 (Kobarid - Tolmin -Cerkno - Škofja Loka - Kranj - Jezersko). Na Jezerskem pustimo avto an začnemo hodit do Češke Koče, kjer prespijemo (m. 1543 -dvie ure zahtevne hoje). V nediejo 3. vošta se gre na Kočno (m. 2540 - tri ure an pu zahtevne hoje). Tisti, ki zeljo priti z nami, naj se oglase do sabote 26. julija. Poklical Igorja (tel. 04321727631 ) al pa Livia (339 7576244). COSTRUZIONI EMU di Zanotel p.e. Giordano 30020 TEGUO VENETO /VE Vk> Suzzolms. 60 • M 335 5949321» P. IVA 03327100271 Kronaka — Bohloni mama Rina za vaše veliko sarce Naše mame, naše none, nikdar jim na bomo zadost hvaležne, za kar so nas podučile an šele nas podučijo, čeglih imamo an mi že lase biele... naše mame an none, ki nas imajo rade nad vse, ki za nas se veseljo an za nas jočejo... Adna med telimi je Rina Battistig iz Kal (nje mož je biu Emilio Sti-efu). Celo življenje je dielala od zjutra do nuoč, seda pa v mieru živi dol na Buri (Butttio) z nje družino. An vsa družina se je zbrala okuole nje, kar na 8. februarja je dopunla osamdeset liet. Napravli so ji pravi guod, senjam, nie manjkalo pru nič: ne torta, ne spumnat ne drugih dobruot. Pa kar jo je narvič veselilo je bluo videt zbrano okuole sebe nje družino an še ankrat zastopit, ki dost jo imajo radi nje otroc Maria, Fiorita an Beppino z njih družinam, an še posebno nje navuodi Romina, Sandra an Betty... Draga Rina, uživajte telo vašo družino, je prava sreča jo imiet, kot ona je srečna imiet vas. Rosina so pravi vzgled (e-sempio) za njih čeče an za vso družino. Za lepuo praznovat 40 liet njih poroke sta šla na Staro goro an potlè pa na veselico, kjer so poklical v-se njih te drage, v parvi varsti hčere Lucia an Annamaria, zeta Silvano an Gino, navuodi Sonia, Simone an Marco. Buog jih di uživat še pu-no, puno liet v mieru an z-dravju jim želijo vsi tisti, ki jih imajo radi, an tudi mi. 40 liet kupe! Stierdeset liet kupe, dan Topoluovega an Rosina za dnevom, lieto za lietam: Scuderin - Vičerjova iz Oc- tarkaj cajta so kupe preho- negabarda. dii, ku mož an žena, Remi- Nimar kupe, v dobrih an gio Trusgnach - Furjanu iz v težkih cajtih, Remigio an četrtek, 24. julija 2003 rodila na 21. vošta lanskega lieta (čez kak dan dopu-ne parvo lieto življenja), je veseje za nje družino, pa tudi za vasnjane iz Lomba-ja, ki so pru veseli jo videt zak ona, čeglih je takuo mi-nena, že vie, kakuo se obnašat an na parmanjka nikdar za šenkat an nje liep nasmieh vsiem tistim, ki jo srečajo. An seda pridimo pa na noviče, ki jih videta le tle. Te zadnjega, ki je Romilda diela “h kraju” je-Stefano, ki na 17. maja, v cierkvici svete Ane gor zad za vasjo v Bjačah je ratu mož od Patrizie Spagnut, ki je pru iz tele vasi. Lepo novico smo jo bli že napisal, je manjkala fotografija, ki nam je seda paršla an tako imamo še ankrat parložnost želiet vse dobre tele-mu mlademu paru, ki seda živi v Oblici. Vse dobre želmo tudi Romildi an ostalim nje velike družine. Veseli dnevi za Stamadicje De bi mogla vsaka naša družina se pohvalit s takimi liepimi novicami, ku tista od Romilde iz Oblice! Romilda je iz Topoluovega, za neviesto je paršla v Oblico, v Starnadicjovo družino. Ima dva puoba an adno čečo an vsi tarje so “par kraj”, takuo, ki smo pravli ankrat. Ta zadnja, ki je paršla v družino je Giulia, tela liepa, zlo liepa čiči-ca, ki živi na Lombaju. Nje tata je Ivo Predan -Starnadicju, mama je pa Michela Gus - Partenova iz Lombaja. Giulia, ki se je