CELJE
REPORTAŽA
	
	V* o
	Tj-
=	r<">
	
	
	СЛ
=	o C-
	F-
Rakušev mlin je padel
str. 2-3
Z razglednicami v zgodovino str. 29
On
RADIO CELJE
90,6 95,1 95,9 100,3
OVI TEDNI
VSAK CETRTEI
-7 mednarodni Sprostite se
( . erotični sejem	U ŽiuO
S LOVE ROTI KA
Celjski sejem, 12.-14. december 2014 i» ID
Celjski sejem d.d.	Več na www.sejem-erotika.si
Št. 50 / Leto 69 / Celje, 11. december 2014 / Cena 2,50 EUR
Konec tedna bo -
GOSPODARSTVO
K slabi banki tudi
Thermana? str. 5
^^r^^^č^e Vremenska napoved za občine je malo manj obetavna. Izkušnje celje
o javnem prenosu občinskih sej pa so različne od kraja do kraja.	.	- -■
■ n.2 i/m Cinkarna stoji na
nevarnih odpadkih str.
PODČETRTEK
Marko Zidanšek na
vrhu SLS str. 7
SPORT
Beni je najboljši igralec lige str. 16
Je bil Palček provokator ali dvojni
agent? str. 32
ŠTORE -
Presenečenje ob upokojitvi zdravnika
str. 30
PREBOLD
Vrnil se je kino
str. 8
Gorniške duše ne
moreš utišati
str. 33
KULTURA
Galerije kot topel dom
str. 27
LAŠKO
Kaj počnejo strešniki v muzeju? str. 9
2
AKTUALNO
UVODNIK
Pričakovanja in izklopi
Decembrsko obujanje spominov. Kako je bilo nekoč. Na primer v tovarnah so delavci še sredi petdesetih let nestrpno pričakovali nov izvod tovarniškega glasila. Tudi mama je domov prinašala svež Gorenjev Informator, kjer sem na koncu okušala draž prvih novinarskih korakov. Še kar nekaj podjetij je, ki imajo dobri stari tovarniški časopis, Cinkarnar je po 60 letih izhajanja zagotovo med njimi. Resda v novi tehnični podobi, drugačni dinamiki izhajanja, vendar eden nepogrešljivih komunikacijskih kanalov, ki tke vezi med ljudmi, tudi z nekoč zaposlenimi v celjski cinkarni.
Sicer pa neposreden stik še vedno največ velja - tudi pri odnosih med zaposlenimi; seveda če so ti odnosi zdravi, usmerjeni v skupen poslovni cilj: uspešnost podjetja. V takšnih podjetjih se znajo v teh decembrskih časih pričakovanj tudi poveseliti, si kaj podariti. Kje drugje pa stopicajo na mestu, pogosto v tej naši ljubi deželi zaradi enega samcatega posameznika, ki drži ujeto celo ekipo v primežu lastne nenadomestljivosti: na ravni podjetja, občin, celo države. Na izpostavljeni funkciji ali skrbno skrit nekje v ozadju.
Pred dnevi sem naletela na zgodbico enega od gurujev vsebinskega marketinga, ki jo iz druge roke prijazno polagam na srce premnogim direktorjem in lastnikom podjetij. Takole gre. »Le kaj bi vlagal v zaposlene, če bodo šli potem drugam,« se je spraševal menedžer. In mu je še malce pametnejši od njega odgovoril: »In kaj boš storil, če v zaposlene in v podjetje ne boš vlagal in bodo ostali v podjetju?«In nekdo od bralcev je pripisal naslednjo misel: »S spomini in z zvestobo je tako: včasih je lahko tudi >firma< zvesta zaposlenim; ne velja vedno nujno obratno.«
Ampak decembrski čas je tudi čas za izklapljanje od vseh negativnih naplavin. In pričakovanje kar treh dobrih decembrskih mož je kot balzam za dušo, kajne? Sprehodili smo se med ljudmi, ki so vsak dan z nami, čeprav ne na naslovnicah časopisa. In zabičali so nam, da dobri možje obstajajo. Prav vsi trije so tu. Le v dobro je treba verjeti, kanček otroka ohraniti v sebi. In kdaj pa kdaj prižgati svečko, da odžene vse slabe in črne energije. Pomaga. Preverjeno. Način za izklapljanje od vsakdanjih tegob je tudi sprehajanje po okrašenih ulicah. Ponekod se »dogaja« marsikaj prav iz duše, z vsebino, drugje so dogodki malo praznično prisiljeni ali kot pravi naš sogovornik, adventni časi so tudi marketinška uspešnica, ne le kulturni fenomen.
In včasih si je tako kot dobre može treba dobrega duha in vzneseno razpoloženje igrivih pričakovanj preprosto pričarati. In ne boste verjeli. Klasične voščilnice so tudi na Celjskem še vedno »in«. Kakšen navdih utegnete dobiti tudi privrženci bolj seksualno naravnane tematike. Erotični sejem z vsemi dražmi in žgečkljivo ponudbo je tukaj. Gore pa tudi čakajo na nas. V zimskem času se najbolj vešči še vedno podajajo daleč stran od vse bolj ponorelega sveta, tja pod vršace. Zakonca Štremfelj, ki sta kot prvi par pred desetletji stopila na streho sveta, sta prepričana, da gorniške duše ne moreš utišati. In tudi vi, zvesti bralci, si nikar ne dovolite, da vas v življenju kdorkoli utiša. Vsaka zadnja plat, ki seje slabo, na koncu dobi svojo šibo. S pomočjo parkeljnov ali brez.
In ne dovolite, da vas v svetu svojevrstnega slovenskega lova na čarovnice kdorkoli prepriča, da znanje ne velja nič, da šteje samo denar. Ubogim na duši ni pomoči, tisti z dušo pa utegnejo v vsaki situaciji prižgati kakšno novo lučko. Kar nekaj jih prižigamo tudi v snopiču Zgodbe s Celjskega, ki ste ga, po nedavnih odmevih sodeč, vzeli resnično za svojega. In tudi v prvem, bolj informativnem snopiču imate poleg novic iz 33 občin obilico zanimivega branja. Med drugim rubriko Naša tema, v kateri smo se vprašali: »Kakšno vlogo pri celovitem seznanjanju lokalne javnosti imajo neposredni prenosi sej občinskih svetov?« K razmisleku nas je spodbudila prav celjska izkušnja, kjer so seje mestnega sveta sicer javne, posnetki s teh sej pa ne.
Bodite torej v pričakovanju, po potrebi preprosto »izklopite« in vselej zahtevajte odgovore na zastavljena vprašanja. Z odgovori imajo nekateri večje, drugi malo manjše težave. Na kar vpliva pisana množica dejavnikov: znanje, veščine, izkušnje in nenazadnje tudi iskren namen povedati resnico. Še en moder mož mi je nekoč dejal: »Življenje je kratko. Ne krajšaj si ga še sama.« In ga poslušam ter vam na pragu decembrskih praznikov želim obilico lepih pričakovanj, sladkih izklopov in sanj. Včasih zadošča, da resnico poznate vsaj vi. Laž ima kratke noge in slej ko prej jo bodo spregledali tudi drugi.
ČETRTEK	PETEK	SOBOTA	NEDELJA
			
ЕШШ]			
PONEDELJEK	TOREK	SREDA	ČETRTEK
			
///	///		
nnan			
BISERKA POVŠE TAŠIĆ
Vremenska napoved nejasno, s črnimi obl
Ob varčevalnih ukrepih države, ki naj bi jih z zmanjšanjem sredstev za t. i. primerno porabo in investicije občutili tudi v občinah, se bodo, sploh manjše, težko potegovale za sredstva iz evropskih projektov, ki predvidevajo lastno udeležbo. In ne le to, ob krčenju prispevka države bodo težko uresničevale zakonske naloge, kar lahko z drugimi besedami pomeni tudi odpuščanja zaposlenih v občinskih javnih zavodih. V tem duhu je minila prva seja Sveta Savinjske regije minuli torek v Vili Bianca v Velenju. Na njej so župani Savinjske regije razpravljali o operativnem programu črpanja evropskih sredstev v finančni perspektivi 2014-2020.
Slovenija bo v naslednji finančni perspektivi razdeljena na dve kohezijski regiji, zahodno in vzhodno. Denar za razvojne projekte bo v 895 milijonov evrov vredni malhi kohezijskih skladov in za ta sredstva se lahko potegujejo projekti iz vse Slovenije. Za vzhodno kohezijsko regijo, kamor spada tudi Savinjska regija, je namenjeno 1,26 milijarde, iz sredstev razvoja regij približno 70 odstotkov, iz strukturnih skladov pa 30 odstotkov. In na koliko evropskega denarja lahko računajo v Savinjski regiji?
»Zaenkrat še ni jasno, na koliko sredstev bi lahko računali v Savinjski regiji in na kakšen način bi lahko črpali evropska sredstva. Zaenkrat so določeni le tematski cilji oziroma t. i. osi in šele v prihodnosti se bo pokazalo, ali se bodo občine na katerem od teh področij sploh lahko prijavljale s konkretnimi
projekti,« je povedal Branko Kidrič, na seji izvoljeni predsednik Sveta Savinjske regije, sicer župan Občine Rogaška Slatina.
Največ za konkurenčnost ...
Med temi enajstimi osmi bo največ sredstev namenjenih področju dinamičnega in konkurenčnega podjetništva za zeleno gospodarsko rast
Kaj lahko Savinjska regija doseže, bo odvisno predvsem od tega, kako dobro bodo pripravljeni projekti,« je povedala Alenka Smrkolj in ob tem poudarila, da bo v prihodnji finančni perspektivi poudarek predvsem na povečevanju konkurenčnosti gospodarstva, kar bo ključ za vse ostalo. »Če bomo na tem področju uspešni, bomo imeli denar tudi za ostalo. V novi finančni per-
leti 2014 in 2015 (ZIPRS1415). Po tem predlogu namerava država občinam zmanjšati sredstva za t. i. primerno porabo, s katero v občinah uresničujejo z zakonom predpisane naloge za 6 odstotkov, in ukiniti vsa sredstva za investicije.
»Kot ugotavljamo župani občin Savinjske regije, želi vlada varčevalne ukrepe, ki jih ni izposlovala v pogajanjih
Branka Kidriča, župan občine Rogaška Slatina (z leve), so na torkovi seji izvolili za predsednika Sveta Savinjske regije. Desno, Janez Jazbec, direktor Razvojne agencije Savinjske regije.
ter raziskavam, inovacijam in tehnološkemu razvoju. Da je situacija, kar se tiče črpanja evropskih sredstev, v prihodnji finančni perspektivi še precej nejasna, je potrdila tudi nova ministrica za kohezijo in razvoj Alenka Smrkolj, ki je v torek obiskala Velenje in se srečala z župani in gospodarstveniki savinjske in šaleške regije.
»Intenzivno delamo na pridobivanju vseh dokumentov, strateški dokumenti so več ali manj pod streho, zdaj so na vrsti izvedbeni dokumenti, uredbe in pravilniki.
spektivi EU v svoji strategiji razvoja zahteva usmeritve na tista ključna področja, ki bodo za Evropo pomenila razvojni preboj in ki bodo temeljila na povezovanju med več občinami, regijami in državami,« je še povedala Alenka Smrkolj.
Ni uspelo pri sindikatih, bo pri občinah?
Najbolj polemična razprava se je na seji sveta regije razvila v zvezi z napovedanimi varčevalnimi ukrepi v državi v okviru zakona o izvrševanju državnih proračunov za
Alenka Smrkolj, nova ministrica za kohezijo in razvoj županom Savinjske in Šaleške regije na srečanju v hotelu Paka v Velenju ni mogla obljubiti kaj posebej oprijemljivega kar zadeva črpanje evropskih sredstev v novi finančni perspektivi.
pri sindikatih ali kar ji morda ne bo pri gospodarstvu, prenesti na občine. Analize kažejo, da v prihodnosti občine s sredstvi, ki jih bodo imele na voljo, ne bodo ne bodo več sposobne pokrivati obveznih nalog občine,« je še poudaril predsednik Sveta Savinjske regije Branko Kidrič. To pa z drugimi besedami, kot smo slišali od nekaterih županov pomeni, da občine ne bodo mogle več v takšni meri fi-
Rakušev mlin je padel
V četrtek začetek rušenja, v soboto le še velik kup ruševin -Pogajanja glede izravnalnega ukrepa niso mogoča
AKTUALNO
3
za občine: aki
Če bo država skrčila sredstva občinam, se bodo težko potegovale za evropske projekte - Dve kohezijski regiji
nancirati delovanja vrtcev in drugih javnih zavodov, in da bodo lahko sledila odpuščanja zaposlenih.
Ukinjanje lokalne samouprave
Župani Savinjske regije ogorčeno ugotavljajo, da napovedani ukrepi države ne pomenijo ukinjanje manjših občin po drugi poti, marveč da gre za ukinjanje lokalne samouprave nasploh. Temu pa se nameravajo odločno upreti, zato so na seji tudi pozvali k večjemu povezovanju in enotnemu nastopu, da bodo prestavljali podobno silo v pogajanjih z državo kot jo sindikati.
ROBERT GORJANC Foto: RG
Vlada stopila korak nazaj
Na torkovem sestanku ministrstva za finance in predstavniki skupnosti občin so sklenili, da višina povpreč-nine za zdaj ostane v višini 525 evrov na prebivalca, kakor to predvideva ZIPRS 1415 za leto 2015.
O njej se bodo ponovno pogajali ob sprejemanju rebalansa proračuna, sofinanciranje investicijskih projektov pa ohrani na sedaj veljavni višini 2 odstotka. Do 15. januarja 2015 pa bodo s predstavniki občin potekala še naprej intenzivna pogajanja in pogovori o interventnih ukrepih za zniževanje stroškov občinam.
Višina povprečnine predstavlja na prebivalca v državi ugotovljen primeren obseg sredstev za financiranje z
zakonom določenih nalog in je za leto 2015 v Zakonu o izvrševanju proračuna RS za leti 2014 in 2015 določena v višini 525 evra na prebivalca, medtem ko je v letu 2014 ta znašala 536 evra na prebivalca občine.
S spremembami zakona je vlada predlagala višino povprečnine 494, 02 evra za leto 2015, občinam, katerih prihodki presegajo primerno porabo, pa naj bi po novem pripadali le prihodki do višine primerne porabe. Prav tako pa je predlog sprememb zakona v letu 2015 predvidel ukinitev vseh sredstev iz državnega proračuna za financiranje investicij v občinah, razen v primeru, če so projekti, ki se financirajo iz sredstev državnega proračuna, že v teku.
CELJE - Teden je minil v znamenju še zadnjih prizadevanj za ohranitev Rakuševega mlina, a hkrati že rušenja kulturnega spomenika, ki ga je Celje dokončno izgubilo. Danes, v četrtek, vrata spet odpira Lidlova poslovalnica ob porušeni stavbi, še vedno pa ni znano, koliko bo - ob dejstvu, da ostaja brez spomenika industrijske dediščine - Celje še stala izguba Rakuševega mlina.
Na dan, ko je skladno z odločbo gradbenega inšpektorja in soglasjem ministrstva za kulturo poža-rišče prevzel za rušenje izbrani Remont Celje, so v Ljubljani ustanovili slovenski odbor mednarodnega združenja, ki se ukvarja z varovanjem industrijske dediščine. Odbor združuje strokovnjake različnih strok, zato ne preseneča, da so že na ustanovni seji govorili o ohranjanju Rakuševega mlina.
Pozivi in rušenje
Veliko primerov kaže, da je s pravim pristopom, a tudi dobro voljo in vizionarskim pogledom mogoče uspešno ohranjati dediščino in jo nadgraditi. V mestni občini so v
Lidlova trgovina je bila zaradi zagotavljanja varnosti za zaposlene in kupce od 7. novembra zaprta, danes, v četrtek, spet odpira vrata. Na vprašanja, kolikšen je izpad prihodkov zaradi zaprtja in ali so na mestno občino naslovili zahtevek za plačilo odškodnine, skopo odgovarjajo, da še zbirajo dokumentacijo, s katero bomo dokončno ocenili škodo. »Najprej smo želeli poskrbeti, da bo, takoj ko je to mogoče, trgovina spet nemoteno obratovala,« je bila kratka Tina Cipot iz službe za odnose z javnostmi Lidla Slovenije.
petek prejeli poziv, naj zaustavijo rušitev in preučijo vse za oživitev mlina, hkrati pa omogočijo dostop strokovnjakom, ki bi iskali možnost ohranitve vsaj dela stavbe. Dan prej je prispela pobuda skupine podpornikov ohranitve mlina s predlogom začasnega varovanja nosilnih zidov in oceno stroškov, ki bi znašali blizu 500 tisoč evrov. Kljub tem pozivom so v Celju nadaljevali rušenje, kot je povedal župan Bojan Šrot, pa bi dinamiko lahko spremenilo le to, če bi se med delom, ki so ga nadzirali strokovnjaki spomeniškega varstva, izkazalo, da stavba ni tako močno poškodovana, kot so nakazovala izvedenska mnenja. To se očitno ni, zato je mlin v soboto dokončno padel.
Izravnalni ukrep
Celjanom visi nad glavo tudi plačilo 1,7 milijona evrov v državni proračun zaradi povzročene škode na kulturni dediščini. Izravnalni ukrep mora občina poravnati do 1. julija, a se ji zdi bolj smiselno, da se spomin na mlin ohrani z repliko najbolj značilnega vzhodnega pročelja stavbe. O tem so se želeli pogovoriti z ministrico Julijano Bizjak Mlakar in kot je povedal župan Šrot, so pri dogovorih za srečanje pomagali mestni svetniki vseh treh koalicijskih strank na državni ravni. Sestanka ne bo, ker je izdano odločbo nemogoče spreminjati, zato mestna občina pripravlja tožbo, o kateri bo odločeno v upravnem sporu.
IVANA STAMEJCIC, foto: GrupA
TEDEN NAOKOLI
Hrana za reveže spet na voljo
Ko zmanjka, klestijo socialne programe - Čas za sodelovanje in spravo
LJUBLJANA - V teh dneh se po Sloveniji mnogi veselijo praznikov in vsega, kar prinašajo. Hkrati se vrstijo dobrodelne prireditve, s katerimi skušajo omiliti stisko revnih, predvsem otrok. Pri tem bo dobrodošla tudi pomoč iz Evrope, sploh zato, ker so bila skladišča humanitarnih organizacij do nedavnega prazna.
Po zapletih se ta mesec skladišča spet polnijo s hrano. Denar zanjo je Slovenija dobila iz letos ustanovljenega Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim. Do leta 2020 bo tako prejela za 20,5 milijona evrov evropskih sredstev, ki jim mora dodati še svoj delež. Na podlagi sprejetega operativnega programa bo ta denar šel za hrano za najbolj ogrožene in za spremljajoče ukrepe, kot so svetovanje in druge vrste podpore za spodbujanje socialne vključenosti. Pakete hrane bodo razdeljevale izbrane partnerske organizacije in tudi neposredno na domovih ter v zavetiščih.
Ob podatkih o tem, koliko hrane se še vedno zavrže, je žalostno, da je treba stiske ljudi reševati s paketi nujnih živil. Kaj pa plačilo položnic ali obroka za najeto posojilo, ki so ob izgubi službe še precej hujši problem kot zagotavljanje hrane? Vrtoglava izplačila vodilnim v Družbi za upravljanje terjatev bank oziroma slabi banki ob hkratnih očitkih KPK o nepravilnostih pri poslovanju se ob tem zdijo kot norčevanje iz državljanov. Vlada še razmišlja, kaj naj stori.
Denarja je tudi za občine vse manj. Država ga želi še dodatno oklestiti, zato občine napovedujejo ustavno presojo, če bo še naprej zmanjševala njihove prihodke.
Vlada je predlagala povprečni-no v višini 494 evrov na občana, občine zahtevajo, da ostane na ravni letošnjega leta, torej 536 evrov. Predstavniki združenj občin in vlade so se nazadnje dogovorili, da si bodo vzeli več časa za pogovore o sredstvih za delovanje občin in da bodo o tem znova govorili ob rebalansu državnega proračuna. Za zdaj se tako ohranja sofinanciranje investicij v sedanji višini dveh odstotkov skupne primerne porabe občin, povprečnina pa v višini 525 evrov na prebivalca.
Da nekatere občine že imajo velike težave, kaže nedavni primer Maribora, kjer so po dramatični napovedi, da je mestu zmanjkalo denarja za financiranje vseh neobveznih programov, nato našli 470 tisočakov. Občinsko vodstvo je tako zagotovilo denar za javna dela, za ukrepe aktivne politike zaposlovanja, za prispevek za novorojenčke, varno hišo, materinski dom, zavetišče za brezdomce, socialno kuhinjo in letovanje otrok iz socialno ogroženih družin. Javnosti so menda odgovorni s prvim sporočilom le želeli povedati, da so mestne finance v slabem stanju.
Podobna sporočila bomo verjetno v prihodnje slišali tudi od drugod, saj so mnoge občine tudi močno zadolžene, a žalostno je, da so v takem primeru najprej na udaru socialni progami.
Potem ko je vlada s sindikati javnega sektorja že pred tednom po pogajanjih sklenila dogovor o varčevalnih ukrepih za prihodnje leto, je z 28 od 38 reprezentativnih sindikatov ped dnevi še podpisala dogovor o tem, z nekaterimi pa naj bi ga naknadno.
Dogovora zagotovo ne bo podpisalo najmanj šest sindikatov, štirje s področja zdravstvene dejavnosti ter sindikat vojakov in slovenskih diplomatov. Sklenjeni dogovor vključuje prenos zdaj veljavnih varčevalnih ukrepov. Izjema so napredovanja, ki se sprostijo, njihovo izplačilo pa se izvede v januarju 2016. Dogovorjeni ukrepi vključujejo še znižano plačevanje premij kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja in dodatno znižanje obsega sredstev za plačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela. Predvideva se tudi ukrep, ki se nanaša na možnost selektivnega zmanjšanja delovne obveznosti.
Vprašanje je, kako bo vlada zdaj zmanjšala proračunski primanjkljaj in našla drugje prihranke ali prihodke proračuna. Menda je velika črna luknja sistem javnih naročil in porabe v javnem sektorju, čeprav v gospodarstvu že trepetajo, kakšne obdavčitve jih bodo še doletele.
V organizaciji predsednika države Boruta Pahorja pa so se prvič sestali štirje predsedniki, nosilci političnih funkcij v Sloveniji, in govorili o ustavnih spremembah za bolj stabilen političen sistem, o spravnem dejanju in poenotenju slovenske zunanje politike.
Poleg Pahorja so tako za isto mizo sedli še predsednik vlade Miro Cerar, predsednik državnega zbora Milan Brglez in predsednik državnega sveta Mitja Bervar. Pahor je ocenil, da je po obdobju politične nestabilnosti, ki so jo zaznamovale vsakoletne zamenjave vlad in volitve, čas za sodelovanje, ki bo omogočilo, da bodo tudi ugodna gospodarska gibanja trajnejša. Brez sodelovanja med inštitucijami, med vlado in opozicijo, s socialnimi partnerji in z vsemi deležniki v političnem procesu, uspehov ne bo, je menil. Ustavne spremembe naj bi zagotovile hitrejše imenovanje vlad po volitvah. V duhu sprave bi postavili predviden spomenik v središču Ljubljane in dostojno pokopali vse žrtve vojn.
Če bo to res poenotilo sprt in razdeljen narod, potem bo to eden večjih dosežkov vladajoče garniture. Še bolj bi verjetno večino razveselili spodbudni gospodarski rezultati, ki bi prinesli boljše življenje vsem, ki so v zadnjih letih ostali brez dela.
TATJANA CVIRN
4
GOSPODARSTVO
»Zagovarjam idejo, da bi država prenesla kmetijska zemljišča v last občin. Občine bi poskrbele, da bi ta zemljišča prišla v prave roke. Stavbna zemljišča so prešla v last občin, kmetijska pa ne. Sklad manipulira s temi zemljišči. Najemnina je v primerjavi z ekonomskim učinkom na kmetiji zelo visoka. Ne vem, kako dolgo bo kmet še prenesel te obremenitve,« je kritičen Janko Šket.
Kmetje zahtevajo znižanje zakupnin
Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov ostaja neomajen
Največja stanovska organizacija kmetov, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, je prejšnji teden opozorila na previsoke zakupnine za kmetijska zemljišča, ki jih ima v upravljanju Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. Zbornica zahteva, da se zakupnine znižajo in da sklad oblikuje drugačna merila pri oddajanju kmetijskih zemljišč. Sklad odgovarja, da cenik za kmetijska zemljišča temelji predvsem na izkazanem interesu povpraševanja po zakupu državnih zemljišč in visokih finančnih obveznostih sklada.
Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov gospodari s približno 58.800 hektarji kmetijskih zemljišč, od tega z malo manj kot 4.000 na Celjskem. Na tem območju ima sklad sklenjenih malo manj kot 1.300 zakupnih pogodb. Predsednik celjske območne enote Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Janko Šket je ogorčen nad »obnašanjem« sklada. Popolnoma neupravičeno se mu zdi zvišanje zakupnin v letošnjem
letu. Te so se v primerjavi z letom 2013 zvišale za skoraj 17 odstotkov. Kot pravi, kmetje na eni strani nujno potrebujejo ta zemljišča za proizvodnjo, na drugi pa že tako težko ekonomsko shajajo. Marsikdo se bo zaradi zvišanja najemnin sčasoma odločil, da bo zemljo vrnil, pravi Šket.
Zvišanje za skoraj 17 odstotkov
Sklad je decembra 2013 sprejel cenik zakupnin za kmetijska zemljišča za leto 2014, s katerim se je zakupnina za leto 2014 glede na cenik za leto 2013 povišala za 16,7 odstotka. Zvišanje zakupnin je sklad utemeljeval tudi s pričakovano obremenitvijo sklada zaradi nepremičninskega davka od kmetijskih zemljišč. Ta je bila ocenjena na 961 tisoč evrov letno. Kot vemo, do sprejema nepremičninskega zakona ni prišlo. Na sklad smo zato naslovili vprašanje, zakaj je torej zvišal zakupnine. V skladu so odgovorili, da so sicer prejeli več pobud za znižanje zakupnin, vendar sprememba cenika v smislu znižanja
ENERGIJSKO VARČNI APARATI IN DARILO OB NAKUPU
Akcija traja od 10. 10. 2014 do 31. 12. 2014!
sensocare
technology
Generacija pralnih in sušilnih strojev Gorenje SensoCare črpa navdih iz potreb uporabnikov, vodijo pa jo mnoga leta izkušenj. Vrhunsko tehnologijo povezuje z estetiko in rezultat je popoln gospodinjski aparat. Zahvaljujoč naprednim tehnološkim rešitvam ter senzorskemu upravljanju smo našli odgovor na ravnanje z različnimi vrstami perila, osredotočeni na varčevanje z energijo ter zaščito naravnih virov pa smo ponosni na visoko energijsko učinkovitost SensoCare aparatov.
gorenje
www.gorenje.si
Zakupnine za hektar njive se v tem letu gibljejo - odvisno od razreda in bonitetnega območja - od 143,55 do 204,76 evra. V letu 2013 so se gibale med 123,01 in 175,46 evra.
najemnin naj ne bi bila gospodaren ukrep. Kot pravijo, se finančne obveznosti sklada predvsem zaradi denaci-onalizacijskih odškodnin iz leta v leto povečujejo. Sklad naj bi imel zaradi posledic naravnih nesreč v letošnjem letu bistveno višje stroške in zmanjšane prihodke. Ob tem v skladu dodajajo, da je povpraševanje po zakupu kmetijskih zemljišč precej večje od ponudbe.
»Upoštevajo kapitalsko logiko«
Kmetje se ne strinjajo, da bi morali zakupniki kmetijskih zemljišč te obveznosti plačevati z višjimi zakupninami, sploh ker naj bi te obveznosti nastale večinoma pri gospodarjenju z gozdnimi zemljišči in ne s kmetijskimi. Kot pravijo v kmetijski zbornici, se zavedajo, da so višje zakupnine marsikje posledica tržnih razmer, a ne povsod. »Ponekod je osnovni interes lastnikov še vedno, da se zemljišča obdela, in so pripravljeni dati kmetijsko zemljišče v zakup tudi brez zakupnine oziroma z nižjimi zakupninami. Na drugi strani je potreba po njivskih površinah vedno večja in zato je nerazumno, da sklad to izkorišča in povečuje zakupnine, pri čemer upošteva le kapitalsko logiko,« so kritični v zbornici. Prihodki iz kmetijske dejavnosti naj ne bi prenesli tako velikih zakupnin. Te znašajo po podatkih zbornice že več kot 10 odstotkov vrednosti proizvodnje na njivskih površinah in v živinoreji.
Zemljišča naj gredo v prave roke
Kmetje poleg visokih zakupnin očitajo skladu tudi »nepravična« merila pri oddajanju kmetijskih zemljišč.
Janko Šket pravi, da zemljišča včasih pridejo v neprave roke. »Nekateri lobisti zemljišča s pridom uporabljajo samo za to, da dobijo subvencije, niso pa del proizvodnje. Opozarjamo, naj se dajo zemljišča v roke tistim, ki proizvajajo in pridelujejo hrano,« je kritičen. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije izpostavlja spremembo prakse dodeljevanja kmetijskih zemljišč v zakup v primerih, ko gre za enakovredne prednostne upravičence. V zbornici jih moti predvsem model licitacije, ki ga je sklad uvedel leta 2011. Zaradi velikega pomanjkanja njivskih površin naj bi nekateri kmetje ponudili tudi 600 evrov za zakup hektarja, kar je, kot pravijo v zbornici, nelogično, saj prihodki iz kmetijske dejavnosti ne presegajo tako velikih zakupnin.
Sklad na te očitke odgovarja, da postopek izbire najugodnejšega ponudnika (licitacije) izvaja na manjšem obsegu zemljišč, in sicer v primerih prostih zemljišč. Prosta zemljišča se pojavijo večinoma na dva načina, in sicer kadar kdo od zakupnikov odpove zakupno pogodbo ali sklad prekine zakupno pogodbo zaradi kršenja njenih določil. Že sklenjene zakupne pogodbe, pri katerih ni navedenih posebnosti, se po Zakonu o kmetijskih zemljiščih avtomatično podaljšujejo. »Sklad se je za licitiranje zakupnine odločil, ker lahko na ta način kot dober gospodar preveri tržno vrednost zakupnine,« pojasnjujejo v skladu.
In cilji kmetijske politike?
Vse kaže, da sklad ne bo znižal zakupnin. Kmetje opozarjajo, da bo dialog, če sklad in kmetijski minister ne bosta prisluhnila njihovim zahtevam, močno otežen tudi na drugih področjih. Kaj bodo kmetje, ki so ekonomsko odvisni tudi od »skladove« zemlje, dejansko dosegli, je vprašanje, na katero zaenkrat še ni odgovora. Zviševanje zakupnin vsekakor predstavlja oddaljevanje od ciljev slovenske kmetijske politike, ki naj bi skrbela za povišanje samooskrbe s hrano, povečanje konkurenčne sposobnosti kmetijstva in ži-vilstva ter zagotavljanje skladnega in socialno vzdržnega razvoja podeželja.
JERICA POTOČNIK
Obvezna uporaba eRačunov
S 1. januarjem 2015 bodo morali proračunski porabniki prejemati račune in spremljajoče dokumente izključno v elektronski obliki. To pomeni, da bodo morale pravne in fizične osebe za dobavljeno blago in izvedene storitve pošiljati proračunskim porabnikom eRačune.
Uprava Republike Slovenije za javna plačila (UJP) sporoča, da bodo fizične in pravne osebe lahko pošiljale eRačune proračunskim porabnikom preko bank, vključenih v med-bančno izmenjavo eRačunov, ponudnikov elektronske poti, s katerimi ima UJP sklenjene pogodbe, in portala UJP eRa-čun, preko katerega bodo lahko izdajatelji pošiljali eRačune neposredno proračunskim porabnikom. Portal bo podpiral pošiljanje eRačunov za manjše izdajatelje, ki v javni sektor oziroma proračunskim uporabnikom na letni ravni posredujejo manjše število eRačunov. Portal bo omogočal ročni vnos eRačunov in bo dostopen na spletni strani UJP od 1. januarja 2015.
eRačun je račun, ki ga izdajatelj računa za dobavljeno blago ali izvedene storitve izda svojemu dolžniku oziroma prejemniku računa v elektronski obliki. Ta enakovredno zamenjuje račun v papirni obliki.
UJP vidi prednosti uvedbe eRačunov v poenostavitvi in racionalizaciji postopkov, povečanju transparentnosti, konkurenčnosti in gospodarnosti pri porabi javnih sredstev, prihranku časa, znižanju stroškov, zmanjšanju administrativnih ovir ter povečanju konkurenčnosti gospodarstva.
JERICA POTOČNIK
Dolgovi Meje že izračunani
Upniki šentjurske Meje, ki je od začetka oktobra v prisilni poravnavi, so prijavili za kar 20 milijonov evrov terjatev, vendar jih je upravitelj Miha Musič priznal le za dobrih 11 milijonov evrov.
Med terjatvami, ki jih ni priznal, je kar 8 milijonov evrov visoka terjatev podjetja Slom. Kot je pojasnil direktor Sloma Mohor Holešek, terjatev ni povezana s poslovanjem, ampak gre za več kot dvajset let staro tožbo, povezano z lastninjenjem oziroma oškodovanjem pri lastninjenju. Odškodnina, ki jo je v tem postopku od Meje zahteval Slom, je bila krepko nižja, zvišale so jo obresti, ki so se nabirale v dveh desetletjih. Slom je tožbo izgubil, sodba pa je postala pravnomočna šele konec oktobra, torej kasneje kot so prijavili svojo terjatev do Meje, je še pojasnil Holešek.
Večino terjatev, ki jih je prisilni upravitelj priznal, so prijavile Družba za upravljanje terjatev bank, Banka Celje in Abanka, ki je prisilno poravnavo Meje tudi predlagala.
JI
ENERGETIKA CELJE
PREKLOPITE na PLIN
GOSPODARSTVO
5
NA KRATKO
Do bank so vestni
ŠTORE - Občina, ki ima visoke dolgove iz časa župa-novanja Franca Jazbeca, je pred kratkim odplačala še zadnji del dolga državni zakladnici. Gre za dvesto tisoč evrov, dolg zakladnici je v celoti znašal trikrat toliko.
Med upniki Občine Štore ostajajo predvsem banka Raif-feisen in SKB ter družba Grunt Nep in Slovenske železnice. Občina Štore ima iz časa Jazbečevega županovanja trenutno še 1,3 milijona evrov starih dolgov. Največji del tega dolga je povezan s poroštvi občine zasebnemu podjetju Hudournik, ki je pozneje propadlo. Približno polovico dolga je povezanega s tožbo Slovenskih železnic za vzdrževanje železniških prehodov, ki jo je občina izgubila. V osnutku proračuna Občine Štore za prihodnje leto je za plačilo dolgov na voljo dobrih dvesto tisoč evrov.
BJ
Izrazito naložbeni proračun
DOBRNA - Osnutek proračuna za prihodnje leto, ki so ga sprejeli na zadnji seji občinskega sveta, je izrazito naložbeno naravnan. Blizu polovico odhodkov namenjajo za naložbe.
Dobrnčani načrtujejo za prihodnje leto skoraj tri milijone evrov prihodkov ter dvesto tisoč evrov več odhodkov. Razliko predstavljajo letos neporabljena sredstva, poleg tega bo treba proračun do druge obravnave še uskladiti. Za različne naložbe v letu 2015 namenjajo v osnutku kar 44 odstotkov odhodkov, največja je nadaljevanje gradnje kanalizacije po občini. Po uspešni prijavi na osmi javni poziv za neporabljena evropska sredstva, to naložbo že izvajajo. Poleg tega bodo sofinancirali nakup gasilskega vozila ter kupili šolski kombi. Občina se na novo ne bo zadolževala, za pretekle naložbe bodo odplačali 140 tisoč evrov posojila.
BJ
Slabo stanje državnih cest
SLOVENSKE KONJICE - Stanje regionalnih cest, ki vodijo skozi občino Slovenske Konjice, ni najbolj rožnato. Župan Miran Gorinšek se je zato sestal s predstavniki Direkcije RS za ceste in jih seznanil z njihovim stanjem.
Na sestanku so predstavniki direkcije poudarili, da zaradi zmanjšanja proračunskih prihodkov ni možno napovedati, kdaj se bodo lotili obnove cest oziroma novih naložb. Župan Miran Gorinšek je kljub temu izpostavil kar nekaj problematičnih odsekov. Med drugim je Gorinšek opozoril na zelo nevaren cestni odsek med Žičami in Ločami. Kolesarji in pešci se nimajo kam umakniti, pravi Gorinšek. Kdaj bodo sredstva za ureditev regionalnih cest na voljo, tudi župan ne ve. Več naj bi bilo sicer znano marca prihodnje leto.
JP
Želijo si sedem volilnih enot
LJUBNO - 205 krajanov Okonine in Meliš se je podpisalo pod pobudo, ki jo je župan Franjo Naraločnik na zadnji seji občinskega sveta predstavil svetnikom in s katero podpisniki občini predlagajo spremembo odloka o določitvi volilnih enot za volitve članov v občinski svet in za volitve župana Občine Ljubno ob Savinji.
Pobudniki želijo, da se šesta volilna enota, ki obsega naselja Radmirje, Juvanje, Okonina in Meliše, razdeli tako, da bi bili v šesti volilni enoti volivci iz naselij Okonina in Meliše, v novi, torej sedmi, pa bi bili tisti iz Radmirja in Juvanja. Svetniki so sprejeli sklep, da se v skladu s statutom občine začne postopek za spremembo in dopolnitev zgoraj omenjenega odloka.
HŽ
Za staro in mlado
VOJNIK - V starem trškem jedru so v petek slovesno odprli medgeneracijski center Kamrica. Namenjajo ga izmenjavi znanja na področju vseživljenjskega učenja, medgeneracijskemu sodelovanju in prostovoljstvu.
Med številnimi dejavnostmi so med drugim predvideni kuharski in šiviljski tečaji, učenje javnega nastopanja in jezikov ter prenašanje znanja uporabe sodobne informacijske tehnologije na starejše. Center je v prostorih nekdanje pošte, ki je v občinski lasti, njeni prostori pa so samevali. Ustanovili so ga na pobudo občine in v sodelovanju z vojniško enoto socialnega podjetja center ponovne uporabe. Otvoritvena slovesnost je bila v bližnjem kulturnem domu, kjer so pripravili tudi kulturni program.
BJ
Družba dobrega počutja kmalu v rokah slabe banke
Konec meseca spet zbor lastnikov laške Thermane - Odvetnik Soklič ogorčen zaradi sklepa višjega sodišča
Tik pred začetkom božič-no-novoletnih praznikov se bodo spet sestali lastniki Thermane. To bo že tretja seja skupščine v zadnjih štirih mesecih in druga, na kateri bodo odločali o dokapitalizaciji družbe. Po neuspešni prvi dokapi-talizacijski seji, ki je bila konec septembra, je Thermana končala v prisilni poravnavi. V primeru, da delničarji tudi tokrat ne bodo podprli predloga uprave, pa bo zdravilišče končalo v rokah Družbe za upravljanje terjatev bank. Če namreč predlog o zmanjšanju in nato povečanju kapitala ne bo dobil zadostne podpore, bo o tem odločal upniški odbor. Predlog bo takrat zagotovo sprejet, saj ima v upniškem odboru odločilno besedo slaba banka.
Dnevni red seje, ki jo je predsednik uprave Therma-ne Andrej Bošnjak sklical za 23. december, je pravzaprav enak, kot je bil na seji 24. septembra, razlikuje pa se po vsebini predlaganih sklepov. Na septembrski seji je uprava predlagala, da bi osnovni kapital, ki znaša približno 15 milijonov evrov, zmanjšali na približno tri milijone evrov, nato bi obstoječi delničarji
imeli pet dni časa, da družbo dokapitalizirajo. Dokapi-talizacija bi bila uspešna, če bi vplačali za 12 milijonov evrov novih delnic. Takšen predlog takrat ni bil sprejet, zmanjkalo je le za približno pol odstotka glasov. Proti je glasovala skupina manjših delničarjev, ki sta jih na seji zastopala bivši direktor Roman Matek in celjski odvetnik Borut Soklič. Manjši delničarji so namreč prepričani, da bi finančne težave oziroma visoko zadolženost Thermane lahko rešili drugače. Po njihovem mnenju sta razglasitev insolventnosti in prisilna poravnava nepotrebni, saj naj bi bile pri cenitvi nepremičnin, ki je vodila v slabitve in v visoko izgubo, narejene številne nepravilnosti.
Popolna razlastitev
Tudi na decembrski seji skupščine bodo delničarji Thermane odločali o zmanjšanju osnovnega kapitala, vendar uprava tokrat predlaga zmanjšanje celotnega zneska. To pomeni popolno razlastitev vseh zdajšnjih delničarjev, med katerimi so največji Družba za upravljanje terjatev bank, Pivovarna
Laško, KM Inštalacije in Občina Laško. V naslednjem koraku je predvidena dokapita-lizacija, pri kateri bodo lahko sodelovale le banke upnice, ki imajo do zdravilišča za približno 35 milijonov evrov terjatev. Dokapitalizacija bo uspešna, če bodo banke v lastniški delež pretvorile za najmanj 12 milijonov evrov svojih terjatev. Če predlog o dokapitalizaciji tudi na tokratni seji skupščini ne bi bil sprejet, bo o njem v skladu z insolventno zakonodajo odločal upniški odbor, ki ga sestavljajo vse banke upnice. Po dokapitalizaciji, sprejeti na seji skupščine ali na seji upniškega odbora, bo tako tudi formalno glavno besedo v Thermani prevzela slaba banka, saj je večina bank, izjema je le Banka Celje, nanjo že prenesla svoje terjatve do laške družbe.
»Vrhunsko sprenevedanje«
Mali delničarji tudi za decembrsko sejo skupščine pravijo, da je farsa, saj je vse že vnaprej določeno. »Uprava in banke upnice so nas pravzaprav potisnile v kot. Vse skupaj je eno veliko sprenevedanje, tako kot je sprenevedanje tudi sklep,
s katerim je Višje sodišče v Ljubljani zavrglo pritožbo podjetij KM Inštalacije in Paron na sklep celjskega sodišča o začetku prisilne poravnave v Thermani,« pravi njihov predstavnik Borut Soklič. Višje sodišče je namreč sklep, da pritožba ni dovoljena, utemeljilo s pojasnilom, da KM Inštalacije in Paron nista stranki v predhodnem postopku in torej sklepa o prisilni poravnavi ne moreta izpodbijati. »Za KM Inštalacije takšen sklep še razumem, saj je podjetje kot pomemben lastnik Thermane le njen poslovni upnik. Povsem drugače je s Paro-nom, ki je finančni upnik in je naveden v načrtu finančnega prestrukturiranja. Poleg tega je sodišče Paron tudi imenovalo v upniški odbor finančnih upnikov. Ob vseh teh dejstvih zdaj višje sodišče ugotavlja, da Paron ni izkazal svoje terjatve do Thermane. To je vrhunsko sprenevedanje in prepričan sem, da ni naključno,« je ogorčen Soklič. Ker se na sklep višjega sodišča ni mogoče pritožiti, bo Soklič, tako vsaj napoveduje, uporabil drugo pravno sredstvo - zahtevo za varstvo zakonitosti.
JANJA INTIHAR
Trudimo se, da bi vam bili bližje. Korak za korakom - z ugodnejšimi pogoji in boljšimi storitvami.
STE SI ŽE POSTAVILI NOVE CILJE?
Želimo vam, da bi se vam vse želje uresničile, da bi vam uspelo vztrajati na poti do ciljev in da bi jih tudi dosegli. Pri tem vam poskušamo pomagati: z rentnim varčevanjem z ugodno obrestno mero euribor + 2 % ali izjemnim depozitom z ročnostjo 20 mesecev in 2 % letno nominalno fiksno obrestno mero* lahko del svojega denarja vsak mesec preusmerite v uresničitev želja, še posebej tistih najbolj oddaljenih. Obe ponudbi veljata le do konca leta!	^ ^^ ^^
Korak za korakom, in cilji bodo vse bližje!	^Џ ђдцкз Сб1јв
•minimalni znesek vezave je 1.000€.	www.banka-celje.si
V vzorcih tal in podzemnih voda na območju ob Kidričevi ulici so izmerili znatno povišane vsebnosti težkih kovin in na osnovi arhivskega gradiva ugotovili, da so tam pred desetletji nasipavali topilniške odpadke iz proizvodnje cinka in ostanke praženja piritne rude.
Cinkarna stoji na nevarnih odpadkih
Kaj to pomeni za podtalne vode? - Ukrepe za ugotavljanje vplivov na širše območje mora določiti ministrstvo za okolje
CELJE - Že pred mesecem je Cinkarna Celje obvestila javnost, da osnutek poročila druge faze okoljskega skrbnega pregleda kaže zaskrbljujoče podatke. Na območju ob Kidričevi ulici, kjer je sedež podjetja, so analize pokazale, da so tla močno onesnažena s težkimi kovinami, saj so bila zgrajena iz odpadkov pretekle industrijske dejavnosti. Kljub temu da je bil osnutek poročila poljskega podjetja Environ v nekaterih delih nepopoln in netočen, so se v cinkarni v skladu z zakonom odločili o tem obvestiti javnost in ministrstvo za okolje. Ob tem so napovedali podrobnejšo predstavitev podatkov, ko bo pripravljeno končno poročilo. To sta pred dnevi storila predsednik uprave in generalni direktor Cinkarne Celje Tomaž Benčina ter članica uprave in tehnična direktorica Nikolaja Podgoršek Selič.
Environ je drugo fazo skrbnega okoljskega pregleda, ki je stala sto tisoč evrov, opravil jeseni, nujen pa je zaradi tega, ker je cinkarna med petnajstimi podjetji, ki jih vlada namerava prodati. V tej fazi se je raziskava osredotočila na zemljino in podzemne vode. Rezultati so po besedah obeh odgovornih vse presenetili, saj niso pričakovali takšne onesnaženosti s težkimi kovinami tako globoko v zemlji. Ukrepi, ki jih mora potrditi okoljsko ministrstvo, naj bi pokazali, kakšen je vpliv na okolje in zdravje ljudi izven območja
cinkarne. Ker želi država podjetje prodati, Benčina domneva, da se bodo to zgodilo kmalu in da to ne bo vplivalo na postopek prodaje.
Merili težke kovine in ostale nevarne snovi
Okoljski skrben pregled je zajel več različnih lokacij, in sicer območje proizvodnje v Celju in Mozirju ter deponij v Bukovžlaku in Za travnikom. Na območju proizvodnje v Celju so določili 15 mest in na vsakem so na več koncih jemali vzorce tal do globine petih metrov in vzorce podzemne vode. Podobno je veljalo za območja na začetku trase podzemnega cevovoda za sadro, pred in za odlagališčem sadre ter odlagališčem nenevarnih odpadkov v Bu-kovžlaku, pred in za odlagališčem Za travnikom ter na površinah pod odlagališčema v Bukovžlaku in pod pregrado Za travnikom. Analizirali so tudi vzorec odložene sadre in tri območja v Mozirju.
Povzetek poročila skrbnega okoljskega pregleda je objavljen na spletni strani Cinkarne Celje, tiskano poročilo pa bo po 15. decembru na voljo na sedežu družbe.
Podjetje Environ je za analizo predlagalo 20 težkih kovin, na željo cinkarne je dodalo še titan in talij. Analiziralo je še vrsto organskih snovi, anorganskih parametrov in priso-
Tomaž Benčina: »Uprava je ves čas v nasprotju s civilnimi iniciativami trdila, da cinkarna z aktualno dejavnostjo deluje v skladu z okoljsko zakonodajo in okoljevarstvenim dovoljenjem, kar je to poročilo tudi potrdilo. Gre za pretekla bremena, ki so bila skrita pod zemljo. Posledice nekdanje dejavnosti so nova zaveza za podjetje, ki bo še naprej delovalo odgovorno do okolja in izvajalo predpise.«
tnost azbesta, skupno 28 tisoč parametrov.
Nikolaja Podgoršek Selič: »Rezultati kažejo, da sedanja dejavnost odlaganja sadre ne povzroča povišanih vsebnosti težkih kovin in tudi talija v sadri niso našli. So pa vsebnosti povišane tam, kjer so v preteklosti odlagali ali vgrajevali ostanke praženja piritne rude.«
Presežene kritične vrednosti
V Mozirju vplivov proizvodnje v tleh in vodah niso zabeležili in tudi na kmetijskih zemljiščih pod odlagališči Bukovžlak in Za travnikom niso ugotovili vsebnosti težkih kovin, ki bi bile višje, kot so v naravnih tleh brez onesnaženja. Na območju sedeža podjetja so v cinkarni sicer pričakovali povišane vrednosti težkih kovin, ki so zaradi pretekle dejavnosti prisotne tudi širše v okolju. »Rezultati globinskih vzorčenj so nas močno presenetili,« je dejala Podgoršek Seličeva. V vzorcih tal so namreč izmerili presežene kritične vrednosti težkih kovin, ki so značilne za topil-niške odpadke iz proizvodnje cinka, in ostanke praženja piritne rude. To so cink, antimon, arzen, barij, baker, kadmij, svinec, nikelj in kobalt.
Načrtno
nasipavanje
odpadkov
Na osnovi arhivskega gradiva so ugotovili, da je za to krivo načrtno nasipavanje odpadkov metalurške dejavnosti v letih med 1950 in 1980. Območja so kasneje prekrili
NA KRATKO
Srečali so se starejši
BRASLOVČE - Društvo upokojencev in krajevna organizacija Rdečega križa sta v nedeljo v dvorani kulturnega doma pripravila srečanje starejših občanov, starih vsaj 70 let. Od 420 povabljenih se je srečanja udeležila približno polovica.
Zbrane so nagovorili župan Branimir Strojanšek, predsednica tamkajšnjega Rdečega križa Nika Udrih in predsednik društva upokojencev Tone Repnik. S priložnostnima dariloma so se poklonili najstarejšima občanoma na srečanju, 92-letni Slavici Marovt in 98-letnemu Karlu Gluku. Kulturni program sta oblikovala otroški pevski zbor Osnovne šole Braslovče pod vodstvom Anje Jezernik in Tamburaški zbor Polzela pod vodstvom Mije Novak.
ŠO
Odlični mladi karateisti
KOZJE - Na mladinskem državnem prvenstvu v karateju je Bor Hartl osvojil naslov državnega prvaka. Ekipo Karate kluba Kozjansko in Obsotelje so poleg Bora Hartla zastopali še Jan Hartl, Luka Bele, Anja Rajgl in Amadeja Knez.
V finalu športnih borb sta se spopadla brata Hartl. Bor je za las premagal Jana in nizu odličij dodal še naslov državnega prvaka. Luka Bele je osvojil naslov vice prvaka Slovenije v katah. Bor in Jan Hartl pa sta v katah osvojila tretje mesto. Amadeja Knez je kot novinka prvič nastopila na državnem prvenstvu. V kategoriji mlajših članic je osvojila tretje mesto. Anja Rajgl tokrat ni dosegla vidnejše uvrstitve.
JP
simbfo
vrtnarstvo
UREJANJE OKOLICE, od ideje do izvedbe:
*	zasaditve
*	vzdrževanje vrtov
*	načrtovanje in svetovanje
< J

Simbio, d.o.o. I Teharska 49 I 3000 Celje I Mob.: +386 (0) 31 520 385 I Fax: +386 (3) 425 6412 I vrtnarstvoiasimbio.si I www.simbio.si
№
Tako imenovani leš -ostanke metalurške proizvodnje cinkove rude - niso uporabljali le kot nasipni material za ustvarjanje industrijske cone na območju Začrta, pač pa je bil to pred desetletji cenjen material tudi pri urejanju cest in drugih gradnjah širom regije.
z zemljo in površine zazidali, zatravili ali asfaltirali. S tem so sicer preprečili prašenje, kar je bil ves čas glavni problem na območju Stare cinkarne. Večji problem je onesnaženost podzemnih voda, kjer so prav tako namerili znatno povišane vsebnosti cinka in težkih kovin, zato bo treba z dodatnimi meritvami ugotoviti, kašen je vpliv na širše okolje in zdravje ljudi. Environ je predlagal vzpostavitev stalnih merilnih mest za ugotavljanje stanja podzemnih voda in za vpliv na kakovost Hudinje ter Vzhodne Ložnice, natančnejše ukrepe pa mora predpisati ministrstvo za okolje. »Ko bodo ukrepi predpisani, bomo lahko ocenili stroške, vzpostavitev meritev, kot so predlagane, pa bi zahtevala od nekaj deset do sto tisoč evrov,« je pojasnil Benčina.
TATJANA CVIRN Foto: GrupA
Nadarjeni učenci na delavnicah
LUČE - V Osnovni šoli Blaža Arniča so se zbrali nadarjeni učenci vseh šestih zgornjesavinjskih osnovnih šol, ki so se jim pridružili šolske svetovalne delavke in ravnatelji ter ravnateljice šol.
Nadarjeni učenci, ki se na pobudo šolskih svetovalnih delavk srečujejo dvakrat letno, so lahko izbirali med šestimi delavnicami. Na delavnici Raziskujemo z geogebro so se poigravali s svetlobo in z njenim odbojem, tisti kreativnejši so se lahko pridružili dijakom celjskih srednjih šol, ki so jih učili poslikave obraza in izdelovanja unikatnih šalov. Ena skupina je obiskala podjetje Biomasa, se seznanila s potekom njegovega dela in s pomenom biomase pri ogrevanju. Na delavnici astronomije so udeleženci primerjali planete in izdelali modele, na delavnici Potuj z nami so pripravili zelo zanimive programe potovanj. Za konec druženja so učenci pripravili prireditev, na kateri so staršem predstavili svoje delo.
HŽ
Popravek
V Novem tedniku št. 48 smo v članku z naslovom Finančna injekcija za koncesijo za ceste na strani 7 pomotoma zapisali ime direktorja PUP Velenje, to ni Zvone, ampak je Janez Herodež. Za napako se opravičujemo.
UREDNIŠTVO
B!I!NIK@Vj
Neurgentn L/sanLtetnL prevozi bolnikov.
Prevozi pacienta od doma do zdravstvene ustanove in nazaj, prevozi na nalog za prevoz, podpora pacientom med prevozom, in skrb za dobro počutje. Samopiačniški prevozi po ugodnih cenah.
Prevozi po Sloveniji In tujini.
Lidija Grobelnlk s.p. Lava 5,3QD0 Celje
NA KRATKO
Astronavt Sega je prišel
VITANJE - Kulturno središče evropskih tehnologij je konec novembra v okviru obiska Slovenije obiskal upokojeni generalmajor in nekdanji podsekretar ameriških zračnih sil Ronald Michael Sega. Z veseljem je odgovoril na vprašanja radovednih osnovnošolcev.
Sega je sin slovenskih izseljencev iz Loškega Potoka. Trenutno je zaposlen kot predstojnik za fiziko in sorodne znanosti na državni univerzi Kolorado. Njegova prva misija STS-60 leta 1994 je bila prva skupna ameriško-ruska misija z raketopla-nom, ki je v orbiti izvajal vrsto eksperimentov. Med drugim je bil koordinator urjenja posadk v vesoljskem sodelovanju ZDA in Rusije in pilot poveljnik odprave Atlantis STS-76, med katero se je raketoplan združil z rusko vesoljsko postajo Mir. Kot je povedal Sega, se v vesolju zavedaš svoje majhnosti na eni strani in prostranosti vesolja na drugi. Za življenje na Zemlji se mu zdi zelo pomembna uporaba vesoljskih tehnologij.
JP
Odprli rudarsko vas
VELENJE - Včeraj so v Sončnem parku na zelenici ob Vili Rožle namenu predali pustolovsko energetsko igrišče Rudarska vas, ki je prvo tematsko igrišče z energetsko optimiziranimi otroškimi igrali v Sloveniji.
Pustolovsko energetsko igrišče je nastalo v okviru pilotnega projekta CUL-Energy 4 Kids, sofinancirano je prek programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Avstrija.
Namen igrišča je otroke z igro poučiti o obnovljivih in neob-novljivih virih energije, energijski učinkovitosti ter varčevanju z energijo. Igrala so zasnovana tako, da bodo lahko njihovi uporabniki s pomočjo gibanja, lastne kinetične energije, proizvedli svetlobo ali v gibanje pognali del igrala. Dodaten vir energije na igrišču je sončna svetloba, ki jo v električno energijo pretvarjajo fotovoltaični paneli. Ideje za razvoj energijsko optimiziranih igral so pod strokovnim vodstvom v sklopu mednarodnih delavnic razvijali otroci. »Z igriščem smo želeli otroke in mladostnike opozoriti tudi na pomen lokalnega vira energije - šaleški lignit, zato smo prostor za igro uredili na temo rudarjenja v Šaleški dolini ter ga poimenovali Rudarska vas, pravijo v velenjski občini.	RG
»Praskanje« tlaka na mestni tržnici
CELJE - Za javno podjetje Sirnbio, ki od poletja upravlja z mestno tržnico, je avtor arhitekturne podobe tržnice Tomaž Krušec izdelal idejno zasnovo in projekt za izvedbo prvega dela investicijskih del. Kot najbolj nujna so se na tržnici izkazala dela na pohodnem Üaku, saj na njem drsi že ob dežju, še bolj nevaren pa bi bil za kupce pozimi.
Za izvajalca malo manj kot 40 tisoč evrov vrednih del so izbrali celjsko gradbeno podjetje Remont in ta teden so delavci začeli strojno »štokanje« približno 1.100 kvadratnih metrov tlaka. Gre za postopek, pri katerem talno površino naredijo hrapavo, po koncu del pa bo protizdrsno površino izvajalec del zaradi zaščite pred vpijanjem vode premazal še z zaščitnim hidrofobnim premazom za tlak. Ta mesec bodo izvedli še redni pregled zvarov jeklene tržnične konstrukcije, Remont pa bo obnovil tudi tla pri gostinskem lokalu v sklopu tržnice, kjer je arhitekt predvidel izrez betonske talne plošče in namestitev lesenih tal iz tika. Sicer pa, zato da bi zmanjšali vpliv vremena na prodajalce in obiskovalce, Simbio v naslednjem letu načrtuje v sodelovanju z mestno občino in avtorjem arhitekturne zasnove nadgradnjo tržnice.	IS
Odzvali se bodo tudi gasilci
ZREČE - V občini se bo v začetku prihodnjega leta ob klicu v operativno komunikacijski center 112 v primeru nenadnega srčnega zastoja ali suma nanj poleg nujne medicinske pomoči odzvalo tudi najbližje prostovoljno gasilsko društvo.
Ob nenadnem srčnem zastoju sta najpomembnejša hitra pomoč in začetek temeljnih postopkov oživljanja z uporabo avtomatskega defibrilatorja. Zato so se v Občini Zreče odločili, da z njimi opremijo tudi gasilce, pravi župan Boris Podvršnik. Naloga enote, opremljene in usposobljene za uporabo avtomatskih defibrilatorjev, je, da z ustrezno ekipo in opremo prispe na kraj dogodka, poroča o stanju bolnika enoti nujne medicinske pomoči in po njenem navodilu začne izvajati postopke za oživljanje.	JP
Novi predsednik SLS Marko Zidanšek seje moral že pred in takoj ob izvolitvi zagovarjati zaradi vpletenosti v domnevno sporne posle pri poslovanju Premogovnika Velenje v času, ko je bil predsednik nadzornega odbora HSE. Pravi, daje od njegovega odstopa s predsedniškega položaja minilo že eno leto in da ima sam povsem čisto vest, zato si le želi, da pristojni organi čim prej opravijo svoje delo.
Stranka gre lahko samo navzgor
Kongres preobratov - Novi predsednik SLS Marko Zidanšek pravi, da ni ravnal kot »kmečka nevesta«
PODČETRTEK - Izredni volilni kongres Slovenske ljudske stranke, ki je bil v soboto sklican zaradi odstopa predsednika Franca Bogoviča po neuspehu stranke na državnozborskih volitvah, je prinesel kar nekaj presenečenj. Že pred kongresom so bili zapleti s kandidaturami za predsedniški položaj, sledil je predlog za preložitev kongresa, v javnosti je zaokrožilo pismo nekdanjega predsednika stranke Marjana Podobnika... dogajalo pa se je tudi med samim kongresom, saj novoizvoljeni predsednik SLS Celjan Marko Zidanšek pravi, da se je njegova vnovična kandidatura »skuhala« šele med odmorom za kosilo.
Kot je znano, je Zidanšek - čeprav je veljal za najmočnejšega kandidata - soglasje k predsedniški kandidaturi umaknil zato, ker mu ni uspelo že pred kongresom poenotiti stranke. Predsednik glavnega odbora Franci Rokavec je nato želel izredni volilni kongres celo preložiti, a ga pri tem ni podprlo dovolj članov odbora. Na kongresu sta ostala dva predsedniška kandidata - Primož Jelševar in Damjan Medved - a ker so delegati podprli možnost, da se vlagajo kandidature tudi na kongresu, se je v igro znova vrnil Zidanšek.
Posledice
džentlmenskega
dogovora
Kot pravi Zidanšek, je kandidat spet postal med kosilom zaradi tega, ker so ga k temu pozvali nekateri vplivni člani stranke in delegati iz več različnih krajev. »Ni šlo ne za preizkušanje moči, ki jo bom imel v stranki, ne za obnašanje >kmečke neveste<, kot pravite, pač pa za posledico džentlmentskega dogovora, ki sem ga z Medvedom in Jelševarjem sklenil pred kongresom,« pojasnjuje in dodaja, da so se na srečanju v Celju dogovorili, da bo, če se odloči za vodenje SLS, njegova kandidatura edina. Tega dogovora se je v Podčetrtku kasneje držal Jelševar, med 129 delegati z volilno pravico jih je za Zidanška glasovalo 74, za Medveda pa 59. Stranka je dobila še tri nove podpredsednike, med njimi je
Marko Zidanšek ostaja direktor JP Simbio, ob tem pa je v Celju še pooblaščenec župana Bojana Šrota, že tretji mandat predsednik občinskega Kviaza ter predsednik oziroma član nadzornih svetov družb Nepremičnine Celje in ZPO Celje, prav tako pa tudi član upravnega odbora Visoke šole za proizvodno inženirstvo Celje. Je poročen in s soprogo Matejo imata dva sina, od katerih starejši zaključuje srednjo šolo, mlajši pa je še osnovnošolec. Na lokalni ravni je bil tri mandate podžupan, zdaj je drugi mandat pooblaščenec župana Bojana Šrota, ki je SLS vodil od spomladi 2ÜÜ7 do jeseni 2ÜÜ8.
ob Francu Rozmanu in Jasmini Opec tudi Primož Jelševar, ki je na kongresu umaknil predsedniško kandidaturo.
Za desno sredino, brez preteklosti in ideologije
Zidanšek je po izvolitvi napovedal, da se bo kot predsednik SLS zavzemal za »novo širino, desno sredino in zgodbo, ki jo bodo v stranki pisali skupaj do povratka na pot uspeha«. Pravi, da vidi SLS kot močno in povezovalno stran-
ko, ki je ne zanimajo obračunavanje s preteklostjo in delitve na osnovi ideoloških prepričanj, pač pa ji bo v izziv iskanje rešitev za krepitev gospodarstva in s tem izhoda iz krize. Pri tem se mu zdi zelo pomembno, da je stranka čim bolj enotna in da deluje povezovalno, zato je že na kongresu povabil vse, da se povežejo v skupnih prizadevanjih, ki bodo pripeljala do dobrih rezultatov. »Dejstvo je, da je eno življenje znotraj stranke, drugo pa je delo za državo, kjer je predvsem pomembno, da ustvarjamo nova delovna mesta. Ta prinašajo dodano vrednost, da lahko na drugi strani pokrivamo socialne transferje ... Zato sem prepričan, da bomo skupaj zrli samo v prihodnost. Ljudje od nas pričakujejo rešitve, ki so namenjene za prihodnost.«
Zvestoba eni stranki
Kot ocenjuje Zidanšek, trenutno razmere v stranki niso rožnate, a verjame, da lahko gre stranka z najdaljšo tradicijo na slovenskih tleh, odslej le še navzgor. Pri tem omenja, da kljub neuspehu na državnozborskih volitvah ne gre prezreti, da je SLS dosegla lep uspeh na lokalnih volitvah, spomladi pa je bil njej predsednik Franc Bogovič izvoljen za evropskega poslanca.
Sicer pa je 46-letni Marko Zidanšek vpet v domačo politiko že skoraj četrt stoletja, od junija 1990, ko se je včlanil v Slovenske krščanske demokrate, postal predsednik strankinega podmladka in potem od leta 1992 vodil celjski mestni odbor SKD z enoletnim presledkom, ko je bil predsednik Lojze Oset, vse do leta 2000. Po združitvi v SLS večino časa vodi mestni odbor stranke, v predzadnjem in zadnjem mandatu je bil član izvršilnega odbora stranke, aktivno pa je deloval tudi v letošnji kampanji pred lokalnimi volitvami. »Vstopil sem v eno stranko in upam ter verjamem, da bom svoje delo v politiki zaključil v isti stranki,« pravi in dodaja, da mu spreminjanje »politične barve« ni blizu.
IVANA STAMEJClC Foto: Grup A
EaLai
Citycenter Celje • Mariborska cesta 100, Celje
SWAROVSKI
ELEMENTS GUMBI IN ZADRGE DARILNI PROGRAM
KUUČI
BATERIJE
GRAVIRANJE
KLJUČAVNICE FOTOKOPIRANJE
Veljavnost kupona do 31.12.2014. Popust velja ob predložitvi kupona. Popusti se ne seštevajo.
GUMBI
POPRAVILO OBLAČIL ČIŠČENJE OBLAČIL
VOLNA
PREJCE ZADRGE
PRIBOR ZA ŠIVANJE
OTVORITVENI POPUST -10%
ZA ČIŠČENJE IN POPRAVILO OBLAČIL
PRIBOR ZA PLETENJE
novi tednik
X 50, 11. december 2014
V Prebold se je vrnil kino
Projekt Kino (o)živi prvi korak do njegovega ponovnega rednega delovanja
PREBOLD - V Dvorani Prebold je bilo v nedeljo popoldne mogoče čutiti filmski vrvež. Preboldčani so si lahko v njej po več kot 15 letih ponovno ogledali film. Projekcijo sta pospremila odprtje razstave starih filmskih plakatov in projekcijske kabine s starimi projektorji iz leta 1957 ter pogovor z nekdanjima kinooperaterjema. Vrtenje filmov se bo ob nedeljah popoldne nadaljevalo vse do konca leta.
Kino (o)živi je projekt Občine Prebold, Slovenske kinoteke in Kulturno-ume-tniškega društva Svoboda Prebold, njegova glavna pobudnica pa je domačinka Katja Huš. S projektom ne želijo le popestriti decembrskega kulturnega dogajanja v občini, temveč narediti prvi korak k ponovnemu delovanju kina v Preboldu in zbrati arhivski material o zgodovini kina v kraju. »Čeprav ima kino dolgo zgodovino v Preboldu - prvi projektor za neme filme so kupili že leta 1930 - temu delu lokalne kulturne dediščine grozi nevarnost, da se bo izgubil. O zgodovini kina namreč ni veliko znanega, dosti materiala pa je bilo tudi izgubljenega,« pojasnjuje Huševa, ki si želi s pomočjo krajanov in drugih partnerjev zbrati karseda
veliko informacij, zgodb in drugega arhivskega materiala o zgodovini kina v Preboldu. Do zdaj jo je najbolj razveselila fotografija, na kateri je poleg nekdanje zgradbe, v kateri so v Preboldu predvajali filme v prvih letih delovanja kinematografa, razviden tudi transparent z napisom Danes vsi v kino, in sicer iz leta 1930. Na nekaj zanimivega gradiva so naleteli tudi v Zgodovinskem arhivu Celje, v stari projekcijski kabini pa na filmske plakate, ki so jih uporabljali nekoč.
Kot so filme vrteli nekoč
Še posebej neizčrpen vir informacij o delovanju preboldskega kina sta nekdanja kinooperaterja Ivan Cukjati in Dušan Fric, ki sta v nedeljo ob obisku projekcijske kabine nostalgično obujala čase, ko sta v njej še vrtela filme. Dušan Fric se danes še povsem dobro spominja prvega stika s projekcijsko kabino leta 1942. »Mama je bila blagajničarka v starem preboldskem kinu. Ker sem bil kot šestletni deček še premlad, da bi me spustili v dvorano, sem v projekcijski kabini filme gledal s takratnim kino-operaterjem kar skozi lino,« pravi Preboldčan, ki je nato tudi sam postal mojster proji-
Nekdanja preboldska kinooperaterja Ivan Cukjati in Dušan Fric v projekcijski kabini
ciranja filmov. »Naše delo se je začelo že dobro uro pred filmsko projekcijo. Filme smo namreč prejeli v petih svitkih, ki smo jih morali previti, zlepiti in naviti na kolut,« se svojega dela spominja Cukjati.
Zabava za vse generacije
Dokler so imeli v projekcijski kabini samo en projektor, so morali filme predvajati z odmori. To je bilo po besedah domačina Janeza Vedeni-ka še kako pogodu takratni mladini, ki se je med drugim navduševala tudi nad predfil-mi, ki so prikazovali novice iz vse države, in reklamnimi
spoti, ki so jih skupaj s takrat popularno glasbo vrteli dvajset minut pred filmom. »Velikokrat se je zgodilo, da se je filmski trak strgal. Tega smo se še posebej razveselili mladi obiskovalci kina. Kdor se je dobro razumel s kinoo-peraterjem, je dobil kakšen meter traku. Prizore na njem smo si doma s pomočjo baterijske svetilke in povečevalnega stekla projicirali na steno,« še pravi Vedenik in poudarja, da kino poleg veselic nekoč ni predstavljal zabave le za mlade Preboldčane, temveč kar za vse generacije.
ŠPELA OŽIR Foto: ŠO
NA KRATKO
Jaslice v kartuziji
LAŠKO - Enajsta razstava jaslic, ki jo organizirata Zavod Odon in Društvo ljubiteljev jaslic Slovenije, je od minule nedelje na ogled v kartuziji Jurklošter.
Na ogled je približno petdeset različnih jaslic, ki so jih izdelali člani društva jasličarjev Slovenije, nekaj so jih ustvarili učenci osnovnih šol in tudi domačini iz Jurkloštra. Čar razstave so po besedah direktorja Zavoda Odon Janka Cesarja raznoliki materiali, ki prikazujejo sveto družino. Največ jaslic je lesenih, veliko jih je narejenih iz gline, nekaj iz blaga, ličkanja ... Svoje jaslice letos med drugim razstavljajo rezbarja Marjan Vodnik in Tone Šegina ter kiparji Vinko Ribnikar, Ana Korenč, Mateja Kozmus in Marija Bizjak.TV
Pripravljeni na sneg
RADEČE - Smučišče Magolnik zaradi nizke nadmorske višine in pomanjkanja snega ni obratovalo vse od leta 2009. Upravljalec Kulturno-turistični-rekreacijski center (KTRC) Radeče še ni obupal nad smučanjem v domačem kraju in skupaj s tamkajšnjim smučarskim klubom letos upa na belo zimo.
KTRC in smučarski klub sta že lani podpisala pogodbo o sodelovanju, ki je zaradi pomanjkanja snega ostala le na papirju. KTRC je kot upravljalec tudi letos poskrbel za tehnične preglede naprav, smučarski klub pa naj bi ob zadostni količini zapadlega snega zagotavil kader, ki mora biti prisoten na smučišču za njegovo nemoteno obratovanje.TV
Tradicionalni Miklavževi dnevi
SOLČAVA - V minulih dneh so v občini pripravili prireditve, s katerimi so že enajsto leto zapored pripravili 11. tradicionalne Miklavževe dneve.
Veselo je bilo že zadnjo novembrsko soboto, ko so v dvorani zadružnega doma pripravili otroško delavnico izdelovanja adventnih venčkov. Na delavnici, ki jo je vodila Marija Kočnar, so sodelovali tudi animatorji oratorija. Adventne venčke so otroci naslednji dan prodajali v cerkvi. Miklavževe prireditve
so to soboto dosegle vrhunec z obiskom svetega Miklavža, ki je v dvorani zadružnega doma z otroki poklepetal, najmlajše pa tudi obdaril.
HŽ
Obeta se ginekološka ambulanta
BISTRICA OB SOTLI - V kraju se obeta vzpostavitev prve dislocirane ginekološke ambulante Splošne bolnišnice Brežice. Zaživela bi lahko že kmalu po novem letu.
Pobudo za vzpostavitev enote v Bistrici ob Sotli je na občino podal direktor Splošne bolnišnice Brežice Dražen Le-vojević. Prostore za ambulanto naj bi odstopila občina, za vse ostalo bo poskrbela Splošna bolnišnica Brežice, pravi Levojević. Občina je za vzpostavitev tovrstne ambulante zainteresirana. Župan Franjo Debelak naj bi Levojeviću zagotovil, da ima občina na voljo ustrezne prostore, tako da bi lahko ambulanta, če bo šlo vse po načrtu, zaživela že januarja oziroma februarja prihodnje leto.
JP
Pomoč družinam pred prazniki
ŠOŠTANJ - V sodelovanju z Dekanijsko karitas Šaleška dolina je občina na pobudo nekaterih podjetnikov pozvala lokalne podjetnike k obdarovanju tistih, ki pomoč najbolj potrebujejo.
»Za ta korak smo se odločili, ker smo opazili, da med nami živi vse več ljudi, za katere so praznični dnevi postali veliko breme, saj si ne morejo privoščiti niti osnovnih dobrin, kaj šele kakšnih majhnih daril, ki bi pričarala nasmeh na lica njihovih otrok. Vsem ni dano na konec leta gledati kot na praznični čas, ampak kot na običajne dneve, prežete s tegobami, ki se v blišču iztekajočega leta povečajo s tesnobo boja za vsakdanje preživetje,« je ob pobudi povedal šoštanjski župan Darko Menih.
Družinam želijo pomagati še pred božično-novoletnimi prazniki, saj so to dnevi, ko sredstva najbolj potrebujejo. Vse, ki bi bili pripravljeni v obliki bonov pomagati ljudem v stiski in jim pričarati praznično vzdušje v domovih, pozivajo, da se obrnejo na Občino Šoštanj ali Dekanijsko karitas Šaleška dolina.
RG
ш
MESTNA OBČINA CELJE
OBJAVLJA JAVNI RAZPIS ZA PODELITEV PRIZNANJ V LETU 2015
zaslužnim občanom in drugim posameznikom, podjetjem, zavodom, društvom, skupinam, združenjem in drugim pravnim osebam (v nadaljevanju: skupina), za profesionalne in druge dosežke ter uspehe na kateremkoli področju delovanja in ustvarjanja, ki imajo izjemen pomen za razvoj, ugled in promocijo mesta. Skladno z Odlokom o priznanjih Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 125/04, 8/12 in 83/13)
MESTNI SVET MESTNE OBČINE CELJE PODELJUJE
1.	NAZIV ČASTNI MEŠČAN,
ki ga lahko prejme posameznik za izjemen prispevek na področju gospodarstva, znanosti, umetnosti, kulture, športa in humanitarnih ali drugih dejavnosti, ki imajo trajen pomen za razvoj in ugled mesta doma in v tujini.
2.	ZLATI, SREBRNI IN BRONASTI GRB,
ki ga lahko prejme posameznik ali skupina, in sicer:
ZLATI CELJSKI GRB
za izredno življenjsko delo ter za dolgoletne vrhunske uspehe in dosežke, ki so pomembni za razvoj in promocijo Mestne občine Celje ter praviloma pomenijo zaključek kariere pri posamezniku ali zrelo fazo razvoja izredno uspešne skupine.
SREBRNI CELJSKI GRB
za vrsto odmevnih dosežkov v daljšem časovnem obdobju, pomembnih za razvoj Mestne občine Celje, ki praviloma pomenijo izjemno uspešnost posameznika na polovici delovne kariere ali izjemno uspešnost skupine v fazi njene potrjene rasti.
BRONASTI CELJSKI GRB
za nadpovprečne začetne ali večkratne uspehe v krajšem časovnem obdobju in kot vzpodbudo za nadaljnje ustvarjalno delo posameznika ali skupine.
3.	KRISTALNI CELJSKI GRB
za odličen uspeh in perspektivnost celjskih diplomantov, ki so v letu 2014 pridobili najmanj sedmo raven izobrazbe in katerih povprečna ocena v celotnem študijskem obdobju je 9.00 in več. Kristalni celjski grb lahko prejme posameznik s stalnim prebivališčem v Celju samo enkrat.
POBUDE ZA PODELITEV PRIZNANJ LAHKO PODAJO POSAMEZNIKI, DRUŽBE, ZAVODI, POLITIČNE IN DRUGE ORGANIZACIJE IN SKUPNOSTI, DRUŠTVA TER ORGANI LOKALNE SKUPNOSTI.
Pobude za podelitev naziva častni meščan Celja, zlatega, srebrnega in bronastega celjskega grba morajo biti predložene v pisni obliki in morajo vsebovati naslednje dokumente in priloge:
-	splošne podatke o pobudniku,
-	predstavitvene podatke o kandidatu,
-	vrsto priznanja, za katerega je kandidat predlagan,
-	utemeljitev pobude s podrobnejšim opisom uspeha ali dosežkov, zaradi katerih je predlagana podelitev,
-	dokumente, ki potrjujejo dejstva v obrazložitvi,
-	podatke, ki omogočajo primerjavo z drugimi podobnimi uspehi in dosežki, v kolikor je to možno.
Pobuda za podelitev kristalnega celjskega grba mora biti predložena v pisni obliki in mora vsebovati naslednje dokumente in priloge:
-	splošne podatke o pobudniku,
-	podatke o kandidatu (kratek življenjepis z opisom izobraževalne poti in obštudijskih aktivnosti ter doseženih uspehov),
-	overjeno potrdilo o končani izobrazbi,
-	potrdilo o povprečni oceni v celotnem študijskem obdobju vključno z oceno diplome,
-	potrdilo o stalnem bivališču v Mestni občini Celje,
-	naslov diplomskega dela, njegov povzetek ter mnenje o pomenu, ki ga ima diplomsko delo za Celje,
-	datum pobude.
Pisna pobuda mora vsebovati datum pobude in podpis pobudnika. Pisna pobuda je popolna, če vsebuje vse zahtevane dokumente in priloge.
PISNE POBUDE POŠLJITE NA NASLOV: Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja, priznanja in nagrade Mestnega sveta Mestne občine Celje, Trg celjskih knezov 9, 3000 Celje, v zaprti kuverti z oznako »razpis za podelitev priznanj v letu 2015«. Pobude, ki jih boste poslali na navedeni naslov, pošljite še v wordovi različici na elektronski naslov: mestna.obcina.celje@celje.si. Rok za oddajo pobud po pošti in po elektronski pošti je do vključno petka, 23. januarja 2015. Komisija bo obravnavala le pravočasno prispele in popolne pobude. Prispele pobude za priznanja, razen za kristalni celjski grb, lahko komisija po lastni presoji prekvalificira.
Komisija bo posredovala svoj predlog prejemnikov priznanj Mestne občine Celje v letu 2015 v potrditev Mestnemu svetu Mestne občine Celje, prejemniki pa bodo priznanja prejeli na slavnostni prireditvi ob občinskem prazniku Mestne občine Celje 11. aprila 2015.
Mestna občina Celje Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja, priznanja in nagrade
Oblečeni v beton
Nekdanjo dediščino vključili v sodobno oblikovanje
Na nekdaj živahno dejavnost izdelovanja strešnikov v Laškem opozarja razstava v tamkajšnjem muzeju. V začetku oktobra so jo na ogled postavili tudi v nekdanji carinarnici oziroma tako imenovani mitnici v Ljubljani.
Pri projektu poleg Muzeja Laško sodelujejo še Zavod za gradbeništvo Slovenije, Srednja poklicna in strokovna šola Bežigrad, Naravoslovnotehniška fakulteta - Katedra za oblikovanje tekstilij in oblačil Univerze v Ljubljani in Bramac, d. o. o. To podjetje je za razstavo izdelalo nove strešnike, narejene po modelih, ki jih je za prekrivanje stavb uporabljal Jože Plečnik.
LAŠKO - V občini je pred približno sto leti delovala prva tovarna umetnega škri-lja na Štajerskem. Zapuščina te tovarne je spodbudila Muzej Laško, da se je pridružil projektu slovenskih in tujih partnerjev na področju kulturne dediščine. Rezultat prelivanja sledi preteklosti in sodobne ustvarjalnosti je na ogled na razstavi, ki si jo lahko obiskovalci v muzeju ogledajo do konca meseca.
Tovarna škrilja, ki je bila od leta 1952 znana pod imenom Kamenit, je kmalu po letu 1910 okolico oskrbovala s strešniki. Lastnik tovarne Otto Withalm je bil hkrati tudi lastnik rudnika v Trob-nem Dolu. Zanimivo je, da je lastnikom vseh hiš, ki so stale ob železniški progi, ki je vodila do rudnika, podaril strešnike. »Namesto slame je bila streha tako pokrita s strešniki, zato ni bilo več nevarnosti, da bi v domovih zagorelo, ko je mimo peljal vlak,« je pojasnil kustos v Muzeju Laško Tomaž Majcen.
Na krilih napredka
Lastnik je nato tovarno prodal družbi delničarjev iz Salzburga. Duša podjetja je postal Edvard Ebersberg, ki je bil znan kot tehnolog, kemik, gospodarstvenik, športnik, izumitelj in družabnik. Tovarno je opremil z najmodernejšimi stroji in napravami, jo razširil, zgradil skladišča in garaže ter kupil avtomobile, prve v Laškem. Pod okriljem nove delniške družbe je bila proizvodna zmogljivost sprva
Podjetje VI-JA trenutno zaposluje 12 ljudi, naslednje leto pa načrtuje še kakšno za-
1.150 kosov strešnikov v desetih urah. Z izpopolnitvijo proizvodnega procesa je narasla na 6 tisoč kosov v osmih urah.
Tovarniška ponudba
Strešniki tovarne Kame-nit so bili različnih oblik in
poslitev. Izdeluje mesarsko in sirarsko opremo, različne inox polizdelke ter izdelke po naro-
velikosti. Primerni so bili za pokrivanje streh in tudi za oblaganje zidov. Cene so se odvisno od velikosti strešnikov gibale od 14 do 28 kron za sto kosov. So pa trgovci strankam pri ponovnem nakupu priznali 25 odstotkov popusta. Mešanica za strešnike je vsebovala 90 odstot-
čilu. Pretežni del proizvodov proda na domačem trgu, del pa tudi v Avstrijo, na Madžarsko in Hrvaško. V trgovini imajo poleg običajnih izdelkov iz proizvodnje v tem času na voljo tudi številne izdelke za koline.
Med najpomembnejšimi načrti v prihodnjih letih je povečanje prodaje na tržišču EU in razvijanje strojev za predelavo mesa in sirov.
Foto: GrupA
kov cementa in 10 odstotkov azbesta, dodajali so ji tudi poljubna barvila. Glede na želje kupcev so dobavljali rdečo, sivo, modro, rjavo ali zelenkasto azbestno opeko.
Izdelovali so jih tudi doma
Tovarna je obratovala še nekaj let po prvi svetovni vojni. Nato so se v Laškem zaostrile narodnostne razlike, zaradi česar so drug za drugim nemški strokovnjaki zapuščali tovarno in mesto. Domačini, nekdanji zaposleni v tovarni, so domov verjetno odnesli nekaj modelov za izdelavo betonskih strešnikov in jih izdelovali še naprej. Po besedah Tomaža Majcna je namreč v okolici Laškega še vedno veliko hiš, ki so pokrite z nekoliko mlajšimi strešniki iz škrilja.
S strehe na blago
Muzej Laško je za razstavo priskrbel nekaj ohranjenih strešnikov. Pri ljubiteljskem zbiratelju je pridobil še prodajni katalog te tovarne. Oblikovalci z naravoslovno-tehniške fakultete so vzorce s strešnikov in iz prodajnega kataloga spremenili v modne kreacije in druge uporabne izdelke, je še povedal Majcen. »Med drugim so na podlagi kataloga povzeli način polaganja betonskih opek na streho. Vzorce so odtisnili na blago in iz njega izdelali oblačila. Stare betonske strešnike iz nekdanje tovarne Kamenit so spremenili tudi v stoječe svetilke.«
TINA VENGUST Foto: Muzej Laško
Pomembna naložba v gotoveljski VI-JI
Družinsko podjetje VI-JA iz Gotovelj je bogatejše za nov stroj za razrez pločevine. Gre za veliko in pomembno pridobitev, pravi lastnik in direktor Janez Vipotnik. S tem se bodo še bolj približali potrebam naročnikov, poskrbeli pa bodo tudi za hitrejšo izdelavo.
NA KRATKO
Čebelarska sveta maša
GORNJI GRAD - Čebelarska družina Gornji Grad in Čebelarska zveza Sa-Ša sta v nedeljo v romarski cerkvi Marije Zvezde v Novi Štifti pri Gornjem Gradu pripravili že deseto sveto mašo v čast čebelarskemu zavezniku svetemu Ambrožu.
Maše so se udeležili številni čebelarji iz gornjegrajske občine in celotne Sa-Ša regije, ki obsega občine Zgornje Savinjske ter Šaleške doline. Prisotni so bili tudi praporščaki čebelarskih društev, ki so s prapori izkazali čast svetemu Ambrožu. Po maši so organizatorji za vse udeležence pripravili družabno srečanje z degustacijo čebelarskih dobrot.
HŽ
V čast zavetnici rudarjev
POLZELA - Društvo upokojencev Andraž je v soboto v počastitev zavetnice rudarjev sv. Barbare, ki goduje 4. decembra, organiziralo tradicionalno srečanje rudarjev.
Osrednja pozornost je namenilo maši, ki jo je daroval župnik Jože Kovačec, številni zbrani rudarji, oblečeni v svečane uniforme, pa so se z njo poklonili svoji zavetnici. Še pred tem je Kovačec na parkirišču pred pokopališčem blagoslovil kip sv. Barbare, za svečano vzdušje pa je poskrbela velenjska rudarska godba. Po uradnem delu dogajanja je v dvorani doma krajanov sledila tradicionalna knapovska malica.
ŠO
Po več letih ponovno
PREBOLD - Konec tedna je bil Prebold smučarsko obarvan. Tamkajšnji smučarski klub, ki je letos začel delovati v prenovljeni zasedbi, je po več letih premora ponovno organiziral smučarski sejem.
Preboldčani so od petka do nedelje v mali telovadnici osnovne šole izbirali med približno 350 kosi najrazličnejše opreme, med katero so v prvi vrsti prevladovali smučarski čevlji, smuči in ostali smučarski pripomočki, namenjeni najmlajšim. In prav po otroški športni opremi je bilo po besedah organizatorja sejma Aljaža Ramšaka tudi največ povpraševanja.
ŠO
Tokrat o osebnosti rasti
TABOR - Prejšnji četrtek se je v sejni sobi občinske zgradbe nadaljeval niz predavanj, na katerih različni strokovnjaki predavajo o aktualnih temah.
Na zadnjem predavanju z naslovom Odgovornost sobiva-nja je spregovoril pranoterapevt Tomislav Brumec. Zbranim občanom je predstavil metode, koristne za osebnostno rast. Poudaril je, da mora vsak človek svet začeti spreminjati pri sebi, če želi izboljšati kakovost svojega življenja, pri čemer za svoj neuspeh ne sme kriviti drugih.
ŠO
Delo prevzeli Romom
VRANSKO - Člani Prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Vransko v zadnjih dneh letošnjega leta skačejo v zelje Romom, ki po podeželskih vaseh v Spodnji Savinjski dolini redno zbirajo odpadno železo.
Vranski gasilci so se namreč odločili pozvati občane, naj jim priskočijo na pomoč pri zbiranju odpadnih kovin. Zbirno mesto je vsako soboto dopoldne pri zabojniku na parkirišču Energetike Vransko, pri čemer za vse tiste, ki nimajo možnosti prevoza, za odvoz poskrbijo gasilci. Zbran denar bodo namenili za nakup nove gasilske opreme.
ŠO
Podmornica v novih prostorih
ŽALEC - Center za socialno delo je v ponedeljek odprl nove prostore Dnevnega centra za otroke in mladostnike Podmornica, ki po novem domuje v Ulici Talcev 6 v Žalcu.
Za selitev Podmornice se je center odločil, ker prostori, kjer je delovala do zdaj, niso bili last ne centra za socialno delo ne žalske občine, temveč gradbenega podjetja, ki je zgradbo zgradilo. Da bi se izognili plačevanju najemnine, so se odločili, da Podmornici poiščejo primernejše mesto. Našli so ga v zgradbi, kjer ima svoje prostore že Varstveno-delovni center Saša, enota Maksi. Center Podmornica pod okriljem žalskega centra za socialno delo deluje od konca 80. let, namenjen pa je otrokom in mladostnikom, ki potrebujejo pomoč na različnih področjih življenja. V Podmornici jim nudijo širok spekter dejavnosti, od učne pomoči do aktivnosti, s katerimi se učijo preživljati prosti čas karseda koristno.
ŠO
10
INFORMACIJE
IZ NASE MEDIJSKE HIŠE
Radio Celje v vlogi Miklavža
Na Dunaj bo konec tedna s svojo mamo odpotovala Nina Dolar iz Žalca
V središču Žalca letos ne manjka prazničnega dogajanja. Če smo bili v preteklih letih vajeni nedeljskega sejemskega vrveža v dvorcu Novo Celje, se je letos ta preselil na Šlandrov trg, kjer bodo ob koncih tedna vse do konca leta tematsko obarvani sejmi. Ker se je Radio Celje letos odločil priskočiti na pomoč dobrim možem in jih razbremeniti pri deljenju daril, se je ekipa Novega tednika in Radia Celje konec tedna v Žalcu udeležila Miklavževega sejma.
Obiskovalce mestnega nagovarjala, da izpolnijo središča je na eni od stojnic kupon in s tem sodelujejo
v nagradi igri. Seveda se je bilo za nagrado vsaj malo treba tudi potruditi. Vsi, ki so želeli sodelovati v nagradi igri, so morali na listič poleg osebnih podatkov napisati tudi praznično željo, s čimer ekipa Novega tednika in Radia Celje ni pozabila tudi na tiste drobne pozornosti, ki
delajo praznični december še lepši.
Glavno nagrado - enodnevni izlet na Dunaj za dve osebi - je prejela Žalčanka Nina Dolar. Poleg tega je Radio Celje obiskovalce razveselil še s preostalimi lepimi nagradami. Ivanka Širca se je veselila bona
Glavno nagrado - izlet na Dunaj za dve osebi s turistično agencijo Palma - je prejela Žalčanka Nina Dolar (levo). Program na Šlandrovem trgu je povezovala voditeljica Radia Celje, prav tako domačinka Saša Pukl (desno), v sredini Bojana Avguštinčič, urednica Radia Celje.
Miklavževega sejma v Žalcu so se v soboto popoldne udeležili tudi številni novinarji Novega tednika in Radia Celje skupaj z urednicama. Pridružil se jim je tudi žalski župan Janko Kos.
za picerijo Verona v Celju. V masaži studia Lotus iz Vojnika bo uživala Polona Smrkolj, refleksno masažo stopal pa si bo v studiu Essentia v Celju privoščil Ivan Debeljak. Vse tiste, ki tokrat pri žrebu nagrad niso imeli sreče, smo potolažili malce drugače. Novinarke in novinarji naše medijske hiše smo namreč spekli pecivo in ga delili med obiskovalci sejma, med katerimi ni manjkal niti žalski župan Janko Kos.
Na božični večer k polnočnicam
Vztrajnost Nine Dolar, ki je s svojo mamo Mileno kljub mrazu in dežju na sejmu vztrajala vse do konca programa, ki ga je pripravil Radio Celje, se je, kot
nam je zaupala srečna izžre-banka, še kako obrestovala. Pri Dolarjevih namreč vlogo Božička vsako leto prevzame nekdo drug. Letos je za obdarovanje na vrsti prav Nina, zato ji bo nagrada prišla še kako prav. Na Dunaj, kjer je sama sicer že bila, bo tokrat vzela s seboj svojo mamo, ki bo v avstrijsko prestolnico to soboto odpotovala prvič. Dolarjevi božične praznike tradicionalno preživijo v najožjem družinskem krogu. Na božični večer postavijo jelko, pod katero ne smejo manjkati jaslice z mahom. Po večerji, ki jo skupaj pripravijo vsi člani družine, sveti večer obvezno zaokrožijo z obiskom polnočnice.
ŠPELA OŽIR, foto: SHERPA
Član Tuš kluba lahko unovči le 1 kupon za 1 nakup in 1 izdelek Kupon je unovčljiv v trgovinah in franšizah Tuš, ne pa tudi v Ekstra Tuš Ptuj, Tuš drogerijah in poslovalnicah Cash & Carry. Kupon ne velja za izdelke z akcijsko ceno, iz programa lojalnosti, Mojih 10 najljubših, Tuš klub izdelke, po Super ceni, izdelke po izjemno nizki ceni, plačaš-vzameš, gratis izdelki, iz povezanih nakupov, več je ceneje, iz odprodaje, znižane pred iztekom roka uporabe, za tobačne izdelke, časopise, revije, plačilo položnic, povratno embalažo, darilne in vrednostne kartice, kartice in
plačmške pakete mobilnih operaterjev, srečke, cJarihe pakete ^vezdai
pus i, iz
25%. Kupon ne velja za pravne osebe in samostojne podjetnike posameznike.
n plinske jeklenke.
. . i tehtanih izdelkih velja le do 10 kg. V primeru obročnega odplačevanja kupona ni mogoče ;J uveljavljati. Kupon ne velja na druge popuste, lahko pa se unovči na redno ceno akcijskih izdelkov Eta in izdelkov plačaš-vzames, gratis izdelki, iz povezanih nakupov, več je ceneje, znižanih za manj kot !« 25%. Kupon ne velja za pravne osebe in samostojne podjetnike posameznike.
Član Tuš kluba lahko unovči le 1 kupon za 1 nakup in 1 izdelek Kupon je unovčljiv v trgovinah in franšizah Tuš, ne pa tudi v Ekstra Tuš Ptuj, Tuš drogerijah in poslovalnicah Cash & Carry. Kupon ne velja za izdelke z akcijsko ceno, iz programa lojalnosti, Mojih 10 najljubših, Tuš klub izdelke, po Super ceni, izdelke po izjemno nizki ceni, plačaš-vzameš, gratis izdelki, iz povezanih nakupov, več je ceneje, iz odprodaje, znižane pred iztekom roka uporabe, za tobačne izdelke, časopise, revije, plačilo položnic, povratno embalažo, darilne in vrednostne kartice, kartice in ak elk
uveljavljati. Kupon ne velja na druge popuste, lahko pa se unovči na redno ceno akcijskih izdelkov in izdelkov plačaš-vzames, gratis izdelki, iz povezanih nakupov, več je ceneje, znižanih za manj kot 25%. Kupon ne velja za pravne osebe in samostojne podjetnike posameznike.
predplacniške pakete mobilnih operaterjev, srečke, darilne pakete Zvezdar in plinske jeklenke. Pri tehtanih izdelkih velja le do 10 kg. V primeru obročnega odplačevanja kupona ni mogoče
4
2090003212386
2090003212553
KULTURA
11
Knežje mesto zavzeli muzealci vsega sveta
Osrednjo pozornost so namenili zbiranju gradiva v času vojn
z
Celje je bilo od prejšnje srede do nedelje prizorišče mednarodne konference muzejskega sveta Icom in njegovega zbirateljske-ga komiteja Comcol. Organizacijo petdnevnega dogodka je prevzel Muzej novejše zgodovine Celje ob podpori slovenskega odbora mednarodnega muzejskega svet Icom, katerega predsednica je direktorica celjskega muzeja novejše zgodovine Tanja Roženbergar.
Na letošnji konferenci so muzealci osrednjo pozornost namenili zbiranju in zbirkam v času vojne ali političnih in socialnih sprememb. Vsebina konference v Celju je zaokrožila tematiko, ki so jo muzealci odprli že na konferencah leta 2012 v Cape Townu in leta 2013 v Riu de Janeiru. Omenjena tema je bila zaradi nedavnega nemirnega dogajanja v jugovzhodni Evropi še posebej aktualna za slovenske in balkanske muzealce, njihove izkušnje pa zanimive za mednarodno muzejsko stroko. »Prepričana sem, da bomo čez deset let, ko bomo listali po zborniku, ki bo nastal na podlagi te konference, zelo ponosni, saj bo odseval specifično obdobje v naši zgodovini,« je med sodelovanjem na
Letošnjo organizacijo mednarodne muzejske konference je prevzel Muzej novejše zgodovine Celje ob podpori slovenskega odbora mednarodnega muzejskega svet Icom, katerega predsednica je direktorica celjskega muzeja novejše zgodovine Tanja Roženbergar.
konferenci pojasnila predsednica Icom Comcol Leon-tine Meijer-van Mensch.
V petih dneh konferenčnega dogajanja je svoja stališča in izkušnje predstavilo 25 predavateljev z vsega sveta, med njimi je bil tudi Tone Kregar iz muzeja novejše zgodovine, ki je spregovoril o problematiki zbiranja gradiva prve svetovne
vojne, ki je bila v slovenski zgodovini v primerjavi z drugo svetovno vojno dolga leta zapostavljena, kar se tudi odseva v količini ohranjenega gradiva v naši regiji.
Direktorica Muzeja novejše zgodovine Celje Tanja Roženbergar je prepričana, da je bila konferenca lepa priložnost za populariza-
cijo slovenskih muzejev v mednarodnem prostoru. »Muzeji so živi organizmi, ki se spreminjajo v skladu z družbo in se odzivajo na njene spremembe, zato so tudi zanimivi za analizo kot relikti določenih zgodovinskih obdobij,« še dodaja Ro-ženbergarjeva.
ŠPELA OŽIR Foto: NATAŠA MÜLLER
Od Cince Marince do Zvezdice Zaspanke
V Medobčinski splošni knjižnici Žalec je bil v ponedeljek literarno obarvan večer. Zaposleni v knjižnici so pripravili literarno-glas-beno prireditev, posvečeno stoletnici rojstva Frana Mili-činskega Ježka. Scenarij zanjo je pripravila direktorica knjižnice Jolanda Železnik.
Poleg recitiranja Ježkovih najbolj znanih literarnih del so se knjižničarji preizkusili tudi v petju, v pomoč pa so jim priskočili učenci Glasbene šole Rista Savina Žalec. Oživele so Cinca Marinca, Ko boš prišla na Bled, Kekčeva pesem, Orglice, Kako sva si različna in mnoge druge, ki so postale že skoraj ponaro-dele.
Zaspanka kot poklon
Ob koncu večera so se enemu najbolj znanih slovenskih literatov 20. stoletja
Zaposleni v žalski knjižnici so v ponedeljek v počastitev stoletnice rojstva Frana Miličinskega Ježka pripravili glasbeno-literarni večer.
poklonili s predstavitvijo odlomka iz pravljice Zvezdica Zaspanka, ki med naj-
mlajšimi, kljub temu da jo je Ježek napisal že leta 1959, še vedno velja za eno naj-
bolj priljubljenih slovenskih pravljic.
ŠO, foto: TT
в
MESTNA OBČINA CELJE
Na podlagi 50., 60., 61.a in 96. člena Zakona o prostorskem načrtovanju - ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08-ZVO--1B, 108/09, 80/10-ZUPUDPP (106/10 popr.), 43/11-ZKZ-C, 57/12, 57/12-ZUPUDPP-A, 109/12 in 35/13-skl. US) in 10. člena Statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 106/13)
župan Mestne občine Celje s tem
JAVNIM NAZNANILOM
obvešča javnost o javni razgrnitvi
1.	dopolnjenega osnutka sprememb in dopolnitev Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem
načrtu Industrija jug - poslovni center »STC vzhod«
2.	dopolnjenega osnutka sprememb in dopolnitev Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za območje Prekorje.
I.
(1)	Spremembe in dopolnitve odloka pod št. 1 se nanašajo na spremembo in dopolnitev 3. in 5. člena, ki podajata tolerance gabaritov, namembnosti in pogoje umeščanje objektov.
(2)	Spremembe in dopolnitve odloka pod št. 2 se nanašajo na uskladitev PUP s celjskim prostorskim planom v coni 5a' na parc. št. 591, k.o. Arclin, in podanimi pogoji za gradnjo stanovanjskega objekta.
II.
Gradivo pod številko 1 bo javno razgrnjeno od 19. 12. 2014 do vključno 7. 1. 2015, gradivo pod številko 2 bo javno razgrnjeno od 19. 12. 2014 do vključno 19. 1. 2015:
-	v prostorih Mestne občine Celje, Oddelka za okolje in prostor ter komunalo, na Sektorju za prostorsko načrtovanje in evropske zadeve, soba za stranke, III. nadstropje, Trg celjskih knezov 9, Celje,
-	na sedežu Krajevne skupnosti Aljažev hrib, Teharska cesta 2a, Celje (javna razgrnitev pod št. 1),
-	na sedežu Krajevne skupnosti Škofja vas, Škofja vas 38, 3211 Škofja vas (javna razgrnitev pod številko 2).
III.
Javni obravnavi bosta 7. 1. 2015 v sejni sobi pod dvoranami Narodnega doma Mestne občine Celje, Trg celjskih knezov 9, 3000 Celje s pričetkom ob:
-	15. uri za javno razgrnitev pod št. 1,
-	16. uri za javno razgrnitev pod št. 2.
IV.
(1)	V okviru javne razgrnitve ima javnost pravico dajati pripombe in predloge na dopolnjen osnutek prostorskega akta. Pripombe in predlogi se lahko do vključno 7. 1. 2015 (javna razgrnitev pod št. 1) oziroma do vključno 19. 1. 2015 za javno razgrnitev pod št. 2 podajo pisno na mestih javne razgrnitve kot zapis v knjigo pripomb in predlogov, lahko se pošljejo na naslov Mestna občina Celje, Oddelek za okolje in prostor ter komunalo, Trg celjskih knezov 9, Celje, ali na elektronski naslov prostor@celje.si, pri čemer se v rubriki »zadeva« smiselno navedejo ključne besede »ZN STC vzhod« oz. »OPPN Prekorje 1«.
(2)	Mestna občina Celje bo preučila pripombe in predloge javnosti in do njih zavzela stališče, ki ga bo objavila na spletnih straneh Mestne občine Celje: http://moc.celje.si/moc_plani-ranje_stalisca in posredovala v sprejem.
(3)	Šteje se, da je pri dajanju pripomb in predlogov z navedbo imena in priimka ali drugih osebnih podatkov dan pristanek za objavo teh podatkov v stališču, ki bo objavljeno na spletni strani in posredovano v prejem. Osebe, ki ne želijo, da se v stališču objavijo njihova imena in priimki ali drugi osebni podatki, morajo to posebej navesti.
Bojan Šrot župan
ZADNJA NOVICA
Izvršba v zraku
LAŠKO - Na Okrajnem sodišču v Celju je bil minilo sredo narok o presoji omejitve izvršbe, povezane s plačilom dolga, ki ga občina Laško dolguje Storitvenemu podjetju Laško. To pa je septembra proti Občini Laško na podlagi arbitražne odločbe vložilo izvršbo za plačilo neplačanih računov za čiščenje odpadnih voda od leta 2007 naprej.
Izvršba predvideva rubež denarja v višini skoraj dveh milijonov evrov. Glavnica znaša okoli 1,2 milijona evrov, preostali delež predstavljajo obresti in stroški. Odvetnik Storitvenega podjetja Laško Damjan Pavlin je za Novi tednik pojasnil, da je Občina Laško na sklep o izvršbi podala ugovor in predlagala omejitev sredstev za izvršbo, da bi na računu lahko obdržala denar za plačilo sprotnih stroškov in evropskih projektov. TV
12
NAŠA TEMA
Povod
Prenosi da, posnetki ne
Seje celjskega mestnega sveta so javne, posnetki sej pa ne
Primer, kako znamo za-komplicirati tudi najbolj preproste stvari, je bil poskus, ko smo v uredništvu poskušali priti do tonskega posnetka sej celjskega mestnega sveta. Seje mestnih svetnikov so seveda javne, ob novinarjih lahko razpravam svetnikov v veliki dvorani Narodnega doma prisluhnejo tudi zainteresirani občani. Še več, da bi ti vedeli, kako jih izvoljeni predstavniki zastopajo, TV Celje seje neposredno prenaša in jih lahko spremljajo iz domačega naslanjača.
A tu se pravica do obveščenosti tudi konča, saj v mestni občini za tiste, ki prenos zamudijo, posnetkov sej ne hranijo, na primer, na svoji spletni strani, kjer je sicer dostopno obravnavano gradivo za vsako od sej. Kot pojasnjujejo, zaradi tega, ker pravica do obveščenosti trči ob pravico do varovanja osebnih podatkov, med katere sodi tudi glas svetnikov oziroma njihove izgovorjene besede, če ti izrecno ne dovolijo uporabe posnetka še v kakšne druge namene in ne zgolj za sestavo zapisnika.
Z mikrofonom v dvorani
Radijski (in televizijski) novinarji lahko torej delo mestnih svetnikov spremljamo v dvorani, lahko imamo vključene magnetofone, a kaj, ko je dvorana ogromna, zaradi šuma v njej pa posnetek potem neuporaben za predvajanje. Da bi mikrofon novinarji nosili naokrog, seveda ne gre, saj bi zaradi motenja dela oziroma neprimernega obnašanja kaj hitro lahko pristali pred zaprtimi vrati. »Če občan, ki spremlja sejo ali predstavnik sredstva javnega obveščanja moti delo sveta, ga predsedujoči najprej opozori, če tudi po opozorilu ne neha motiti dela sveta, odredi njegovo odstranitev s seje,« je namreč jasno zapisano v poslovniku.
Posebno dovoljenje
Kot je občinskim uslužbencem pojasnila informacijska pooblaščenka Mojca Prele-snik, so lahko posnetki sej mestnega sveta objavljeni na spletni strani celotno obdobje mandata le, če je to v skladu z Zakonom o varovanju osebnih
podatkov urejeno v poslovniku. »Če so določbe poslovnika o snemanju sej in uporabi posnetkov dovolj natančne in brez omejitev dostopne javnosti, bi lahko šteli, da je privolitev v obdelavo osebnih podatkov, kot jo za določene namene ureja poslovnik, podana z udeležbo na seji,« je zapisala. Dodala je še, da je pri tem pomembno, da so posamezniki predhodno seznanjeni, kdo bo upravljavec in kdo uporabnik teh posnetkov, na kakšen način oziroma za kakšne namene se bodo ti uporabljali (za sestavo zapisnika, posredovanja posnetka medijem ali objavo na svetovnem spletu) in koliko časa se bodo shranjevali.
Spremeniti poslovnik?
V	poslovniku se torej lahko določi, da so posnetki sej objavljeni na spletni strani celotno obdobje mandata - a nič od tega (razen, da tonski posnetek seje služi za pripravo zapisnika) ni izrecno zapisano v poslovniku o delu celjskega mestnega sveta, ki so ga nazadnje spreminjali konec lanskega leta.
Poslovnik sicer še določa, da ima mestni svetnik ali drug udeleženec javne seje, če je za to dobil dovoljenje predsedujočega, pravico poslušati zvočni zapis seje. Vsakdo lahko tudi zaprosi, da se del zvočnega zapisa seje, ki vsebuje informacijo javnega značaja, ki jo želi pridobiti, dobesedno prepiše in se mu posreduje. Prošnjo vloži ustno ali pisno pri pooblaščenem javnem uslužbencu, ki o zahtevi odloči v skladu z zakonom - a to seveda razprave mestnih svetnikov radijskim poslušalcem čisto nič ne približa, kljub temu, da je delo mestnega sveta javno.
Odločitev za TV-prenose
V	kabinetu župana pojasnjujejo, da ima Mestna občina Celje s Televizijo Celje dogovor za neposredne TV-
-prenose sej mestnega sveta, saj menijo, da na ta način v zadostni meri omogočajo vsem občankam in občanom spremljanje sej in seznanjanje z delom mestnega sveta. V preteklosti so že preverjali tehnične zahteve za neposredni prenos sej mestnega sveto preko spletne strani, vendar se za to možnost zaradi že vzpostavljenega prenašanja sej na TV Celje niso odločili.
Občanom, ki želijo neposreden vpogled v delo mestnih svetnikov, tako preostane le, da tiste torke, ko mestni svet zaseda, ob 13. uri sedejo pred TV-sprejemnik. Pa čeprav je marsikdo takrat in še nekaj ur zatem v službi ... Seje namreč v povprečju trajajo štiri do pet ur, zato so v poslovniku določili tako zgoden začetek. Vzpostavitev arhiva na spletni strani za občine ni obvezujoča in tega v Celju nimajo urejenega niti v občinskem statutu niti v poslovniku mestnega sveta. »Našo odločitev, da arhiva sej ne vzpostavimo na spletni strani, je še podkrepil primer, ko je informacijska pooblaščenka sosednji mestni občini dala navodilo, da morajo vse posnetke sej odstraniti s spletne strani,« še pojasnjuje direktorica občinske uprave
Tina Kramer.
IVANA STAMEJČIČ
»Vabila, gradiva, zapisniki in druge informacije, ki so vezane na delo mestnega sveta, so objavljeni na spletni strani MOC in vsak občan lahko kadarkoli prisostvuje seji mestnega sveta, saj so seje javne in vsem dostopne. Zato menimo, da je ob TV-prenosu posameznih sej zadovoljen interes javnosti,« še pravijo v mestni občini, ki jih TV-prenos vsake seje stane 400 evrov.
Pogled na veliko dvorano Narodnega občinski uslužbenci in drugi gostje,
In kako to p<
Preverili smo, kako se pren manjši občini Vransko. Praks
Velenje: Spletni pi
V Mestni občini Velenje ima činskega sveta na svoji spletni prenašala lokalna televizija. Se menom, da bi še izboljšali info o delovanju lokalne skupnost jih sprejme mestni svet, sezna
»Prenose izvajamo prek You predstavljajo: računalnik za o
NE PREZRITE
A
Mnenje
»Posameznikova osebna podatka sta tudi njegova podoba in glas,« poudarja informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik.
Ne gre kar po domače
Potrebna vnaprejšnja seznanitev
Ob različni praksi omogočanja prenosov sej občinskih svetov v posameznih občinah naj bi bilo tudi precej nejasnosti, ko gre za ureditev snemanja in arhiviranja posnetkov sej občinskih svetov. V zvezi s tem smo se obrnili na informacijsko po-oblaščenko Mojco Prelesnik.
»Za vsak poseg v varstvo osebnih podatkov je potreben pravni temelj. Za osebni podatek štejemo vsak podatek, ki posameznika določa ali ga dela določljivega. Tako sta posameznikova osebna podatka tudi njegova podoba in glas (z izjemo primerov, ko posameznik zaradi njune popačenosti v slikovnem oziroma tonskem posnetku ne bi bil določljiv). Pravica do varstva osebnih podatkov temelji na možnosti posameznika, da sam odloča, komu in za katere namene
bo prepustil določene svoje osebne podatke,« pravi informacijska pooblaščena Mojca Prelesnik.
Gre tudi za varovanje osebnih podatkov
V primeru snemanja sej občinskih svetov (in/ali drugih sestankov) morajo biti posamezniki predhodno seznanjeni, kdo bo upravljavec in kdo uporabnik teh posnetkov, na kakšen način oziroma za kakšne namene se bodo uporabljali (na primer za namen naprave zapisnika, namen posredovanja posnetka medijem ali za namen objave na svetovnem spletu) in koliko časa se bodo shranjevali. Ker spoštovanje pravil varstva osebnih podatkov ni le zakonska obveznost, temveč v veliki meri kaže tudi na raven spo-
štovanja posameznikovega dostojanstva in njegove osebnosti, so jasna in vnaprej postavljena pravila o dopustnih posegih vanj za organe, kot je občinski svet (in njegova delovna telesa), ki naj omogočajo odprto in demokratično komunikacijo, nujna. Če ima občina jasna pravila glede snemanja sej občinskega sveta in nadaljnje obdelave (tudi objave za namen obveščanja javnosti), je zahtevam varstva osebnih podatkov zadoščeno.
Na spletni strani Mestne občine Velenje so na primer zapisali, da so arhivske posnetke sej sveta MOV umaknili s spletne strani po navodilih informacijske pooblaščenke. »Postopka inšpekcijskega nadzora v zvezi z opisanim zoper MO Velenje Informacijski pooblaščenec ni vodil niti ni bilo izdano pisno mnenje,« pa nam je sporočila informacijska po-oblaščenka.
RG
Ni razloga, da občani ne bi v živo izvedeli, kaj
■ ■V	■	л ■ I ■
govorijo župan in svetniki
Dr. Tanja Oblak Črnič, strokovnjakinja za spletne medije in e-demokracijo je v pogovoru z novinarjem Robertom Gorjancem povedala tudi:
»Parlamentarni kanal nacionalne televizije s spletnim mestom je zagotovo model, ki mu velja slediti in ga poskušati uresničiti tudi na lokalni ravni. Četudi je bila priprava takšnega kanala v veliki meri podprta z evropskim denarjem, obstaja tudi za lokalno raven kar nekaj spodbud Evropske unije. Vprašanje je, kako aktivne oziroma kako hitre so občine pri prepoznavanju tovrstnih razpisov in prijavljanju nanje. Imamo občine, ki so že od leta 2001 v elektronskem okolju dokaj dobro odzivne, prvi sta bili s tega področja ravno občini Velenje in Nova Gorica, ki sta začeli projekte elektronske participacije v lokalni samoupravi. Velika razlika med državnim in lokalnim spletnim prizoriščem je tudi posledica velike razdrobljenosti in heterogenosti občin, zato velja morda razmišljati o regijskih centrih, ki bi združevali tovrstne e-kanale.«
stran 26
SoS brez
Skupnost občin Slove
Za informaciji, kako so neposredni prenosi sej občinskega sveta - na spletu ali lokalnih televizijah -pokriti v občinah, njihovih članicah in ali pripravljajo kakšen skupen projekt na tem področju, smo se obrnili tudi na Skupnost občin Slovenije (SoS).
»V Skupnosti občin Slovenije ne razpolagamo s podatkom, koliko občin članic omogoča neposredne prenose sej občinskih svetov na spletu oziroma preko televizijskih prenosov, saj teh podatkov ne zbiramo sistematično,« nam je povedala Barbara Horvat iz sekretariata SoS. Kar zadeva stališče SoS do neposrednih prenosov sej občinskih svetov
Zaupate na
1И1
NAŠA TEMA
13
i doma, v kateri s d prve štiri vrstemiz namenjene mestnim svetnikom. V ozadju sejo mestnega sveta spremljajo ki so povabljeri kot razlagalci posameznih gradiv, vmes pa je tudi prostor za delo novinarjev. (Foto: SHERPA)
Prim eri
Dčno v različnih občinah?
nosov in snemanja občinskih svetov lotevajo v Velenju, v Laškem, v Rogaški Slatini ter v »a v občinah je različna.
'enosi od leta 2010
jo neposredne prenose sej ob; strani od leta 20č0, prej jih je eje prenašajo in snemajo z na-jrmiranost občank in občanov i in dalahko z oiločitvami, ki inijo širšo javnost. itube kanala. Strošek prenosa )bdelavo videoposnetkov, dve
kameri, ozvočenje, mešalna miza. Pri pripravi prenosa sodelujeta dva informa zika, za prenos in obdelavo pos netkov skrbi informatik,« izvedbo prenosov opisujejo v velenjski mrstni občini.
Svje občinskega sveta tudi snemajo za pripravo zapisnikov sej, ki so objavljeni na spletni strani vrwss.velenje.ii. »Poleg tega se lahko občanke in občani zeznanijo z vsemi sprejetimi akti, ki jih objavimo v Uradnem vestniku MOV. Vestnike redno objavljamo na naši spletni strani,« še dodajajo v velenjski občini.
Laško: posnetki sej tudi na spletni strani občine
V Laškem seje občinskega sveta po naročilu občine snema podjetje Vigred. Ta založniško-medijska hiša posnetke sej štirikrat predvaja na TV Krpanu, posreduje jih tudi upravljal-cu kabelske televizije Elstik. Posnetki sej so na ogled tudi na spletni strani občine. Ta za snemanje ene seje ne glede na njeno trajanje nameni približno 660 evrov, povprečno pa se na leto zvrsti sedem sej. Kadar je v enem letu sej manj, podjetje Vigred v okviru pogodbe posname občinsko proslavo ali kakšno drugo prireditev.
Tanja Grabrijan iz urada župana je pojasnila, da podatkov o gledanosti sej na občini ne spremljajo. Pobudo za snemanje sej je dal na začetku prvega mandata župan Franc Zdolšek, ki je letos vstopil v svoj tretji mandat. »Občani lahko tako spremljajo, kako jih izvoljeni svetniki zastopajo v obSinskem svetu. Mislim, da snemanje pripomore k preglednosti dela občine, občinske uprave in občinskega sveta.«
Rogaška Slatina: tonski posnetki le kot podlaga za pisanje zapisrnka
Tonski posnetki sej v Občini Rogaška Slatina služijo le kot podlaga za pisanje zapisnika in ne za objavo na spletni strani ali v katerem od medijev. Če bi kdo želel, lahko posnetek posluša z dovoljenjem predsedujočega občinskemu svetu, torej župana. Podsekretarka Petra Gašparić jz pojasnila, da občina snemanju in prenašanju saj no televizijskih pro gramih ni naklonjena, glavi razlog oa to so viroki stroški. »»Seje občinskega sveta so javne, kar vomeni, da so ljudje lahko na njih prisotni. Če bi se sej udeležilo preveč ljudi, poslovnik omogoča snemanje in istočasno pr edvajajanje v drugi dvorani.« Pred nekaj meseci je snemanje sej občinskega sveta sicer predlagaleden od svetnikov. Občina je pridobila ponukbe cen snemanja, a se za to zaradi prevklikih stroikov ni odločila. Je pa snemanje nato naročil omenjeni občin skisvetnik sam, posnetki pa ko bili predvajani na eni od ielevizij.
Vransko: snemajo, v živo p a ne prenašajo
Vransko j e ena tistih, ki redno snemajo občinske seje vise od ustanovitve leoa 1999, medtem ko jih v živo ne prenala. Do febourtja leta 2011 jih jesn emala na magnrtotonske trako ve, ad takrat za snemaj e uporablja digitalno tehniko. Posnetki sej so že od začrtka javno dostopni. Na zahtevo posameznika je občina pripravile kopijo pornetka dela veje ali reje v crloti Sudi pred letom 2013, ko tonskih posnetkOT še ni nalagala no oboinsko spletno stsan, kjer no danes na razpolago v 24 usah po seji. Obveznost snemanja sej je zapisanavveljavnem poslovniku občinskega sveta Občine Vransko. Pritoob glede tovrstne prakse še ni bilo.
RG, TV, ŠO
TV Celje:
dobre
izkušnje
Na Televiziji Celje prenose sej mestnega sveta izvajajo od približno leta 2000 naprej, izkušnje pa so dobre, saj ugotavljajo, da gledalci z zanimanjem spremljajo prenose.
»Ker smo imeli praktično vso infrastrukturo že nameščeno v dvorani Narodnega doma v Celju nismo, s tehničnega vidika nismo imeli posebnih težav pri izvedbi prenosov. Iz te dvorane smo namreč imeli tudi prenose drugih drugih dogodkov, na primer izbora športnika leta, proslav ob občinskem prazniku itn«, pravi odgovorni urednik Televizije Celje Uroš Krajnc.
Prenos praviloma izvajajo tako, da sta na prizorišču dva snemalca, eden ali dva člana ekipe pa skrbita za realizacijo prenosa v studiu, ob tem pa še novinarsko pokrivajo dogajanje na seji mestnega sveta.
Sistematične statistike o gledanosti prenosov ne vodijo, saj bi takšne jav-nomnenjske raziskave, ki bi jih dali v izdelavo agencijam, bile predrage. »Ugotavljamo pa, da gledalci spremljajo prenose, kar je zlasti očitno, ko pride do kakšnih tehničnih težav in številni kličejo v studio, zakaj ni prenosa,« še pravi Uroš Krajnc.
RG
OBROBU
Mnenje
z s kupne ga p rojekta
aaije (SoSO rešitve gOede prenosa občinskih sej prepušča članicam
Z roko v roki
kot obliko celovitoga obveščanja občanov o delovanju izvoljenih predstavnikom prvvijo, da se občino in njihoviizvolje-ni predstavniki zavedajo pomena participacije obeanov v lokalnih zadevah in pomena dela z javno stmi. »-Lokalna ravanje raven ^rav^a^'ae ki je najbližja državljanom, sodelovanje občanov v procebu priprave in epraj etj a lokalnih politik pa ikjemnega pomena. V ta namen občine že vrstolet omogočajo različne oblike spremljanja sej občinskih svetov, bodisi tako, da je seja odprta za širšo javnost, bodisi paekt avdio-vizualnega snemanja ali spremljanja sej v živo,« še poudarjajo v sOs. Pri tem navajajo, °a ob-
mže691et
čine to urzjajo zeto različno. Nekatera oklenejo dogovor z lokalno televizijo, Ii1 seja predvaja v živo, ali predvajajo 10- do k5-minutne prirpevke o vsebini in sklepih seje; spet druge občine so poskrbele za nakup ustrezne tehnike za snemanje v živo kar same in urejajo oaled preko spletno strani občine.
O skupnem spletnem projektu ne razmišljajo
V Skupnosti občin Slovenije o proj ektu, da b i omo go čili neposredne internetne preno-sesej občinskih svetov, v vseh navih občina1 članicah niso reoimšljali, raj je ta ureditev, kot pravijo, od občine do obči-
ne relativno različna- »»Občine že imajo sklknjene dogovvre z izvajalci storitev, v maraika-terem primeru pa vo do loäla gjed e spremljanja sej občinskega sveta in obveščanja javnosti občine tudi že sprejele v ustreznem dokumentu,« so še sporočili. »>Tudi predsedstvo SOS! seo s to tematiko v preie-klosti eaebiniko ni podrobneje ukvarjalo, se ja pa izreklo za soVelnvanje in pomoč pri raziskavi it zoezi z zakonsko skkOno shrambo avdio-viču-alnihgradiv sep v letu 2013, ki jo je opravljala doktorska študentka Tanja Čajevec,« je ve povedela Barbera Horvat iz sekretariata Skupnosti občin ilovenije.
RG
Kaj vse dan os omogočajo sodob ne informacijske tehnoOoglje tn s kakšno »neznosno lahkostjo« se na svetovnem spletu objavljajo resne in bizarne vsebine, je javnosti Oolj ale manj znano.
Zato je kar težko razumeti, da občan, volivec še marsikje ne more neposredno izvedeti, kaj v občinskem svetu, ki je hram demokracije na lokalni ravni, govorč in kakšna stoliOča zagovarja njegov izvošjvni predstavnik. Kar mu lahko amrgrčajo neposrrdnS prenosi saj občinskega told mestnega sveta na injesneSu ali na (lokalnih televizijah, ki imajo sklenjena pogodbkna partnerstva s po jamvz^mi »bčinami.
Čeprav vinstitucijah, kipovezujrjo in zastopajo interese občin, krt je na primer Skupnost občin Slovvnije OSOSI ne razpolagajo s podatkom, kako ne tč urejeno v njthovih članicah, je mogoče žk tako »čez palen« p»esodttil da te prakse »imformacijske ddprtokti« v občinah ni prav veliko, obstaja pa tudi nekaj izjem in primerov dobre prakse, ki jih predstavljamo v naši temi.
Kot v intenvjuju, dl v snopiču Zgodbe s Celjskega na strani 26 dopoinjujv našo temo, pravi dr Tanja Oblak Črnič, progesorica na FDV in strokovnjakinja za splekne medije in e--domokracijo, sklicevanje na stroškei ob danes že relativno pocem dostopnih tehnoiogijah za omogočanje spletnihprenosov sej iz občinskih sv-vov ne more biti razlog, da takšnvptakka ni bolj razoirjenvi
Tudi ne moreb1tnoprepričanje, da pri nas v Vospodinjktvoh internet šr ni tako razširjen in
ROBERT GORJANC
da uporabnike Interneta, razen pregledovanja in pošUjanja mailov, informacij o popustih in ogleda žgečkljivih vsebin, ki se širijo po spletu, kaj drugega ne zanima. Podatki ka-žvjo drugače, po razširjenosti interneta smo v povpračju Evropske unije, delimo pa tudi ugotovitve raziskav, da so na spletu najbolj obiskane novičarske vsebine, vedno bolj tudi v video ob liki
Ob teh dejstvih bi pričakovali, da bi na lokalni ravni, v občinah, kjer tega še ne počne-jon pa tudi v ustanovah, ki občine interesno pčvezujejč (kot npr. SoS) imeli kakšne naprednejše pristope in strategije, kako volivcem omogočini neposredno in celovito obveščanje o dogajanju v občinskih hramih demokracije.
Ti. parlamentarni kanal nacionalne televizije s svojimi spletnimi izvedbami je gotovo primer dobre prakse, kar je s sofinanciranjem prepoznala tudi EU. Seveda zaradi drugačne-va modela financiranja (naročnina za javni servts) ne moremo pričakovati podobnih vr-hunskčh informacijskih in medijskih izvedb na lokalni ravni, a smer razvoja je očitna. Evrepskn denar pa je namenjen tudi zato, potrebno p)a ga je poiskati z dobrimi projekti.
Druga zgodba pa je, če si morda lokalni objastniki ne želijo, da bi imeli preveč seznanjene in informacijsko napredne občane in volivcei Sodobne tehnologije in obveščeni volivci z roko v roki?!
Tako je bilo lani: nekaj za ženske .
Konec tedna bo - vroče
Od jutri do nedelje v Celju erotični sejem
CELJE - Od jutri do nedelje bo Celje spet obarvano erotično, saj se bo na Celjskem sejmu začel že 7. mednarodni erotični sejem sLOVErotika. Organizatorji tudi tokrat, po lanski vsebinski in stilski prenovi sejma, obljubljajo vroče temperature in kar 45 vrhunskih erotičnih nastopov.
Poleg tega, da si bodo obiskovalci lahko v vseh treh dneh spočili oči na brhkih mladenkah in postavnih mladeničih, bo na sejmu tudi tokrat mogoče izbirati med pestro ponudbo modnega erotičnega perila, nogavic in obutve.
Pripomočki in zvezde
Brez erotičnih pripomočkov tudi letos seveda ne gre,
saj so stalnica na tovrstnih sejmih. Na voljo bodo najnovejše inovacije na področju popestritve posteljnih užitkov priznanih blagovnih znamk, od lubrikantov, olj, krem in pilingov za telo, kondomov, vaginalnih kroglic do fetiš pripomočkov in darilnega programa. Na sejmu se bodo predstavili tudi ponudniki erotičnih filmov in umetniških slik ter nočni klubi z erotično obarvanimi tematskimi zabavami. Da bo obisk sejma še slajši, se bodo obiskovalci lahko sladkali z lizikami, bomboni in medenjaki erotičnih oblik. Osrednji prireditveni oder bo vsekakor namenjen »top« imenom iz sveta zabavne industrije za odrasle. Tako bo prišla v Slovenijo madžarska erotična zvezda Dorothy Black, ki bo vroče
Cena letošnje dnevne vstopnice za sejem je 15 evrov. V nedeljo bo organizator Celjski sejem ob nakupu treh vstopnic eno podaril.
nastopila s svojo prijateljico Sophie Doll. Oder bo brez cenzure prinesel še nastop Rocca Raya, Lole Taylor, številnih striptizet in erotičnih artistk. Imena so morda na prvi pogled neznana, ljubiteljem erotike pa so bolj znani njihovi obrazi in telesa. Kot pravijo pri Celjskem sejmu, bodo za povečan srčni utrip ženskega dela občinstva poskrbeli postavni člani irske artistične plesne skupine slačifantov The Hunks of Desire. Novost bo letos tudi voditeljski par, ki bo zabave
željne obiskovalce tri večere vodil skozi erotično dogajanje na sejmu. Prvič bosta erotično odrsko dogajanje povezovala ženska in moški, voditelja Oriana Girotto in Tadej Bricelj.
»Razbijajo« tabuje
»Celjska sLOVErotika je trenutno edini erotični sejem, ki mu število obiskovalcev ne upada, temveč narašča. Vztrajno pridobiva sloves najbolj dinamičnega in programsko raznovrstnega erotičnega dogodka v regiji, najbrž tudi zato, ker zaradi recesijskih procesov ne znižuje standardov. Vse našteto seveda prispeva k spoznanju, da je sLOVEro-tika edinstvena atrakcija na slovenskem sejemskem prizorišču, ki vsako leto premika meje in preganja pred-
... in nekaj za moške.
Na sejmu bo 27 razstavljavcev iz petih držav - Avstrije, Belgije, Nemčije, Slovenije in z Madžarske.
sodke. Število Slovenk in Slovencev, ki jim je sLOVE-rotiko nerodno obiskati, je iz leta v leto manjše, narašča pa število znanih osebnosti, ki se zavedajo, da obisk erotičnega sejma tako rekoč sodi med splošno izobrazbo,« 7. sLOVErotiki na pot sporoča eden največjih domačih poznavalcev tega področja in strokovni sodelavec sejma Max Modic.
Spoznavanje erotike, če že ne v praksi, ljudem še najbolj omogoča splet. Ta pornogra-
fije ni pokopal, ampak ji je omogočil, da se je pobrala, povejo resni in sposobni igralci v tej panogi »šovbi-znisa«. Razni »tjubi«, kot so na primer RedTube, Porn-Tube in YouPorn, še zdaleč niso požrli plačljivih vsebin, marveč so tako močno povečali število uporabnikov pornografije, da je občutno naraslo tudi število tistih, ki za pornografske vsebine plačujejo,« še dodaja Modic.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: arhiv NT (GrupA)
NA KRATKO
Novi zavijalni pasovi
ROGAŠKA SLATINA - Občina in Direkcija Republike Slovenije za ceste v obrtni coni Negonje gradita zavijalne pasove.
Projekt bi moral biti končan že minulo leto, zaradi pomanjkanja denarja na državni ravni, natančneje na ministrstvu za promet, pa so ga prekinili. Direkcija je zdaj prejela denar za dokončanje projekta. Na zunanji obvoznici tako priključuje javno razsvetljavo, ki je že zgrajena. Sledili bosta še ureditev dostopa na obvoznico iz Prvomajske ulice in gradnja novega pločnika.
TV
Za subvencije malo zanimanja
DOBJE - Sredi novembra se je iztekel rok za prijavo na občinski javni razpis za sofinanciranje malih čistilnih naprav. Do roka so vlogo oddali štirje občani.
Za sofinanciranje individualnih ali skupinskih komunalnih čistilnih naprav je sicer na voljo 20 tisoč evrov. Uporabniki, ki so priključeni na javni vodovod, lahko pridobijo 800 evrov, ostali največ 400. Med upravičene stroške spa-
dajo nakup male čistilne naprave, vgradnja in prvi zagon. Občani so lahko subvencijo uveljavili za vse naprave, ki so bile vgrajene od prvega januarja letos. Na današnji seji občinskega sveta bodo svetniki imenovali odbor za varstvo okolja, prostorsko planiranje in gospodarjenje z nepremičninami, ki bo vloge pregledal in podal oceno upravičenosti posameznih vlog. Vlagatelji bodo o odločitvi obvestili v naslednjih dneh.
StO
Peš in s kolesom
ŠMARTNO OB PAKI - Občinska uprava je v sodelovanju s projektivnim podjetjem Arhena pripravila osnutek umestitve kolesarskih in pešpoti v občini. Idejni projekt bo v javni obravnavi do 5. januarja prihodnjega leta.
Projekt si je mogoče ogledati tudi na občinski spletni strani, po javni obravnavi pa bodo vse predloge ovrednotili in predstavili odboru za gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe. Dokument bo podlaga za strategijo umestitve kolesarskih in pešpoti v občini Šmartno ob Paki.
RG
Več denarja za muzej
ROGATEC - Občinski svet je na zadnji seji potrdil predlog za prerazporeditev denarja v proračunu občine za
letošnje leto med področji proračunske porabe. Največja postavka, predvidena za prerazporeditev, je 15 tisoč evrov, ki jih bo občina namenila zavodu za kulturo, turizem in razvoj.
Ta denar zavod potrebuje za upravljanju muzeja na prostem. Zaradi pomanjkanja denarja ministrstvo za kulturo namreč ni objavilo razpisa, ki bi omogočil sofinanciranje muzejev na podlagi vpisa v razvid muzejev. To za rogaški zavod pomeni izpad predvidenih prihodkov za delno poplačilo materialnih stroškov.
TV
V filmu domačini
PODČETRTEK - Prebivalci Pristave in ostali zainteresirani so si lahko pred kratkim v večnamenski dvorani v Pristavi ogledali štiri filme domačina Miša Milana Čoha. Prvi avtorski filmski večer je nosil naslov Pristava skozi čas v filmu in sliki.
Mišo Milan Čoh je zaposlen kot profesor na Fakulteti za šport v Ljubljani. V mlajših letih se je ukvarjal s fotografijo in snemanjem filmov. Tema dokumentarnega filma, v katerem so pred desetletji nastopili domačini, so kmečka opravila od zime do konca jeseni. Pred ogledom filmov so organizatorji pripravili tudi kratek intervju z avtorjem Čohom. Pred vsakim filmom je avtor pojasnil, kako je film nastajal in zakaj ga je posnel.
JP
IZ NAŠIH KRAJEV
15
Varuhinja pohvalila celjski Servis 48
Občini predlagala brezplačno pravno pomoč za občane
CELJE - Pretekli teden je bila v Celju - letos že drugič - varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer. Gre za redni obisk celjske občine, kjer je ves dan s svojimi sodelavci sprejemala tiste občane, ki so se želeli srečati z njo. Njeno ekipo so seznanili s svojimi težavami, kar pomeni, da bodo primere v uradu varuhinje preučili in se odločili, kako lahko odreagirajo.
Sprejeli so 17 ljudi, ki imajo največ težav predvsem s sodnimi postopki. Ker so njihove zgodbe obsežne, je bilo v enem dnevu vso dokumentacijo, ki so jo občani prinesli s seboj, nemogoče prebrati, zato bodo te zadeve sodelavci varuhinje natančno pregledali v naslednjih dneh. A so jim že svetovali glede na prve podatke, ki so jih posamezniki posredovali varuhinji. Naj še dodamo, da so podatki o osebah, ki so obiskale varuhinjo v Celju, zaupni.
Dolgotrajnost sodnih postopkov
Prvi namestnik varuhinje Ivan Šelih, ki je zadolžen za primere s področja pravosod-
Varuhinjo človekovih pravic Vlasto Nussdorfer je ob obisku Celja zanimalo predvsem, kako je urejeno in poskrbljeno za najbolj ranljive skupine v družbi.
ja, je omenil, da ljudi največkrat teži dolgotrajnost sodnih postopkov. Kadar pride do tega, da se občani na urad varuhinje obrnejo s primerom s področja sodstva, urad zahteva dodatna pojasnila predvsem od predsednikov okrožnih in okrajnih sodišč, saj gre največkrat za zadeve na prvostopenjskih sodiščih. »Ponavadi odgovorijo hitro in kakšnih posebnih težav, kadar zahtevamo odgovor s celjskih sodišč, nimamo,« je poudaril Šelih. Varuh ima na podlagi zakona predvsem pooblastila, da od državnih in drugih organov, ki jih lahko nadzira, pridobi vse podatke ne glede na stopnjo zaupnosti, da izvede preiskavo in v tem okviru lahko tudi povabi priče na zaslišanje. Nima pa sicer pooblastila za nadzor nad delom sodnikov in sodišč, razen v primerih neupravičenega zavlačevanja postopkov.
Tudi pri županu
Že pred pogovori z občani je bila Nussdorferjeva tudi pri županu MOC Bojanu Šrotu, s katerim se je pogovarjala o aktualnih zadevah v
Celju. Teme so bile med drugim tudi požar Rakuševega mlina, 15-odstotna brezposelnost v Celju, protipoplav-na varnost, socialni transfer-ji, brezdomstvo in tudi vpliv cinkarne na okolje. Ravno za slednje je Nussdorferjeva omenila, da se vsak četrtek srečuje z vladnimi organizacijami, ki delujejo na področju okolja, in da je na dnevnem redu zelo pogosto ravno stanje v okolici cinkarne. Varuhinjo je zanimalo še, kako je s prostorskim urejanjem v občini, predvsem pa, ali prihaja zaradi ureditve cest po zasebnih zemljiščih do kakšnih sodnih sporov ali celo cestnih zapor. To je namreč pogost problem v drugih občinah. »Vendar mi je celjski župan zagotovil, da takšnih primerov v Celju ni in da se z ljudmi sproti dogovarjajo,« je dejala varuhinja.
Stik z občani
Je pa kot zgled za druge občine izpostavila in pohvalila spletno aplikacijo MOC Servis 48. Ta je javno dostopna storitev, s katero spodbujajo občane, da sodelujejo pri ustvarjanju boljše podobe Celja. »Na spletu tako lahko občani opozorijo na morebitne pomanjkljivosti z različnih področij, od komunale do mestne opreme, oskrbe s plinom in z vodo, vzdrževanjem cest, parkirišč in ostalega. Ko vprašanje pošljejo ekipi celjske občine, jim ta tudi odgovori. To se mi zdi krasen stik z ljudmi, ki je dober zgled tudi za ostale občine,« je omenila Nussdorferjeva.
Za brezplačno pravno pomoč
Poleg omenjenih tem so se na pogovoru z županom dotaknili tudi možne brezplačne pravne pomoči občanom, ki bi lahko bila organizirana v okviru občine. »Brezplačno pravno pomoč ljudje poznajo sicer v organizaciji okrožnih sodišč, vendar marsikdo do nje ne pride, ker preseže tisti dohodek, ki je pogoj za tovrstno pomoč, kljub temu da jo nujno potrebuje. Zato upam, da bodo v Celju o tem razmislili, druge občine se namreč tako redko za to odločijo,« je še dodala varuhinja.
Ekipa varuhinje je pokritizirala tudi ministrstvo za delo družino in enake možnosti zaradi slabega odnosa do invalidnih študentov, ki ga je varuhinji predstavila invalidna študentka iz Celja. Že dve leti namreč ministrstvo ne stori nič za povrnitev stroškov za prevoz študentov invalidov, ki ne morejo uporabljati javnega prevoza, ker so nadomestila namenjena samo tistim, ki javni prevoz uporabljajo. »Mislim, da je prav, da na to tudi javno opozorimo,« je dejal drugi namestnik varuhinje Jernej Rovšnik.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: arhiv NT (SHERPA)
Zaupate nam že
—69 let—
s
NA KRATKO
Znani okviri proračuna
ŠMARJE PRI JELŠAH - Občinski svet je potrdil predlog proračuna za leto 2015. Načrtovanih je 12,6 milijona evrov prihodkov in približno deset milijonov evrov odhodkov.
Med prihodki je kar 2,6 milijona evrov vezanih na prodajo premoženja, predvsem na prodajo zemljišč okoli dvorca Jelšingrad. Ker v občini ne morejo z gotovostjo trditi, da bodo omenjeno premoženje lahko prodali, približno dveh milijonov evrov prihodkov niso razporedili med odhodke, je povedala vršilka dolžnosti tajnice občinske uprave Zlatka Pilko. Občina naj bi približno štiri milijone evrov namenila za naložbe. Najpomembnejše med njimi so dokončanje projekta Oskrba s pitno vodo v porečju Sotle, gradnja kanalizacije in čistilne naprave v Mestinju in energetska obnova knjižnice.
TV
Občina z rekordnim rebalansom
ŠENTJUR - Na tretji redni seji so svetniki soglasno potrdili rebalans proračuna za leto 2014. Gre za rekordno povečanje prihodkov in odhodkov na 22,6 milijona evrov. Projekti, sofinancirani z evropskim denarjem, so namreč občini prinesli dodatne tri milijone evrov.
»S takšnim proračunom v tem mandatu zagotovo ne bomo več razpolagali,« ni skrival zadovoljstva župan Marko Diaci. Dodatne 3,1 milijona evrov so pridobili prek sofinanciranih evropskih projektov, in sicer obnove Ipavčevega kulturnega centra, oskrbe s pitno vodo, energetske obnove OŠ Franja Malgaja, podružnice v Loki pri Žusmu ter obnove objekta v Ipavčevi ulici 30. Večina svetnikov je delo občinske uprave in pripravljalce razpisov pohvalila, češ da ta dodaten denar v proračunu še zdaleč ni samoumeven. Zavrnili pa so nepravilno vložen amandma svetnikov SMC, ki je želela manjšo spremembo pri financiranju svetniških skupin. Pomisleke so izrazili le opozicijski svetniki SDS, ker rebalansa ni pregledal nadzorni odbor. Vendar se bo ta na konstitutivni seji zbral šele 16. decembra.
StO
Oblikovali so delovna telesa
REČICA OB SAVINJI - Na drugi redni seji so svetniki potrdili predloge za člane občinskih delovnih teles.
Odbor za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti bo vodila Marija Visočnik Melavc, predsednik odbora za gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne javne službe je postal Ivan Kramer, odboru za prostorsko planiranje in gospodarjenje z nepremičninami bo predsedoval Marko Atelšek, v statutarno pravno komisijo pa je bil za predsednika imenovan Dejan Ugovšek. V novem nadzornem odboru bodo Jože Časlo, Manja Rakun, Mija Slapnik, Jana Jurak Zidarn in Dušan Jeraj. Novi predstavnik občine v svetu Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma Nazarje je Ivan Kramer, predstavnica sveta Javnega vzgojno-izobraže-valnega zavoda Mozirje pa Vera Slokan. V svet zavoda za gozdove Slovenije - območne enote Nazarje so imenovali Milana Cajnerja.
HŽ
Ubrano so zapeli
NAZARJE - Kulturno društvo in Občina Nazarje sta v nedeljo, 7. decembra, v dvorani kulturnega doma pripravila letni koncert Mešanega pevskega zbora Kulturnega društva Nazarje.
Zbor, katerega umetniška vodja je profesorica Kristina Šu-ster, se je predstavil z nekaterimi novimi pesmimi, ki se jih je zbor naučil za ta koncert, predstavili pa so še nekaj uspešnic, ki so jih doslej že predstavili. Z vsakoletnim koncertom želijo predstaviti zbor, seznaniti obiskovalce z zborovskim petjem nasploh ter morda še koga navdušiti, da se mu pridruži. Gostje večera, ki so se članom zbora pridružili na odru, so bili učenke in učenci solopetja Glasbene šole Nazarje.
HŽ
Domoznanski večer
MOZIRJE - V čast borca za severno mejo Rudolfa Maistra je knjižnica v prostorih zbirke Aleksandra Videčnika pripravila domoznanski večer.
Na njem je publicist Aleksander Videčnik spomnil na generala Maistra, ki je imel v prvi svetovni vojni pomembno vlogo za Slovence. Kot je poudaril Videčnik, Maister
ni bil le mož dejanj, ampak tudi besede in duha, ljubitelj duhovnih vrednot in prepoznaven pesnik. Po predavanju, v katerega so se aktivno s številnimi vprašanji vključevali tudi poslušalci, so si lahko ogledali še razstavo dokumentov, povezanih z Maistrovim delom. Razstavo so pripravili v mozirski knjižnici.
HŽ
16
ŠPORT
Zmagali z domžalskim receptom
Starši igralcev odigrali pomembno vlogo - Rudar zabil sedem golov Zavrču
V
poskušati z dolgimi podajami tako kot gostitelji.« Strinjal se je z nami, da so prvič zmagali, ko so bili vsaj malce nadigrani, a dodal: »Še na dveh tekmah nismo prevladovali.«
Gol
V 1. polčasu je bil nevaren zgolj Tadej Vidmajer, ki je s precejšnje razdalje dobro udaril žogo in namučil vratarja Vidmarja. Domačini so dvakrat zadeli celjski okvir vrat, le s pogledom je lahko žogo pospremil vratar Amel Muj-činović, ki je drugo tekmo zapored ostal nepremagan. Edini gol je padel v 83. minuti, ko je akcijo začel Marko Krajcer. Na desni strani je našel Marka Jakoliča. Njegov oster predložek je Blaž Vrhovec izjemno spretno, skoraj s peto, preusmeril v vratnico, pri odbiti žogi pa je bil prvi Verbič in dosegel že svoj deveti gol. Prehitel je Gabra Dobrovoljca, ki je zgolj brcnil v najbrž najdražjo nogo slovenskega prvenstva. Maribor se še ni oglasil, bojda se bo kmalu. Beni je zbral 9 golov in 6 asistenc. Celje ne bo skromno pri zahtevah glede odškodnine.
Letvico še višje
Odlično polsezono so celjski nogometaši zaključili z zmago v Domžalah proti vodilnemu moštvu lige. Najmlajši trener v ligi jih je popeljal do enajste zmage, kar
šCINKARi^
Benjamin Verbič
je odlična popotnica za drugi del lige. »Kapo dol pred fanti. Sprejeli so novo miselnost. Pravzaprav smo mi prisotni zgolj zato, da jim pomagamo. Lahko smo ponosni na njih. Visoko smo nastavili letvico, a moramo biti še bolj ambiciozni. Igrišče ni bilo primerno za našo atraktivno
igro. Zato si je bilo treba tri točke prigarati. Zelo smo zadovoljni.« Potem se je Simon Rožman ozrl v prihodnost: »Skušali bomo zadržati igralski kader in ga še okrepiti. S serijami se ne obremenjujemo, saj se zavedamo, da bodo porazi prej ali slej prišli. Bistveno je, da se igralci razvijajo, da so tržno zanimivi, da je naša igra všečna in da posledično gledalci prihajajo na štadion.« V soboto je še pravočasno aktiviral Igorja Jugovića, specialista za grda igrišča.
Vroče poletje?
Celjsko moštvo je zapustil Dejan Đermanovič, posojeni nogometaš Olimpije. Mlajši nogometaši bodo vadili še v naslednjem tednu, na zaslužen počitek pa so se že odpravili starejši igralci, Sebastjan Gobec, Amel Mujčinovič, Marko Krajcer in Anej Lovrečič. Še prej so pojedli zadnje letošnje skupno kosilo. Vodilni možje pa so se v Areni Petrol družili s podporniki kluba. Predsednik Stevan Đorđevič je navdušen nad dosežki svojih fantov in jih kar ni mogel prehvaliti: »Naši rezultati so odlični. Paradni konj celjskega športa je rokomet, mi mu nismo konkurenčni, a s klubom iz Zlatoroga zgledno sodelujemo. Čestitam Ambrožu Krajncu, ki je izvrstno selekcioniral ekipo.« Nato se je zahvalil Darku Klariču za finančno pomoč. Župan Bojan Šrot jim je čestital za krasen rezultat: »Vesel sem, da celjski klubi dobro sodelujejo. Glede nogometnega kluba pa: naj to čim dlje traja ... Poleti se vidimo v Areni Petrol na kvalifikacijski
»Beni je najboljši igralec lige«
Pogovor s športnim direktorjem NK Celje Ambrožem Krajncem
Trener NK Celje Simon Rožman je pred zadnjim letošnjim dejanjem, derbijem v Domžalah (0:1), znova svoje varovance motiviral na svojstven način. S pomočjo klubskega predstavnika za odnose z javnostmi, Alena Obreza, je posnel bližnje sorodnike igralcev, izjave zmon-tiral v filmček, ki je bil podprt z glasbo, in izdelek predvajal v slačilnici pred tekmo. Delovalo je odlično, nekaj igralcev je bilo presenečenih, nekaj celo presu-njenih. Na razmočenem igrišču so nato želeli prikazati preveč.
Kar pozabili so na trenerjeva navodila. Igrišče ni dopuščalo preigravanj, mojstri niso prišli na svoj račun, še kratke podaje niso uspevale.
Beni
In preigraval je tudi Benjamin Verbič, eden najboljših igralcev 1. SNL. V prvem polčasu je »pozabljal« žogo v lužah. Ena akcija pa mu je skoraj uspela - v kazenskem prostoru je malce dvignil žogo in ta je zadela branilca Uroša Koruna v nadlaket. Za Celje v Domžalah v tej sezoni očitno ni enajstmetrovke; v 2. krogu kar dveh ni dosodil Miran Bukovec, tokrat je zamižal Slavko Vinčič. »Razmere so bile na meji regularnosti, žoga se je zaustavljala v vodi. Borili smo se kot levi, ob koncu smo bili nagrajeni, tudi s pomočjo sreče,« je dejal Verbič, kot vsi ponosen na niz 18 tekem brez poraza. »Trdo delo, skromnost, ne-popustljivost. To so naši aduti. V prvem delu smo storili preveč napak in ob odmoru smo skupno ugotovili, da se igrati ne da in da moramo
Tudi v Domžalah je prejemal čestitke, a njegov telefon je zvonil še bolj kot prej. Tekmovanje se še ni končalo, pa so bili plani začrtani, številni mladi igralci od drugod povabljeni v Areno Petrol.
Za Ambrožem Krajncem je
odlično opravljeno delo. Zdi se, da je s sodelavci iztržil vse, kar je bilo možno ob trenutnem proračunu.
Kriki z dela tribune po doseženem golu in kasneje po zadnjem sodnikovem žvižgu so bili iskreni izbruhi sreče. Od nogometne igre pa ni bilo prav veliko, kajne?
Strinjam se. Žal se naši igralci dolgo niso prilagodili igrišču. Želeli so preigravati in kombinirati, saj so tega pač vajeni. Na roko nam je šla menjava strani igrišča pred drugim polčasom. Na vzhodni polovici je bilo manj vode. Jakoličeva podaja je bila odlična, Vrhovec se je izvrstno znašel, a ni imel dovolj sreče, nakar je vse skupaj zaključil Verbič.
Je odigral zadnjo tekmo za Celje?
Ni skrivnost, da se okoli njega ogromno dogaja. Po moji oceni je najboljši igralec 1. SNL. Tisti, ki ga bo hotel imeti, ga bo moral
Ambrož Krajnc
ceniti še bistveno bolj, kot ga mi v klubu. Trenutno težko rečem kaj konkretnega. Prave ponudbe še namreč nismo prejeli. Želim si, da bi ekipa ostala skupaj. Moj predlog je obravnaval upravni odbor in sprejel sklep, da razprodaje ne bo.
Zaradi ciljev?
Prav gotovo. Ambiciozni smo. Želimo izkoristiti trenutek, ki je morda edinstven za to generacijo. Na podlagi tega, kar je prikazala doslej, sem izjemen optimist.
Bi bila Benijeva cena višja,
»Želim si, da bi ekipa ostala skupaj. Moj predlog je obravnaval upravni odbor in sprejel sklep, da razprodaje ne bo.«
če bi zaigral za Slovenijo proti Kolumbiji?
Ne. Benija poznajo, naj ne zveni neskromno, po celotni Evropi. Je pač trenutno najbolj vroč igralec prve slovenske lige.
V Mariboru so pri določenih omizjih dali vedeti, da so z Ver-bičem že dogovorjeni. Kaj pa vam?
Prav zabava me, kako so se v nogometnih krogih začele širiti zgodbice o Beniju. Mene ni še prav nihče poklical. Brez dogovora njegov prestop ne bo možen. Imam pa občutek, da bodo pozvonili v naslednjih dneh.
Vsakogar lahko prodate, z izjemo Mislava Oršića, ki ga je posodila Rijeka. Tako dobro ste ga uveljavili, da bi morebiti dosegel še najvišjo ceno.
Krasen fant z izjemno nogo-
metno kvaliteto. Žal smo prav pri njem še na trnih. Morali smo pustiti člen v pogodbi, ki dopušča predčasen odhod, če bi v Reko priromala bogata ponudba za Mislava.
Dober mesec dni počitka boste namenili svojim fantom. Kdaj se bodo ponovno zbrali?
12. januarja bomo znova skupaj, a fantje bodo morali sami trenirati že prej. Naši letošnji treningi pa še niso zaključeni. Tričetrt moštva bo vadilo do 16. decembra.
Se boste borili za naslov državnega prvaka?
Prvo mesto vsekakor ni prepovedano, borili pa se bomo po svojih najboljših močeh, ne le na tekmah, temveč vsak dan na treningih. Če bodo naši nogometaši še naprej prihajali s takšno vnemo na treninge kot doslej, potem se nam resnično obeta lepa pomlad.
Pot do »Evrope« bo vodila tudi preko pokala NZS. Koga bi si izbrali v polfinalu?
Glede na to, da smo Mariborčane dvakrat premagali v prvenstvu, bi si izbral njih. Seveda se šalim. Med Koprčani in Domžalčani bi se odločil za slednje.
DEAN ŠUSTER Foto: arhiv NT (GrupA)
Lestvica 1. SNL
DOMŽALE	20	14	2	4	27:10 44
MARIBOR	19	13	2	4	36:19 41
CEDE	20	11	7	2	33: 9 40
OLIMPIJA	19	10	5	4	35:16 35
ZAVRČ	20	9	2	9	20:28 29
RUDAR	20	7	5	8	27:23 26
LUKA KQPER20		8	1	11	21:32 25
GORICA	20	5	3	12	17:24 18
KRKA	20	4	3	13	17:35 15
KALCER	20	2	2	16	12:49 8
Celje (4-2-3-1): Mujčinovič -Vidmajer, Žitko, Krajcer, Klemen-čič - Vrhovec, Miškić - Verbič. Ahmedi, Oršić - Omoregie. Igrali so še Jakolič, Jugović, Bajde.
tekmi za evropsko ligo ali morebiti za ligo prvakov.« 21. februarja bo na sporedu 21. krog.
Ogromno golov, malo gledalcev
Na štadionu Ob jezeru je 150 gledalcev videlo 9 golov, zrelih priložnosti pa je bilo še enkrat toliko. Rudar je bil boljši od Zavrča s 7:2. Po dva gola sta dala napadalec Ivan Firer in branilec Elvedin Džinič. Velenjčani so še vedno v spodnjem delu lestvice, toda Zavrču so se približali na tri točke zaostanka in ga bodo - glede na neresnost kluba iz Haloz - spomladi tudi prehiteli na lestvici.
DEAN ŠUSTER Foto: arhiv NT (SHERPA)
NA KRATKO
Trije uvrščeni
Ljubljana: Najboljša športnika Slovenije sta znova alpska smučarka Tina Maze in smučarski skakalec Peter Prevc. Eno točko je dobil tudi celjski športni plezalec Jernej Kruder. V ženski konkurenci je bila peta atletinja celjskega Kladivarja Martina Ratej, celjska judoistka Tina Trstenjak (Sankaku) si je delila sedmo mesto.
Tinino leto
Tokio: Slovenska judoistična odprava je japonsko prestolnico zapustila kot peta najboljša ekipa izmed 65, seveda po zaslugi celjskega Sankakuja. Na enem najmočnejših turnirjev za svetovni pokal, grand slamu, je zmagala Tina Trstenjak v kategoriji do 63 kilogramov, Ana Velenšek (do 78 kg) pa je osvojila bronasto medaljo. Roki Drakšič je bil sedmi.
Celjski oder
Ljubljana: Kegljaška zveza Slovenije je razglasila najboljše tekmovalce in tekmovalke v minuli sezoni. Najboljša kegljavka je Ce-ljanka Barbara Fidel, za njo sta se uvrstili njeni klubski kolegici Eva Sajko in Nada Savič. Fidelova je letos na posamičnem svetovnem prvenstvu v Brnu osvojila zlato medaljo v kombinaciji, s celjsko ekipo pa naslov evropskih klubskih prvakinj.
ŠPORT
17
Tresla se je gora ...
V razprodanem Zlatorogu poraz in slovo od osmine finala
Miha Zarabec se je znal izmuzniti Vidu Kavtičniku. Zadaj je Ivan Slišković.
Rokometaši Celja Pivovarne Laško so v sobotnem večeru izgubili tako tekmo 8. kroga lige prvakov kot tudi vse možnosti za preboj v osmino finala. Montpellier je bil boljši s 30:27. V trdem in bojevitem obračunu so po prvem delu Celjani vodili s 14:10!
Toda njihovo nadaljevanje je bilo slabo. Največ preglavic jim je povzročala obramba 5-1 francoskega moštva, v kateri se je odlikoval Velenjčan Vid Kavtičnik, ki je bil tudi najboljši strelec gostov s sedmimi goli.
Iluzija?
Trener Branko Tamše se je dolgo zadržal v garderobi. Patrice Cana-yer in Jure Dolenec sta čakala celjski tabor na novinarski konferenci. Tamšetu ni kaj zameriti, denimo igralci Rhein Neckarja sploh niso stopili skozi mešano cono in so se izognili novinarskim vprašanjem. Tamše ni hotel komentirati sojenja, čeprav se je med tekmo (upravičeno) razburjal: »Montpellier je zmagal zasluženo. Prikradlo se nam je kar 17 tehničnih napak, 11 v 2. polčasu. Namesto da bi vtekavali in delali nered v obrambi 5-1 oziroma 5+1, smo dopuščali prekršek za prekrškom in sledila je odvzeta žoga zaradi predolgega napada. Jezen sem zaradi neizsiljenih na-
pak. Najbolj si želim, da bi ekipa ostala skupaj še vsaj eno sezono, zavedam pa se, da se to najbrž ne bo zgodilo. Vsak, ki >štrli< v Celju, je zanimiv bogatejšim klubom.«
Vračali z isto mero
Drugačno mnenje je o sodnikih, ki sta dopuščala obrambne akcije, v športu neprimerne, imel David Miklavčič: »Sicer se na sojenje ne bi izgovarjal, toda Finca še nista zrela za takšno tekmo. Za razliko od obračuna z Rhein Neckarjem tokrat nismo zdržali do konca.« Kako je igrati proti krožnemu napadalcu Issamu Teju? »Dober igralec je, čvrst, toda izredno umazan.« Podobno vprašanje je doletelo strelca šestih golov Blaža Janca: »Vse smo videli že v Franciji, kjer jih je >do-bil< Ivan (Slišković, op. p.). Spet je Tej igral umazano, a nismo ostali dolžni. To je pač rokomet. Sicer pa smo se v drugem delu usmerjali prav proti Tunizijcu, ki nas je zlahka zaustavljal. Preveč statični smo bili.«
Nikoli bolje?
Miha Zarabec, ki je dosegel 11 golov, je v nadaljevanju pogrešal razigranega soigralca. Žal mu je bilo, ker ni razveselil zelo glasnih navijačev iz Trebnjega. Vratar Matevž Skok je zgodaj zjutraj bruhal,
česar pa s trenerjem nista obešala na velik zvon. Vodstvo kluba je poudarilo, da je tokrat prodajalo vstopnice in ne delilo, kar je podvig. Občinstvo je bilo po eni strani odlično, po drugi strani pa bo moralo doumeti, da v ligi prvakov, dokler ji bo poveljevala zasedba z
Dunaja, lahko oziroma mora na igrišče prileteti marsikaj, da se nepravilnosti korenito spremenijo. Bitka je bila po televiziji zaradi prikaza brutalnih vložkov težko gledljiva.
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
NA KRATKO
Zadovoljno Gorenje
Dunaj: Na sedežu Evropske rokometne zveze je bil žreb skupin pokala EHF. Šestnajst najboljših ekip je razdeljenih v štiri skupine. Gorenje bo igralo v skupini A, kjer so še nemški Hamburg, norveški Haslum in švicarski Wintertur. Velenjski trener Ivan Vajdl ni razočaran nad žrebom in meni, da ima njegovo moštvo možnosti za napredovanje. Gorenje bo v prvem krogu 14. februarja gostovalo v Hamburgu.
Četrta na »pirueti«
Zagreb: Celjska umetnostna drsalka Daša Grm se je izkazala na tradicionalnem tekmovanju za Zlato pirueto. V 47. izvedbi tega tekmovanja je med 27 tekmovalkami osvojila četrto mesto, z rezultatom 150,32 točke pa ji je uspel doslej najboljši dosežek v karieri. Grmova je zaostala le za Finko Korpi, Rusinjo Arte-mjevo in Slovakinjo Rajicovo. Pina Umek je zasedla 24. mesto. (DŠ)
Odlična finiša
Zenica, Kranj: Celjske košarkarice ostajajo neporažene. Na peti tekmi v Jadranski so premagale Čelik z 81:73. V zadnji četrtini so varovanke trenerja Damirja Grgiča zaigrale zelo dobro in po pravi drami zasluženo zmagale. Ključne mete je zadela Maja Erkič, Marica Gajić, ki je bila razglašena za najkoristnejšo igralko novembra, pa je dosegla 21 točk. Nato so Celjanke slavile še v Kranju, pa čeprav so na začetku zadnje četrtine zaostajale z 49:61. (MK)
»Šentjurčani živijo s klubom«
Košarkarji Tajfuna so odigrali devet tekem v 1. slovenski ligi in na vseh zmagali. Neporaženi bodo ostali tudi ta teden, kajti v soboto bodo prosti. Zavidljiv niz so zaokrožili z zmago v Novem mestu proti Krki. Trener Dejan Mihevc prepoveduje evforijo, pri tem pa mu je v največjo pomoč izkušeni Dragiša Drobnjak. Z njim je Mihevc zadel v polno.
37-letni Drobnjak, ki mu je vzdevek »Drole« pred več kot dvema desetletjema nadel Rašo Nesterovič, je duša moštva. Dragišo v šali mlajši igralci pokličejo tudi »fotr«.
Ste pričakovali takšen preporod v Šentjurju?
Po tihem sem. Že prvi dan, ko sem pogledal našo ekipo, sem se navzel optimizma. »Ekstra« igralcev nimamo. Izkazalo se je, da lahko uspemo le s kolektivno igro. Obenem moramo ostati trdno na tleh. Le čas bo pokazal, kam nas bo prizadevno delo pripeljalo.
Zdaj vaše zmage niso več presenetljive. Kaj vas je pripeljalo do njih?
Predvsem igra v obrambi. Spomnim se tekme s Helio-som. Gostje so nas presenetili s consko postavitvijo 1-3-1. Nismo bili učinkoviti, toda pravočasno smo se vračali na svojo polovico in zadržali vodstvo.
V Hruševcu je sleherni gledalec tudi navijač. Kako občutite posebno vzdušje?
Super je. Všeč mi je, da navijači živijo skupaj s klubom. Smo majhna ekipa v malem mestu. A klub že 15. sezono kljub padcem vztraja med pr-voligaši. Obiskovalci tekem to
Dragiša Drobnjak
znajo ceniti.
Če bi bili zelo optimistični, kam bi umestili Tajfun ob koncu sezone?
Rad sem igral v okoljih, kjer so imeli velike želje, visoke cilje. Vsega smo zmožni. Ko bomo dokončno v ligi za prvaka, smo sposobni zakorakati še stopničko višje. Vsekakor se ne smemo sprostiti in misliti, da znamo vse, temveč moramo vsak dan priti na trening s ciljem po novem dokazovanju.
Z vami bi Tajfunu šlo lažje. Pogodba vam dopušča odhod. Do kdaj boste ostali?
Tukaj sem zato, da pomagam. Nisem prišel v Šentjur, da bi polnil lastne statistične stolpce in da bi se čim prej prodal. Svoje sem že dokazal. Trener Mihevc mi je razložil, da potrebuje nekoga, ki bo
fante motiviral in priganjal na treningih, na tekmah pa pomagal graditi napade, dokler ne najdemo igralca za neoviran met.
Kje živite?
Družino imam v Ljubljani, v Šentjurju pa sobico. Hočem prihajati na treninge spočit in ne iz avta.
Kaj so vam dejali znanci v Novem mestu?
Bili so zelo zadržani v pogovorih, očitno so želeli skriti težave, ki jih pestijo. Mi smo se izkazali, toda nismo igrali proti >pravi< Krki. Manjkalo ji je nekaj nosilcev igre.
Privoščili ste si dva poraza, oba v pokalnem tekmovanju, najprej v Podčetrtku proti ekipi Terme Olimia, v torek pa, ponovno zgolj za eno točko, v Šoštanju proti Elektri. Obakrat ste se sicer zanesljivo uvrstili v naslednji krog, ker ste imeli visoki prednosti z domačih tekem. Ste bili prizanesljivi do regijskih tekmecev?
Dejstvo je, da je trener ponudil precej več minut igralcem, ki sicer igrajo manj, kar je povsem pravilno. Izkazalo se je, da je z njimi naša slika pač malce drugačna in posledici neuigranosti sta bila poraza, na srečo nepomembna.
Pred svojimi gledalci boste letos pričakali le še Ko-njičane. Kaj pa menite o prvenstvenem gostovanju pri Grosbasketu?
Čeprav ima dva poraza, ima eno najmočnejših zasedb v ligi. Grosupeljčani so zelo izkušeni. Kljub temu bomo iskreno zaigrali na zmago.
DEAN ŠUSTER Foto: JURE GODLER
Panorama
NOGOMET
1. SL, 20. krog: Domžale -Celje 0:1 (0:0); Verbič (83), Rudar - Zavrč 7:2 (5:0); Jelić (12, Radujko (14), Džinić (32, 82), Firer (38, 45), Kli-nar (64); Kelenc (71), Anto-lek (74), Maribor - Radomlje 4:1 (3:0), Koper - Olimpija 2:1 (0:1), Krka - Gorica 0:2 (0:1).
MALI NOGOMET
1. SL, 8. krog: Sevnica -Dobovec Pivovarna Kozel 1:3 (1:0); Vojsk (22), Mordej (25), Kugler (38). Vrstni red: Dobovec 21, Puntar 17, Litija 16, Oplast 14, Extrem, Maribor 13, Sevnica 9, Velike Lašče 5, Škofije 4, Benedikt 3.
ROKOMET
Liga prvakov, skupina C, 8. krog: Celje Pivovarna Laško -Montpelier 27:30 (14:10); Zarabec 11, Janc 6, Miklavčič 3; Kavtičnik 7, Tej 5. Vrstni red: Veszprem 14, Vardar 11, Rhein Neckar 10, Montpellier 8, Celje 4, Čehovski Medvedi 1.
1. SL, 12. krog: Sevnica -Gorenje 22:33 (10:16); Šošta-rič 6, Cehte 4, Gams 3; Per-novšek, Fižuleto 4, 13. kro: Maribor - Celje Pivovarna Laško 33:36 (17:17); Kaleb 7, Sok 6; Slišković 8, Miklavčič 7, Janc 5. Vrstni red: Celje 26, Gorenje 24, Maribor 22, Trimo 18, Ribnica 16, Slovenj Gradec 14, Slovan, Loka 12, Ormož 11, Krka 10, Sviš 8, Izla 5, Sevnica, Krško 2.
KOŠARKA
1. SL, 9. krog: Elektra -Zlatorog 65:66; Malus 15, Bukovič, Bajramlić 11; Tratnik 16, Jurak 15, Lapornik
14,	Rogaška - Helios 90:68; Čebular 21, Dimec 20, Fer-me 15; Upshaw 17, Maker 16, Maribor - Hopsi 87:84; Pelko 25, Čebašek 15; Zolotič 21, Rizman 18, Jagodnik 15, Krka - Tajfun 61:69; Mulalič
15,	Joksimovič 9; Clark 16, Drobnjak, Bratož 11 Vrstni red: Tajfun 18, Rogaška, Zlatorog, Grosbasket 14, Helios, Krka, Maribor 12, Šenčur 11, Hopsi, Portorož 10, Elektra 8.
2. SL, 7. krog: Slovan - ECE Celje 105:84; Bošnjak 20, Varagič 15; Gobec 24, Babič 17, Kobale 14, Terme Olimia
-	Triglav 87:89; Kavgič 13, Remus, Štruc 12; Radončič 24, Jakobčič 15. Vrstni red: Parklji, Lastovka 13, LTH Castings, Triglav, Terme Olimia 12, Črnomelj 11, Slovan 10, Plama Pur, Celje, Ajdovščina 9, Hrastnik, Litija 8.
1. SL (ž), 8. krog: Triglav -Athlete Celje 63:72; Jakobčič
16,	Zdolšek 13; Erkič 19, Ga-jić 16, Lisec 15. Vrstni red: Athlete 16, Grosbasket 14, Triglav 12, Konjice, Maribor 11, Domžale 8.
Jadranska liga (ž), skupina B, 7. krog: Čelik - Athlete 73:81; Popović 26, Kalušić 19; Gajić 21, Erkič, Lisec 16. Vrstni red: Athlete 10, Radi-voj Korać 9, Čelik, Trešnjev-ka 8, Grosbasket 7, Badel 6.
ODBOJKA
_ 1. SL, 16. krog: GO Volley -Šoštanj Topolšica 3:1. Vrstni red: ACH Volley 48, Calcit 35, Panvita 32, Salonit 31, Krka 19, Fužinar 18, Triglav
17,	Šoštanj Topolšica 14, GO Volley, Maribor 13.
1. SL (ž), 12. krog: Alian-sa - Koper 0:3, Slovenj Gradec
-	Braslovče 0:3. Vrstni red: Koper 34, GO Volley 27, Bra-
slovče 22, Vital 18, Puconci 17, Formis 11, Aliansa 9, Slovenj Gradec 6. (MiK)
Športni koledar
Četrtek, 11. 12.
KOŠARKA
Jadranska liga (ž), skupina B, 8. krog, Grosuplje: Grosbasket - Athlete Celje (20.30).
Petek, 12. 12.
ROKOMET
1. SL, 14. krog, Velenje: Gorenje - Slovenj Gradec (18).
MALI NOGOMET
1. SL, 9. krog: Dobovec Pivovarna Kozel - Maribor (21).
Sobota, 13. 12.
KOŠARKA
1.	SL, 10. krog, Polzela: Hopsi - Helios, Laško: Zlato-rog - Rogaška (19), Portorož
-	Elektra (20).
2.	SL, 8. krog: ECE Celje -LTH Castings, Ljubljana: Parklji - Terme Olimia (19.30).
1. SL (ž), 9. krog, Celje: Athlete - Domžale (17).
ROKOMET
1. SL, 14. krog, Loka - Celje Pivovarna Laško (20). 1. SL (ž), 9. krog: Velenje
-	Celje Celjske mesnine, Ljubljana - Zelene doline Žalec (19).
ODBOJKA
1. SL, 17. krog: Šoštanj Topolšica - ACH Volley (18).
1. SL (ž), 13. krog: Bra-slovče - Aliansa (19).
18
MALI OGLASI / INFORMACIJE
m@wo te
Naročniki Novega tednika boste lahko naročniške ugodnosti - štiri male oglase v Novem tedniku, dolžine do deset besed, in dve čestitki na Radiu Celje s 50-odstotnim popustom - izkoristili izključno s svojo naročniško kartico ali naročniško položnico in s svojim osebnim dokumentom.
Naročniške ugodnosti lahko koristijo samo naročniki Novega tednika (in njihovi ožji družinski člani, ki imajo isti naslov), ker niso prenosljive.
Neizkoriščene ugodnosti se v naslednje leto ne prenašajo. Na oglasnem oddelku Novega tednika lahko poravnate nastale obveznosti brez provizije.
Uredništvo NT&RC
MOTORNA
VOZILA
PRODAM
RENAULT Laguna karavan, dizel, 2012, kot nov, prodam za 10.990 EUR. Telefon 051 346-499.	3479 SEAT cordoba 1,4, letnik 1995, registriran do februarja 2015, prodam. Telefon 031 787-009. 3482
PRODAM
ПТТП	Ш1	
аМоМДШ jasnovidnost U"U II BIOIERAPIJIMI cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vi		m Ml išega operaterja
STROJI		
PRODAM
BRUSILNI stroj za liste tračnih žag za razrez hlodovine prodam. Telefon (03) 5885-467.	p
TRAKTOR New Holland 70-56, letnik 1998, 3.000 ur, prvi lastnik, prodam. Telefon 040 493-255, (03) 5795-539. 3489 TRAKTOR Univerzal 445 dt, letnik 1990, kabina, 2.000 delovnih ur, prodam. Telefon 051 203-387. 3506 MIZARSKI stroj in frezar prodam. Telefon 5461-764.	3508
REZKALNI stroj, manjši, malo rabljen, delovna dolžina 400 mm, s priborom, prodam. Telefon 031 561-147. 3522
ШШ
Gotovinska posojila do 1000 eur na osnovi osebnega dohodka in pokojnine.
PE Celje, Ul. XIV. Divizije 14,
03 / 425 70 00.
Bonafin ena d.e.e„ Slovenska 27,1000 Ljubljana.
ODDAM
KUPIM
TRAKTOR Zetor, Imt, Ursus, Deutz, Univerzal, Štore, Tomo Vinkovič, Fiat, letnik traktorja ni pomemben, in motokulti-vator kupim. Telefon 041 678-130. p
TRAJNO 0ЕШ V ŠVICI - TAKOJ!
sta/i//personal
za Kanton Zürich in okolico v bolnišnicah in elitnih klinikah za ostarele IŠČEMO
dipl. medicinske sestre [m/& dipl. zdravstvene tehnike (m/a
PRIČAKUJEMO: slovensko državljanstvo • zaključeno izobraževanje
•	znanje nemškega jezika (ali certifikat B2) PONUJAMO: takojšno delovno vizo • pomoč pri iskanju stanovanja
(sobo dobite takoj) in urejanju administrativnih zadev • nadaljnje šolanje
•	zelo dobre pogoje, plačo in zavarovanje
Za dodatna vprašanja ali prijave pišite ali pokličite:
info@staehlipersonal.ch * 0041 55 610 12 12
Govorimo tudi slovensko. Možen osebni termin v Sloveniji.
Stähli Personal / Iris Stähli - Dečko / dipl. vodja doma / študij za menagement v zdravstvu
www.staehlipersonal.ch
NA naslovu Vransko 66 a, 3305 Vransko se oddajo v najem poslovni prostori v skupni izmeri 160,22 m2, ki obsegajo 4 pisarne z mini kuhinjo in ostalimi skupnimi prostori. Najemnina po dogovoru. Več informacij dobite v pisarni stečajnega upravitelja na e-mail naslovu: upravitelj@soklic.si ali po telefonu (03) 490-0660.	3458
V	CENTRU Pirana oddam v najem hišo za daljše obdobje. Telefon 041 277-420.
3483
MANJŠO stanovanjsko hišo z možnostjo kasnejšega odkupa, okolica Celja, oddamo v najem. Telefon 070 593-300.
3507
V	SREDIŠČU Šmarja pri Jelšah, Aškerčev trg 24, oddamo v najem poslovni prostor v velikosti 29 m2. Telefon 051 425-471.	3510
STANOVANJE
PRODAM
TRAKTOR s priključki ali brez, lahko Ursus, Imt, Deutz, Zetor, Štore, Univerzal ali Tomo Vinkovič, kupim. Telefon 031 851-485.	p
POSEST
LUCIJA. Garsonjero, 22,7 m2, obnovljeno in novo opremljeno, letnik 2009, prodam za 62.000 EUR. Telefon 041 771-412.	3399
ISTRA, Novigrad. Prodam novo stanovanje v pritličju, z atrijem, parkirno mesto v dvorišču, blizu centra. Telefon 040 840-290, 00385 9813-40840. p
NA čudoviti razgledni točki je naprodaj 28 let stara 4-etažna hiša (bivši gostinski lokal) za skoraj polovično ceno. Telefon 041 290-834.	3412 HIŠO v Rimskih Toplicah, vseljivo takoj, veliko 160 m2 + klet, prodam za 49.000 EUR. Telefon 040 569-300. 3423 NA manjšem, sončnem hribčku, Zagaj pri Ponikvi (Dramlje) prodam 839 m2 zemlje, na kateri stoji bivalna brunarica, 4 x 5 m spodaj in v nadstropju, 2 m2 stranski nadstrešek ter lesena uta (enaka kot brunarica) 3 x 2,5 m. Na parceli so vodovod, elektrika in zunanji solarni francoski tuš. Cena po dogovoru. Telefon 051 422-499. 3470
ЛТЖЈШ
I astroložlnla
0906430
cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vašega operaterja
ODDAM
OPREMLJENO stanovanje za eno do dve osebi oddam. Telefon 041 650-737.
3416
OPREMLJENO stanovanju v pritličju, do 4 osebe, oddam. Telefon 041 650-737.
3416
GARSONJERO, 31 m2, na Lavi, Pucova 1, oddam ali prodam. Telefon 040 312447.	3475 ENOSOBNO stanovanje oddam v Šentjurju.
Telefon 031 655-373. 3481 V CENTRU Žalca oddamo opremljeno stanovanje, 30 m2. Mesečni najem 200 EUR + stroški. Telefon 031 839-410.
3496
PRODAM
STAREJŠO stanovanjsko hišo v Šmarjeti 18, Rimske Toplice, z možnostjo kasnejšega odkupa, oddam. Telefon 041 661-987.	3246
LOKAL kava bar v Celju, Razlagova ulica, oddam. Telefon 041 976-162. p
KUPIM
PRODAM
PRAŠIČE od 30 do 250 kg ter izločene svinje, domača hrana in dostava, zakol možen pri prodajalcu, prodamo. Telefon 031 311-476.	p
TELIČKO črno-belo, staro 16 mesecev, prodam. Telefon (03) 5416-352. 3443 PRAŠIČA, 150, krmljenega z domačo hrano, prodam. Telefon 041 741-028, Babno 19 b, Celje.	3445
SVINJO za zakol, težko približno 280 kg, hranjeno z domačo hrano, okolica Podčetrtka, prodamo. Telefon (03) 5808-112, 031 836-175. Š 271 PRAŠIČE, od 100 do 150 kg, možne tudi polovice, prodam. Telefon (03) 5798167, 041 398-370.	Š 274 BIKCA simentalca, starega 14 dni, prodam. Telefon 031 723-882. 3469 BIKCA simentalca, težkega 130 kg, prodam za 500 EUR. Telefon (03) 5778509, Zavrh nad Dobrno 36. 3473 DVE burski kozi za zakol ali nadaljnjo rejo prodam. Telefon 041 541-218. 3477 PRAŠIČE od 130 do 150 kg, možen zakol, prodam. Telefon 041 880-798. 3480 PRAŠIČA, dva, 150 in 240 kg, prodamo. Dobravc, Zgornje Roje 22, Šempeter, telefon 031 617-892. 3485 PRAŠIČA, težkega približno 200 kg, krško--poljska pasma, prodam. Telefon 041 815-375. Š 276 DVE telici 320 in 200 kg, dva bikca, čb, 170 in 150 kg, prodam. Telefon 031 709-823. 3493 PRAŠIČA 120 ali 180 kg, krmljenega z domačo hrano, prodam. Telefon 041 563-725. 3498 KOKOŠI nesnice - jarkice. rjave barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 040 130-979. p BIKCA simentalca, starega tri mesece, prodam. Telefon 041 892-601. 3500 BIKCA, starega 14 dni in teličko, ls, staro 18 dni, prodam. Prodam tudi teličko, ls, težko 150 kg. Telefon 031 840-282.
3502
TRI teličke, težke od 200 do 240 kg, prodam. Telefon 041 922-486. 3512 PRAŠIČA, težkega 150 kg, krmljenega z domačo hrano, prodam. Telefon 040 366-605.	3513
PRAŠIČA, težka 150 kg in 170 kg, kr-mljena izključno z domačo krmo (drobljenec, trava, krompir), prodam. Savinjska dolina, telefon 031 523-748.
3520
PRAŠIČA, težkega približno 180 kg, prodam. Telefon 5453-163. 3517
KUPIM
SOBNO peč na trda goriva ugodno prodam. Telefon 031 501-685. 3468 SKRINJO, 230 l, staro štiri leta, prodamo.
Telefon 031 881-823. 3487 ŠTEDILNIK, 4 plin, 2 elektrika, širina 87 cm, prodam. Telefon 5471-094.3501
ZAMRZOVALNO omaro, pralni stroj, plinski štedilnik, hladilnik in ostalo belo tehniko kupim. Telefon 070 332-210.3491
PRODAM
PRAŠIČE domače vzreje, težke od 30 do 300 kg, domača hrana, možna dostava, prodam. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509-061. 3125 PRAŠIČA, težkega 180 kg, za zakol in telico simentalko, staro 21 mesecev, za nadaljnjo rejo ali zakol, prodam. Telefon 041 552-143. 3405 TELIČKO ls pasme, pašno, težko 240 kg, prodam. Telefon 041 829-906. 3444
ZAHVALA
Za vedno se je od nas poslovila draga žena, mama, babica in prababica
SLAVICA OBLAK
Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali sveče in cvetje ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se zdravnikom in sestram kardiološkega oddelka bolnišnice Celje in osebju Doma ob Savinji za pomoč na domu.
Globoko žalujoči: mož Franc, hči Cvetka in Marta z družinama
ZAHVALA
Ob slovesu drage babice in prababice
ANE GUČEK
z Blatnega Vrha 30, Jurklošter (11. 5. 1920 - 27. 11. 2014)
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečena sožalja ter darovane sveče in cvetje. Hvala družini Bevc za nesebično pomoč. Hvala gospodu župniku, pevcem iz Jurkloštra in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči vsi njeni
SENO in otavo v kockah, cena 2,50 EUR, prodam. Telefon 041 800-713. 3499
OSTALO
PRODAM
DEBELE krave in telice za izvoz in suhe za dopitanje, plačilo takoj + davek, kupim. Telefon 040 647-223. Š 188 DEBELE, suhe krave in telice za izvoz, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653-286.	Š 229
BREJO kravo simentalko ali kravo s teletom kupim. Telefon 070 556-695.
3488
BUKOVA drva, kratko nažagana, na paletah, metrska ali hlodovina, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva.info.	n
BRZOPARILNIKE alfe prodam. Telefon 030 929-205.	2244
SVINJSKE polovice, domače mesne izdelke ali žive prašiče za nadaljnjo rejo ali zakol, domača hrana in garantirano poreklo, prodam. Telefon 041 648113, 051 648-113.	3070
ZIMSKE gume, 175-65-14, motorno žago Stihl, štedilnik na drva in trajno gorečo peč prodam. Telefon 051 344-245.
3217
SUHA bukova drva, možnost razreza in dostave, prodam. Telefon 031 709745.	2931 NEMŠKO 2.000 l cisterno za kurilno olje in nov oljni gorilec poceni prodam. Telefon 070 645-115. 3299 BUKOVA drva, 12 m in ekološki krompir ugodno prodam. Telefon 041 753-324.
3442
16-colska platišča z gumami, 5 vijakov volkswagen, 50 l vino jurka in 100 77 viljamovko prodam. Telefon 031 806041.	3465
SENO v kockah prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5774-545. 3387 BELO vino, slivovko, salame in budjole prodam. Slavko, telefon 031 228-414.
3450
FIŽOL sivček prodam. Telefon 041 613315.	3455 VINO jurka, nad 100 l, po 0,60 EUR/l, prodam. Telefon (03) 5798-082. 3464 DOMAČO koruzo prodam. Telefon 031 649-414. Š 281 OREHE, letnik 2014 in seno, prodam. Telefon 070 223-912. 3497
_astro center
wadeiewanj® m astrologija
9® 77 11
ШШШЖ
MALI OGLASI / INFORMACIJE
19
ZAHVALA
Zapustil nas je dragi mož, oče, dedek in pradedek
SLAVKO BRUMEC
iz Popovičeve ulice v Celju (25. 4. 1929 - 13. 11. 2014)
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za ustna in pisna sožalja
ter darovano cvetje in sveče. Hvala gospe Marini za poslovilne besede, pevcem, trobentaču, Domu ob Savinji za nego in oskrbo ter vsem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
Ni te več na vrtu
ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame, sestre, babice, prababice in tete
ANGELE BELEJ
iz Brstnika 12 (17. 4. 1935 - 1. 12. 2014)
se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti ter darovali cvetje, sveče in za svete maše. Posebna zahvala sosedi Veroniki, stricu Marku in njegovi ženi Fančiki za pomoč. Hvala tudi nadžupniku gospodu Metličarju in kaplanu gospodu Jagru, Komunali Laško, gospe Lidiji, pevcem in Marku Razboršku za čudovito odigrano melodijo Kje so tiste stezice ...
Žalujoči vsi njeni
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi dragega
ROMANA MEJAČA
iz Šmarjete pri Celju
se najlepše zahvaljujemo vsem, ki ste ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti ter darovali
cvetje in sveče. Prisrčna zahvala velja podjetjema Intereuropa, d. d., Filiala Celje, PE Celje, B-C d. o. o. Maribor, učencem 9. b razreda OŠ Hudinja, ravnatelju gospodu Berku, razredničarki gospe Turk za izkazano pozornost, pogrebni službi Raj in gospodu Cirilu Slapšaku za
opravljen obred. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: njegovi najdražji
S kamnite plošče črke nemo govorijo, da zate, Žiga, svečke že peto leto ti gorijo. Čas nazaj bi zavrteli, da lahko bi te objeli. Zdaj ostale so le grenke nam solze, ostali nate so le lepi nam spomini...
V SPOMIN
12. decembra 2014 bo minilo pet let, kar smo te izgubili, dragi
ŽIGA KOŠTOMAJ
Hvala vsem, ki mu še prižigate svečke v spomin. Z bolečino v srcu: Koštomajevi
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
ZAHVALA
Zapustil nas je dragi mož, ata, dedi, brat in stric
HINKO GRAČNER
iz Primoža 32 pri Šentjurju (25. 1. 1940 - 21. 11. 2014)
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala pogrebni službi Zagajšek, gospodu župniku Vinku Čonču, pevcem, trobentaču in govorniku ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, hvala za molitev ter za vse ustne in
pisne izraze sožalja. Hvala vsem, ki se boste ustavili ob njegovem grobu in ga ohranili v lepem spominu.
Žalujoči: žena Hermina ter hči Marjeta in sin Hinko z družinama
3478
rT*
Morda res ne bije več tvoje srce, a misel nate nikoli ne umre. Ostal boš vedno z nami...
ZAHVALA
Ob slovesu od dragega moža in atija
JOŽETA AŠKERCA
(1950 - 2014)
se iskreno zahvaljujemo vsem in vsakemu posebej za izraze sožalja, sočutje in tolažbo v najtežjih trenutkih.
Žalujoči: Anica, Jožko, Miha
n
n
JARKICE, rjave, črne, grahaste, beli leghorn, enoletne črne kokoši (po naročilu tudi očiščene) vse vrste perutninske krme in dnevno sveža jajca prodajamo na farmi Roje pri Šempetru vsak delavnik. Sprejemamo naročila za enodnevne in 5-tedenske piščance za dopitanje. Večje količine dostavimo. Telefon (03) 700-1446. 3398
AUDI A4, 1,9 TDI letnik 1997, srebrne barve, veliko dodatne opreme, prodam. Prodam tudi prašiča za zakol, približno 160 kg in suha bukova drva. Telefon 070 674-760.	3411
PAŠNO brejo telico, težko približno 700 kg, suhe gobe, domače krvavice in štiri gume za traktorsko prikolico, 16 col, prodam. Telefon 031 840-078.Š 277
KOBILO, staro 7 mesecev in suha bukova drva, okolica Šentjurja, prodam. Telefon 041 581-677.	3486
MONTAŽNO omaro za dimljenje mesa, velikost omare 140 * 140 * 220 in jeklene verige za traktor 750-16, prodam. Telefon 051 624-250. 34922
LITOŽELEZNO peč za centralno ogrevanje, 30.000 kalorij in kletke za kokoši ne-snice, prodam ali menjam za drva. Telefon 070 225-481. 3509 NEKAJ originalnih rezervnih delov za zastavo 750 prodam. Telefon 031 837-492.	3523
DRVA, hrastova, suha, razrezana, z dostavo, 200 EUR/klaftra, valilnico, nerabljeno, za 50 jajc, prodam za 100 EUR. Možna kakšna menjava. Prašiče za zakol, nad 150 kg z dostavo na dom, domača hrana, 2,10 EUR/kg žive teže, prodam. Telefon 031 639-370. 3524
KUPIM
LES na panju, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 506-958.	3490
STARO sekiro cimermanko, staro razglednico, knjigo in star predmet kupim. Telefon 031 809-043. 3518
SEM samski moški, pošten, srednjih let. Iščem mlajšo upokojenko z vozniškim izpitom, ki bi živela na kmetiji. Gospodinjstvo, otrok ni ovira, možno dedovanje. Telefon 031 422-649. 3511
ZAPOSLITEV
DELO nudimo kuharici ali mlajši upokojeni kuharici za nepolni delovni čas. Telefon 041 411-551. Banovina, d. o. o., Virštanj 17, Podčetrtek. 3385
STARO železo, radiatorje, peči in ostalo brezplačno odpeljemo. Miladin Goli-jan, s. p., Kidričeva 3, Velenje, telefon 040 465-214.	n
POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600. n
NUDIM oskrbo starejših ljudi, invalidov, varstvo otrok na domu, sprehajanje psov na območju celotne Savinjske doline. Barbara Romih, Ob Savinji 101, Polzela, telefon 051 275-054. 3463
Poroke
Celje
Poročila sta se: Anita HORJAK in Anton MOHAR, oba iz Celja. Velenje
Poročila sta se: Suzana
MATKO in Matej POHAR, oba iz Velenja.
Smrti
Celje
Umrli so: Ana MLINAR iz Luč, 71 let, Silva Slavka PUDGAR iz Hramš, 68 let, Franc KROŠEL iz Kasaz, 83 let, Štefan KOLAR iz Celja, 64 let, Maksimiljan BARLE iz Celja, 71 let, Janko ŽILNIK iz Celja, 79 let, Angela BELEJ iz Laškega, 79 let, Antonija REMIC iz Gornjega Grada, 77 let, Ljudmila ŠKRUBEJ iz Celja, 88 let, Marija STRA-HOVNIK iz Celja, 73 let.
Laško
Umrla je: Ana GUČEK iz Blatnega Vrha, 94 let.
Mozirje
Umrli so: Stanislav BEZO-VŠEK iz Gornjega Grada, 57 let, Justina UGOVŠEK iz Gornjega Grada, 88 let, Jožefa MIKLAVC iz Trnovca, 87 let, Veronika GOVEK iz Trnov-ca, 86 let, Marija TRATNIK iz
Meliš, 88 let, Edvard JURJE-VEC iz Okonine, 82 let.
Velenje
Umrli so: Darinko KOVAČ iz Zreč, 68 let, Alojz KOZAR iz Florjana, 51 let, Lovrenc PREPADNIK iz Luč, 75 let, Milena TKAVC iz Celja, 63 let, Meho DEDIĆ iz Šoštanja,
83 let, Ivan GLANIK iz Šmar-tnega ob Paki, 61 let, Marjeta HERLAH iz Velenja, 89 let, Jožef LEBAR iz Velenja, 89 let, Ana BLAGOTINŠEK iz Velenja, 78 let, Franjo BU-JAN iz Velenja, 82 let, Antonija PRITRŽNIK iz Velenja, 74 let.
Setveni koledar
Čas za presajanje je do 21. decembra do 18. ure.	
11. ČE	list
12. PE	plod do 15. ure
13. SO	i J
	plod
14. NE	plod
	
15. PO	korenina
16. TO	korenina do 11. ure
17. SR	korenina
Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz setvenega priročnika Marije Thun za leto 2014, ki ga v Sloveniji izdaja v neskrajšani obliki založba Ajda, Vrzdenec, tel.: 01/754 07 43.
20
VODNIK / INFORMACIJE
KINO VELENJE
PETEK
18.00 Božičkov vajenec in čarobna snežinka - animirani, sinh.
18.35 Boj za - dokumentarni 20.00 Hobbit: Bitka petih vojska - fantazijska pustolovščina 20.15 Amazonija - pustolovski dokumentarni SOBOTA
18.00 Božičkov vajenec in čarobna snežinka - animirani, sinh.
20.00 Boj za - dokumentarni 21.00 Večna najstnica - romantična komedija NEDELJA
16.00 Božičkov vajenec in čarobna snežinka - animirani, sinh.
17.00 Amazonija - pustolovski dokumentarni
17.30 Hobbit: Bitka petih vojska
- fantazijska pustolovščina, 3D 19.00 Boj za - dokumentarni 20.30 Večna najstnica - romantična komedija PONEDELJEK
20.00 Poti k zvezdam - komična satira
ČETRTEK
19.00 Ljubezen je čudna reč -drama
PETEK in NEDELJA
18.00 Jauja: Raj na zemlji -
drama
20.00 Medena roža - animirani SOBOTA
18.00 Medena roža - animirani 20.00 Jauja: Raj na zemlji -
drama
PONEDELJEK in TOREK 19.00 Ljubezen je čudna reč -
drama SREDA
19.00 Boj za - dokumentarni
PRIREDITVE
ČETRTEK, 11. 12.
17.00 Krajevna knjižnica Ponikva
Praznična ustvarjalnica 17.00 Osrednja knjižnica Celje Stanley Kubrick: Peklenska pomaranča predava Matic Majcen
17.00 Knjižnica Laško Dobra vila
ustvarjalna delavnica
17.00 Mestna knjižnica Velenje
Zeliščna abeceda
predstavitev knjige Kate Laštro
17.00 Velenjski grad
Pisano slovo od leta 2014 in razstava jaslice
odprtje prazničnih razstav
18.00 Kulturni dom Zarja Trnovlje
Tomo Podsedenšek: Luka išče družino
premiera, predstava za otroke
18.00 Osrednja knjižnica Celje Domovini
odprtje slikarske razstave poljske avtorice Marie Magdalene Szmatule-Černe
18.00 Muzej novejše zgodovine
Celje_
70. obletnica osvoboditve zapornikov iz Starega piskra
kavarniški večer; Tone Petelinšek se bo pogovarjal z edinim še živečim osvoboditeljem Ivom Grobelnikom
18.00 Krajevna knjižnica Petrovče Iskrica v očeh
večer izbrane poezije, posvečen Lari Safran
18.00 Knjižnica Šentjur Iran
potopisno predavanje Brede Jančič
19.00 Dom sv. Jožefa Celje Speča Udba
predstavitev knjige Romana Leljaka
19.00 Galerija Velenje_
Generacije
odprtje razstave Slovenskega društva likovnih umetnikov
19.30 Narodni dom Celje
Godalni kvartet Feguš
koncert v sklopu abonmaja Vesperae Musicae
19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec
Modrijani, Slovenski zvoki, gost Marko Pezdirc
za narodnozabavni abonma in izven
20.00 Špital za prjatle Celje
Manja Vadla: Umetniška dela kot svetlobni artikli
odprtje razstave; večmedijska prostorska postavitev ter prodaja artiklov po kosih
PETEK, 12. 12.
12.00 Knežji dvorec Celje
Grofje in knezi Celjski
predstavitev knjige avtorice Rolande Fugger Germadnik
17.00 Otroški muzej Hermanov brlog
Praznično vodstvo s Hermanom Lisjakom po brlogu igrač
17.00 Šlandrov trg Žalec_
Vokalna skupina ZaPet
pevski nastop
17.00 Velenjska promenada Prihod dedka Mraza in zabava z Ribičem Pepetom
17.30 Celjska kulturnica Serija na temo Neverjetnost
odprtje razstave umetniških fotografij javnega sklada za kulturne dejavnosti
18.00 SLG Celje_
Matjaž Zupančič: Vorkšop na Moljera
izven abonmaja
18.00 Galerija Račka Celje Iza Pavlina: Talk to strangers
vodstvo in pogovor ob koncu samostojne razstave v Galeriji Račka
18.00 Kulturni dom Zarja Trnovlje
Luka išče družino
predstava za otroke v izvedbi otroške gledališče skupine Zarja Trnovlje
18.00 Narodni dom Celje_
Ob 70-obletnici osvoboditve političnih zapornikov iz Starega piskra
spominska slovesnost
18.00 Savinov likovni salon Žalec
Bajda; Seraval; Živadinov Freundschaft
glasbeni informans
18.00 Mestni kino Metropol Uspomene sve će sijati
predstavitev videospota Boštjana Korošca
18.00 Kulturni dom Lesično Pod cvetočo drnulo
srečanje ljudskih pevcev in godcev Kozjanskega
18.00 Župnijska cerkev sv. Štefana Gomilsko
Božično novoletni koncert
solo koncert Marka Hatlaka
19.00 Špital za prjatle Celje
Predstavitev 33. številke Vsesledja
druženje z ustvarjalci in glasbenimi gosti
19.00 Železarski muzej Teharje
Na prosto temo v kategoriji črno-belih in barvnih fotografij v okviru XIV. celjske fotografske razstave odprtje razstave
19.00 Cerkev sv. Duha Celje
Vokalni kvintet Hiše kulture Celje
adventni koncert
19.00 Poš Prevorje
Vse se vrti okoli ene stvari
komedija v izvedbi dramske skupine Smeh ni greh
19.00 Velenjska promenada
6pack Čukur&Alfi Nipič
koncert
SOBOTA, 13. 12.
9.30 do 13.00 Dom sv. Jožef
Celje_
Adventna duhovna obnova, delavnica izdelovanja prazničnih voščilnic
10.00 Muzej novejše zgodovine Celje_
Pravljica dedka Mraza
glasbene sobotnice; primerno za otroke od 3. leta starosti
10.00 Kinodvorana Kozje Rdeča kapica
predstava v izvedbi Gledališča Labirint
11.00 Pokrajinski muzej Celje Celeia - mesto pod mestom
javno vodstvo po razstavi
17.00 Celjska kulturnica Čarobni svet lutk
lutkovna predstava za najmlajše
17.00 Celjski dom_
Celjski sprehodi: Celjske zabave na prehodu iz 19. v 20. stoletje
spoznavanje bogate zgodovine Celja skozi stoletja
17.00 Šlandrov trg Žalec_
Zvezdica Zaspanka
lutkovna predstava in glasbeni nastop skupine M. J. A. V
17.00 Dom kulture Velenje
Ne s peklenščki češenj zobat!
lutkovna predstava LG Velenje
19.00 Cerkev sv. Nikolaja Žalec
MePZ A cappella in vokalne skupine Musica ensemble
veliki adventni koncert 19.30 SLG Celje_
Maja Haderlap: Angel pozabe
gostovanje SNG Drama Ljubljana
19.30 Zdravilišče Laško Ženski pevski zbor Svoboda, Dol pri Hrastniku
božični koncert
20.00 Kulturni center Laško Desert
stand up komedija s Tinom Vodopivcem
20.00 Dvorana Centra Nova Velenje
Fake Orchestra
koncert
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
ČETRTEK, 11. december
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Skladbi tedna (domača, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Univox)
PETEK, 12. december
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Skladbi tedna (doma-
ča, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 20.00 Clubbing z DJ Teom, 24.00 SNOP (Radio Univox)
SOBOTA, 13. december
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Kuhajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regij-
ske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Lestvica - 20
vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Univox)
NEDELJA, 14. december
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, Rajko Djordjevič, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, 24.00 SNOP (Radio Celje)
PONEDELJEK, 15. december
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po
domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Skladbi tedna (domača, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 9.15 Predstavitev skladb za domačo in tujo pesem tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbi tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom, Rajko Djordjevič, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Celje)
TOREK, 16. december
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Skladbi tedna (domača, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje,9.15 Ste-toskop, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kro-
nika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 24.00 SNOP (Radio Celje)
SREDA, 17. december
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Skladbi tedna (domača, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Velenje)
Po slovensko s Katrco
1.	Zaka pa ne: Srčki v omaki
2.	Trio Šubic: Čarobna pravljica
3.	Mladi Dolenjci: Najini poljubi
4.	Modrijani in Simfonični orkester RTV: Venček Modrijanovih valčkov
5.	Dor ma cajt: Ko luč ugasne
20 vročih Radia Celje
	TUJA LESTVICA	
1.	BABY DON'T LIE - GWEN	
	STEFANI	(3)
2.	HABITS (STAY HIGH) - TOVE LO (6)	
3.	NIGHT CHANGES - ONE	
	DIRECTION	(2)
4.	YOU'RE NEVER FULLY DRESSED	
	WITHOUT A SMILE - SIA	(4)
5.	LET YOUR HAIR DOWN -	
	MAGIC!	(3)
6.	THE ONLY WAY OUT - BUSH	(5)
7. SMILE - MIKKY EKKO		(4)
8.	NOTHING REALLY MATTERS -	
	MR. PROBZ	(1)
9.	I DON'T CARE - CHERYL COLE	(2)
10.	CELEBRATE - PITBULL	(1)
	DOMAČA LESTVICA	
1.	POL - HAMO & TRIBUTE 2	
	LOVE	(3)
2.	ZA NAJU - ALYA	(2)
3. ČAKAM - JACKSON		(5)
4.	PRIVLAČNO - SOPRANOS	(2)
5.	ZAPRISEŽEN - ZLATKO	(6)
6.	PUNCA IZ TVOJE ULICE -	
	ANJA BAŠ	(1)
7. IDEALNO SLOVO - FLIRRT		(4)
8.	PLEŠEM PO MUZIKI - GAL	
	GJURIN	(4)
9.	KRILA - 3SOMS	(3)
10.	DECEMBER - BOHEM	(1)
	PREDLOGA ZA TUJO	
	LESTVICO:	
	THESE DAYS - TAKE THAT	
	NO GOOD IN GOODBYE - THE	
	SCRIPT	
	PREDLOGA ZA DOMAČO	
	LESTVICO:	
	RESTART - SANK ROCK	
	REKLI SO (TIHO) - DAN D	
	Lestvico 20 vročih lahko poslušate	
	vsako soboto ob 18. uri. Za svoje	
	najljubše skladbe lahko glasujete na	
	spletni strani www.radiocelje.com.	
St. 50, 11. december 2014	VODNIK	21
V7	V v	*
ф " iT * *	v	v
20.30 Špital za prjatle Celje
Vokalna skupina Katrinas
koncert
21.00 Plesni forum Celje
Big band Žabe
praznični koncert
21.00 Terme Olimia Podčetrtek Abba show
21.30 Rdeča dvorana Velenje
Hladno pivo in Urban&4
koncert
NEDELJA, 14. 12.
10.00 Velenjski grad_
Babica pripoveduje
otroci stari med štiri in deset let bodo prisluhnili babici Mariji Boruta
11.00 Citycenter Celje
Čarobna smrečica
ura pravljic
17.00 Šlandrov trg Žalec_
Moški pevski zbor Šempeter
pevski nastop
17.00 Kulturni dom Škofja vas Tradicionalni praznični koncert
19.30 Plesni forum Celje Praznična romanca
nastopajo mladi umetniki, ki delujejo pod okriljem Vocal BK Studia in gostje
Študijska čitalnica
Četrtek, 11. december, ob 18. uri
Večer poljske kulture
Odprtje slikarske razstave z naslovom Domovini avtorice Poljakinje Maria Magdalene Szmatula Čern. Dogodek bosta popestrili glasba in degustacija tradicionalnih poljskih sladic in pijač. Glasba: Robin Vodeb
oddelek Glasba - film Četrtek, 11. december, ob 17. uri
Matic Majcen: Peklenska pomaranča
Levstikova dvorana
Ponedeljek, 15. december, ob 17.30
Apiterapija - predavanje - Nada Herman Tržan v okviru Univerze za tretje življenjsko obdobje
študijska čitalnica
Sreda, 17. december, ob 17. uri
Godi Keller: S srcem v šoli
Norveški predavatelj, učitelj in pisec bo predstavil knjigo, ki je izšla novembra (v sodelovanju z waldorskim vrtcem).
knjižnica pri Mišku Knjižku Sreda, 17. december, ob 17. uri
Po praznikih diši - ustvarjalna delavnica z Nado
oddelek Glasba - film Četrtek, 18. december, ob 17. uri
Dr. Dušan Rutar: Psihoanaliza in film
PONEDELJEK, 15. 12.
17.30 Osrednja knjižnica Celje Apiterapija
predava Nada Herman Tržan v okviru Univerze za III. življenjsko obdobje
18.00 Kulturni dom Zarja Trnovlje Celje
Pravljični večer
prebiranje pravljic in druženje ob ustvarjalnih delavnicah
18.00 Celjski dom_
Mali godalni in pihalni orkester Glasbene šole Celje
koncert
19.00 Dom krajanov Gomilsko
Speča Udba
predavanje publicista in raziskovalca Romana Leljaka
19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec
Boris, Milena, Radko
komedija, SNG Drama Ljubljana; za ponedeljkov gledališki abonma in izven
TOREK, 16. 12.
9.30 in 11.00 SLG Celje Jacob in Wilhelm Grimm: Sneguljčica
izven abonmaja
17.00 SLG Celje_
Jacob in Wilhelm Grimm: Sneguljčica
izven abonmaja; po predstavi vas bo obiskal dedek Mraz
18.00 Knjigarna Antika Celje
Tamšel
predstavitev knjige avtorja Francija Horvata
19.00 Knjižnica Laško
Iva Dolenc: Darila iz domače kuhinje
strokovno predavanje v okviru projekta Živeti zdravo
19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec
Boris, Milena, Radko
komedija, SNG Drama Ljubljana; za torkov gledališki abonma in izven
20.00 Celjski mladinski center Agatha
gledališka predstava; igrata: Barbara Vidovič in Gašper Jarni
SREDA, 17. 12.
9.00 Muzej novejše zgodovine
Celje_
Čudovit svet fotografije
muzejska učna ura
9.30 in 11.00 SLG Celje_
Jacob in Wilhelm Grimm: Sneguljčica
izven abonmaja 17.00 Osrednja knjižnica Celje
S srcem v šoli
predstavitev knjige Godija Kellerja 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku
Po praznikih diši
ustvarjalna delavnica z Nado
17.00 Knjižnica Rimske Toplice
Ustvarjalna delavnica in krašenje smrečice
17.00 do 19.00 Galerija sodobne umetnosti Celje
Ustvarjalne delavnice za otroke
17.00 Knjižnica Velenje
Predpraznično obarvana pravljična joga
namenjena otrokom od 3. leta dalje
18.00 Muzej novejše zgodovine Celje
70. obletnica osvoboditve zapornikov iz Starega piskra
kavarniški večer 18.00 Krajevna knjižnica Griže
Po pravljici diši
pravljična ura z Ireno Štusej
18.00 Kulturnica Velenje
Bela dama - življenje tekačice Helene Žigon
predstavitev knjige Jasmine Kozina Praprotnik; pogovor z gostjo Heleno Žigon bo vodil Grega Gojevič
18.00 Glasbena šola Velenje Novoletni tris
koncert pihalnih orkestrov Glasbene šole Velenje
18.00 Knjižnica Velenje
Branje je žur, reading is cool
bralni krožek za najstnike 19.00 Atelje na Okopih Celje Andreja Džakušič, Predstavitev
intermedijskega projekta v nastajanju »Save the future 2«
Pravljično Celje
ČETRTEK, 11. 12.
11.00 do 19.00 Na zvezdi_
Za dušo in želodec z dijaki SŠGT Celje
17.00 do 19.00 Gubčeva in Stanetova ulica Lajnarska skupina kranjskih komedijantov
17.00 Glavni trg_
Plesne miniature v snežni krogli s prihodom pažka Urha; KUD Igen
17.00 do 19.00 Bivši prostori trgovine Lovec
Čarobne pravljične ustvarjalnice
izvaja: Otroške sanje, Bojana Komplet
18.00 Na zvezdi_
Nastop Ljubiteljskega pevskega zbora Štore
18.30 Na zvezdi_
Nastop Celjskega pevskega društva
19.00 Marijino znamenje na Glavnem trgu
Vstopimo v praznični čas s pesmijo
KD Celjska folklorna skupina
PETEK, 12. 12.
17.00 Glavni trg_
Veliko odprtje pravljične dežele
s pravljičnimi vilami in pravljičnimi junaki -Vilinska zgodba
17.55 Glavni trg
Pravljica pravljičnega gosta, pravljičnih vil
18.00 Glavni trg_
Prihod Božička
rajanje s pravljičnimi vilami in junaki Pravljične dežele
19.00 Glavni trg_
Pravljična dežela zapre svoja vrata
s pravljično kočijo po Pravljičnem Celju od 17. do 19. ure
19.00 do 22.00 Mestno jedro
Večerni nakupi 20.00 Krekov trg_
Nina Pušlar
brezplačni koncert
SOBOTA, 13. 12.
10.00 do 12.00 in 17.00 do 19.00 Glavni trg
Pravljična dežela
NEDELJA, 14. 12.
10.00 do 12.00 in 17.00 do 19.00 Glavni trg
Pravljična dežela
17.00 Na zvezdi_
Prižig tretje adventne svečke
koncert Il Divji
18.00 Krekov trg_
Obnovite svoje znanje o mestu Celje
nedeljski vodeni ogledi; vodnik Mohor Hudej
PONEDELJEK, 15. 12.
10.00 do 12.00 in 17.00 do 19.00 Glavni trg Pravljična dežela
TOREK, 16. 12.
10.00 do 12.00 in 17.00 do 19.00 Glavni trg
Pravljična dežela
12.12. // Decembrski praznični sejem,
15.00-18.00, Šlandrov trg
II Nastop vokalne skupine ZaPet,
17.00, Šlandrov trg
II Bajda:Seraval:Živadinov:Freundschaft,
18.00, Savinov likovni salon, glasbeni inform ans
13.12. j I Decembrski praznični sejem,
15.00-18.00, Šlandrov trg
11 Zvezdica zaspanka, lutkovna predstava, in nastop vokalne skupine M.J.A.V.,
17.00, Šlandrov trg
14.12. /I Decembrski praznični sejem,
15.00-18.00, Šlandrov trg
II Nastop MPZ Šempeter,
17.00, Šlandrov trg
SREDA, 17. 12.
10.00 do 12.00 in 17.00 do 19.00 Glavni trg
Pravljična dežela
Društva vabijo
_PETEK, 12. 12._
10.00 do 19.00 Velenjska promenada
Praznični sejem drobnih daril in dobrot
15.00 do 18.00 Šlandrov trg Žalec Decembrski praznični sejem
19.00 Hmeljarski dom KZ Petrovče
20-letnica društva Savinjskih vinogradnikov
SOBOTA, 13. 12.
8.00 Cankarjeva ulica Velenje Praznični Bolšji sejem
10.00 Krčma TamKoUčiri Celje
Brezplačni sobotni decembrski zajtrk
10.00 do 14.00 Teozofska
knjižnica in bralnica Alme M. Karlin Celje Raziskovanje nepojasnjenih zakonov narave in latentnih moči v človeku
gostje: dr. Andrej Detela, dr. Igor Jerman in Aristid Havliček
13.00 Društvo Živa kreativa, Oblakova ul. 32, Celje
Predpraznična kreativa
ustvarjalne delavnice za vse starosti, kreativna razgibavanja, kreativni napitki in jedi...
15.00 do 18.00 Šlandrov trg Žalec
Decembrski praznični sejem
17.00 Bistrica ob Sotli_
Lucijin sejem
sejemska ponudba različnih izdelkov
NEDELJA, 14. 12.
15.00 do 18.00 Šlandrov trg Žalec Decembrski praznični sejem
16.00 Gasilski dom Drešinja vas
Razstava Jaslice Savinjske doline
odprtje in blagoslov; TD Petrovče in PGD Drešinja vas
PONEDELJEK, 15. 12.
14.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje
od ponedeljka do četrtka: interaktivne, kuharske, ustvarjalne, glasbene delavnice .
Dobrodelne prireditve
ČETRTEK, 11. 12.
19.00 Celjski dom_
Mešani mladinski pevski zbor in orkester I. gimnazije v Celju
dobrodelni božično-novoletni koncert
PETEK, 12. 12.
21.30 eMCeplac Velenje
Pomagajmo pomagati
dobrodelni koncert: Flirt, Last DayHere, FreeRide; izkupiček bo namenjen Centru za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje
zvočne slike
B kulture ф ф
ШРјСшШЗ
VSAK ČETRTEK OB 14.10 IN 19.15 ratllOCulje
Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založni-ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032.
Direktor: Srečko Srot
Naročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si
Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašić
Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn
Oblikovanje: Minja Bajagič
Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja
Fotografija: Sherpa, GrupA
E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič Namestnica odg. ur.: Tina Vengust E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Robert Gorjanc, Janja Intihar, Brane Jeranko, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Jerica Potočnik, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Tina Vengust
Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Marketing: Marjan Brečko, Simona Brglez, Vojko Grabar, Vesna Lejič Mlakar, Kristina Šuhel
Telefon: (03) 42 25 100
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
Smo med pionirji, katerih začetki pri razvoju tehnologije prašnega barvanja kovin segajo v leto 1989. Material - kovino ne samo površinsko zaščitimo - pobarvamo oziroma po-lakiramo - ampak z njo od začetka do konca »živimo« in ji »damo življenje« ter jo s tem obogatimo, da jo lahko začutite z vsemi čuti: vizualno oblikovno, materialno bogato, toplo, razpoložljivo, barvno, igrivo, izzivalno. Vse pa je odvisno od vaših zahtev in želja, saj zadovoljitev le-teh vdahne neprecenljivo vrednost končnemu izdelku.
Njihov izkoristek je visok, v idealnih razmerah kar 98-odstotni, saj lahko odvečni prah zberemo in ponovno uporabimo. Poraba energije pri pečenju je pri idealnih pogojih lahko do polovice manjša, saj ni treba odpariti topila. Ker so pra-škasti laki suha snov, lahko pri idealnih pogojih porabimo za enak objekt pri isti debelini manj prahu kot klasičnega laka. Poleg tega klasični lak nanašamo v več slojih, za to porabimo tudi več časa, medtem ko praškasti laki zagotavljajo odlično zaščito v enem sloju, katerega debelino lahko reguliramo glede na želen končni učinek.
Pri uporabi praškastih lakov ne potrebujemo čistilnih naprav, transport, skladiščenje in uporaba pa so občutno cenejši, ker ni treba imeti posebnih varnostnih ukrepov.
ktronov oprime delcev praškastega laka na poti skozi elektrostatsko pištolo. Med pištolo in predmetom nastane električno polje, ki povzroči, da se delci prahu oprimejo tudi na nasprotno stran predmeta.
Praškasti laki
Praškasti laki nudijo zaščito vseh vrst kovinskih izdelkov. V primerjavi s klasičnimi premazi imajo tudi številne ekološke in varnostne prednosti. Praškasti laki so stoodstotno suha snov, zato ob njihovi uporabi ne prihaja do izpustov v zrak ali vodo. Ker ne vsebujejo toksičnih snovi, so varni za uporabnike. Ne vsebujejo vnetljivih sestavin, zato ni nevarnosti za vžig ali eksplozijo. Pri skladiščenju praškastih lakov ni treba zagotavljati nobenih varnostnih ukrepov, zato je enostavno
Načini nanašanja
Najbolj običajen način nanašanja je elektrostatski. Pri tem gre za uporabo visoke napetosti 30 do 100 kV, negativne Dolaritete, ki Dovzroči, da se veliko ele-
Drugi način se imenuje Tribo nanašanje. Pri tem gre za naelektritev delcev zaradi drgnjenja ob stene pištole. Med pištolo in predmetom ne nastane električno polje, zato dosežemo s tem načinom enakomernejšo debelino nanosa, zmanjša pa se tudi odvisnost od oblike predmeta. Je pa ta način bolj občutljiv na zračno vlago in na tip prahu, ki mora biti zato posebej prilagojen. Prav tako je treba za enako kapaciteto uporabiti več pištol kot pri elektrostatskem nanašanju.
Ko je prah na objekt nanesen, ga moramo še zapeči. Temperature pečenja se gibljejo od 150°C (20 minut za reaktivnej-še lake) do 190° C (10 minut za manj reaktivne lake). Običajni pogoji pečenja so 10 minut pri 180°C. Čas pečenja je odvisen od mase in temperaturne prevodnosti rrmtpriala
Praškaste lake delimo glede na tip in namen uporabe na več skupin: epoxi, epoxipoliestri, poliestri, poliestri-quali-coat, poliuretani, akrili.
Osnovna razlika med tipi je v kislinski odpornosti, odpornosti proti UV-žar-čenju in vremenskim vplivom, odpornosti proti udarcem in praskam, topilom (antigrafiti)... Glede na potrebe so lahko laki antibakterijski, neodbojni (maskirni laki), samosvetleči, temperaturnoodpor-ni (do 400°C) ...
Osnova za določanje barvnih tonov je RAL-lestvica, ki ima za izhodišče več kot 210 barvnih tonov, ti pa se lahko dopolnjujejo glede na sijaj, strukturni, meta-lik učinek, posebne učinke ... v neskončno barvno paleto. Za razliko od klasičnih -mokrih lakov praškastih ne »mešamo«, temveč jih lahko na željo naročnika izdelamo po posebnem postopku z omejenimi minimalnimi količinami.
Odlikujejo nas izkušnje na podlagi 20-letne tradicije iz dejavnosti prašnega barvanja - lakiranja vseh vrst kovinske ga-lanteriie.
- ^r V^rni ^ОЈЛКШЛ, ua, possLovi/iij/vt ^аг+шлуЈлл, ^r-
žAumjd	u/u ^aJjDvoljßU/a, poIvvl priJрга^лЊл^ ćAmL.
\1дЉ ZOV5 \Ajo1 \oo pо\\ло	U^iAik	!
VSI NAŠI MOJSTRI
23

gra Ce želite oglaševati \	v rubriki
чТлР/ Vsi naši mojstri, ^ /te pokličite:
тшш^Ш
vezava dokumentov.
izdelava vizitk
izdelava koledariev.
termična obdelava (plastificiranje) formata do širine A3 in dolžine no želii.
TISKANJE in KOPIRANJE NAČRTOV na nainoveišem stroiu KIP
Nataša Hrfl>ernik's.p. Poslovne enote: Kalobje-Šentjur-Celje Kontakt: 031-363-506 in 031-302-666 03/ 746-13-80 in 03/ 995-99-64
PRI UREDITVI GROBOV, DELO BREZPLAČNO!
OGRAJE KOCEVAR
.ograje.com ((080 23 02
PRAŠNO BARVANJE VSEH VRST KDVIN:
gsm:
041741094
ujuuiu.strojeplastika.si
ASFALT
asfalt kovač □.□.□., Planina pri Sevnici 47 A, 3225 Planina pri Sevnici
+386 3 7481 031 +386 3 7481 032 ASFALT.KOVAC@SIOL.NET
Ш	'ПШВДП
Lepota varnosti.
\fjt\m УИ»
AVTOMEHANIKA'
-	PRIPRAVA VOZILA ZA TEHNIČNI PREGLEDfc^
-	SERVIS VOZIL - VULKANIZACIJA Bojan Kovač. s.p.
-	POPRAVILO IN ZAMENJAVA CestavDebro 1,3270Laško IZPUŠNIH SISTEMOV	73426 61
ТЛТШЈ KVALIT6TRÖ"
П11	. ИЛАПУП1
ГпТмппГ IZVEDBA VODOVODNIH IN CENTRALNIH I U I v NAPELJAV TER SANACIJA KOPALNIC
INSTALACIJE VERBOVŠEK d.0.0. Prožinska vas 34/d, Štore, gsm: 041 682 907
Kupon za 25 EVROV
Pri naročilu storitev nad 500 eurou
MUlČl
avtof »c
,{™E. 1АШШШШ
CPtikk

•	STROKOVNI PREGLED VIDA ZA OČALA
•	KVALITETNA STEKLA IN OKVIRJE ZA KOREKCIJSKA OČALA
•	STROKOVNI PREGLED ZA KONTAKTNE LEČE
•	KVALITETNE KONTAKTNE LEČE
•	ČISTILA ZA KONTAKTNE LEČE
•	SONČNA OČALA PRIZNANIH PROIZVAJALCEV POSEBNOST
_ I ДСТГМ DADI^IDMI DDOCTOD 7A СТОДМИТ ПDTIkT .
MARJAN TERŽAN, s.p. Mariborska 54
p.p. 1013, 3102 CELJE	..............................................
Tel.: 03/491-38-00, Fax: 03/491-38-01
DELOVNI ČAS: delavniki od 8.00-18.00, sobota od 8.00-12.00 ^ o
10% popust* ob nakupu -k koreRciiskih in sončnih očal

■4.
Pvc, alu in lesena okna, vhodna in dvižna garažna vrata, zimski vrtovi, vse vrste senčil, notranja vrata, vodovod in ogrevanje sllkoDleskarstvo, obnova doma, obnova kooalnlc
-lo% otvoritveni popust na pvc okna
031 78 60 70 I 031 311 640 I info@harmoniiadoma.si
organizira zaključke leta za manjša podjetja in zaključene družbe do 20 oseb.
Vsak petek prekajene krače in kranjske klobase s prilogo
24
ZANIMIVOSTI
Pri pripravi jaslic na Velenjskem gradu: z leve Janez Svetina, Zvone Hranjec in Simon Špital
Tradicija, ki jo imajo ljudje
Od danes si bo na Velenjskem gradu znova mogoče ogledati jaslice, ki naznanjajo bližnje božično-novoletne praznike. V Muzeju Velenje so jih prvič postavili leta 2001, od takrat je to postalo tradicija, ki se je dobro prijela med občani Velenja in okolice.
Takrat sta jih ob pomoči sodelavcev Muzeja Velenje postavila Tomaž Langus in Tine Volk. »Od leta 2002 smo vsako leto poskušali postaviti različne vrste jaslic. Tako smo motiv zanje iskali v puščavi, zimi, pomladi, pokrajini, rovih in tudi v živih jaslicah,« pravi Simon Špital, restavrator v Muzeju Velenje, ki tudi letos pripravlja jaslice ob sodelo-
vanju dveh redno zaposlenih sodelavcev iz muzeja, Janeza Svetine in Zvoneta Hranjeca, pomagajo pa tudi sodelavci iz programa javnih del.
Na postavitev jaslic se v Muzeju Velenje začnejo pripravljati že oktobra. Najprej izdelajo osnutek postavitve, si razdelijo naloge, potem začnejo zbirati material. Nekatere stvari dokupijo, lesene makete hišk, mlinov, cerkvic in podobno pa uporabijo tudi iz prejšnjih let.
Med Velenjčani in okoličani je za jaslice očitno veliko zanimanje. Da se je tradicija prijela, so se prepričali, ko eno leto jaslic na gradu ni bilo. »Takrat smo prejeli številne klice občanov, ki so spraševali, zakaj jih nismo postavili,« še pravi Špital. Dodaja še, da je zanj in za
sodelavce ta projekt vsakič poseben izziv. »S postavljanjem jaslic uglašujemo svoje duše na praznične dni in si močno želimo, da bi ogled jaslic tudi našim obiskovalcem pričaral lepo praznično doživetje, da bi v njih vzbudil hrepenenje po tistem pravem praznovanju, pri katerem ni najbolj pomembno, kaj je na mizi in kaj pod smrečico, ampak tisto, kar je v srcu. Naj jaslice v vseh nas prebudijo toplino, ljubezen, nežnost, naj nam bodo spodbuda, da se vsaj malo ustavimo, si vzamemo čas drug za drugega, se poveselimo v krogu družine ali s prijatelji, morda kakšno lepo zapojemo,« poslanstvo postavljanja jaslic opisuje Simon Špital.
ROBERT GORJANC
Foto: Muzej Velenje
Miklavža pripeljal tok Savinje
Božiček darila razvaža s sanmi, ki jih vlečejo jeleni z Rudolfom na čelu. Njegova logistika, kot kaže, še zdaleč ni edina vredna občudovanja. Tudi Miklavž se lahko brez težav kosa z njo. Ta decembrski dobri mož je svoje zmogljivosti dokazal minulo soboto ob obisku Laškega. Do zdraviliškega parka je skupaj s spremstvom prišel na spektakularen način. Pri-supal je po Savinji.
»Novosti so vedno dobrodošle,« je o ideji nekoliko drugačnega Miklavževega prihoda povedala direktorica Centra za šport, turizem, informiranje in kulturo Laško Janja Urankar Berčon. Letos je spoznala Laščana Aleksandra Stopin-ška, ki se ukvarja s številnimi zanimivimi športi. Med drugim skače s padalom, pleza in se loti še kakšnega drugega adrenalinskega podviga. In tako sta prišla na idejo, da bi Aleksander naučil supanja Miklavža in njegove spremljevalce, tri parkeljnje. Pred sobotnim dopoldnevom je skrbno spremljal vodostaj Savinje in preveril druge varnostne pogoje. Četverica, ki se je opogumila za vodno dogodivščino, pa je prav tako morala zavihati rokave in poskrbeti za svojo telesno pripravljenost.
Miklavž se je v Laško pripeljal s supom, dedek Mraz bo prišel s kočijo, za Božička pa lahko samo ugibamo ...
Letošnji prihod Miklavža je med občani vzbudil nemalo zanimanja. Na Stiku so jim namreč zaupali samo to, da bo Miklavž prišel po Savinji, način prihoda pa je ostal skrivnost. Eni so ugibali, da se bo pripeljal s splavom ali čolnom, drugi so menili, da si bo nadel plavutke in dihalno masko ter priplaval pod vodo ... Supa ni omenil nihče, saj ta šport pri nas še ni najbolj poznan, sploh pa ni značilen za
reke. Kot pravijo govorice, naj bi o njegovem prihodu padale celo stave.
Miklavža so na kopnem pričakali angelčki in mu pomagali deliti dobrote za najbolj pridne. Kdor se je opogumil, prišel pred mikrofon in morda zapel kakšno pesmico, si je prislužil še posebno darilo. Poredne so v roke seveda vzeli parkeljni.
TINA VENGUST Foto: BORIS VRABEC
FOTO TEDNA
Če dobro podrgneš po fotografiji, se ti morda izpolni želja!
Foto: GrupA
Advent kot čas velikega pričakovanja
stran 28
NOVI TEDNIK
Zgodbe s Celjskega
-Št. 50 of 11..12. 2014-
-PORTRET-
O malce
drugačnem
poskakovanju
stran 34
Kuharji s srcem in z znanjem
Zlato priznanje na tekmovanju srednjih šol je tudi letos osvojila ekipa iz Celja - Trije mladi vidijo svojo prihodnost doma
Polnjeni lignji, dimlje-na krompirjeva zloženka, ribji polžek iz brancina, špinačni žličniki in korenčkov pire. Se vam cedijo sline? Kar veselo na delo. Za praznike lahko postrežete nekaj drugačnega. Če zmorejo vse to skuhati srednješolci, bo uspelo tudi vam, če le nimate dveh levih rok. Res pa je, da rezultat morda ne bo povsem primerljiv. Omenjenih jedi namreč niso pripravljali katerikoli dijaki, temveč zmagovalna trojica iz celjske srednje šole za gostinstvo in turizem. V kuharskih spretnostih so se Katja Kramer, Matevž Vršnik in Martin Jurjevec na letošnjem Go-stinsko-turističnem zboru Slovenije v Portorožu pomerili z ekipami iz drugih slovenskih šol in si pod mentorstvom Cecilije Božnik »prikuhali« zlato priznanje.
Za Matevža in Martina je to že drugo osvojeno zlato, saj sta bila tudi v lanski zmagovalni ekipi. Zato jima je bilo letos lažje, saj sta vedela, kaj ju čaka, bolj sproščeno sta se lahko lotila zahtevnih nalog. Toda kljub
temu je bilo vmes veliko neznank. Na tekmovanju vsaka ekipa izbere eno od škatel in šele takrat izve za sestavine, na osnovi katerih se mora odločiti, kaj bo skuhala, in to najprej v receptih zapisati. Celjski tekmovalci so dobili brancina, lignje, krompir, zeleno, por, na nekakšni tržnici, ki je med tekmovanjem na razpolago, pa so lahko izbrali še kakšno dodatno sestavino. Iz vsega so morale nastati po dve glavni jedi, prilogi in omaki.
40 minut za vrhunski obrok
Medtem ko je Matevž pripravljal meso in Martin priloge, je Katja sproti vse zapisala, pospravljala, da je bila površina za delo čista in bila pripravljena, če bi bilo treba vskočiti namesto katerega od fantov. Lani se je namreč Matevž med delom urezal in na srečo sta bila dovolj obliž in rokavica, lahko pa bi se končalo tudi slabše. V 40 minutah je bilo treba vse skuhati in aranžirati tako, da je tudi izgledalo lepo. Sodniki so ocenjevali ne le okus in videz končnega izdelka, temveč tudi ves postopek, še celo ločevanje odpadkov.
Najboljši mladi slovenski kuharji prihajajo tudi letos iz celjske srednje šole za gostinstvo in turizem. Z leve: Martin Jurjevec, Katja Kramer in Matevž Vršnik ter mentorica Cecilija Božnik.
Očitno je bila trojica dobro uigrana in usposobljena, da je dosegla največ točk med vsemi, čeprav sta Matevž in Martin ugotovila, da je bilo tekmovanje letos tehnično bolj zahtevno. Že to, da so krompir najprej popekli in ga nato dimili s pomočjo peletov, je bil zahteven zalogaj. A prav zahtevnost postopkov je med drugim tisto, kar odlične loči od dobrih.
Neža Videnšek, Alen Sajko in Janez Nicklas Revinšek (z leve), ki so v Portorožu tekmovali v strežbi, so bili z mentorico Judito Križnik srebrni. (Foto: arhiv SŠGT)
Znanje, srce in občutek
»Pravi kuhar ima srce in občutek za delo, osnova pa je znanje,« poudarja ravnatelj šole Iztok Leskovar. Kako bi sicer lahko v nekaj minutah sestavili recept in nato ustvarili pravo kreacijo! Trije mladi imajo vse troje za uspešnost v poklicu, kar je mogoče razbrati tudi iz njihovih odgovorov o tem, zakaj so se odločili za kuharstvo in kakšni so njihovi načrti. Vsi so od doma vajeni dela in ker jih kuhanje veseli, jim ni nič pretežko. Četrtošolec Matevž Vršnik se v šolo vozi iz Robanovega Kota, kjer imajo doma turistično kmetijo. Tretješolec Martin Jurjevec prihaja z Ljubnega ob Savinji iz znane gostinske družine, zato ne preseneča, da je v isti šoli tudi njegov brat. Katja Kramer, ki je Matevževa sošolka, je doma iz Virštanja, kjer je od malih nog vajena pomagati na turistični kmetiji, le da jo tam pogosteje porabijo za strežbo. Pa lahko doma uporabijo znanje o moderni kulinariki, kot se je učijo v šoli? Vsi trije priznajo, da so v njihovih okoljih vajeni bolj tradicionalnih domačih jedi, toda znanje ni nikoli odveč. Zato razmišljajo o nadaljnjem šolanju, še o kakšnem usposa-
Zmagovalni krožnik celjske ekipe
bljanju v tujini, kar jim že zdaj omogočajo s projekti v okviru šole, in potem - za razliko od marsikoga - o vrnitvi domov, kjer po njihovem mnenju prav tako lahko uspeš. Če si vztrajen in priden, dodajo.
Vedoželjni
Zdi se, da imajo vsi trije delavnost zapisano v genih, saj izhajajo iz družin, kjer je delo vrednota. »Doma so vsi vpeti v gostinstvo in turizem ter v delo na kmetiji. Ob tem so vselej pripravljeni tudi v šoli poprijeti, kadar nas povabijo na prireditve in dogodke, ki jih ni malo,« jih pohvali ravnatelj. Doda, da zna Katja poleg tega še krasno peti in animirati družbo, fanta pa obvladata traktorje, zidarske posle in še vrsto drugih opravil.
Da se nove generacije otrok, ki prihajajo v šolo, vse bolj zavedajo pomena zna-
nja in želijo tudi čim več delati, ugotavlja tudi učiteljica praktičnega pouka in letošnja mentorica ekipe Cecilija Božnik. Vsi seveda niso enaki, zato za tekmovanje učitelji izberejo dijake, ki si takšnih preizkušenj želijo, saj to pomeni zanje dodatno delo, in za katere presodijo, da so sposobni izpeljati vse, kar od njih zahteva tekmovanje, tudi psihični pritisk. Da lahko mentorji uspešno vodijo mlade, se morajo ves čas usposabljati na seminarjih in spremljati novosti. Božnikova dela v šolstvu že dvajset let in morda je tudi njena pot od kuharskega tehnika v Hotelu Evropa do uspešne mentorice dijakom za zgled. Tako kot so jim lahko na njihovi poti v spodbudo tudi vsakoletni uspehi sošolcev na tekmovanjih.
TATJANA CVIRN Foto: SHERPA
26
INTERVJU
Ni razloga, da občani ne bi v živo izvedeli ...
kaj govorijo župan in svetniki
Po nedavnih lokalnih volitvah in oblikovanju občinskih svetov se ob tem, kako bodo novoizvoljeni predstavniki lokalne oblasti uresničevali predvolilne obljube, velja tudi vprašati, kako so lahko občani, njihovi volivci, o tem neposredno seznanjeni. Predvsem ko gre za seje občinskega in mestnega sveta, na katerih svetniki sprejemajo odloke in druge pomembne občinske dokumente.
Kakšno vlogo pri celovitem seznanjanju lokalne javnosti imajo neposredni prenosi sej občinskih svetov po internetu ali po televiziji in kakšen je njihov prispevek pri t. i. e-de-mokraciji in kakšni so še drugi pomembni vidiki pri e-participaciji občanov, ki jih danes omogočajo sodobne tehnologije? O tem smo se pogovarjali z dr. Tanjo Oblak Črnič, izredno profesorico na FDV in strokovnjakinjo za področje spletnih medijev in e-demokracije.
Zakaj se tako malo občin odloča za neposredne videoprenose sej občinskih oziroma mestnih svetov na spletu?
Po eni strani gre za določeno novost, ki zahteva dodatne tehnične posege pri upravljanju spletnih mest občin, po drugi pa za različne poglede občinskih oblasti o tem, kaj občani kot uporabniki interneta pričakujejo v zvezi z obveščanjem o dogajanju v občini. Verjetno na to vplivajo tudi posluh in pripravljenost slediti sodobnim informacijskim trendom ter naklonjenost do tehničnih novosti. Je pa očitno, da celostne strategije na tem področju lokalne samouprave ni. Kar je razlog za resnejšo tematizacijo in razpravo o tej problematiki.
Ali za majhno uporabo spletnih neposrednih prenosov lahko zdrži argument občinskih oblasti, da gre za prevelike stroške za tehnične rešitve?
Nikakor ne. Strošek digitalne kamere in tehnika, ki postavi stativ, tudi če ga ne premika, je za ustanovo, kot je občina, zanemarljiv. Zato sklicevanje na finančna sredstva kot razlog, da v občinah ne morejo izpeljati tovrstnih prenosov, preprosto ne zdrži.
Kaj pa morebitna domneva odločeval-cev v občinah, da večina občanov še ne uporablja interneta v zadostni meri in da ta še ni razširjen v večini slovenskih gospodinjstev?
Tudi ta argument seveda ne zdrži. Internet uporablja dobre tri četrtine slovenskih gospodinjstev. Po teh podatkih smo v povprečju EU. Če pa imamo v mislih samo mlajšo generacijo, ki svoje dejavnosti in življenje intenzivno doživlja »on-line«, je pokritost še večja. Pokritost z internetom je pri gospodinjstvih z otroki skoraj stoodstotna. Gre bolj za iskanje vzrokov od zunaj in morda za strah znotraj občinskih struktur pred večjo transparentnostjo.
Ali torej neposredne prenose sej občinskih svetov smatrate za pomembno orodje e-demokracije? Ali lahko vplivajo na odločitve volivcev?
Zagotovo. Seveda zahteva spremljanje teh sej pri volivcih več časa in pozornosti. Gre namreč za orodje, ki predstavlja novost in presega običajne enosmerne informacijske poti. Spletna mesta imajo vse občine, po dodelanosti, kako blizu omogočajo občanu
vpogled v dogajanje v občinskem svetu, tudi v smislu interaktivnosti, pa je med občinami precejšnja razlika.
In če niso problem stroški in tudi ne premajhna razširjenost interneta v gospodinjstvih, ali menite, da bi država takšno obliko obveščanja občanov, torej z neposrednimi spletnimi prenosi, morala uzakoniti kot obvezno obliko?
Nisem pravnica, zato glede tega težko sodim. Vendar menim, da tovrstni ukrepi oziroma strategije, ki nekaj določajo kot nujno, niso vedno pospremljeni z zadostnim soglasjem. In bojim se, da imajo lahko celo negativen učinek za skupno javno dobro. Tovrstna »prisila« bi lahko pomenila tudi zmanjšanje razprav o pomembnih temah v občinskih mestnih svetih, ki bi se posledično lahko prestavile drugam in postale del drugih oblik delovanja, ki bi na neki ravni postale še bolj zaprte in tako dosegle nasprotni učinek od želenega. Več je treba narediti na področju zaupanja, bolj kot na področju nadzorovanja.
Kakšna je tovrstna praksa v tujini, ko gre za spletne prenose oziroma druge oblike razvite rabe spletnih tehnologij?
Zelo dober primer je na primer Finska, ki že več let načrtno razvija sisteme po načelih e-participacije in e-vključenosti na lokalni ravni. Z različnimi oblikami vključevanja občanov v t. i. e-iniciative. Tu ne gre zgolj za to, da občan spremlja, kaj se na ravni občine ali mesta dogaja, kakšne so poteze tistih, ki odločajo, ampak da občina sama išče predloge, pobude, iniciative od spodaj navzgor,
torej od prebivalcev. Takšni premiki ali vnosi predlogov niso dojeti kot kritika občinske politike, ampak kot pomemben prispevek k reševanju skupnih problemov. In na tej točki morda celo nastaja glavni nesporazum. Od manj zaželenih posledic, ki so jih prinesli obstoječi spletni forumi v različnih spletnih medijih in portalih, češ da gre izključno za blatenje, diskvalifikacijo drugače mislečih ..., so se občine ogradile preprosto tako, da so forume ukinile. Problem s tem ni rešen, je le prikrito umaknjen oziroma preseljen drugam.
Kako napovedujete rabo spletnih orodij, kot so neposredni spletni prenosi in raba spleta nasploh pri razvoju lokalne samouprave v prihodnosti?
Glede na osnutke digitalnih strategij s področja e-participacije in demokratizacije ni mogoče zaznati kakšnih resnejših novosti in drznejših sprememb. Prepuščeno je sa-mopobudi znotraj posameznih občin, naklonjenosti posameznih oseb in skupin za tovrstne tehnološke inovacije. To nenazadnje omogoča, da stanje ostaja, kakršno je, oziroma gre lahko celo za nazadovanje na tem področju. Druga smer sprememb, ki čaka občine, zadeva njihovo vključenost v spletna družbena omrežja. Ta postajajo prostor, znotraj katerega vsaj mlajša populacija, se pravi od 15 do 30 let, dostopa do pomembnih informacij. Zato je eden pomembnih izzivov, ki čakajo občine, prilagoditev strukture lastnega delovanja v sistem, ki ga zahtevajo tudi spletna omrežja.
ROBERT GORJANC Foto: osebni arhiv
Tanja Oblak Črnič, rojena 16. 12. 1973 v Novi Gorici, živi in dela v Ljubljani. Diplomirala je iz sociologije (1996), magistrirala (1999) in doktorirala iz komunikologije (2001) na FDV, študijsko pa se je izpopolnjevala tudi v tujini: na Univerzi v Essexu, Univerzi v Oxfordu, po doktoratu na Univerzi v Helsinkih na Finskem, leta 2012 pa je bila gostujoča raziskovalka na Univerzi v Berkeleyju (ZDA). Je avtorica dveh znanstvenih monografij -Izzivi e-demokracije (2003) in Splet kot medij in mediji na spletu (2005) - sourednica znanstvenega zbornika z naslovom Mobilni telefon in transformacija vsakdana (2009) ter avtorica več znanstvenih prispevkov. Raziskovalno se ukvarja s proučevanjem vloge interaktivnosti v komunikacijskih okoljih na spletu tako na ravni političnega kot tudi medijskega komuniciranja, proučuje pa tudi prakse in specifike digitalnih občinstev.
Imamo vrsto novih mehanizmov in strategij, kako se s prebivalstvom preko sodobnih tehnologij intenzivneje povezati, kako jih vključiti v morebitne zadeve javnega značaja in na kakšen način odgovorneje obveščati volivce, ki so na lokalnih volitvah svojim predstavnikom dodeljevali glasove.
Enotna strategija tovrstnega e-vključevanja bi bila na mestu tudi na ravni lokalne samouprave. Nenazadnje tudi zato, ker ugotavljamo, da se raba orodij, ki ponujajo posvetovalne oblike sodelovanja in vključevanja občanov v delo občin, postopoma, a vidno zmanjšuje in opušča: če je nekoč del občin imel anketo na svoji spletni strani, s katero je skušal ugotoviti, kaj si občani o določenem javnem vprašanju mislijo, je tega danes zelo malo. Recimo: e-anketo ima danes 38 občin (18 odstotkov vseh), leta 2009 jih je bilo 19,5 odstotka, leta 2006 pa skoraj enkrat več spletnih mest, torej 32 odstotkov občin. Priče smo umiku te strategije s spleta. E-forum je na primer leta 2006 na svojih spletnih straneh imelo 13 odstotkov slovenskih občin, tri leta kasneje se je ta delež skoraj prepolovil (7 odstotkov, danes pa se s tem na svojih spletnih straneh ukvarja le še 8 občin (ali 3,8 odstotka).
NE PREZRITE
V tokratni NAŠI TEMI osvetljujemo prakso in ozadja prenosov in snemanj sej občinskih svetov z nekaterimi primeri s Celjskega.
strani 44-45
Internetna pokritost je relativno dobra. Imamo slabo četrtino gospodinjstev, ki so brez dostopa do interneta.
Za ta gospodinjstva vemo, kaj so njihove ključne lastnosti: gre za ruralno relativno starejšo in manj izobraženo populacijo z nižjimi dohodki, ki četudi bi ji danes ponudili dostop do tehnologije, ne bi kar samoumevno preklopila na e-kanale občinskih svetov. Kot to velja za ostalo, digitalno elito. Odnos do tehnologije je namreč pogojen z vrsto drugih socialnih, ekonomskih in kulturnih dejavnikov, tudi z našim okusom, željami, ambicijami. Zato moramo poznati tudi prakso in pričakovanja mlajše generacije, ki ni nujno, da je politično neodzivna, ampak se v obstoječih uniformnih spletih mestih visoke politike preprosto ne giblje, ker to ni njen prostor delovanja. Zato je treba najti bolj kreativne, prilagojene načine, kako pritegniti pozornost. To seveda ne pomeni, da gre vse samo »on-line« in da lahko pozabimo na ostale vire informacij.
REPORTAŽA
27
Koncept skupinske prodajne razstave Brskalnica, ki je v galeriji AQ na ogled od petka, si je zamislila Manja Vadla. Hladne galerijske prostore ji je uspelo na domiselen način spremeniti v topel dom, v katerem ne manjka številnih različnih umetniških izdelkov.
Izložbe nekdanjih lokalov oziroma današnjih umetniških ateljejev ne samevajo. Decembra so v njih razstavljene ilustracije Lile Prap. Na fotografiji je v družbi Jureta Cvitana in Tomaža Črneja.
Ena od zanimivosti razstave je, da ob razstavljenih predmetih ni navedenih avtorjev. S tem je Manja Vadla želela še dodatno spodbuditi brskanje po predalih in drugih kotičkih galerije. Kot kaže, ji je to odlično uspelo.
Na razstavi Brskalnica sodeluje tudi fotograf Robert Hutinski, ki je lani del svojih ateljejskih prostorov odstopil delovanju galerije AQ.
Hladni galerijski prostori postali topel dom
Skupinska razstava Brskalnica povezala kar 30 ustvarjalcev
Celje je odeto v pravljično podobo. Mestne ulice je kljub nekoliko bolj kislemu vremenu že dodobra preplavilo praznično vzdušje. Nič drugače ni v umetniški četrti Na Okopih, kjer so se v petek še uradno začeli Dnevi umetniške četrti, ki bodo do 23. decembra že drugo leto zapored popestrili praznično dogajanje v središču mesta. Osrednja pozornost letošnjega dogajanja je usmerjena v skupinsko prodajno razstavo Brskalnica, ki so jo celjski umetniki v petek odprli v galeriji AQ in s tem napovedali živahno dogajanje v tem delu mesta.
Dneve umetniške četr-
ti so celjski umetniki prvič pripravili že lani. Ker je bil odziv tako ustvarjalcev kot obiskovalcev dober, so se odločili, da jih bodo ponovili tudi letos, ko umetniška četrt praznuje desetletje delovanja. Mestna občina Celje je nekdanje poslovne lokale obrtnikov in trgovcev, ki so zaradi sodobnih smernic vse bolj zapuščali mestno jedro, ponudila v najem celjskim
perspektivnim umetnikom. Po njihovi zaslugi se je ta del mesta izognil nazadovanju in ponovno oživel. Danes ima Na Okopih svoje umetniške prostore 11 ustvarjalcev.
Lani novembra so se še dodatno povezali in na pobudo fotografa Roberta Hutinske-ga odprli umetniško galerijo AQ, ki danes predstavlja nekakšno stičišče umetniškega dogajanja Na Okopih. »Umetniška četrt ni zaprta
skupnost, temveč je odprta za vse umetnike, njeni člani redno sodelujejo tudi z drugimi,« pojasnjuje koor-dinatorica Dnevov umetniške četrti Maja Antončič iz Centra sodobne umetnosti. To želijo še posebej poudariti z Dnevi umetniške četrti, na katerih predstavljajo umetniško ustvarjanje v Celju in obenem popestrijo tudi praznično dogajanje v mestu.
Brskanje med izdelki
Osrednja pozornost letošnjih dnevov je osredotočena na skupinsko prodajno razstavo Brskalnica v galeriji AQ. Koncept razstave, ki si ga je zamislila Manja Vadla, na zanimiv način predstavlja preplet različnih umetniških
Na skupinski prodajni razstavi Brskalnica, katere idejna vodja je Manja Vadla, si je mogoče ogledati dela Mihe Kaučiča, Kyla Milna, Manje Vadla, Mateja Čepina, Borija Zupančiča, Lile Prap, Nika Jarha, Jureta Cvitana, Andreje Džakušič, Simona Macuha, Antona Zalokarja, Saške Gajšek, Tomaža Milača, Ivane Andrić Todić, Ive Tratnik, Ane Straže, Katje Bele, Valentina Steblovnika, Nine Vodopivec, Ateljeja Moč svetlobe, Anite Štor, Ize Pavlina, Keiko Vahčič Miyazaki, Urše Grahovec, Maje Hodošček, Lidije Špiljak, Marka Požlepa, Hane Vodeb in Roberta Hutinskega.
del in domačnosti. Vadlova je namreč hladne galerijske prostore spremenila v topel dom. Obiskovalec tako nima občutka, da je v galeriji, temveč v stanovanju, v katerem ne manjka takšnih in drugačnih zanimivih umetniških izdelkov. Na razstavi s svojimi umetniškimi deli z vseh področij ustvarjanja sodeluje kar 30 avtorjev. Ne manjka ne slik, risb, grafik, fotografij, kipov, slikanic in tudi ne povsem uporabnih umetniških izdelkov, med katerimi lahko obiskovalec brska kot doma, ne da bi vedel, kdo je njihov avtor. S tem želijo po besedah Vadlove še dodatno spodbuditi brskanje med predmeti in obenem poudariti, da ni pomemben avtor, temveč njegov izdelek. Če je obiskovalcu kakšen predmet všeč, ga lahko preprosto kupi in z njim popestri svoj dom. »Z razstavo smo želeli pokazati, da v Celju živi veliko umetnikov in obenem kreativnih ljudi, ter obenem opozoriti na njihove socialne razmere in stanje v sodobni
družbi. Ljudem želimo pokazati, da je lahko notranje opremljanje povsem drugačno, kot nam ga prikazujejo velika pohištvena podjetja. Veliko izdelkov na razstavi je namreč izdelanih tudi iz recikliranih materialov,« pravi kustosinja razstave Manja Vadla.
Izložbe kot galerije
Dnevi umetniške četrti so priložnost, da umetniki v prazničnem času na različne načine predstavljajo svoje ateljeje in delo, izvajajo kulinarične performan-se, pripravljajo delavnice za otroke in skrbijo za pestro kreativno druženje ter na ta način popestrijo dogajanje v središču mesta. Da so pred nami božično-novole-tni prazniki, nakazujejo že njihovi praznično urejeni ateljeji in njihove izložbe, ki sicer že vse leto domiselno služijo za predstavljanje različnih umetniških del. V času letošnjih dnevov so v treh izložbenih oknih nekdanjih lokalov razstavljene
ilustracije Lilijane Zupančič oziroma Lile Prap.
Kulinaričnih performan-sov, ki v slovenskem umetniškem prostoru postajajo vedno bolj priljubljeni, so se letos prvič lotili tudi Celjani Andreja Džakušič, Matija Plevnik in Manja Vadla. Dogajanje v okviru Dnevov umetniške četrti pa ni osredotočeno zgolj Na Okope, temveč je širše. V sklop dogajanja sodita namreč tudi javno vodstvo po razstavi Ize Pavlina Talk to strangers ob njenem zaprtju v Galeriji Račka in na drugi strani v Centru sodobnih umetnosti odprtje pregledne razstave Narcisa Kantardžića. Na njej bo na ogled njegovo delo v zadnjih 30 letih, kar bo poleg Br-sklanice tudi eden osrednjih dogodkov letošnjih Dnevov umetniške četrti. Seveda je to le nekaj delčkov letošnjega prazničnega dogajanja, kaj se še skriva v tem delu mesta, pa je najbolje, da se odpravite tja in odkrijete kar sami.
ŠPELA OŽIR
Foto: GrupA
28
REPORTAŽA
Čas velikega pričakovanja
Advent nekoč in danes - Od pričakovanja Odrešenika sveta do najbolj potrošniškega praznika
Čas velikega pričakovanja se je začel, vsak teden je prižgana nova adventna svečka. Mestna in trška jedra so postala praznično osvetljena in tako bo vse do božičnih praznikov, ki so za nekatere najlepši dnevi leta. Kaj sploh je advent, kako so ga obeleževali v starih časih in kako ga obeležujemo danes? Kako je z adventnim vencem, osrednjim zunanjim simbolom adventnega časa? Kako je z adventni-mi koledarji?
»Oba, adventni venec in advent nasploh, sta postala množičen in popularen pojav, ki se vse bolj odmika od tistega tradicionalnega,« opaža etnolog Sebastjan Weber iz Muzeja novejše zgodovine Celje. Adventni venec, ki je bil nekoč ovit v vijoličast trak, je dandanes različnih oblik in barv. »Vse bolj pomeni zgolj okras oziroma oblikovni aranžma decembrskega časa, vse bolj se pomika v november. Enako se dogaja tudi z adventnim časom, ki danes ne traja le štiri nedelje, ampak vsaj šest ali več,« dodaja Weber.
Etnologi in drugi opažajo, da je adventni čas postal marketinška uspešnica, ki jo je treba seveda čim dlje izkoriščati. V današnjem času so izložbe trgovin okrašene v božičnem duhu že od sredine novembra in ponujajo izdelke z božično vsebino. Adventni čas je postal čas adventnih nakupov, adventnih popustov in razprodaj. Je čas prižiganja lučk na mestnih trgih, čas zaključkov delovnih kolektivov in čas pokanja petard. »Kot takšen je seveda povsem prerasel osnovno poslanstvo, ki izvira iz krščanstva. Danes je prerasel samega sebe in postal najbolj globalno praznovanje,« poudarja etnolog Weber. Opaža, da adventni čas postaja tudi kulturni fenomen, ki povezuje v isti potrošniški maniri ljudi različnih narodnosti, religij in kultur.
Sebastjan Weber, etnolog iz Muzeja novejše zgodovine Celje. (Foto: Damjan Švarc)
Pričakovanje Odrešenika
Teologi seveda občutijo advent drugače. Zanje je čas pričakovanja rojstva Jezusa Kristusa, rojstva Odrešenika sveta, čas velike priprave na božič. Beseda advent izhaja iz latinske besede adventus, kar pomeni prihod. S prvo adventno nedeljo se začenja novo cerkveno leto, v cerkvah verniki prepevajo adventne pesmi.
Advent se je v zgodovini uveljavil kot postni čas, ko bučna praznovanja in plesanje za družbo niso bili sprejemljivi. Od leta 1917 adven-tno postenje po cerkvenem pravu ni več obvezno. Ad-ventni čas v današnji obliki korenini v sedmem stoletju našega štetja. Trajal je od štiri do šest tednov, vendar ga je papež Gregor Veliki omejil na štiri nedelje. Povsod se to ni uveljavilo, v italijanski škofiji Milano traja praznovanje adventa še vedno šest nedelj. Pomembna je celo barva. V adventnem času je v katoliških cerkvah liturgična
Wichern, ki je pomagal sirotam. Otroci so ga venomer spraševali, kdaj bo božič, zato jim je pričakovanje božičnega praznika približal tako, da je poskrbel za lesen venec z dvajsetimi majhnimi rdečimi svečami in s štirimi velikimi svečami bele barve. Vsak dan so prižgali novo svečo.
Leta 1925 so prvič izobesili adventni venec v kateri od katoliških cerkva, to je bilo v Kölnu. Po nekaj letih se je to zgodilo še v Münchnu. Adventni venec se je nato v nekaterih deželah uveljavil v različnih oblikah. Na Irskem ima pet sveč, poleg štirih vijoličaste barve je na sredini še bela, namenjena svetemu večeru. In na Slovenskem? »Adventni venec je pri nas razmeroma mlad pojav, ki se je začel v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Na Koroškem so ga poznali že
na začetku dvajsetega stoletja,« omenja etnolog Weber. Slovenci smo adventni venec posvojili zelo hitro in množično.
... in koledarji
Med zunanjimi simboli adventnega časa je prav tako adventni koledar, ki ga v zadnjem obdobju prodajajo tudi v naših trgovinah. Osnovni namen adventnega koledarja je, da polepša pričakovanje božičnega praznika in poveča veselje. Na njem so vratca, ki skrivajo različne lepe motive ali čokoladice. Tudi adventni koledar ima svoje korenine v Nemčiji, med evangeličani. Prvi tiskani adventni koledar je natisnila evangeličanska knjigarna v Hamburgu leta 1902. Po drugi svetovni vojni so začeli adventne koledarje uporabljati tudi v drugih državah.
Danes so v nekaterih deželah adventni koledarji v vseh mogočih oblikah. V Švici obstaja celo projekt adventnega koledarja s SMS-sporočili za vsak adventni dan, in sicer z lepimi mislimi. V nekaterih mestih v nemško govorečih deželah spremenijo v velike ad-ventne koledarje celo cele hiše, največkrat rotovže. Najbolj znan takšen primer je dunajski rotovž, mestna hiša, pred katero je svetovno znan božični sejem. Še več, v nekaterih delih Avstrije, Nemčije in Švice imajo celo žive adventne koledarje. Okna označijo s številkami, jih okrasijo in v temi osvetlijo. Ljudje se zbirajo vsak dan pred drugimi vrati, kjer pijejo kuhano vino in jedo piškote. Štiriindvajseta vrata so vedno cerkvena vrata.
BRANE JERANKO
barva vijoličasta, ki pomeni spokornost.
Drugače je v vzhodnih, pravoslavnih cerkvah, kjer se pojem adventa uveljavlja šele v novejšem času. Tam se cerkveno leto začne v začetku septembra, dolgotrajno predbožično postenje, ki traja šest tednov, ostaja.
Adventni venci ...
Cerkveno praznovanje adventa na Slovenskem in v drugih katoliških deželah so spremljali različni običaji. »V tem času so hodili koledniki od hiše do hiše, po hišah so nosili kadilo. Skratka, čas je bil poln obredov, ki so pomenili in še pomenijo priporočila in lepe želje za naslednje leto,« opisuje etnolog Weber.
Danes je osrednji zunanji simbol predbožičnega časa adventni venec. Zanimivo je, da se je prvič pojavil med evangeličani v severni Nemčiji. Adventni venec sega v leto 1839, njegov oče je protestantski teolog in vzgojitelj Johann Hinrich
V naši medijski hiši nam je tudi tokratni advent polepšala zvesta bralka in poslušalka Anica Podgornik.
»Prihodnje leto, le nekaj mesecev pred Novim tednikom, bom dopolnila 70 let. Vsak teden zadnjih 30 let iz vaše medijske hiše pride čudovito darilo - sveža številka Novega tednika. Tako kot vi meni naredite veselje, ga z drobnimi pozornostmi poskušam narediti jaz vam,« je povedala simpatična gospa in nam poleg vsega lepega poklonila še adventni koledar s čokoladnim presenečenjem za vsak dan do božiča.
Adventni venčki so se pri nas množično uveljavili. Različni adventni venčki iz ene od cvetličarn v celjskem mestnem jedru. (Foto: BJ)
PORTRET
29
Ljubiteljski kronist preteklosti
Boštjan Vrščaj s starimi fotografijami in razglednicami obuja zgodovino Laškega in Laščanov
Za iskrico zbiratelj ske strasti je bilo dovolj, da je na enem od bolšjih sejmov videl nekaj starih razglednic Laškega. Ker meni, da zanimivosti ni dovolj posedovati, ampak da jih je treba pokazati drugim, je postanke v času začel deliti na omrežju Facebook. Njegove objave razglednic in fotografij netijo zanimive razprave. Obujajo zgodbe o pomembnežih in posebnežih, stavbah, ki jih več ni, nekdanjih tovarnah in obrtnikih, nenazadnje tudi o modi nekega časa.
Morda je krivo tudi to, da je, kot sam pravi, nesojeni zgodovinar. Študij te vede je ob obilici dela namreč obesil na klin. Zanimive posnetke in razglednice je najprej objavljal na blogu. Po vzoru Roberta Reicha, ki je začel na družabnem omrežju Facebook deliti utrinke preteklega življenja Rogaške Slatine, je ustvaril profil o Laškem in Laščanih
nekoč in z njim doživel nepričakovan uspeh. »Najprej so posnetke prinašali sosedje, nato so stik z mano navezali ljudje, s katerimi se prej nismo poznali ali smo se srečevali le na ulici,« pravi. Nekateri fotografije kar sami objavijo na zid skupine, drugi mu jih prinašajo v ovojnici, Boštjan jih nato preslika, obdela, v svoj arhiv zapiše podatke, posnetke pa nato objavi na spletu.
Več glav več ve
Osnovna ideja skupine ni le brisanje prahu iz albumov, ampak znova vdihniti življenje osebam na slikah. Na marsikateri stari fotografiji so namreč ljudje, za katere človek enostavno ne ve, kam bi jih dal. Iskanje povezav in informacij, ki bi bilo za posameznika morda pretrd oreh, je enostavnejše za množico ljudi, ki tvorijo skupino Laško in Laščani nekoč. Ob tem se marsikdo spomni utrinka
Razglednice Laškega, ki jih hrani Boštjan Vrščaj, so večinoma iz 20. stoletja. Med najstarejše fotografije spada posnetek Zdravilišča Laško iz obdobja okoli leta 1885, medtem ko prevladujejo fotografije iz obdobja med obema vojnama in po drugi svetovni vojni.
iz svoje mladosti. In doda kakšno zgodbo, ki sicer še ni bila nikjer zapisana, je pa varno shranjena v enem od predalčkov nekje v glavi.
Večkrat se zgodi, da so na posnetkih starši ali drugi sorodniki občanov, ki določene fotografije niso še nikdar videli. Boštjan jim fotografije pošlje ali si jih enostavno sami »snamejo« z zidu. Kakšen manjkajoč košček mozaika prispevajo Muzej Laško in druge podobne ustanove.
Pomembneži in posebneži
Fotografije spregovorijo o modi, nekdanji podobi mesta, že skoraj pozabljenih tovarnah, delovanju društev, družabnem razcvetu kraja ... Gre za prikaz utripa Laškega in življenja Laščanov od časov, ko so bili posnetki še črno-be-li, in vse do pojava digitalne tehnologije. »Sam sebe ne bi označil za zbiratelja. Gre bolj
»Gre za odprto kodno skupnost. Mi vse vzamemo in vse damo. Ničesar ne skrivamo, ničesar ne zapiramo,« pravi Boštjan Vrščaj o skupini Laško in Laščani nekoč, ki je na družabnem omrežju Facebook zaživela pred dobrim letom in pol in jo spremlja že več kot tisoč ljudi.
Prva je svojo skupino na Facebooku dobila Rogaška Slatina, danes pa to družabno omrežje povezuje ljubitelje preteklosti številnih mest po državi. Boštjan ugotavlja, da je Facebook z možnostjo označevanja ljudi, komentiranja, določanja letnic zelo primerno orodje za ustvarjanje arhiva, ki ima tudi uporabno vrednost. Na zidu skupine Laško in Laščani nekoč je doslej objavil okoli 700 fotografij.
Boštjan Vrščaj, oče treh otrok, je bil prvi direktor Zavoda za turizem Celeia, zadnje desetletje pa ima svoje podjetje, ki se ukvarja z oblikovanjem in s tiskom. Pred časom je podrobneje raziskoval rodoslovje svoje družine, zdaj je zanimanje usmeril v iskanje starih fotografij in razglednic Laškega. Oboje potrjuje, da je zgodovina usidrana v njegovi duši.
za to, da poskušam fotografije prenesti v digitalni arhiv, ki bo na voljo vsem. Občanom, šolarjem, društvom, raziskovalcem,« pojasni Boštjan Vrščaj.
Ob tem želi okrepiti zavedanje, da so vse, kar imamo danes, ustvarili tisti pred nami. Tudi mesto so ustvarili ljudje, poudarja. Po njegovem prepričanju gre za dve skupini - pomembneže v očeh drugih in tiste, ki niso bili močno izpostavljeni, a so kljub temu pustili svoj pečat. Najbolj zanimivo pri vsem tem se mu zdi, da pravzaprav dlje časa živi spomin na posebneže kot na pomemb-neže. Sam si želi, da bi več vedeli o vseh.
In nastala je razstava
Utrip preteklosti je že drugo leto zapovrstjo s Faceboo-ka preselil na Aškerčev trg. S tem je želel zanimive posnetke in razglednice pokazati
Ob posnetkih, ki so prej ležali v kakšnem predalu ali bili shranjeni v družinskem albumu, se ljudje spomnijo svoje mladost. Objave so deležne številnih všečkov, komentatorji pa razkrijejo še podrobnosti in zanimivosti. Pod fotografijo, ki prikazuje črni most, je eden od občanov zapisal: »To je bil naš drugi dom, kjer so bili šola za življenje in debatni krožki. Vsi smo bili enaki in smo se imeli radi. Ta most je bil čaroven.«
tudi tistim, ki v brkljanju po spletu ne vidijo pretiranega zadovoljstva. Ob odprtju razstave je obiskovalce povezalo prijetno druženje, nastal je nov utrinek dogajanja v občini. Panoji pa privabljajo tudi poglede turistov.
Boštjan Vrščaj izpostavi, da je v občini mnogo lastnikov obsežnejših zbirk, kot je njegova. Vendar si zbiratelji med seboj niso konkurenca.
Drug drugega opozarjajo na zanimive primerke, ne skačejo si v zelje in ne višajo cen. Njihova skupna želja je, da bi redki kosi znova prišli v Laško. Na srečo je privlačnih motivov še ogromno, tako jim najverjetneje še nekaj časa ne bo zmanjkalo dela.
TINA VENGUST Foto: SHERPA in Skupina Laško in Laščani nekoč
Nekoliko mlajša, a kljub temu zanimiva je fotografija Laške godbe na vrhu Triglava. Tja godbeniki niso prinesli le inštrumentov in not. Kot je zapisala članica skupine Laško in Laščani nekoč, so na našega očaka prinesli tudi sod piva.
Razstava na prostem je razdeljena na štiri sklope. Prvi predstavlja Aškerčev trg, drugi zanimivosti iz občine, poudarek tretjega panoja so ljudje in četrtega šport. So pa pretekle podobe občine letos zaživele tudi na koledarju Laško skozi čas, ki je nastal kot plod sodelovanja Boštjana Vrščaja z zbirateljem Tomažem Gunzekom.
30
REPORTAŽA
Neizbrisni spomini ostajajo
Dolgoletnemu štorskemu zdravniku Marjanu Hrušovarju so se ob odhodu v pokoj bolniki zahvalili na prav poseben način
Zdravnik Marjan Hrušovar (na fotografiji je v ordinaciji doma starejših občanov) se ob odhodu v pokoj spominja, da je bil dostop do bolnikov pogosto otežen. Ob neki priložnosti - bilo je med poplavo v središču Celja - so ga gasilci kar čez vodo prenesli do bolnice.
»Triinštirideset let dela pušča neizbrisne spomine pri ljudeh, s katerimi je bilo lepo sodelovati. V tem času so mi zaupali številni bolniki,« pravi mag. Marjan Hrušovar, zdravnik, ki je v Zdravstveni postaji Štore delal skoraj štiri desetletja. Pred kratkim je odšel v pokoj. Zaenkrat še dela pogodbeno v domovih za starejše občane v Štorah in Vojniku, kjer nadomešča odsotne zdravnike.
Spisek Hrušovarjevih bolnikov je seveda zelo dolg. Tudi spisek tistih, ki so prihajali v njegovo ordinacijo tri desetletja. Med njimi je bolnica, ki jo je zdravil nič manj kot dvainštirideset let, vse do zadnjega službenega dne. »Po toliko letih uspešnega sodelovanja in poznavanja drug drugega se razvije tako poklicni kot osebni odnos, ki temelji že skoraj na prijateljstvu in na popolnem zaupanju,« je zadovoljen Marjan Hrušovar iz Socke, specialist medicine dela, prometa in športa ter specialist družinske medicine. Že pred leti je prejel Hribernikovo priznanje, ki velja za najvišje strokovno priznanje na področju medicine dela v Sloveniji. Podelili so mu ga za organizacijo službe medicine dela na celjskem območju in za uspešno pedagoško delo.
Ob Hrušovarjevem odhodu v pokoj čestitke kar dežujejo. »Nekateri mi želi-
jo, da bi pokoj dolgo užival zdrav, drugi obžalujejo, da se je naš odnos prekinil. Spet tretji iščejo možnosti, kako ohraniti stik za primer nepredvidenega v povezavi z zdravjem in s počutjem,« odgovarja zdravnik Hrušo-var. »Spet drugi to sprejemajo kot eno od življenjskih postaj, ki je neizbežna ter doleti vsakogar, ki jo dočaka,« dodaja.
Od očeta do sina
Izhaja iz zdravniške družine. Njegov oče je bil specialist medicine dela v Celju in eden od ustanoviteljev slovenske medicine dela, ki je pridobil prve zdravniške izkušnje v študentskih letih kot ustanovitelj partizanske bolnišnice Zima ter kot partizanski zdravnik. Marjan Hrušovar pravi, da je težko reči, kdaj se je odločil za zdravniški poklic. »Najprej sem moral ugotoviti, da sem naravoslovec in deloma tudi družboslovec, a prav nič tehnični tip človeka. Moja razmišljanja so bila v smeri agronomije in biologije, vendar sem se po srednji šoli odločil za medicino,« se spominja začetka. Med odločanjem je bila pomembna očetova vloga. Študiral je v Ljubljani, podiplomski študij je opravil v Zagrebu. »V tistem času je bil dostop do literature bistveno bolj omejen, vendar je bil študij manj napet in manj tekmovalen. Zaposlitev je bila zagotovljena,« primerja.
Na vodilnih mestih
Po služenju vojaškega roka se je zaposlil na področju medicine dela v Celju, kmalu je postal pomočnik direktorja zdravstvenega doma za strokovne zadeve. Po opravljeni specializaciji medicine dela se je zaposlil v Štorah, da bi tam - v sodelovanju z lokalno
skupnostjo in železarno - postavil temelje sodobne zdravstvene službe. Leta 1980 so v Štorah slovesno odprli novo zdravstveno postajo, ki jo je vodil Marjan Hrušovar. Pozneje, v začetku devetdesetih let, je bil na vodilnih mestih v takratnem Zdravstvenem centru Celje, ki je povezoval zdravstveni dom in bolnišnico. Bil je pomočnik direktorja za
osnovno zdravstvo, pomočnik za osnovno in bolnišnično dejavnost ter nazadnje vršilec dolžnosti direktorja zdravstvenega centra, in sicer vse do njegove razpustitve.
Velike spremembe
V štirih desetletjih Hru-šovarjevega zdravniškega dela se je veliko spremenilo. »Med drugim so se povečale tehnične možnosti tako v diagnostičnih kot terapevtskih postopkih. Tudi zdravstvene ustanove so postale za bolnike dostopnejše,« našteva prednosti. Nespremenjena je ostala potreba po medsebojnem zaupanju med bolnikom in zdravnikom. »Večja je potreba po pogovoru, saj so za bolnike možnosti pridobivanja informacij bistveno večje. Treba pa je pripomniti, da razumevanje teh informacij ni bistveno večje,« dodaja zdravnik Hrušovar.
Manj je dela na terenu. Ko je začel, so zdravniki imeli šoferja, ki jih je vozil k bolnikom, vendar se do vseh odmaknjenih domačij takrat še ni bilo mogoče pripeljati. »V takšnih primerih smo morali pešačiti v vsakem vremenu, ne glede na to, kako nujen je bil primer,« se spominja. Tudi po uro. Še več, bolnike s težko dostopnih domačij so morali do reševalnega vozila tudi nositi.
Ko je najhuje
»V zdravniškem poklicu mi je všeč, ker terja pošten odnos do tistih, ki ti zaupajo svoje
zdravje,« pravi novopečeni upokojenec. In marsikdaj je treba bolniku povedati najhujše. »Pri takšnih bolnikih skušamo izvedeti, koliko informacij o tem že imajo. Pomembno je, da takšnega bolnika poznaš in skušaš predvideti njegov odziv,« odgovarja. Poudarja, da takšna informacija bolnikove volje do boja z boleznijo ne sme omajati in ga ne sme odvrniti od nadaljnjih dejanj. »Pomemben je odkrit pogovor, ki vsebuje načrt dogodkov, povezanih z boleznijo in osnovnimi podatki,« poudarja Hrušovar. »In pomembno je, da bolnik dobro ve, da se lahko vselej obrne na svojega zdravnika.« Včasih so bili bolniki, ki so imeli raka, obsojeni na smrt, danes nove možnosti vzbujajo tako upanje kot tudi dober rezultat.
In kaj mu je v zdravstvu najmanj všeč? »To je tisto, kar z medicino nima nobene zveze in tudi z zdravstvom ne veliko. To je predvsem vpliv drugih sfer na dogajanje na zelo občutljivem področju, kot je zdravstvo,« odgovarja. Ugotavlja, da se zunanji vplivi v zdravstvu niso dobro obnesli in da so prisotni vedno bolj. Med problemi je tudi iskanje poti, kako bi v zdravstvu nabavljali opremo. »To je umetni problem, saj je vsem dobro znano, da se pri večjih nabavah financirajo tudi druge zadeve. Denar, ki je namenjen zdravstvu, mora ostati za zdravstvo,« poudarja.
BRANE JERANKO Foto: BJ
Vožnja s kočijo v zahvalo
Zadnji delovni dan zdravnika Marjana Hrušovarja, ki je dolga desetletja zdravil v Zdravstveni postaji v Štorah, je bil nekaj posebnega.
»Kako hitro je vse minilo, kako lepo nam je bilo. Hvala, dr. Hru-šovar,« ga je presenetil napis pred
zdravstveno postajo. Tam se je zbrala večja skupina ljudi, večinoma njegovih bolnikov. Hrušovar je bil seveda zelo presenečen, saj so mu takšno slovo pripravili skrivaj. Kozarce so polnili z vinom, gospodinje so ponudile prigrizek. Naenkrat so se zaslišali zvoki godbeni-
kov svetinske in štorske pihalne godbe, ki ga je počastila. »Upamo, da se boste v Štore še vračali. Pričakujemo vas odprtih rok,« se je od Hrušovarja uradno poslovil domači župan Miran Jurkošek. Za tem so mu roko zahvale stisnili še številni bolniki. Med njimi je bila
tudi bolnica, ki jo je Hrušovar zdravil kar 36 let. Vse skupaj je s humorjem pospremil hišnik Andrej, znani šaljivec, ki prav tako odhaja v pokoj. Novopečeni upokojenec je moral celo zaplesati. »Še zadnji dan moram delati,« se je v šali pritoževal nad povabilom za ples.
Ampak na vrsti je bilo novo presenečenje! Pred zdravstveno postajo se je pojavila kočija, ki je dolgoletnega štorskega zdravnika odpeljala na trg pred trgovsko središče. Tam je Marjana Hrušovarja pričakal domači pevski zbor in prijetno druženje se je še nadaljevalo ...
Velika počastitev. Zadnji dan službe so ga pred zdravstveno postajo v Štorah pričakali župan, pihalna godba, kočija in skupina bolnikov ...
.... in po zadnjem dnevu službe še »sprejem« skupine Hrušovarjevih dolgoletnih bolnikov.
REPORTAŽA
31
Cinkarnar ohranja »modo« obveščanja delavcev
O časih, ko sta vladala red in disciplina in je bilo denarja za vse dovolj - V barvah, ko so »veliki« lahko o tem večinoma le sanjali
Knjigarna Antika je bila pretesna za vse, ki so želeli prisluhniti Cinkarniškemu večeru ob jubileju Cinkarnarja. V sredini trije uredniki, z leve Mira Gorenšek, Barbara Rozoničnik in Bert Savodnik, ter Zoran Pevec, ki je vodil pogovor.
»Za ustvarjanje časopisa v 80. in 90. letih, ko se je v Celju močno okrepila okoljska osveščenost, je bilo treba kar veliko krmarjenja med tistimi, ki so želeli kaj objaviti, in tistimi, ki tega niso želeli. Z rutino in veliko previdnosti si to lahko obvladal. Dogajanje v družbi je vselej vplivalo tudi na vsebino Cinkarnarja,« se spominja Mira Gorenšek.
V številnih delovnih kolektivih so sredi 50. let prejšnjega stoletja zaživela tovarniška glasila, saj je bilo takrat ne le zaželeno, temveč skoraj zaukazano, da morajo biti delavci obveščeni o dogajanju v svojem okolju. »To je bilo >v modi<, tako kot tudi prizadevanja za čim več izobraževanja,« so se ob 60-letnici tovarniškega glasila Cinkarnar spominjali nekdanji zaposleni, ki jim tudi spomin na čase, ko so bili edina zaščitna oprema za delo v proizvodnji podkovani leseni cokli in usnjen predpasnik, še ni usahnil.
Tovarniška glasila so bila sprva večinoma ciklostirana dokaj suhoparna sporočila, a nekatera med njimi so prerasla v prave revije oziroma časopise. Eden takšnih je tudi Cinkarnar, ki se je obdržal vse do današnjih dni, in čeprav spet izhaja le dvakrat ali trikrat letno, letos praznuje 60 let izhajanja in od tega ga delavci Cinkarne Celje že 35 let dobivajo v roke natisnjenega v barvah. Jubilej je bil tudi razlog, da so v podjetju enega svojih Cinkarniških večerov, ki so sicer namenjeni predstavitvi literarnega ustvarjanja zaposlenih, namenili svojemu časopisu. Srečanje treh urednikov je bilo tudi odlična priložnost, da o časih, ki so jih preživeli v cinkarni, spregovorijo nekdanji zaposleni.
Vabilo za službo kar v vojsko
Prva številka Cinkarnar-ja, pod katero se je v imenu uredniškega odbora podpisal Janko Stadler, je izšla že 1. marca 1954, a kot uredniški starosta se je o snovanju časopisa razgovoril Bert Savodnik, ki je glasilo urejal med leti 1962 in 1964. Diplomanta primerjalne književnosti je iz Ljubljane v Celje pripeljalo to, da je moral »odslužiti« štipendijo in tako je kot učitelj najprej dve leti delal v Laškem in Slovenskih Konjicah. »Zatem sem šel na služenje vojaškega roka, a že v Novem Sadu sem dobil novo službo,« je Savodnik iz rokava stresal podatke o tem, kako se je začela njegova novinarska pot.
Dve leti urednikovanja pri Cinkarnarju mu ostajata v zelo lepem spominu tudi zato, ker je v cinkarni spoznal soprogo, s katero sta predlani praznovala zlato
poroko, a tudi samo delo mu je bilo zelo všeč. Tri tedne je namreč hodil po tovarni, se pogovarjal z zaposlenimi, potem pa v zadnjem tednu vse zbrano soprogi, ki je bila »odlična tipkarica«, narekoval in z zbranimi zapisi, ki jih je s prejetimi gradivi samoupravnih organov še uredil, odkorakal v tiskarno. Cinkarnarja so takrat delavci dobivali v roke vsak mesec. »In zelo radi so ga brali,« je še danes ponosen, malo manj pa na to, da mu ni uspelo vzpostaviti dopisni-ške mreže znotraj podjetja. »Čeprav smo namestili kar tri rumene poštne nabiralnike, odziva ni bilo.« Zakaj ne, je izvedel šele zdaj. Upokojeni cinkarnarji so mu namreč na tokratnem večernem srečanju v knjigarni Antika povedali, da so novic in poročil o dogajanju v kolektivu pričakovali od njega, zato nikomur niti na kraj pameti ni padlo, da bi mu jih morali tudi sami sporočati.
Res Titov prijatelj?
Da je bil začetek 60. let za cinkarno in s tem tudi za tovarniški časopis dokaj mirno obdobje, ko se v razmere v kolektivu ni vtikala politika, gre po Savodnikovem mnenju zahvala prepričanju, da je bil takratni direktor Cinkarne Celje Drago Čeh osebni prijatelj maršala Tita. Kljub temu da so dobršen del proizvodnje namenjali Jugo-
slovanski ljudski armadi in da so topilci organizirali eno prvih stavk, ki je bila sicer res kratkotrajna, a tudi zabeležena v Cinkarnarju, se ne v vodenje podjetja ne v uredniško politiko časopisa nihče ni vtikal. »Nedotakljivi smo bili tako za lokalno kot za republiško politiko,« se spominja Savodnik, ki ga je cinkarni na nek način vendarle ukradla politika. Njegovo pisanje je padlo v oči vodilnim v občinskem partijskem komiteju, in ker so potrebovali pisca govorov, si je Savodnik lahko izprosil le toliko časa, da je v tovarni našel naslednika, potem pa je postal pisec političnih govorov. A novinarstvo ga je v cinkarni že toliko zastrupilo, da je izkoristil prvo priložnost in se vrnil med novinarje. »K Celjskemu tedniku, kjer smo takrat pomagali tudi osrednjemu časniku,« se spominja, da je potem nekaj časa kot dopisnik Dela poročal iz Celja, potem pa je sledila selitev v Ljubljano. Iz novinarstva ga je leta 1972 spet odgnala politika, saj »sem bil kot Kavčičev somišljenik odslovljen, do upokojitve pa sem potem
kot prodajalec pohištva v zunanji trgovini Lesnine prepotoval ves svet.«
Od Šentjurca do Gorenškove
Savodnika je na čelu Cin-karnarja nasledil Zlatko Šentjurc. »Prava legenda, ki je ne v Celju ne v kolektivu skoraj nihče ni poznal po imenu in priimku. Za vse je bil preprosto Novinar,« se strinjata Savodnik in Mira Gorenšek, ki je bila urednica Cinkarnarja dolgih 33 let, vse do predlani, ko se je upokojila. Še pred končanim študijem na fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo se je zaradi gmotnih razmer v družini morala zaposliti, a tudi kot zunanjetrgovinsko referentko jo je v cinkarni vleklo k pisanju. Šentjurcu je za prilogo Cinkarnar-ja predlagala glasilo MCC (Mladi Cinkarne Celje, op. p.), in ko sam kot urednik časopisa in vodja izobraževanja ni več zmogel vsega dela, je Novinarju ostalo izobraževanje, zanjo pa so v cinkarni »odprli« novo delovno mesto in postala je urednica Cinkarnarja.
Od leta 1979 je tako v tiskarno odnašala gradivo, zaposleni pa so potem vsak mesec prebirali novo številko časopisa, natisnjenega v barvah. Da so tista leta tudi »veliki« tiskani mediji o čem podobnem lahko le sanjali, je najbrž odveč pojasnjevati, a tako urednika Cinkarnarja kot tudi nekdanji zaposleni so se strinjali, da je bilo med vodilnimi v tovarni za časopis in tudi ostale dejavnosti zaposlenih vselej ogromno posluha.
Uravnoteženo nagrajevanje in kaznovanje
Cinkarna je v preteklih desetletjih - in to počne tudi še danes - močno spodbujala kulturno udejstvovanje svojih delavcev in ga tudi finančno podpirala, prav tako je bila naklonjena tudi kulturi v širšem okolju. Cinkar-narji se tako še spominjajo dobro obiskanih projekcij Tedna domačega filma, ki ga je med drugimi sponzorji omogočala tudi cinkarna, Lenart Hrovatič pa je obudil spomin na čase, ko je direktor Marijan Prelec dobesedno čez noč zagotovil nova oblačila 25-članskemu
pevskemu zboru, da cinkar-niškem pevcem ni bilo treba zardevati na medobčinski reviji, na katero se je zbor uvrstil. Še pred tem, že sredi 50. let, so v cinkarni kupili tudi svoj avtobus, da so se z njim delavci lahko vozili na ekskurzije.
Po drugi strani, kot so pripovedovali nekdanji cin-karnarji v knjigarni Antika, sta v tovarni vladala red in disciplina. »Če si v službo zamudil le pet minut, si natančno vedel, kaj te čaka,« je eden od upokojencev opisal 5-odstotni odbitek od plače konec meseca. Drugi je - ob tem, ko je opisoval, kako so kar nekaj fotografij proizvodnje in dogajanja znotraj tovarne posneli »na švarc« - bil še bolj slikovit: »Ko so zgradili stolpnico ob Mariborski cesti, smo si dali duška in naredili kar nekaj posnetkov. Sicer pa je veljalo, da si šel hitro >klavir špi-lat<, če si se s fotoaparatom motovilil po območjih, kjer je bilo fotografiranje prepovedano.«
Pod taktirko Rozoničnikove
Miro Gorenšek je na mestu urednice Cinkarnarja predlani nasledila tajnica v upravi podjetja Barbara Rozoničnik. »Kar sama sem se ponudila,« v smehu pove diplomirana zgodovinarka iz Zgornje Savinjske doline, ki je v cinkarno prišla iz drugega podjetja, kjer je bila prav tako tajnica generalnega direktorja in je hkrati urejala tudi interni časopis. Cinkarnar zadnja leta izhaja dvakrat letno, letos je bilo ob jubileju nekaj več dela zaradi zbiranja arhivskega gradiva, za prihodnje leto pa urednica napoveduje tri ali štiri številke časopisa. »Za razliko od prejšnjih desetletij v časopisu ni več sporočil uprave, saj nenazadnje tudi samoupravljanja ni več,« pove in doda, da Cinkarnar še vedno - enako zavzeto kot vse od začetka izhajanja - spremlja življenje cin-karnarjev izven podjetja in seveda tudi vse dejavnosti znotraj podjetja.
IVANA STAMEJČIČ Foto: GrupA
Med leti 1954 in 1958 so Cinkarnarja tiskali v Celjski tiskarni, zatem do leta 1967 v Celjskem tisku. Zatem so skrb za redno izhajanje časopisa prevzeli tiskarji v Cetisu in Aeru in v drugi polovici 70. let tudi v Krškem, vse od leta 1979 pa nastaja v domači, cinkarnini tiskarni.
»O tem, kako povezani smo bili cinkar-narji včasih in kako se takrat ni gledalo na to, kdo je delavec in kdo sodi v vodstvo tovarne, vam največ pove to, da še danes, po 50 letih, ob gledanju starih fotografij prepoznavam ljudi na njih in poznam njihova imena in priimke,« je povedal Bert Savodnik.
32
PORTRET
Je bil Palček upornik, provokator ali dvojni
Zgodovinarka Sonja Gorenšek je v Dramljah predstavila svojo knjigo Palčkova banda
agent?
»Zgodba Palčkove bande in njene predhodnice pod vodstvom Dušana Mlakarja je izjemno zapletena. V bistvu z vsem svojim današnjim vedenjem ne vem čisto natančno, kako bi se bilo v tistem času pametno obrniti, da bi jo človek odnesel brez posledic. Bi rekla, da si enostavno moral imeti srečo. Včasih več sreče kot pameti.«
Ivan Lavbič je bil priljubljen in pogumen partizan. Po vojni pa je padel v nemilost. Nedokazan zločin ga je po guzajevsko pahnil v roparstvo. (Foto: knjiga Palčkova banda)
Bilo je na pragu poletja leta 1950. Hiša družine Gaber je bila obkoljena in zastražena kot sredi vojne kri-minalke. Skozi okno je na napadalce priletela bomba. Nič se ni zgodilo, zatajila je. Potem so se počasi odprla vrata in z dvignjenimi rokami je prišel na plano Ivan Lavbič - Palček. Udbovski agenti so planili nanj, ga strpali v avtomobili in odpeljali. Hišnega gospodarja in gospodinjo so zvezana vrgli na voz, otroke pustili na cesti, hišo pa zapečatili. Tako se je v Dramljah končala zgodba Palčkove bande. Kontroverzni voditelj ilegalne združbe še danes buri duhove. Je bil upornik, provokator ali dvojni agent?
Zgodba se je začela tri leta pred tem. Leta 1947 se je povojni režim že ustoličil, družbene strukture so se počasi vračale v ustaljene tire. Zmagovalcem in poražencem je pripadlo jasno odka-zano mesto. Mlakarjevi so se v tej igri znašli v nemilosti. Dobro stoječa kmečko-go-stilniška družina z očetom, ki je znal nemško, je vojno preživela preveč udobno, da bi ji verjeli, da člani niso bili sodelavci okupatorja. Prepričanih ni omajalo niti to, da je bil sin Dušan partizanski častnik. Razrešili so ga dolžnosti in družino razlastili. V Dušanu se je rodila zamera, ki se je sčasoma razrasla v aktiven upor.
Tudi Ivan Lavbič se je v partizanih dokazal kot pogumen bojevnik in priljubljen tovariš. Po vojni pa se je - krivično ali ne - v službi v trgovini zapletel v krajo večje vsote denarja. Naj je oblast še tako prepričeval, da ni kriv, odtlej se zanj ni našlo nobeno delovno mesto več. Po guzajevsko mu ni preostalo drugega, kot da za roparja obsojen tudi v resnici postane ropar.
Enkrat bandit, vedno bandit
Dušan Mlakar in Ivan Lavbič - zaradi drobne postave so ga klicali Palček - sta se našla v začetku leta 1947. Še ne 25-letna sta zasnovala ilegalno gibanje, ki je bilo predvsem ideološko nastro-jeno proti komunističnemu režimu. Takšnih skupin naj bi bilo v tistem času po Sloveniji približno 35. Nekatere so bile povezane tudi s politično emigracijo v tujini, a viri za drameljsko skupino tega ne potrjujejo. Je pa Dušan Mlakar svoje podpornike prepričeval, da je vrnitev kralja Petra realna možnost in da se v njegovo podporo zbira velika vojska. Najprej sta napadla kmetijsko zadrugo. Sežgala
sta arhiv in odnesla pisalni stroj. Podobno hajko sta nadaljevala tudi v naslednjih mesecih. Njuno delovanje se ni omejilo samo na Dra-mlje, ampak se je razširilo na Ljubečno, Špitalič, Ponikvo, Blagovno, Slivnico, Šentjur, Štore, Celje in še kam. Sčasoma sta s podporniki, večinoma mlajšimi fanti, postajala vse bolj moteča tudi za prebivalce. Ropala in ustrahovala sta seveda zveste pripadnike režima, po drugi strani pa nagrajevala svoje podpornike, čeravno se tu vzporednice s kakšnimi kozjanskimi Robini Hoodi končajo. Za oblast je bila zgodba jasna. Kot partizana sta bila prej bandita za Nemce, kot ilegalca za udbo.
Nikoli pojasnjena smrt Dušana Mlakarja
Največjo podporo sta našla pri kmetu Francu Trbovcu, ki sicer ni sodeloval v akci-

Sanja Gorenšek je na podlagi svojega diplomskega dela napisala knjigo Palčkova banda.
jah, a je poskrbel za dobršno mero motivacijskega naboja. Na terenu se jima je pridružil njegov hlapec. Med sledilce se je vpisala edina ženska, Štefka Štuklek, katere pesem v čast ilegalnega upora je še danes ohranjena. Povezala sta se tudi s celjsko ilegalno organizacijo Grom, ki jo je vodil Albert Žagar.
Akcije so postajale vse bolj drzne in nazadnje so se celo odkrito spopadli z milico. Pri tem sta bila ubita dva miličnika in dva civilista. Tok dogodkov je kolesje dotlej obrnil navzdol. Udba je poskušala v organizacijo spraviti svoje vohune. Brezuspešni poskusi so dva od njih stali celo življenja. Konec je bil na obzorju. Po neki večji akciji so se ustavili na Zbe-lovski Gori, kjer so prespali. Sredi noči je odjeknil rafal, člani tolpe so se razbežali. Na mestu je mrtev obležal Dušan Mlakar. Ali je šlo za strelno nesrečo v spanju ali ga je ustrelil kdo od njegovih, še danes ni jasno. Ve se, da so se člani razbežali, nekatere so ujeli, za Palčkom pa se je izgubila vsaka sled.
Od upornika do razbojnika in roparja
Minila so tri leta. Za običajne smrtnike je postajalo življenje precej nevzdržno. Kmetje so bili v tistem času najbolj izpostavljeni. Njihove dajatve in delovne obveznosti so bile velike, sankcije za skrivanje živeža in morebitne črne zakole pa povsem nesorazmerne. Mnogi lokalni partijski funkcionarji so svojo oblast zlorabljali. V teh razmerah se je v začetku leta 1950 znova od nekod pojavil Ivan Lavbič - Palček. Udba je predvidevala, da je bil vmes v tujini. Domačini pa so bili prepričani, da se je skrival pri Alojzu in Julijani Gabrovec, s katero naj bi bil tudi romantično povezan. V žerjavici tlečega nezadovoljstva je Palček znova razpihal revolucionarno razpoloženje in hitro dobil celo vrsto pomagačev in podpornikov. Kaj ga je gnalo, še danes ni znano. Izseljenska frakcija je nad gverilskimi akcijami v domovini namreč dvignila roke, dogajanje okrog in-formbiroja je ustavilo tudi morebitno vmešavanje zahodnih sil. Palček realno na pomoč od zunaj ni mogel računati. Sicer pa ga je po pričevanjih menda bolj kot ideologija gnalo koristolju-bje. V drugo se je udba organizirala še veliko hitreje. Obveščevalna mreža je bila namreč že vzpostavljena. Palčkova banda - kot se je skupina zapisala v udbo-vske arhive - je bila kratkega veka. Razbili so jo že v nekaj mesecih.
V zapor zaradi kozarca vode in prenočišča
Zapisi udbe pravijo, da je Palček svojo pot končal pod
eksekucijskimi streli. Ustreljeni naj bi bili tudi nekateri njegovi ožji sodelavci, drugi so bili razlastninjeni in obsojeni na dolge, tudi 20-letne zaporne kazni. V Dramljah in okolici še danes živijo ljudje, ki temu ne verjamejo. Udba je v tistih za kmete še posebej težkih časih izkoristila vse možne načine, da je disciplinirala moteče posameznike. S Palčkovim procesom, ki je bil sicer javen, je dobila priložnost, da se je znesla nad celo vrsto ljudi, ki so ga ali naj bi ga podpirali. Posameznika so lahko zaprli tudi, če je članom bande ponudil le kozarec vode. Poleg tega se je Palčkova aretacija ljudem zdela sumljivo prijateljska. In tako še danes o tem kroži cela vrsta teorij. Nekdo ga je menda videl v Srbiji, kjer naj bi dobil pomemben položaj. Prišel naj bi celo nazaj v Slovenijo in zahteval vojaško pokojnino in podobno.
Sanja Gorenšek, zgodovinarka, ki je v svojem diplomskem delu temeljito preučila vse dostopne vire, je do tega skeptična. »Temu vprašanju sem posvetila res veliko časa in energije. In tem teorijam v prid ne govori ravno veliko stvari. Udbovski agenti so se zelo trudili priti med ilegalce in pri tem sta dva izgubila življenje. Na splošno so šli ti boji preveč na nož, da bi bili zaigrani. Tudi možnost, da bi imeli udbovski arhivi še eno raven skrivnih zapisov, je malo verjetna. So pa nekateri prepričani, da naši udbovci tega niti niso vedeli, da je bil Palček v bistvu dvojni, torej srbski agent in da so podatki o tem v Beogradu. Dokler ti arhivi niso dostopni, tega seveda ne moremo ne potrditi niti ovreči,« še pove Gorenškova.
SAŠKA T. OCVIRK
Knjigo je založila in izdala Sekcija za zgodovino pri Športnem društvu Šedina, kjer jo je mogoče tudi kupiti. Po ceni 10 evrov je na voljo tudi v Knjižnici Šentjur. Kot je zapisal predsednik društva Primož Laubič, menijo, da je prav, da se zapisi o takšnih zgodovinskih dogajanjih ohranijo, ter da se z njimi seznanijo tudi mlajše generacije. »Ob tem ostaja upanje, da se iz zgodovine tudi kaj naučimo, čeprav razni bolj ali manj demokratični sistemi na to vedno znova >pozabljajo<. Knjiga dogodke samo opisuje, v ničemer pa o njih ne sodi, kar je za nas edini primeren pristop, saj ni naš namen, da bi spodbujali sovraštvo ali celo ideološki boj.«
Dušan Mlakar se je režimu uprl zaradi krivice, ki je zadela njegovo družino. Umrl je v čudnih okoliščinah, ki še danes niso pojasnjene. (Foto: knjiga Palčkova banda)
Knjiga Palčkova banda je nastala po diplomskem delu. Gre za najbolj izčrpno delo o tej lokalni zgodovinski tematiki, ki vključuje tudi del že objavljenih zapisov predvsem iz lokalnega časopisja. Prvič so bili pregledani in uporabljeni tudi fondi Arhiva Republike Slovenije (dokumentacija udbe), vključeni so ustna pričevanja ter podatki iz drugih arhivov in publikacij. Avtorica je knjigo naslovila enako, kot so bili na to temo naslovljeni arhivski fondi udbe.
ZGODBE, KI JIH PIŠE ŽIVLJENJE
33
»Kadar na odpravo nisva šla skupaj, je bilo težje ostati doma. Po svoje te vsakodnevne obveznosti, skrb za družino bolj okupirajo, ko pa pade noč, tuhtaš. Sploh je bilo to izrazito v časih, ko komunikacijske poti niso bile tako razvite. Iz pomanjkljivih informacij si sestaviš svoje zgodbe, svoja predvidevanja. Težko je bilo preživeti v takšnih trenutkih,« se spominja Marija.
»Kot je rekel Nejc Zaplotnik, je življenje kot divji hudournik. Ampak proti koncu, tik pred izlitjem v morje, se reke upočasnijo. Verjetno to velja tudi za naju. Tista hudourniška pot nama ogromno pomeni. Ampak z leti sva se naučila, da tako kot v alpinizmu niso samo osemtisočaki, tudi v življenju niso samo veliki dogodki. Življenje je sestavljeno iz niza drobnih dogodkov, ki osmisli-jo bivanje,« razmišlja Andrej.
Marija in Andrej Štremfelj pod vznožjem gore Mount Everest.
Gorniške duše ne moreš utišati
Na planinskem večeru v Gorici pri Slivnici gostili legendarni alpinistični par Marijo in Andreja Štremflja
Alpinizem kot cepin v ledu naredi ločnico med tistimi, ki ga nikoli ne bodo zares razumeli, in tistimi, ki jih nekaj nedoločljivega venomer vleče navzgor. Zakonca Marija in Andrej Štremfelj sta našla sebe in svoj odnos predvsem v gibanju po vertikali. Legendarna alpinista sta v slovensko alpinistično zgodovino vpisala nekaj neponovljivih dosežkov. Poleg cele vrste prvenstvenih smeri sta se v Guinnessovo knjigo rekordov zapisala kot prvi zakonski par, ki je osvojil najvišji vrh sveta. Marija je bila prva Slovenka, ki je osvojila Mount Everest ali sploh kakšen osemtisočak. Njuna zgodba je tudi nostalgičen pogled v vznožje Himalaje, ki nikoli več ne bo takšno, kot sta ga doživela sama.
Andrej je v svojo gorniško streho sveta v Himalaji samo
kroniko vpisal osem osemtiso-čakov, od tega kar dva v istem tednu. Tudi Marija je s štirimi takšnimi vrhovi v ženski konkurenci ena najvidnejših gor-nic. Že 35 let si delita življenje, v katerem zreta v isto smer -navzgor. Kljub temu sta znala ostati prizemljena, še posebej ko so v sliko vstopili njuni trije otroci: Katarina, Anže in Neža. Polni dvorani slivniške-ga kulturno-gasilskega doma sta spregovorila o vsem lepem, kar so jima dale gore. In tudi o tragičnih izgubah, ki so jih trdosrčno zahtevale.
Naveza za vedno
»Ko sem gledala vse te vaše čudovite slivniške panorame, sem se seveda spomnila našega Jošta nad Kranjem,« je začela Marija. »Jošt in vse tiste gore, ki obkrožajo okolico Kranja, so naju z Andrejem povezale.« Tu se je rodila naveza za življenje, ki se je ob pogledu na
še okrepila. Rdeča nit njunega predavanja je bila prav pot na Mount Everest. Razvpiti vrh je še danes najbolj zaželen alpinistični cilj in temu primerno množične so tudi razmere na njegovem pobočju. Andrej je najvišji vrh na svetu dosegel leta 1979. Ko so se v 50. letih prejšnjega stoletja v Himalajo odpravili prvi pionirji, je bila njihova oprema precej uborna. Verjetno je vsak bolje pripravljen planinec v naših Alpah danes bolje opremljen. A kot pravi Andrej, so se z goro tudi oni spopadali v danes nepredstavljivih pogojih. »Šli smo z izposojenim avtomobilom, ki se nam je pri Beogradu prvič pokvaril.« Pot je bila dolga in naporna. Sama gora je bila precej bolj nedostopna kot danes, ko se je civilizacija z vso alpinistično infrastrukturo zalezla že visoko v njeno vznožje. »Od opreme smo imeli na primer očala za varjenje, pumparice
in volnene rokavice, res pa tudi zelo dobre Alpinine čevlje in prvi goreteks v Jugoslaviji.« Andrej je vrh Mount Everesta dosegel pri 22 letih. Mnogi so ob takšnem dosežku kar nekako naredili križ čez njegovo alpinistično kariero. »Kaj ti v življenju velikega sploh še ostane?« so ga dražili kolegi. »No, očitno niso poznali moje gorniške duše,« se blago nasmehne Andrej, ki je vse življenje lovil ravnotežje med hribi, družino in službo.
Črni oblaki nad gorami
Na zmagoslavje na vrhu tako zaželene točke pod nebom je padlo vedro pelina. Pri sestopu je namreč umrl eden od domačih nosačev. Uspeh odprave je v trenutku zbledel in v taboru ni bilo več nobenega veselja ali navdušenja. Andrej takrat seveda ni vedel, kako visok davek bodo gore v nadaljevanju terjale v krogu njegovih dragih. Citati iz knjige Nejca Zaplotnika Pot so danes ponarodeli. Andreju so še posebej blizu, saj je bil Nejc njegov zvest prijatelj, so-plezalec in mentor. Bil je njegov steber opore in varnostna mreža. Ko se je leta 1983 smrtno ponesrečil, se je Andreju po svoje zrušil svet. »Vse sem moral postaviti na novo. Zgraditi sem moral svojo identiteto.
Prvorojenka v družini Štremfelj je imela komaj mesec, ko se je v gorah smrtno ponesrečila še Marijina sestra Barbara. »To so bile preizkušnje, ki so do temeljev pretresle vsa najina alipinistična stremenja,« se spomnija Marija. Tisto o hudiču, ki ima veliko mladih, drži. V nizu samih porazov in pretresov si je na eni od odprav Andrej zlomil obe nogi. »Kakšna dva, tri mesece sem bil na vozičku, a še potem je kar dolgo trajalo, da sem se sestavil. Ko je bila neuspešna še naslednja odprava, sem začel resno dvomiti vase, če sem sploh iz pravega testa za vrhunski alpinizem.«
Prva zakonca na strehi sveta
Njun prvi skupni osemtisočak leta 1986 je prekinil slabo karmo, ki se ju je držala v tistem času. Broad Peak je bil sploh prvi osemtisočak, na katerem je stala kakšna Slovenka. Če v Nepalu lahko naletite tudi na ženske nosačice, je v muslimanskem Pakistanu kaj takšnega povsem nemogoče. »Spominjam se kuharja, ki mi je vsak trenutek dajal vedeti, da ženska sodi izključno za štedilnik. Ko sem si ga neko jutro drznila še zbuditi, je moral vodja odprave uporabiti vse svoje prepričevalske sposobnosti, podprte s precejšnjo mero podkupovanja, da nas ni predčasno zapustil.«
Kljub vsej zaljubljenosti v gore so izkušnje sčasoma izrinile ves idealizem in lahkovernost, ki sta ju morda še imela. Ko se je leta 1990 ponudila priložnost, da se na Mount Everest odpravita skupaj, je bila odločitev vse prej kot lahka. Še posebej ker sta že imela dva otroka. »Dolgo sva tehtala in ko sva se odločila, sva se projekta lotila z vso možno odgovornostjo. Takrat nas je bilo pod
»Čisto slučajno sva ugotovila, da je vzpon nad osemti-sočake neke vrste naravni doping. Kri se namreč tako zelo obogati z rdečimi krvničkami, ki vežejo kisik, da imaš potem v dolini občutno več energije. Žal pa učinek že po nekaj tednih popusti in si spet čisto običajen >dolinar<,« malo za šalo in malo zares razloži Marija.
Naekrat ni bilo več Nejca, da bi rekel: >Greva, čas je.< Do tistega trenutka sem imel občutek, da zmorem vse. In potem nek neumen plaz, ki se sproži enkrat na petdeset let, v trenutku vse spremeni.«
»Na dobrih pet tisoč metrih dobro aklimatiziran lahko med enim in drugim počitkom premagaš med sto in dvesto višinskih metrov. Na osem-tisočih metrih je med enim drugim počitkom deset korakov. S tem, da moraš imeti jekleno voljo za deseti korak in še večjo, da po počitku znova napraviš prvega. Nikoli se zares ne nadihaš,« ekstre-mnost pogojev v visokogorju opisuje Andrej.
Marija in Andrej sta prvi zakonski par, ki je leta 1990 osvojil Mt. Everest. Nanj se je Andrej z Nejcem Zaplotni-kom povzpel že leta 1979, in sicer po prvenstveni smeri čez zahodni greben. Andrej je tudi prejemnik najpresti-žnejšega alpinističnega priznanja zlati cepin, ki ga je prejel z Markom Prezljem za preplezano novo smer v alpskem stilu na južni vrh Kan-čendzenge. Marija je prva in doslej edina Slovenka, ki je stala na strehi sveta.
vrhom dvanajst odprav. Veliko, ampak nič proti današnjim razmeram. Samo trije dnevi primernega vremena so bili. Ko se oblačiš v tistih razmerah, se znova počutiš nebogljen kot otrok. Vsak gumb ti vzame celo večnost. Dveminutni opravek lahko na tisti višini terja tudi dve uri,« se spominja Marija. S kisikom so varčevali. Nemogoče ga je bilo s seboj tovoriti dovolj za normalno dihanje. Sedmega oktobra jima je uspelo.
»Imeli smo čudovito vreme. Na vrh smo prišli dovolj zgodaj, da smo lahko v razgledu uživali celo uro. Neverjeten občutek je bil. Obzorje se je ukri-vljalo, okrogla Zemlja je bila na dlani ...« Ko sta se vrnila v dolino, ju je kronistka zasipala z vsemogočimi vprašanji. Na koncu je potrdila. »Vidva sta tista. Vidva sta prvi zakonski par, ki je osvojil najvišji vrh sveta, je rekla. Tega rekorda ne more nihče več ponoviti. To je res precej >kul< zadeva,« se nasmeji Marija.
Preživela tudi zaradi otrok
Dovolilnica za himalajske vrhove danes stane deset tisoč dolarjev za osebo. Poti so zato vedno bolj skomercializirane, mogoče si je zagotoviti popolno udobje in vse prednosti digitalizacije. Edina stalnost ostaja gora; enako visoka in enako neizprosna. Kot pravita zakonca Štremfelj, za nostalgijo vseeno ni dovolj prostora. Tudi pri našem Triglavu, ki je prav tako nekakšna planinska romarska pot, smo to vzeli v zakup. Po vseh izkušnjah v Himalaji sta se odločila, da gresta plezat na toplo. Vrh stene El Capitan v Kaliforniji sta dosegla po manjšem čudežu, ko sta v trenutku skoraj popolne dehidracije na polički v steni našla štiri litre vode. »Tudi to je bila izkušnja, ki je nikoli ne bova pozabila. Izzive danes najdeva v smereh, ki jih nekoč nisva znala zares videti.« Oba srednješolska profesorja namreč delujeta tudi kot gorska vodnika in inštruktorja. Pred leti sta v Nepal na treking peljala tudi skupino gorenjskih dijakov. Kot pravi Marija, je bila za mlade ljudi to izjemna popotnica. Vse, kar se nam tu zdi izjemno pomembno, v tako drugačnih razmerah postane relativno. Predvsem pa sta ponosna na svoje tri otroke in zdaj že tri vnuke. »Morda ni tako slišati, vendar sva v najpomembnejših časih oblikovanja njihovih osebnosti vso pleza-rijo prilagodila njim. Družina nama je vedno izjemno veliko pomenila. In morda sva tudi zato preživela.«
SAŠKA T. OCVIRK FOTO: PDS
34
REKREACIJA
Energična, a izjemno krepilna vadba
Jumping fitness vadba na trampolinu za mlade in starejše
V Celju je možno v zadnjih treh mesecih izbrati posebno vrsto rekreacije, s katero si v eni uri dodobra okrepite telo in tudi imunski sistem telesa. Tako imenovan jumping fitness je energična vadba na trampolinu, ki vam dobesedno požene kri po telesu. Vadba je primerna tako za mlajše kot tudi za starejše ljudi. V tujini so takšni skoki na trampolinu izjemen hit, vedno bolj pa postajajo hit tudi pri nas.
Čeprav so mini trampolini v slovenskih fitnes centrih ponekod že uvedeni v prakso telovadbe in krepitve telesa, je v Sloveniji poseben program jumping fitnes sa, kjer gre za nekoliko večje trampoline, možen zaenkrat samo v X9 Jumping Fitness Centru v Celju in v fitness centru v Ljubljani. V Slovenijo so vadbo pripeljali konec letošnjega poletja, program pa pravzaprav temelji na športni fizioterapiji, kjer trampoline uporabljajo že vrsto let pri rehabiltaciji po poškodbah.
Tudi če imate težave s hrbtenico
Sistem tovrstne vadbe so razvili Čehi in ga v štirinajstih letih izpilili do končnega koncepta, ki vsak dan bolj obnori kakšen del sveta. Skoki po trampolinu imajo izreden učinek na telo, pravi inštruktorica skupinskih vadb Iva Veršič, res pa je, da je treba upoštevati navodila vaditeljev in posledično izvajati skoke in vaje pravilno. »Trening je sestavljen iz ogrevanja, aearobnega dela, krepilnega dela in na koncu raztezanja oziroma ohlajanja. Vaje lahko izvajajo tudi otroci, poseben program pa je sestavljen tudi za starejše, za katere je takšna vadba še posebej priporočljiva.«
Inštruktorica skupinske vadbe Iva Veršič med prikazom jumping fitness vadbe od spredaj ...
Skoki na trampolinu so hitri in marsikoga v skupinski vaji zanese tudi energična glasba, ki vadbo spremlja. Časa med vadbo za razmišljanje o tem, ali bo nekdo enourni trening zmogel, ni, saj ta čas mine hitro, predvsem pa zabavno in zdravo. »Vadijo lahko moški in ženske. Več kot odlična je ta vadba za ljudi, ki imajo probleme s sklepi in hrbtenico ali imajo osteoporozo. Skoki so na trampolinu ublaženi in tako ni pritiska na sklepe, torej sklepi nimajo velike obremenitve,« dodaja Veršičeva. Vadi se lahko tudi med nosečnostjo, če ni zdravstvenih
zadržkov, saj so takrat vaje manjše intenzivnosti.
Dela več kot štiristo mišic
Gre za sistem telovadbe, ki zajame popolnoma celo telo. »V telesu delujejo vse mišice, najbolj pa mišice v trebušnem delu, mišice ob hrbtenici, ki pripomorejo k boljši drži, ter mišice medeničnega dna.« Učvrstijo se tudi stegenske mišice, vaje pa dolgoročno vplivajo na izboljšanje občutka za ravnotežje in koordinacijo, posledično je manj bolečin tudi v vratnem delu hrbtenice. Mnogi takšni vadbi pri-
Jumping fitness vadbo lahko istočasno dela več deset ljudi. Skupino vedno vodi inštruktor.
... in takole je videti od strani.
Sklepi zaradi skokov po prožni podlagi, ki jo nudi trampolin, ne trpijo, kot če človek vadi na trdi podlagi.
pisujejo pozitiven učinek pri odpravi stresa ali celo glavobola. Pomagala naj bi še pri lajšanju težav z astmo in pri srčnih obolenjih.
»Pri enem samem poskoku se istočasno aktivira več kot štiristo mišic naenkrat, kar je trikrat več aktiviranih mišic kot pri teku ali plavanju. Deluje celo telo,«
razloži inštruktorica. Fitnes centri so sicer vabljivi predvsem za mlade, toda vadba s trampolini je kot nalašč za miganje nekoliko starejših in za ljudi, ki imajo prekomerno težo. Navidez težki poskoki na trampolinih so lahkotno gibanje, kjer sklepi ne trpijo. »Niti gle-žnji niti kolena, saj so tam pogosto kakšne poškodbe. Četudi je kakšna poškodba bila, vadbo vseeno priporočam, ker bo prinesla pozitivne učinke. Po končani vaji nikoli ne pride do za-krčenja mišic oziroma tako imenovanega >heksnšusa<. Mlečna kislina se razporedi po večji površini mišic, zaradi česar ljudje ne čutijo mišične utrujenosti,« dodaja Veršičeva.
Čisti nas strupov
Raziskave kažejo, da je takšna vadba učinkovita za človekovo telo, saj 15 minut skakanja po trampolinu aktivira tudi pretok limfe v telesu. In kot vemo, je limfa odgovorna za odvajanje strupov iz telesa. Ker se z vajo poveča pretok limfe, se iz telesa izloči več strupov, v celice pa ima dostop več hranilnih snovi in kisika. Vse to deluje tudi na izboljšanje imunskega sistema, saj se poveča tudi število belih krvnih celic, ki ščitijo organizem pred tujki, virusi in bakterijami. Oseba, ki t. i. jumping fitness vadbo izvaja redno, ima izboljšano tudi kondicijo.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA
V Karierni kotiček po nasvet
Center za informiranje in poklicno svetovanje (CIPS) je po novem Karierni kotiček
V okviru UPI - ljudske univerze Žalec že 14 let uspešno deluje Center za informiranje in poklicno svetovanje (CIPS), ki se je z oktobrom 2014 preimenoval v Karierni kotiček. Osnovna dejavnost ostaja enaka, tj. nudenje brezplačnih informacij s področja izobraževanja, poklicev, trga dela in zaposlovanja. Še vedno je usmerjen v dve prioritetni ciljni skupini: brezposelne osebe, ki lahko dobijo informacije o prostih delovnih mestih in napotke pri pisanju vlog in življenjepisov, ter osnovnošolce v zaključnih razredih osnovne šole, za katere pripravljamo predstavitve poklicev.
Predstavljali poklice
Tako smo v preteklem šolskem letu v sodelovanju z Zbornico zasebnega gospodarstva Žalec na osnovnih šolah Spodnje Savinjske doline od aprila do junija predstavljali poklice, ki so jih učenci želeli pobliže spoznati (kot na primer računalničar, zdravnik, gastro-
nomsko-turistični tehnik), izpostavili pa smo tudi deficitarne poklice (kot je na primer inženir elektrotehnike, tehnik za strojništvo, kuhar, mizar).
Cilj predstavitev je bil, da bi se med učenci povečalo zanimanje za poklice, ki jih naše gospodarstvo potrebuje. V okviru predstavitev na roditeljskih sestankih pa smo želeli starše ozavestiti, da tudi poklicno izobraževanje omogoča uspešno poklicno pot in da njihovim otrokom s šolanjem na srednjih poklicnih šolah niso zaprta vrata na visoke in višje šole ter univerze. Predstavitve smo izvedli na osnovnih šolah v Žalcu, Braslovčah, Grižah, Preboldu, Šempetru, Taboru, na Polzeli in Vranskem. Zaradi velikega odziva šol in dobre sprejetosti naših predstavitev si bomo še naprej prizadevali za tako tvorno sodelovanje.
Razmislek o prihodnosti
Vsako leto izvajamo tudi analizo vpisa naših osnovnošolcev v sre-
dnješolske programe, ki je v šolskem letu 2013/14 pokazala, da se je v primerjavi s prejšnjim šolskim letom znatno povečalo zanimanje za srednje poklicno izobraževanje (2012/13: 18 odstotkov, 2013/14: 29 odstotkov). Enako kot leto poprej se je največ učencev odločilo za srednje strokovno izobraževanje (2012/13: 43 odstotkov, 2013/14: 46 odstotkov), medtem ko se je vpis v gimnazijske programe zmanjšal in se je vanje vpisala le četrtina učencev (2012/13: 39 odstotkov, 2013/14: 25 odstotkov).
Poklicna pot zahteva dober razmislek o lastnih zmožnostih, interesih, pa tudi o gospodarskih potrebah po določenem poklicu. V našem Karier-nem kotičku vam lahko olajšamo ta razmislek, zato vas vabimo, da nas pokličete ali, še bolje, osebno obiščete.
UPI - ljudska univerza Žalec Ulica Ivanke Uranjek 6 3310 Žalec
Karierni kotiček Žalec Tel. št.: 03/713 35 75 E-pošta: cips.zalec@upi.si
Promocijsko besedilo Predstavitev za starše na roditeljskem sestanku 17. aprila v OŠ Vransko
BUKVARNA
35
Rak na duši, dr. Nela Sršen
Zdravnica in bolnica obenem
O avtorici
Dr. Nela Sršen je ugledna zdravnica, kirurginja, članica tima za transplantacijo jeter v univerzitetni bolnišnici v Padovi. Je znana humanitarka, ki je pomagala številnim bolnikom iz domovine Hrvaške in tudi drugih držav, ki so nastale po razpadu nekdanje Jugoslavije. Med njenimi bolniki sta slikar Dalibor Jalavić in kantavtor Arsen Dedič, iz Slovenije pa prevajalka knjige Rak na duši Stajka Skrbinšek.
Knjiga Rak na duši je knjiga o duši in hudih boleznih ter njihovih povezavah. Avtorica Nela Sršen, sicer priznana hrvaška zdravnica, zaposlena v bolnišnici v italijanski Padovi, je takšne povezave spoznala sama v svojem življenju. Po hudem obolenju je namreč pristala v bolnišnici in - komaj preživela. Druga možnost ji je bila tako v življenju dana po klinični smrti, ko je dobila na bolezen popolnoma drugačen pogled.
Izkušnje zdravnice in bolnice v eni osebi je uspešno združila v knjigi, kjer je s pomočjo uradne in alternativne medicine ljudem dala novo ži-
vljenjsko lekcijo o tem, da za boleznijo vedno stoji psihični vzrok. Do svojih spoznanj v alternativni medicini je tako prišla sama v povezavi s širokim znanjem o uradni medicini, ki jo v knjigi zelo natančno razloži tudi z medicinskimi poimenovanji sestavnih delov organskega sistema in njegovega delovanja. Da se je s knjigo dotaknila tudi za nekaterih spornih reči, o katerih se v uradni medicini redkokdaj govori, priča opis hamerjeve teorije. Ryke Geerd Hamer velja namreč še danes za enega najbolj kontroverznih sodobnih zdravnikov. Ta govori o trojčku psiha-možgani-organ. In da je za nastanek raka ve-
dno kriv šok, ki ga bolnik doživi pred tem. Ter nadalje, da vse, kar se dogaja s telesom, nadzorujejo možgani. Možgani naj bi bili torej na nek način mediator med psiho in organom, ki lahko zaradi določenega šoka zboli.
V knjigi se dotakne tudi epi-genetike, sorazmerno mlade veje genetike, ki govori o tem, da gre v resnici bolj za odvisnost od življenjskega sloga kot od genov, ko govorimo o bolezenskem stanju. Torej da genetski »material« ne določa našega življenja. Strokovno to pojasni tako, da možgani nadzorujejo signal. In membrana celice so možgani in ravno membrana celice odloči o tem,
kateri signal spusti v celico. Z drugimi besedami avtorica opiše, da človek nadzoruje gene in ne geni človeka. Kar je za uradno medicino, katere del je avtorica, dokaj »sporno«.
Sršenova v knjigi navede tudi, da bi se morali zdravniki vprašati, ali so etično korektni, če svojim hudo bolnim bolnikom alternativne metode predstavijo kot nepomembne. »Mogoče bi bolnik moral imeti možnost, da o sebi odloči sam,« zapiše. V knjigi se iz strani v stran vrstijo pogumne izjave nekoga, ki je zvest na eni strani kemiji, na drugi pa alternativnim metodam zdravljenja. Sršenova piše tudi o kvantni medicini,
o tem, da energija misli lahko aktivira proteine, ki delujejo na človekove celice. K sebi privlačimo situacije, ki uresničijo biokemične želje telesnih celic, razloži.
Njene besede so hkrati tudi potovanje v duhovnost, saj bralcu svetuje, da če želi videti svoje včerajšnje misli, naj pogleda svoje današnje telo. In če želi videti, kakšno bo njegovo telo jutri, naj začuti, o čem misli danes. »Dragi prijatelj, tvoje veliko trpljenje se spreminja v bolezen. V
raka. In kaj si s tem pridobil? Telesno potrditev, da s toliko preživetimi nesrečami, s tolikšnim trpljenjem, krivicami, nepriznavanjem, na koncu še z boleznijo ne moreš več živeti. Znova iščeš vzrok izven sebe, ne dojameš, da sta te do bolezni pripeljala tvoje jezno, zagrenjeno stanje in ta prekleti občutek krivde,« so besede iz knjige, ki povedo življenjsko resnico in ki potrdijo rdečo nit njene knjige: med vsemi dobrinami je tisto, kar nas osrečuje, samo mir v duši.
Priporočamo knjige avtorjev iz naše regije
Odlomek iz knjige, 1. del
Stoji pred vrati, kadi cigareto in iz puhajočega dima napra-vlja majhne krofe z luknjo v sredi. Sofija prestreže njegov pogled in on ponovno reče oprosti. Oprosti, nisem te želel ... Saj me nisi, pohiti Sofija. Seveda sem, reče on, čemur sledi še en zanj (očitno) značilen nasmeh. Ampak - ugovarja Sofija, opravičujem se, jo prekine on. Resnično, doda in v pepelniku, enem tistih, ki tičijo na vrhu košev za smeti, ugasne cigareto, kar stori izredno samozavestno, kot bi hotel reči, glejte, jaz kadim, to je odličen način, da si zapolnite šestdeset praznih minut dnevno, za katere sicer ne bi mogli najti primerne zapolnitve, poleg tega pa, samo pomislite, poleg tega me prav nič ne obremenjuje dejstvo moje lastne minljivosti, sploh ne, sploh ne, jaz sem povsem razrešen bremena bivanjskih vprašanj ! Resnično, ponovi in se ponovno tudi s trupom obrne k Sofiji, kar krivega se počutim, da sem te - nisi, resnično, sploh
Izlet v Benetke
t er številna druga razvajanja ... z Novim tednikom in Radiem Ceje!
of
Pridružite se nam
v soboto, 13. decembra, med 10. in 12. uro v Pravljični deželi v Celju,kjer ne bo manjkalo dobre volje, lepih želja in bogatih nagrad. Z malo sreče boste morda ravno vi odpotovali v Benetke s Turistično agencijo Palma.
Dozivite nepozabno decembrsko pravnico z Novim tednikom in Radiem Celje.
uspešnega Izidorja T.? Jaz mislim, nadaljuje brez predaha, Sofiji ne pusti do besede, mislim, da je kultura, še posebno pa umetnost znotraj nje, potisnjena na rob, na prav tisti mar-ginalni pas, tako rekoč na bankino družbenega dogajanja, na katero širše množice posežejo le iz zunanje nuje. Zgolj čudaški posamezniki, ki jih ljudska raja navadno obsoja kot pijance, lenuhe in sanjače, se na tej s peskom posuti, ozki, obstranski stezici slovenske kulture zadržujejo iz lastnega poglobljenega interesa. Kakopak potemtakem ni čudno, da mladi ljudje, katerih zavest je reflektirana, vendar neznana, nezaznavana v širšem družbenem krogu, ne morejo nikakor, na noben način prodreti v to ljudsko množico, ki svoja življenja - če dovoliš - preživlja na avtocestah našega socialnega okolja: med konvencionalnimi filmi fizičnih žanrov, med knjigami, ki so povod za prevpraševanje pomena knjige kot medija in literature kot krovnega pojma za množico fiktivnih zgodb, usod in oseb. Feliks pompozno premolkne, ozre se v nebo, zastrto z meglicami oranžne svetlobe, ki jo oddajajo cestne svetilke. In tako, doda čez nekaj trenutkov, resnično ne razumem teh prenapihnjenih, konvencionalnih govorov, teh praznih besedovanj, ki želijo biti narodnozavedna in hkrati kulturo braneča. Se strinjam, popolnoma se strinjam, ponavlja Sofija, v sebi ekstatično presunjena, in si popravi pramen las, ki je ušel izpod baretke. Pomembno je, da se zavedamo tistega, kar je o kulturi izpostavil - če mi dovoliš ta citat -seveda, prosim, prosim! - Matjaž Zupančič, namreč da je, to zdaj citiram, kultura lahko oblika civilizacije ali dokument barbarstva, največkrat pa je oboje.
ШШШШИ ИИШевПпв
nisi - da sem te torej prav neokusno, nevljudno - nikakor, nikar se ne opravičuj! - Torej prav. Nobenih zamer? Nikakor. Kratka, neprijetna tišina. Počasi bom - Sofija zamahne z roko v smeri najbližje avtobusne postaje. Greš proti gledališču? Do postaje. Jaz grem do Cankarjevega doma. Te lahko pospremim? Sofija zardi. Lahko. Oprosti, ponudi ji roko, oprosti moji nevljudnosti, Feliks. Sofija, me veseli.
Stopita skupaj, uličice stare Ljubljane se zvijajo pred njima, nad njima pa se že prižigajo prve mestne luči, dan se lenobno umika večeru. Neprimerno je bilo, reče Feliks. Zaraščene obrvi, dve kosmati gosenici, se prinižata k očem, Feliks se samokritično, a ne brez pridiha poetične melanholije, izhajajoče iz krhkega samopomilovanja, namršči. Nisem hotel biti - saj nisi bil, sploh ne! Bilo je smešno, v tako strašne kontradiktornosti je zahajal! Samo pomisli, njegov slog velja za kontroverznega, ampak njegove misli so bile skupki samih konvencij! Razumeš, kaj hočem - razumem. Feliks odkima - če bi pred njim stala klubska mizica, bi nanjo po vsej verjetnosti prav glasno položil svojo dlan. Slovenska kultura kot prostor, v katerem so utemeljene vse naše vrednote, naša narodna samozavest - nikakor!, vzklikne Sofija, čeprav ni povsem prepričana, čemu. Pravim ti, prevzame Feliks, to je nadvse neutemeljena trditev, nadvse neutemeljena. Seveda smo, si drzne pripomniti Sofija, utemeljeni na materinem jeziku - kajpak, kajpak smo! Ampak ali je jezik resnično vse, kar zajema pojem slovenske kulture, ali je naš jezik resnično lahko enačen s slovensko umetnostjo, z vsem slovenskim izročilom? - Ne, nikakor! Seveda ne, poudari Feliks, seveda ne! In ali je položaj kulture med Slovenci resnično še vedno privzdignjen na nedotakljivi, globoko spoštovani piedestal, kakor želijo orisovati besede mladega, kdo ve zakaj izredno
VABILO
Pokrajinski muzej Celje
vas vljudno vabi na predstavitev knjige Grofje in knezi Celjski avtorice Rolande Fugger Germadnik.
36
AKTUALNO
Dragica Mirnik, vodja trafike v Prešernovi ulici v Celju: »Ravno ta konec tedna se je pri meni oglasil Miklavž. Z njim imam zelo dobre in pozitivne izkušnje. Pred leti mi je prinesel celo sina. Sicer pa še pričakujem dedka Mraza in Božička do konca meseca. V trafiki se oglasijo že tradicionalno vsako leto in takrat malo pokramljamo. Tudi kupijo kdaj kaj, od časopisov ravno vaš Novi tednik. Zanimajo se namreč predvsem za regionalno tematiko, ko obdarujejo na našem območju. Moram reči, da se tisti, ki vanje ne verjamejo, motijo. Meni je najbolj pri srcu ravno Miklavž, v mladosti pa sem imela rada tudi dedka Mraza. Božiček pa mi redkokdaj kaj prinese. Bi pa rekla še, da opažam, da živijo dokaj zdravo, saj do zdaj nihče od njih ni kupil cigaret.«


Neža Mejač, Celje: »S tremi dobrimi možmi imam samo najlepše izkušnje. V otroštvu sem najprej sp°znala Miklavža. Ta se mi je najbolj vtisnil v sp°mm, ker mi je vsako leto nekaj prinesel. Potem je bü tu še dedek Mraz. Njegov prihod je bil prav tako lep, še posebej zato, ter smo v šoli dobili vsi enaka darila. Božička pa včasih nismo poznali. Ta je aktualen bolj v zadnjih МЉ. pišem jim ne ne vem, zakaj. Verjetno zato, ker se zdaj, ko m-sem več otrok, skrivajo pred menoj. Tako sem pogosto sama sebi Božiček. No, sem mu pa poslala eno zeljo, in sicer da bi v mojem življenju bilo leto 2015 ernto krt leto 2014. Zame bi bilo to super.«
Alenl
lja: »Na
Mraza, še doda jitve. Si vim pa leto, ke pridejo sodišče dim, sa krat, ko v otroši videla, mi vedn lim. Piš kakšnih saj jih j
Miro Bukvič iz Celja in vnuk Žiga: »Verjamem v vse tri dobre može, drži. Že od otroštva imam z njimi same dobre izkušnje. V živo jih nisem videl, a je res, da so se mi prikazali vedno, ko sem si jih zamislil. Vsekakor jim vsako leto pišem, zdaj bolj zaradi vnukov. Sicer pa pisma nifi niso toliko več pomembna. Obstaja internet. In še to: dobri možje znajo brati tudi misli. Meni sicer ne uresničij° vseh želja, a tiste, ki so dosegljive, mi jih. Letos sem si zaželel predvsem prodajo stanovanja in selitev ter izboljšanje razmer v družbi. Moje velike želje rastejo na osnovi manjših.«
Trije dobri možje so. In p
Ali kdo sploh verjame, da jih ni?
V naši družbi je kar nekaj nejevernih Tomažev, ki trdijo, da Miklavž, Božiček in dedek Mraz ne obstajajo. Resda se pogosto ob obdarovanju ti trije dobri možje skrivajo in se ne pokažejo vsakomur, vendar to še zdaleč ne pomeni, da jih ni. Na primer da vozimo po cesti in nas »uja-
me« radarski nadzor. Čeprav ga ne vidimo, se kaj hitro prepričamo, da je res bil. Kljub temu da je to morda posplošena primerjava, nakazuje, da ne drži vedno, da je resnično samo to, kar vidimo.
Odrasli prevečkrat zapademo v kruto resničnost, ki prepogo-
sto razblini lepe sanje ali zate-mni upanje. Želeli smo dokazati, da Miklavž, Božiček in dedek Mraz obstajajo. Na lov za njimi se nismo zapodili, ker vemo, da bolj kot jih loviš, bolj se skrivajo. Klicali jih tudi nismo, saj vemo, da so decembra najbolj zaposleni in so ves čas na terenu ali v
^kuhančka«
Bozää Ä"? da lahk0 Miklavža,
pisanimi АЂ
Äfi? 0draSlim'P0rednimI* e
:ker se je ustavil pri nas, saj e Ststa m 51 Je zaželel >kuhančka, Belega
MrS lani SP? Љ Sta Božiček ^ dedek Mraz lani pila rdečega. Bomo videli kako hn
äS? '«os. Vendar ob obisku ^
da se ip 3T™ Sp0r0Čil° našim obiskovalcem da se je dobro poveseliti in kaj malega sni i ^
Manca Medved, Radeče: »Vsi trije dobri možje so zelo pomembni in že na podlagi tega mora vsak verjeti vanje. Nimajo brez pomena naziva dobri možje, saj vsakomur prinesejo darilo, če dela dobro. Najbolj se mi vsako leto vtisneta v spomin Miklavž in Božiček. Slednjemu sem letos že pisala pismo, vendar ne z navadno pošto, ampak po spletu. Včasih sem spremljala tudi Božičkovo virtualno potovanje, zadnja leta pa to počnem redkeje. Letos sem mu zaupala posebno željo, ki je skrivnost, dvomim pa, da se bo uresničila. Morda pa.«
Matej Založnik je vodja Službe za občinsko redarstvo pri Mestni občini Celje, pri katerem so imeli trije dobri možje že pred začetkom veselega decembra sestanek, na katerem so se dogovorili o pravilih, ki jih morajo upoštevati pri obdarovanju v celjskem središču. »Z dobrimi možmi smo najprej ugotovili, da lahko ves december pričakujemo v mestnem središču večjo gnečo in več prometa. Zato smo se dogovorili, da je pri vsem še toliko bolj treba paziti na varnost in pravilno parkiranje.
Predvsem pa je treba pri tem poskrbeti za najšibkejše udeležence v prometu, to so pešci, invalidi in
Rusti Ahmetaj, prodajalec prazničnega sadja v središču Celja: »Moram povedati, da so Miklavž, dedek Mraz in Božiček že vrsto let naše redne stranke. Pozdravijo nas, če se morda že ne morejo ustaviti, ko gredo z otroki mimo, kdaj postojijo in se pomenijo tudi s starejšimi. Miklavž je bil pred dnevi tukaj. Otroci so najbolj navdušeni, a tudi mi smo zelo veseli. Redno kupujejo pri nas, predvsem sadje, fige, suhe slive, Miklavž pa si je nabavil tudi ogromno rožičev. Poudarjajo, da je treba pri obdarovanju ohranjati tradicijo. Všeč mi je predvsem, ker se zavedajo pomena sadja in otroke poučijo, da je vir vitaminov. Sam najbolj verjamem Božičku. Ta me obdari vsako leto. Imam občutek, da zgolj iz navade, ampak sem daril vedno vesel.«
mamice z otroki. Ker pri kršitvah ne moremo pogledati skozi prste, smo upoštevali željo dobrih mož, da bomo do konca meseca na lažje kršitve zgolj opozarjali in ne denarno kaznovali prekrškarjev. Pri tem so poudarili, da le tiste, ki se bodo zavedali, da so z lažjo kršitvijo storili napako, in bodo pri tem obljubili, da je bodo več ponovili. Upoštevali smo tudi, da se bodo Miklavž, Božiček in dedek Mraz
v središče mesta pripeljali s konjsko vprego, vendar smo se dogovorili, da morajo nujno upoštevati pravila; njihovi pomočniki bodo tako pridno počistili morebitne iztrebke z javnih površin in cest.«
AKTUALNO
37
ka Pečnik, odvetnica iz Ce-
jlepši spomin imam na dedka še posebej ker mi je prinesel tnih sedem let dela do upoko-cer pa bi predvsem Miklavže-rkeljnom svetovala za drugo r jim letos nisem mogla - naj pogledat kaj tudi na celjsko . Sicer teh dobrih mož ne vi-j mi vedno prinesejo darila ta) me ni doma. Tako je bilo že tvu. Čeprav bi jih enkrat rada da bi jim jih malo >napela<, ker io ne prinesejo tistega, kar že-:em jim pa redno, čeprav letos i posebnih želja nisem imela, e nekaj ostalo še od lani ...«
Lada Srarek, Celje: »Ali kdo govori da Miklavž, Božiček in dedek Mraz ne obstajajo? Kje pa, seveda so! Miklavž je že tako hodil, prinesel je šibo, druga dva pa bosta vsak čas tu. Pisem jim sicer letos nisem pisala, ker nisem imela sem jim pa zašepetala in
kot vedno mi bodo tudi letos prinesli tisto, kar potrebujem. Božiček je imel drngače pri tem največ težav, še posebej ko smo živeli v bloku, kjer je bilo kar nekaj težav z dostopom. Zdaj ko smo v hiši, uporablja dimnik. Vendar
ga ne vidim, ko pride. Tudi ne čakam
tako dolgo, ker spoštujem njegovo poslanstvo in ker ga ne želim motiti, ko se muči pri plezanju skozi dimnik «
)ika.
skladiščih, kjer pakirajo darila. Smo pa šli na ulice in vprašali tiste, ki so z njimi imeli lepe izkušnje ali z njimi celo poslovno sodelujejo. Nas so prepričali, da dobri možje res obstajajo, kaj pa vas?
SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupA
JJaa fr in dija Regler iz okolice Celja: »Trije možje vsekak°r obstajajo. Kdo pravi, da jih ni? Kdor ne'verjaij S n za ta svet. Nama je sicer najbolj pri srcu Božičej;S je. No, tudi najlepši je. Največ pa prinese zato, kermEj
prenniavakdnT,pdošti ravno pred tednom. Veva, da sva ujeli še zadnji trenutek; Tudi najinima prijateljema bo nekaj prinesel a le če
bos!?Sad™iCekgčUneVl:d^va, ko priden v?VU^ p.o^aJv^aSi
pride skozi dimnik. Če ni kakšnih težav, seveda.«
Л
. m

1
Živko Beškovnik, strokovni programski sodelavec Javnega sklada za kulturne dejavnosti Celje: »Moje izkušnje s tremi dobrimi možmi so zelo prijetne in dobre. Tudi v otroštvu so bile. In to je razlog, da se jih veselim vsako leto. V tem prazničnem decembru nam prinašajo marsikaj, najbolj pa se razveselim tistega, kar je najbolj vredno in zanesljivo: radosti in nasmeha na obrazu. Zdi se mi, da decembra vsi postanemo nekoliko drugačni. Boljši. Bolj odpremo svoje srce, bolj pristopimo drug k drugemu, saj drugače preveč hitimo. Mene je sicer v otroštvu največkrat obdaril dedek Mraz, zdaj ko sem starejši, pa me obdarita tudi Miklavž in Božiček. Pridejo vedno v
polnem sijaju. Vendar neke prednosti določenemu od njih ne bi dajal, saj so vsi dobrodošli. Malčki jih imajo radi, odraslim pa prinašajo žar v oči. Tudi zelo strokovni so na naših srečanjih pred začetkom veselega decembra, ko načrtujemo kakšne skupne prireditve. Niso sicer zahtevni, vztrajajo pa pri svojem jasnem poslanstvu, tako da ne filozofirajo preveč. Le oblike izvedbe prireditev so različne. Včasih nastopa samo eden od njih, včasih pa je prej uprizoritev kakšne pravljice za otroke in šele nato nastopijo oni. Res pa je, da ko december mine, analiziramo skupno dogajanje in začrtamo načrte za naprej ter se pogovorimo, če je treba naslednje leto kakšno stvar še dodelati.«
Klasične voščilnice še vedno »in«
V predprazničnem času povečan promet
Pričakovali bi, da v dobi interneta pošiljanje voščilnic po pošti izgublja pomen. Vendar to le delno drži. Pošta Slovenija namreč v predprazničnem času beleži povečanje obsega prometa tako pri navadnih pisemskih pošiljkah kot tudi pri prodaji voščilnic.
V lanskem decembru je bilo v notranjem prometu prenesenih slabih 26 milijonov navadnih naslovljenih pisemskih pošiljk. To je za skoraj 3 milijone več, kot znaša povprečje v ostalih mesecih. Povprečna količina pošiljk v mednarodnem prometu, ki se giblje okoli 1,2 milijona pošiljk mesečno, v decembru poraste tudi za več kot 40 odstotkov, pravijo
Navada pisanja voščilnic izvira iz 13. stoletja, ko so nune v avstrijskih samostanih za božične praznike svojim prijateljem in dobrotnikom pisale zahvale. Ker smo bili Slovenci takrat pod avstrijsko krono, se je to uveljavilo tudi v naših samostanih. Prve prave božično-novoletne voščilnice naj bi svojim znancem in prijateljem poslal direktor Muzeja Viktorije in Alberta v Londonu sredi 19. stoletja, pravi etnolog mag. Vlado Šlibar.
Otroci se na Božička obračajo z različnimi željami. Lani mu je pisalo skoraj 15 tisoč otrok.
v Pošti Slovenije. Seveda so te številke v primerjavi s tistimi pred desetimi leti precej nižje. Pred desetimi leti je bilo po podatkih Pošte Slovenije v decembru prenesenih 43,5 milijona navadnih naslovljenih pisemskih pošiljk (sprejem za notranji promet, sprejem za mednarodni promet in prispetje iz mednarodnega prometa), v lanskem decembru pa le še dobrih 27 milijonov pošiljk (sprejem za notranji promet, sprejem za mednarodni promet in prispetje iz mednarodnega prometa).
Otroci pišejo Božičku
V Pošti Slovenije zadnja leta opažajo, da prodajo nekoliko več voščilnic in razglednic z novoletnimi in modernejšimi motivi. Lju-
dje pogosto posegajo tudi po kompletih voščilnic, od katerih se del prihodka nameni v dobrodelne namene. Ponudba voščilnic, razglednic in kompletov voščilnic na poštah je sicer precej pestra, od otroških, novoletnih, nabožnih motivov do ročno izdelanih voščilnic, pojasnjujejo v Pošti Slovenije.
Odkar je Božiček leta 2010 odprl svojo pisarno, dobiva iz leta v leto več pisemc in risbic otrok. Pišejo mu tako posamezniki kot tudi skupine iz vrtcev in šol. Tudi letos že prejema prva pisemca in risbice otrok, pravijo v Pošti Slovenije. Lani jih je prejel skoraj 15 tisoč in prav vsakemu je odpisal ter priložil še manjše darilce. S poštarjem Pavlijem in z njegovimi prijatelji Božiček tudi letos
obljublja, da bo prav vsem, ki mu bodo pisali, odpisal tudi sam. V pismu pa jim bo priložil še kakšno presenečenje.
Otroci lahko pišejo Božičku do 19. decembra na naslov: BOŽIČEK, Za pravljičnimi vrati poštarja Pavlija 7, 2000 Maribor. Seveda naj ne pozabijo napisati tudi svojega naslova, da bo Božiček vedel, komu in kam odgovoriti.
JERICA POTOČNIK
NMW0WNM
Pridružite se nam v soboto, 13. decembra, med 10. in 12. uro v Pravljični deželi v Celju,kjer ne bo manjkalo dobre volje, lepih želja in bogatih nagrad.
Z malo sreče boste morda ravno vi odpotovali v Benetke s Turistično agencijo Palma.
уШНајшјд ratfosiDp
38
PODLISTKA
Schloss Weichselstätten leta 1907	Castle Weichselstätten - Dvorec Tabor leta 2014
Dvorec Tabor, Weichselstätten
V sotočju Tesnice in Hudinje v Višnji vasi pri Vojniku stoji Dvorec Tabor (Weichselstätten), ki ga je po letu 1524 pozidal vitez Jurij Lindeški.
ZGODBE IZ KAMRE
<€k
w
amra
www.kamra.si
Lindeški so imeli v krškem feudu posest v Višnji vasi (5 kmetij in mlin) že leta 1467. Prvotno dvonadstropno poslopje pravokotnega tlorisa z okroglimi vogalnimi stolpi so nato imeli Žička kartuzija (od leta 1540, verjetno v zastavni lasti), Hans pl. Dietrichstein (od leta 1547), Moritz pl. Welzer-Eberstein z Lem-berga (kupil ga je leta 1601) in celjski meščan Štefan Si-benitschki (od leta 1603).
Bilo je več lastnikov
Leta 1582 je omenjen Schloss Weichselstätten. Leta 1638 je Jurij Sibenički prodal Sitz Weichselstätten Matiji Gačniku pl. Schlangenburgu z Dobrne, nato ga je s poroko
z Rozino Gaitschnigg pridobil poštni mojster v Celju Ditrik pl. Diennersberg (leta 1649, takrat je posest omenjena kot Gut Weizelstetten), leta 1784 pa je baron Marija Jožef Diennersberg prodal Tabor Johan-nu Michaelu Tschitschegu iz Vitanja. Leta 1802 je lastnik postal Ignacij Pavel pl. Res-sningen, ki je stavbo temeljito prezidal. Po letu 1852 so Tabor imeli neki pl. Gyergey, nato baron Jurij Friderik Sok-čevič, leta 1891 je omenjen Leon Zoege pl. Manteuffel, med letoma 1885 in 1917 je Tabor imel Friderik Berdajs, posestnik iz Litije in lastnik Čreteža pri Mokronogu, pred drugo svetovno vojno je dvorec posedovala grofica I. Neuhaus, donedavnega (1999) pa so bila v zanemarjenem in
vsak dan bolj razpadajočem poslopju socialna stanovanja.
Od leta 2005 v Založnikovih rokah
Današnjo podobo je Tabor dobil v začetku 18. stoletja, ko so na sprednje in zadnje pročelje prvotne stavbe pozidali, kar je stavbo spremenilo v mogočno trinadstropno 3 x 3 osno poslopje kvadra-
tnega tlorisa s stolpi, ki pol-krožno izstopajo iz stranskih pročelij, z baročnim kamnitim portalom in več starimi okni s kamnitimi obrobami. V več sobanah je ohranjena baročna štukatura. Leta 1742 je omenjena grajska kapela sv. družine. Stavba je zidana iz kamna, zidovi so debeli več kot meter.
Pripravil: ROBERT OŽURA
Dvorec Tabor z okolico in žago je leta 2002 kupil Marjan Balant iz Naklega in ga začel prenavljati. V letu 2005 je prišlo do ponovne lastniške spremembe, ko je dvorec kupil sedanji lastnik Matjaž Založnik iz Lindeka.
VSAK ČETRTEK
ImwoMGÄI
ZGODBE S CELJSKEGA - NOVICE IZ 33 OBČIN
SVETOVNA VOJNA 1914- 1918
Anton Zabukošek iz Dramelj s soborci
Anton Zabukošek (1872-1915) je bil peti otrok v družin in predviden za naslednika na Gregorjevi domačiji. Vpoklican je bil leta 1915 in se je kot vojak »Feldsturm« bataljona bojeval na soški fronti na bojnem polju 1/155.
Domači so želeli, da bi se čim prej vrnil s fronte. Želja se jim ni izpolnila, saj je Anton umrl zaradi bolezni na bojišču 17. avgusta 1915. Naslednji dan je bil pokopan v Medji vasi v župniji Brestovica. Z njim na fotografiji so vojaški kolegi z bojišča, ki jih je svojim domačim opisoval tudi v pismih. Med njimi sta poleg Antona Zabukoška še Ivan Slak iz Vojnika in Jakob Vrešak iz Rogaške Slatine.
Prispevek: Franc Zabukošek (Šentjur) Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje.
Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra.si
Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje
Popravka
V Novem tedniku št. 48 smo na strani 38 v Zgodbah iz Kamre - Laška pihalna godba skozi čas napačno podpisali sliko s tekstom Bobnarska skupina po nastopu na spomladanskem koncertu 2011. Objavljamo pravilen podpis, ki se glasi:
V začetku tega meseca so laški godbeniki na tekmovanju godb Slovenije v Ormožu v zabavnem programu, ki je potekalo v treh kategorijah, osvojili pokal Vinka Štrucla v 1. kategoriji.
V Novem tedniku št. 48 na strani 28 smo objavili napačen podnapis k fotografiji identifikacijske kartice. Pravilen se glasi:
Vsak avstro-ogrski vojak je imel na vojaški obleki všit poseben žepek za identifikacijsko kartico, s katero so ga lahko identificirali v primerus mrti.
MLADI ZA MLADE
39
Prepevali s predsednikom
V nedeljo, 23. novembra, ob dnevu Rudolfa Maistra, smo se učenci dodatnega pouka zgodovine ter drugo-šolci in tretješolci OŠ Petrov-če in POŠ Trje z učiteljicami odpravili na obisk k predsedniku Republike Slovenije Borutu Pahorju in si ogledali predsedniško palačo.
Pri vratih so nas pričakali častna straža in spremljevalci, ki so nas pospremili v notranjost. Ob vstopu sta nas takoj očarala pogled na ogromne kristalne lestence in prestiž celotne stavbe.
Po krajši pripravi so napovedali predsednika. Sprejeli smo ga z bučnim aplavzom. Drugošolci in tretješolci so pod mentorstvom Sonje Re-bernik pripravili kulturni
program, katerega vsebina se je navezovala na domovino in življenje generala Maistra. Cici zborček je pod taktirko Valentine Ašenber-ger zapel nekaj znanih slovenskih pesmi, pri čemer mu je pomagal tudi predsednik. Predstavili so se tudi plesalci drugega in tretjega razreda pod mentorstvom Sergeje Dvornik.
Gospod Pahor ni mogel skriti navdušenja, k petju pa je izzval tudi nas, starejše šolarje. Čeprav se za to nismo posebej pripravili, sta nas rešili učenki Maja in Janja, ki sta zapeli v duetu. Kljub improvizaciji sta se odlično odrezali.
Ob koncu programa smo mu izročili tudi skromno da-
rilo, naše savinjske dobrote, in mu izrekli zahvalo. Tudi sam se nam je zahvalil in v kratkem govoru povedal, da ga mladi s takšnimi dejanji zelo navdihujemo; nato se je z nami še rokoval in fotografiral.
Sledil je še voden ogled ostalih prostorov predsedniške palače. Med drugim smo vstopili tudi v zlato dvorano, v kateri predsednik sprejema najpomembnejše goste, sprehodili smo se po predsednikovi pisarni in si ogledali knjižnico. Ob odhodu smo videli še menjavo straže pred vhodom palače. Polni vtisov od nepozabne in neponovljive izkušnje smo se sredi popoldneva vrnili domov.
KATJA GROBELNIK, 9. a, OŠ Petrovče
Na obisku pri Mišku Knjižku
Posadili smo drevo
V	okviru projekta Eno - Drevesna olimpija-da smo v Osnovni šoli Frana Roša 12. novembra posadili perzijsko bukev ali parocija, ki jo poznamo predvsem po čarobnih jesenskih barvah.
Sajenje brez šolarjev bi bilo pusto in skoraj nesmiselno, zato smo temu veličastnemu dogodku prisostvovali tudi predstavniki vsakega razreda, pa tudi nekateri učitelji, ravnateljica, naši najmlajši, hišnik in vrtnarja, brez katerih ta dogodek ne bi uspel.
V	kratkem uvodu pred sajenjem drevesa smo lahko slišali, da se je naša šola s tem dogodkom pridružila mnogim šolam po svetu, ki želijo s sajenjem dreves pripomoči k dosegu cilja, ki si ga je zadala šolska mreža Eno, to je do leta 2017
Dobri bralci III. OŠ Celje smo se 20. novembra odpravili v Osrednjo knjižnico Celje k Mišku Knjižku, kjer nas je ob dnevu splošnih knjižnic obiskala slovenska pisateljica Tatjana Kokalj.
Odlična otroška pisateljica nam je povedala veliko prigod o svojem otroštvu in svojem nagajivem sinu ter kako so njene knjige nastale. Veliko smo klepetali in se tudi veliko smejali. Najbolj zanimiva in smešna prigoda je bila, ko je »mularija« povoženo krastačo vrgla gospe Heleni, sitni sosedi, v nabiralnik. Govorila je o tem, kako je s prijatelji uganjala norčije, podobno kot jih uganja tudi njen
sin. Izvedeli smo, da je odraščala v družini učiteljev in učiteljic, slišali smo tudi zgodbe o strogem očetu in muhasti nečakinji Gaji. Bilo je zelo zanimivo in še zabavali smo se. Z zanimanjem in veseljem smo poslušali vse, kar nam je povedala. Ko je bilo odlične predstavitve konec, nam je razdelila avtograme. Nato smo se vsi nasmejani do ušes vrnili v šolo.
Bili smo zelo veseli, da smo imeli možnost spoznati odlično pisateljico v živo. Razveselile so nas tudi knjižničarke s sladkim presenečenjem - bombončkom.
Učenci 4. in 5. razreda III. OŠ Celje
po vsem svetu posaditi sto milijonov dreves. V nadaljevanju sta devetošolki recitirali pesmi Adija Smolarja in Miroslava Košute. Nato sta hišnik in predstavnik podjetja Simbio posadila drevo, ga za boljšo oporo ob rasti privezala ob palico in na koncu še pognojila. Naš prispevek k ohranjanju zelene narave je na koncu s svojim govorom počastila še ravnateljica. Vsi prisotni smo se nato v krogu prijeli za roke in občudovali posajeno drevo.
Zagotovo se kateremu učencu ne bo zdela ta novost nič posebnega, nekateri pa se zavedamo, da to drevo ni le drevo, ampak je krog rok, ki nas bo krepil in osrečeval iz dneva v dan. MAJA OMERZU, 8. a, NIKA RAJŠTER, 9. b, OŠ Frana Roša Celje
Izlet v Postojno
Učenci 4. c smo 12. novembra z razrednikom Brankom Šketo in v organizaciji Simone Jan komaj čakali, da se odpeljemo v Postojno.
Ko smo prispeli, smo si najprej ogledali Predjamski grad. Ogledali smo si sodno sobo, mučilnico, stranišče, cerkvico Žalostne matere božje ... Najbolj slaven prebivalec gradu je bil vitez Erazem Predjamski, ki ga je doletele smrt na stranišču. Videli smo tudi Erazmovo lipo, pod katero je pokopan. Ogled smo nadaljevali v Vivariju proteus. Predstavili so nam kratek film o Krasu in življenju v jamah. Ogledali smo si tudi razstavo metuljev. Seveda pa smo v Proteusovi jami izvedeli skoraj vse o človeški ribici.
Najbolj zanimiv pa je bil ogled Postojnske jame z vlakcem. Videli smo različne dvorane, kapnike in reko Pivko. Največje doživetje pa je bila vožnja z električnim vlakcem po podzemnih rovih edinstvene Postojnske jame.
Polni vtisov smo se z zamudo v večernih urah vračali domov. Upam, da še kdaj ponovimo takšen lep izlet!
TAJDA STROŽIČ, 4. c, POŠ Tabor
40
BRALCI POROČEVALCI
»Mi vemo, kaj je domovina«
Pogovorni večer o zamolčani zgodovini
»Zgodovina, ki se ne sme nikoli ponoviti«, tako se je imenoval pogovorni večer 10. novembra pri svetem Jožefu v Celju.
Zakaj ravno ta tema in zakaj v Celju? Zato ker sta bili Celje in okolica v središču in mnogokrat na udaru pri početjih, ki so pustila globoko sled na vseh področjih. Poleg tega je nujno, da se enkrat za vselej spravimo s svojo preteklostjo.
Spravnega procesa brez osnovnega človeškega sočutja ni. Sprava je proces, ki se ne bo končal s sedanjimi generacijami. Če otrok in vnukov ne bomo seznanili
s tem, kar se je dogajalo našim prednikom, se lahko jutri zgodi njim enako. Osnova za spravo v Sloveniji je pravna država, smo slišali na večeru. »Za spravo je pomembno, da vemo, o čem govorimo, in da vemo, da se samo na podlagi tega zgodi poprava krivic,« je dejala dr. Andreja Valič Zver, direktorica študijskega centra za narodno spravo.
Gudrun Dragica Podmilj-šak je bila še kot dojenček zaradi svojega nemškega porekla, čeprav rojena Celjanka, s svojimi starši preganjana, preseljena in nekaj časa brez državljanstva. Svojo mamo je nazadnje videla na Teharjah.
Znana je tudi po tem, da je iz skupine 64 otrok s Petrička. Njeno in podobne zgodbe je treba razjasniti in spoznati, da so žrtve povojnih viher, ki jih je prinesel komunizem in jih za vselej zaznamoval, ne da bi kaj sami zakrivili.
Ovire na Celjskem
Del zamolčanega dela zgodovine, ki se nanaša na usodo povojnih izvensodno pobitih na Slovenskem, posebej na Celjskem in širšem Štajerskem, je raziskoval Janez Črnej, avtor knjige Grobišča na Štajerskem in član vladne komisije za izvajanje zakona o popravi krivic. Na njego-
vo pobudo je celjska občina sprejela odlok o zaščiti vojnih grobišč. Največ spotik in ovir pri svojem raziskovalnem delu je imel na domačem terenu, na Celjskem. Mnogo truda je bilo vloženega za postavitev obeležij, marsikje so prirejali urbanistične načrte, da bi zakrili sledi in možnost za izkopavanje kosti in posmrtnih ostankov pobitih.
Izjemo vlogo v vseh teh zgodbah ima raziskovalno delo, ki ga opravljajo strokovnjaki, ki iščejo povezave o načrtnem uničevanju vsega in vsakogar, ki je bil povezan z ideološko različnimi skupinami državljanov. Vidno vlogo pri iskanju vloge tajnih služb in njenih sodelavcev, ki so ovajali in na uničevali ali pošiljali v smrt svoje sodržavljane ali celo sosede in sorodnike, je odigral Roman Leljak, samostojni raziskovalec in publicist. Prisotne je obvestil tudi o skorajšnjem izidu svoje knjige Speča Udba.
Za tako uspešen večer in pogum pri pripravi pogovornega večera se moramo zahvaliti predsednici Ženskega odbora SDS Celje, mag. Jeleni Konda, enako tudi predsednici Ženskega odbora SDS Alenki Jeraj za podporo temu smelemu projektu.
VANČO TEGOV
Mavrične nogometne delavnice v OŠ Glazija
Nogometaši NK Celje in Leo klub Mavrica Celje sta z nogometno delavnico pričarala srečo in veselje skupini otrok v OŠ Glazija.
Leo klub Mavrica Celje, ki ga sestavlja 17 prostovoljk, že vrsto let sodeluje z Osnovno šolo Glazija, šolo s prilagojenim programom, z namenom druženja in kreativnega preživljanja časa s tamkajšnjimi šolarji. Projekti so tematske narave - »mavrice« z otroki izvajajo delavnice za valentinovo, Miklavža, veliko noč, noč ča-
rovnic ali pa na pomoč priskočijo prepoznavni posamezniki (judoistka Lucija Polavder, plesalka Ajda Habjan), ki otroke še posebej navdušijo. V sredo, 12. novembra, so prav posebno popoldne za otroke pripravili nogometaši NK Celje, ki so po uvodnem pogovoru o nogometu, fair-playu, nogometni opremi in predstavitvi kluba mladim nadebudnežem pokazali tudi nekaj trikov, tehnik prei-gravanja in podaj. Po pestrem treningu so bile še bolj pestre tekme, na katerih so otroci,
tako fantje kot dekleta, pokazali svoje nogometne spretnosti. In bili so primerno nagrajeni - NK Celje je vsakemu otroku podaril nogometni dres, DVD, obesek za ključe in nekatera ostala darilca, zaradi katerih so bili otroci še dolgo nasmejani. Nogometaši so se izkazali s svojim srčnim odnosom do otrok ter dokazali združevalno moč športa, otroci pa so si v eni uri nabrali spominov za celo življenje. Druženja pa še ni konec - otroci so prejeli vabilo na tekmo 1. SNL v pomladnem
delu tekmovanja. Najsrečnejših, a tudi najglasnejših navijačev na tekmi najbrž ne bo težko najti.
Leo klub Mavrica Celje se ob tej priložnosti zahvaljuje NK Celje, ki se je resnično izkazal in pokazal svojo družbeno odgovornost, nogometašem Amelu Mujčinoviću, Maticu Žitku, Benjaminu Verbiču, Blažu Vrhovcu in Sunnyju Omore-giu, ki so izvedli delavnico ter se igrali z otroki, ter OŠ Glazija za sodelovanje in dobro voljo.
TAMARA JURIČIČ
Dolgo potovanje do sreče
Stoletna Karolina Mulej iz Šentjanža
Tako, pa smo tudi v Što-rah dočakali praznovanje stoletnice. Vemo, da je dočakati tako visoko starost prava redkost, zato je še bolj zanimivo vprašanje, kakšno je življenje, da prideš do tako visokega jubileja.
30. oktobra je minilo sto let, odkar je zagledala luč sveta Karolina Mulej iz Šentjanža. Rodila se je kot nezakonska hči na Vinskem Vrhu. Vile sojenice so ji v zibelko položile veselje do življenja, dobro srce in dolgo potovanje. Njena pot iz kraja v kraj se je začela že pri treh letih, ko jo je mama dala v rejništvo na kmetijo Podgrad pri Šentjurju. Večkrat je menjala rejnike in se selila od kmetije do kmetije in močno pogrešala materine objeme. Kot odraslo dekle je pristala na kmetiji pri Sv. Jakobu v Šentjurju in tam spoznala očeta svojega prvorojenca Stanka. Moral je v vojsko in se od tam ni nikoli vrnil. Nato je pristala na kmetiji Novak v Šentjanžu. Za preživetje je delala od jutra do večera, tako da za otroka ni bilo časa in tudi sin je moral v rejništvo.
Na svojem in z družino
Takoj po vojni se ji je ponudila priložnost in zaposlila se je v Železarni Štore ter tam spoznala svojega življenjskega sopotnika Toneta Muleja iz Svetine. Sad ljubezni so bili trije otroci, dvojčka Lojzi in Tone ter hči Štefka. Delo v železarni je pustila, saj je bila skrb za družino na prvem mestu. S skromnimi prihranki sta si kupila svoj košček zemlje sredi hriba v Šimunah.
Karolini so se izpolnile želje, da se bo njeno potovanje končalo in da bodo končno na svojem. Z možem sta gradila hišico, ki je bila dovolj velika za srečo družine. Zemlje je bilo ravno toliko, da so doma pridelali najnujnejše. Tone je hodil v službo, Karolina pa je na kmetijah pomagala na zemlji, da je zaslužila za vse tisto, česar ni bilo doma. Bila je odlična kuharica in iz enostavnih stvari je znala pripraviti dobre obroke. Vse to je naučila tudi svoje otroke, ki so še danes vsi vešči dobrega kuhanja.
Karolina je na življenje gledala z lepše strani in vse težave premagovala z dobro voljo. Rada je imela rože, rada je prepevala in sosedi jo poznajo kot dobrovoljno žensko. Menda je bila prav vera v Boga tisto, kar ji je pomagalo, da je z dobro voljo in s skromnostjo lahko bila srečna.
Leta so tekla in otroci so šli vsak po svoje. Pred dvajsetimi leti ji je bolezen vzela moža Toneta in Karolina je ostala sama. Do 95. leta je sama skrbela zase in za svoje živali, zajce in kokoške, potem je onemogla. Sin Tone se je s partnerko preselil v Šimu-ne in vzorno skrbel za mamo.
Nekaj dni po našem obisku je morala Karolina na zdravljenje v bolnišnico, čeprav do zdaj zdravnikov ni prav dosti obiskovala. Verjela je, da za vsako bolezen raste rožica, domači čaji ter sladkana voda so bili njena zdravila.
Držimo pesti, da se ji zdravje povrne in da pride nazaj v svojo pravljično hišico v Šimone.
IVANKA TOFANT
BRALCI POROČEVALCI
41
Obdarovanje otrok v rejniških družinah
Izobraževanje brezposelnih
V sredo, 22. oktobra, smo zaključili prvi projekt Med-podjetniškega izobraževalnega centra gastronomija in turizem Celje, ki deluje v okviru Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje. Izobraževanje IBO 2014 smo izvedli v sodelovanju z Zavodom za zaposlovanje RS, finančno pa ga je omogočilo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport RS.
65 udeležencem smo v in delo kuharja ter natakarja. 104-urnih izobraževalnih Večji del izobraževanja je bil programih predstavili poklic v obliki praktičnega dela v
šolskih kuhinjah in učilnicah strežbe, ki so bile tako septembra in oktobra polno zasedene, saj je dopoldne v njih pouk za dijake, popoldne pa izobraževanje IBO.
Udeleženci, ki so uspešno končali izobraževanje, so na zaključni prireditvi prejeli potrdilo o opravljenem neformalnem izobraževanju, bolj pomembno pa je, da so dobili veliko teoretičnega in praktičnega znanja ter veščin, s katerimi se bo povečala možnost njihove zaposlitve na področju gostinstva.
Tako udeleženci kot predavatelji smo uživali v IBO 2014, zato smo bili ob koncu ponosni na opravljeno delo, a tudi malo žalostni, ker se je izobraževanje končalo. Delo je bilo prijetno, ker so udeleženci IBO radi prihajali v šolo, vidno so uživali v usposabljanju in brez izjeme so pokazali pripravljenost na delo, številni pa tudi talent za delo v kuhinji oziroma strežbi. Za večino je bilo izobraževanje »izlet« v gostinstvo, nekateri so se odločili za vpis v našo šolo (izobraževanje odraslih ali NPK), da bi dobili še več znanja in tudi formalno priznano izobrazbo, nekaj pa jih je že potrkalo na vrata gostinskih lokalov, kjer bodo v IBO pridobljeno znanje nadgradili s praktičnim delom.
Na zaključni prireditvi smo strnili vtise, podelili potrdila, sledil je kulturni program, ki so ga pripravili dijaki, nato smo uživali v pogostitvi, ki so jo pripravili udeleženci izobraževanja z mentorji.
ALEŠ BROD
Nakupovalno središče Citycenter Celje je ob izteku leta pripravilo že 6. humanitarno akcijo za vse otroke rejniških družin celjske regije. V sodelovanju z vsemi osmimi centri za socialno delo te regije so k izvedbi povabili vse otroke iz rejniških družin v starosti od 5 do 10 let, da narišejo svoje novoletne želje.
Risbice so predstavljene v Citycentru na posebni novoletni smrečici želja, na kateri si obiskovalci lahko v naslikani obliki ogledajo novoletne želje najmlajših in po lastni izbiri ter zmožnostih izberejo risbico, za katero bodo prinesli darilo. Poleg prijetnega občutka, da so nekomu izpolnili novoletno željo, jim bo na to plemenito dejanje ostala v trajen spomin tudi risbica mladega slikarja.
Med otroki v rejniških družinah pa so številni, ki po svoji starosti ali mladosti ne sodijo v skupino »slikarjev«. Za njih pa vsakič poskrbi Citycenter in jim podari darilne bone Desetak. Na ta način je bilo in bo v vseh teh letih obdarjenih že več kot 1.000 otrok v rejniških družinah celjske regije.
In še nekaj o letošnji novosti: k akciji so povabili tudi tri izobraževalne ustanove, ki bodo trem otrokom iz rejniških družin podarile brezplačno izobraževanje s področja plesa, likovne umetnosti in glasbe.
Zahvala za sodelovanje gre Plesni šoli Super Star, glasbeni šoli Modern Music College ter Likovni šoli Umbra.
Smrečica želja bo obiskovalcem celjskega Citycentra na voljo samo še do 15. decembra.
20. obletnica Music Maxa
Podjetje Music Max se ukvarja z maloprodajo in veleprodajo glasbil in glasbene opreme. Svoje maloprodajne trgovine ima v Ljubljani in Celju ter na Hrvaškem - v Zagrebu in Zadru. Velik del poslovanja predstavlja veleprodaja na področju Slovenije in nekdanje Jugoslavije. V zadnjem času pa skuša prodreti tudi na ostale trge Evropske unije. Poleg maloprodaje in veleprodaje je v porastu tudi spletna prodaja (www.musicmax.si), ki zavzema pomemben delež.
Od enega zaposlenega na začetku ima podjetje po 20 letih deset zaposlenih v Sloveniji in šest na Hrvaškem. Predvsem pa je kot podjetje raslo od leta 1997, ko je postalo generalni uvoznik za glasbila Fender.
Music Max je 20-letni-co delovanja proslavil na koncertu Vlatka Stefano-vskega, ki zastopa blagovno znamko Crafter, katere zastopnik je Music Max. V okviru 20- letnice so v podjetju novembra organizirali tri delavnice oziroma klinike za stranke, in sicer v Ljubljani z delavnico o igranju ustne harmonike in kliniko za bobnarje in tolkaliste. V Celju pa so s prof. Ajšo Svetlin organi-
zirali začetno spoznavanje ukulel in učenje igranja. 13. decembra bodo proslavili jubilej v okviru podjetja.
Zanimanje za akustične kitare in ukulele
V Music Maxu pravijo, da se v zadnjih letih čuti rast prodaje akustičnih kitar. Še posebej popularne so postale ukulele (samo v tem letu so jih prodali več kot 400). Zelo popularni so tudi cajo-ni (lesena škatla, po kateri tolčeš in izvabljaš zvoke različnih bobnov).
Največja konkurenca so jim tuje spletne strani, ki obljubljajo zelo
ugodne cene, a velikokrat ponujajo blago sumljive kakovosti. Težave nastanejo pri uveljavljanju garancije, prevo zu itd. Glasbeniki bi se morali zavedati, da je instrument »živa« stvar, ki jo moraš preizkusiti, preden jo kupiš. Zaposleni v Music Maxu so praktič no vsi glasbeniki, ki ra zumejo mentaliteto glasbenikov in njihove potrebe ter jim na podlagi tega lahko kakovostno svetujejo in jih usmerjajo na njihovi glasbeni poti. To si štejejo za največjo prednost pred konkurenco. Kupec in njegove potrebe so vedno na prvem mestu v kodeksu podjetja.
Promocijsko besedilo
42
AKCIJA
novi tednik
Sit. 50, 11. december 2014
MODRI TELEFON
Invalid brez parkirnega mesta
Bralec, ki je invalid, se pritožuje, ker na parkirišču bolnišnice ni mogel parkirati osebnega avtomobila. Omenja, da je 80-odstotni invalid, ki uporablja bergle, na avtomobilu je imel invalidsko oznako. Poleg tega je bila z njim v avtomobilu soseda, ki je bila poškodovana in ni mogla hoditi. Name-
njena je bila k zdravniku, zunaj je deževalo. Vratarka je bralcu pojasnila, da zaradi gradbenih del na območju bolnišnice ne more parkirati. Nato je parkirno mesto našel pri zdravstvenem domu. Opazil je, da je bilo parkirno mesto za invalide na območju bolnišnice prazno tako ob njegovem prihodu kot ob odhodu.
Danijela Gorišek, vodja službe za odnose z javnostmi v Splošni bolnišnici Celje, odgovarja: »Že vrsto let imamo težave zaradi zelo majhnega in omejenega števila parkir-
nih mest na svojem ob močju, sploh glede na veliko število dnevnih obiskovalceo in na-tavo njihovih obiskov. V času gratnje Urgentnega cenira Celje? se je število teh prostorov še zmanjSalo, šeprav so se z območja bolnišnice umaknili vsi zaposleni in so vse parkirne površine namenjene le še bolnikom, reševalnim in oskrbovalnim vozilom.
Pet parkirnih mest pred glavnim vhodom v bolnišnično polikliniko tako v času gradnje ni namenjenih parkiranju, razen če se v bolnišnico sami pripeljejo invalidi, ki se lahko gibajo le s pomočjo invalidskega vozička. Parkirna mesta so tako namenjena kratkotrajnemu parkiranju spremljevalcev bolnikov, ki se težko gibljejo, in sicer za
^■OVgCERZOffiOnRis e
osebe pospremijo v avlo po-
liklinike ali iznje. Tagoj nato morajo avtomobile z območja bolnišnice odpeljati. Z novimi prometnimi pravili, ki smo jih azpostavili zaradi potreb delovanja bolnirniee, smo javnost seznanili že pred začetkom gradnje, bolniki jih lahko najdejo na naši spletni strani, z njimi jih seznanjajo tudi naši vratarji.
Glede na to, da vaš bralec ni navedel imena in priimka, je njegovo izkušnjo težko podrobno komentirati, saj ne vemo, za koga gre. Iz zaznamka, ki ga je na navedeni
datum naredila vratarka, je razvidno, da je bilo gospodu, ki se je prav tako skliceval na oznako invalida (v bolnišnico pa ni prišel kot bolnik, ampak je bil v vlogi spremljevalca), razloženo, da lahko gospo odloži pri glavnem vhodu, nato pa mora z avtomobilom
zapustiti parkirno površino pred glavnim vhodom. Ker je gospod invalid, mu je bilo ponujeno, da avtomobil parkira na bolnišničnem parkirišču pred transfuzijskim centrom, ki je v neposredni bližini.
Parkirna površina pred glavnim vhodom v bolnišnično polikliniko je žal tako majhna, da je zaradi velike frekvence bolnikov, ki v času gradnje bolnišnico obiskujejo in zapuščajo predvsem skozi ta vhod, ne moremo nameniti daljšemu parkiranju.«
BRANE JERANKO
Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-158.
Beni pelje na sprehod Aika.	Medo je najraje v košari, le da jo je medtem verjetno že prerasel.
NAGRADNI RAZPIS
Finalni izbor za naj fotografijo
Vse od poletja ste izbirali najbolj posrečene fotografije živalskih ljubljenčkov, glasovali za mesečne zmagovalce in tako smo prispeli do finalnega dela. V njem se za vaše glasove potegujejo štiri fotografije. Glasujete lahko do konca meseca.
Prvi kandidat je Beni, ki živali Veles in vsak dan spre-je simbol Društva za zaščito haja oziroma uči poslušno-
I DOM Fotografija Našega MlrUlN ljubljenčka '«
Ime in priimek
Naslov
Poštna številka in kraj
Telefon
Glasujem za fotografijo številka:

SJ JJ
t 2. 3.
Izpolnjen kupon pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, do 31. decembra.
sti še svojega prijatelja Aika. Fotografijo nam je poslal predsednik društva Dušan Vengust z Ljubečne.
Zmagovalca drugega kroga našega živalskega foto-natečaja sta bila kar dva, saj sta enako število glasov bralcev zbrali dve fotografiji. Prvo je poslala Tanja Golob iz Šmarja pri Jelšah, na njej pa je kuža Medo. Drugo pa smo dobili s Ponikve, poslala jo je Klara Medved, na njej pa je domači ovčar Da-las, ki se je tudi želel kopati v bazenu.
Zmagovalno fotografijo zadnjega polfinalnega kroga našega nagradnega razpisa nam je poslal Stane Trupi iz Spodnje Rečice pri Laškem. Na sliki je domači kuža, ki vselej pričaka poštarja, da mu pomaga pri prinašanju pošte.
Vse štiri fotografije se potegujejo za končno zmago in s tem nagrado podjetja Hana-Ana iz Zadobrove. Tudi tokrat bomo med tistimi, ki bodo glasovali, izžrebali prejemnika hišne nagrade.
Nemški ovčar Dalas bi se tudi rad kopal.
Pri Trupijevih je domači kuža poštarjev pomočnik.
ŽIVALSKI SVET
43
LJUBLJENČKI ZNANIH LJUDI
Nataša Smole in njen mops Charlie, ko je še imel mavec na nogi. »Ko zaspi na pragu lokala, si ljudje ne upajo noter, da ga ne bi zbudili.«
Maskota ulice
Mops Charlie je za Natašo Smole najlepši pes na svetu
Minule dni, ko je imel tačko v improviziranem mavcu, ki so mu ga naredili iz tulca rolice toaletnega papirja, se je lahko vozil celo na sprednjem ogrevanem sedežu ... Le kdo ne bi hotel zraven?
Vztraja v mestu
Nataša Smole vztraja v mestu že več kot dvajset let. »Ne bi šla v trgovsko središče, tam si le najemnik, v mestu pa imaš na koncu, ko odplačaš kredit, nekaj svojega.« Zani-
vsak po svoje razvaja. Doma ima celo svojo sobico in posteljo, na kateri zaspi in zasmrči. Sestra mu pošilja oblačila, ki pa jih nima preveč rad. Še najbolj je vesel dobre hrane. »Ima pač gensko napako, da rad ves čas je,« se smeji Nataša in dodaja, da stranke včasih rečejo, da je debel, ona pa jim v šali odgovarja, da so pač samostojni podjetniki in da so morali ves čas delati, zato se niso imeli časa z njim ukvarjati. Še najraje ima, če
»Kolega mi je rekel, da si ljudje kupijo psa, ki jim je podoben po videzu. >Ti pa ja nisi tako grda! < je komentiral moj izbor.«
mivo je, da sta v ulici kar dva njena lokala, drug nasproti drugega, vendar ne razmišlja, da bi enega zaprla. Stranke so večinoma zveste enemu lokalu in ne bi šle v tistega čez cesto. »Dokler bom zdrava, bom delala,« pravi Smoletova, ki ji pri delu pomaga eden od sinov. »Če si priden, ni hudo. Veliko kupcev je sicer odšlo, ko so mesto obnavljali, žal pa davčna uprava tega ne razume in je ne zanima ...«
Jem pa rad ...
Če starejši sin pomaga pri poslu, je mlajši, ki je zdravstveni tehnik, v pomoč pri skrbi za Charlieja. »Včasih naju ošteje, česa vse ne sme ...« Ampak očitno ga
mu obrok zabelijo s pašteto, a ne s katerokoli! Na vprašanje, ali se ne boji, da bi ga kdo odpeljal s seboj, ko je na ulici, Nataša odgovori: »Kdo pa bi ga hotel hraniti celo življenje?« Sicer pa zna bit tudi hud, če mu kaj ni všeč. Lani je bil zelo jezen na konje, ki so otroke vozli s kočijo v Pravljično deželo, in se je besno zaganjal vanje. Zadnji dan je kočijaž prišel k Smoletovi in ji rekel: »Vaš pes bo nekega dne še mojega konja požrl.« Večino časa pa je Charlie čisto prijazen, vsakemu poliže roko in če je v njej še kakšen priboljšek zanj, je njegova sreča neizmerna.
TATJANA CVIRN Foto: GrupA
Včasih je »naš fant«, drugič »buhteljček«. Takšna ljubkovalna imena ima 10-letni mops Charlie, ki je tako rekoč maskota Prešernove ulice v Celju. Zadnje tedne so ga njegovi domači še bolj razvajali in pazili nanj, saj je bil po nesreči, ko ga je zadel avto, v »bolniški«, z obvezo na nogi. Kljub temu je bil skoraj vsak dan na svojem starem »delovnem« mestu. Zdaj ko je hladneje, je to optika njegove lastnice Nataše Smole, kjer na preprogi pri vhodu opazuje dogajanje na ulici. V poletnih dneh pa ste ga lahko srečali pred lokalom na ulici, kjer je pogosto privabljal poglede mimoidočih ali se pustil fotografirati s turisti.
Da je pravi »pozer«, je pokazal tudi našemu fotorepor-terju. Prepričali smo se lahko
je tudi na račun Charlieja nabral kar nekaj drobiža.
Kavč in daljinec
Nataši je psa podarila sestra za rojstni dan in ji tako izpolnila dolgoletno željo. Vedno znova je namreč ponavljala, da bo imela psa, ko bo imela hišo. A ne kakršnegakoli. »Vsi psi so lepi, mops pa je zame najlepši!« Mož je takrat sicer izjavil, da bo šel od doma, če pride pes, a se je na koncu obrnilo tako, da so se v družini pogajali, pri kom bo spal, ko je šest tednov star prišel k hiši in je bil kot majhna žogica, pri kateri je bilo treba paziti, da je ne bi pohodili. Ko je bil mlajši, je rad divjal okrog. Vsak dan sta šla z Natašo peš iz Zagrada do mesta, zdaj ko je že malo v letih, pa mu ni več toliko za hojo. »Ko je veterinar sina enkrat
»V nedeljo že uro prej sedi pri mizi, ker ve, da bo kosilo.«
tudi o tem, da je neverjetno prijazen. Zato ne preseneča, da se ob njem nenehno ustavljajo mimoidoči. »Če bi nastavila klobuk za vsakokratne prispevke turistov, ko ga fotografirajo, bi zaslužil več kot jaz!« pravi v smehu Nataša Smole in pove, kako ji je lani za božič ušel in šel sedet k pouličnemu glasbeniku. Ta
vprašal, ali je pes še aktiven, je sin rekel: Tako kot mama: kavč in daljinec ...«, pove Smoletova anekdoto s Charliejm. Zelo rad pa gre v soboto na kavico v Evropo, ker mu dajo smetano, pa seveda v službo. Ko se Nataša pripravlja za odhod, jo že čaka pri avtu in je zelo užaljen, če kdaj ne sme zraven.
OÄRIL0
ZA NAROČNIKE
V DECEMBRU IN JANUARJU tt
novi tednik c
www.novitednik.com tednik@nt-rc.si
style your home
v sodelovanju s CUISINE by Skaza
Darilo prejmete na spletni trgovini www.cuisine-skaza.com ob nakupu
izdelkov Cuisine nad 15 €. Akcija velja od 1.12. do 21.12.2014.
44
ZA ZDRAVJE
Bolezen, ki vodi v nepopravljivo okvaro možganov
Doživljenjska dieta in odrekanje marsikateri vsakdanji stvari
Rubriko Za zdravje ureja Simona Solinič. Predloge oziroma ideje ji lahko posredujete na simona.solinic@radiocelje.com
Fenilketonurija je zelo redka bolezen. V Sloveniji je približno 150 bolnikov, nekaj tudi na Celjskem. Obstajajo tudi države, kjer te bolezni sploh ne poznajo. Gre za obolenje, ki nastane zaradi prirojene napake pri presnovi aminokisline fenilalanin v jetrih. Z drugimi besedami - bolnik zaradi tega ne sme uživati nobene hrane, ki je za zdrave ljudi običajna. Če bi jo, bi to pomenilo hudo okvaro možganov.
Znano je, da so aminokisline sestavni del beljakovin, ki so nujne za rast in razvoj vseh živih bitij. Ker ljudje beljakovine v telo vnašamo s prehrano, je edino in najmočnejše »zdravilo« za bolnike s fenilketonurijo vseživljenj ska dieta. Zdravi ljudje višek feni-lalanina v telesu razgradijo in izločijo iz telesa, medtem ko bolniki s to redko boleznijo tega ne zmorejo. Ta aminokislina se pri njih kopiči, iz krvi prehaja v možgansko tkivo, ki ga okvarja.
Zdravljenje takoj po rojstvu
»O tej redki prirojeni presnovni bolezni se mora govoriti ne glede na to, da je število bolnikov v Sloveniji nizko,« pravi edina zdravnica, ki se ukvarja z zdravljenjem in nadzorom bolezni pri slovenskih bolnikih, mag. Mojca Žerjav Tanšek, dr. med., s Pediatrične klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Ker škoda zaradi fenilalanina v telesu nastane takoj po rojstvu, je ključnega pomena hitro odkritje bolezni. V Sloveniji so konec 60. let uvedli presejalno testiranje, pri katerem vsakemu novorojenčku že tretji dan po rojstvu iz petke odvzamejo kri. Če ugotovijo, da ima fenilketonurijo, morajo dojenčka začeti zdraviti takoj. V hrani mu takoj zmanjšajo količino fenilalanina, saj bi ga sicer dobil že z materinim mlekom, ki vsebuje to aminokislino. Zato dojenje odsvetujejo, pri čemer uvedejo
Mag. Mojca Žerjav Tanšek, dr. med., s Pediatrične klinike UKC Ljubljana: »Družba mora biti seznanjena s to boleznijo, četudi je ena najbolj redkih.«
posebno dieto, ki jo sicer delno kombinirajo z materinim mlekom, a pod strogim nadzorom. Od takrat dieta otroka spremlja doživljenjsko. Vse do odraslosti mora hoditi na redne preglede in analize krvi, s katerimi ugotavljajo morebitna odstopanja od dogovorjene diete. Če novorojenček fenilalanin dobi v telo, se ta v njem kopiči in težave v razvoju se pokažejo izjemno hitro. Že po nekaj mesecih, če ni ustrezne zdravstvene terapije, ima otrok okvarjene možgane in zaradi tega manjšo intelektualno zmogljivost, ki se slabša s starostjo.
Ker je bolezen zelo redka, je smiselno, da jo zdravijo v enotnem centru. Na ta način je zdravljenje organizirano v Sloveniji, in sicer v Kliničnem oddelku za endokrinolgijo, diabetes in presnovne bolezni na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana. To pomeni, da tudi odrasli odhajajo na preglede tja, saj drugje v Sloveniji ni takšnega oddelka, kjer bi tako podrobno poznali in preprečevali možne negativne učinke in zaplete v primeru tega obolenja.
Nobene običajne hrane
Beseda dieta sicer zveni že skoraj vsakdanje, vendar je pri fenilketonuriji zelo drugačna
Predsednik Društva za fenilketonurijo Slovenije Milan Gregorčič, ki zelo dobro ve, s kakšnimi težavami se srečujejo starši, ko jim zdravniki povedo, da bo moral njihov otrok imeti vse življenje strogo dieto.
od diet pri ostalih boleznih, kot sta na primer diabetes ali celiakija. Zakaj? Bolnik s fenilketonurijo lahko dnevno zaužije zelo majhno količino fenilalanina, kar pomeni od 250 do 300 miligramov. Z drugimi besedami - takšen otrok ne sme uživati nobenih visokobeljakovinskih živil. Če samo primerjamo, da ima 100 gramov mesa približno 1000 miligramov fenilalanina in sto gramov kruha 300 miligramov te aminokisline, ugotovimo, da na jedilniku bolnikov s fenilketonurijo skoraj ni običajne hrane. Bolniki imajo posebne živilske proizvode, kjer je beljakovinski del v žitnih delih odstranjen, uživajo lahko nizkobeljakovinski kruh. Pol kilograma takšne moke, iz katere si lahko speče-jo kruh, doseže ceno tudi do 4 evre. Prikrajšani so tudi pri zelenjavi in sadju. 100 gramov krompirja ima 100 miligramov fenilalanina, zato lahko sicer
jedo krompir, ampak v majhnih količinah. Od sadja so najbolj primerna jabolka, saj 100 gramov jabolka vsebuje samo 8 miligramov aminokisline fe-nilalanin.
Tehtno tehtanje
In ob tem se morajo zelo natančno držati tudi reda pri pripravi obroka. Vsako živilo morajo stehtati pred toplotno obdelavo, nato sledi tehtanje hrane, ki bolniku postrežejo na krožniku, tretje tehtanje pa sledi po obroku, in sicer tiste hrane, ki jo je na krožniku bolnik pustil in je ni do konca za-užil. S tem izračunajo, koliko fenilalanina je s hrano oseba dnevno zaužila. In to se ponavlja pri vsakem obroku, vsak dan, vse življenje. »Dieta se sicer nekoliko >sprosti< po 18. letu oziroma ob koncu razvoja možganov, vendar je priporo-čljica vse življenje,« dodaja Žerjav Tanškova. Za bolnice
s fenilketonurijo je naporno tudi obdobje nosečnosti, in sicer ne glede na to, da pomeni prihod novega življenja. Za nosečnice je dieta še toliko strožja, saj se v tem obdobju v telesu poviša raven aminokisline fenilalanin, ki lahko že med nosečnostjo okvari možgane ploda v maternici. Zato je zdravnica Žerjav Tanškova ves čas nosečnosti v stiku tudi z ginekologi, ki spremljajo potek nosečnosti pri bolnicah.
Kuharski tečaji
Bolniki s fenilketonurijo dnevno uživajo poseben dodatek v obliki aminokislin-skega prahu. Telo namreč aminokisline potrebuje, saj jih obstaja več vrst. Zato so takšni dodatki narejeni tako, da v njih ni aminokisline, ki je ne smejo zaužiti. Cena takšnega dodatka ni nizka, saj mesečno stane več sto evrov za eno osebo. Zaenkrat imajo bolniki to srečo, da dodatek dobijo na recept. Društvo za fenilketonurijo Slovenije, ki deluje na območju Šentjurja, deluje že 30 let in je za bolnike zelo pomembno. Predvsem zato, ker jim pomaga glede informacij o pravilnem vodenju
diete, s psihološkimi nasveti, za otroke pa pripravljajo tudi kolonijo. »Pogosto pripravljamo tudi kuharske tečaje, kjer starši kuhajo z otroki, ali tečaje za gostince,« pravi predsednik društva Milan Gregorčič.
Kuharski tečaji za vse, ki so vpeti v pripravo dietne hrane za bolnike s fenilketonurijo, so zelo dobrodošli predvsem zato, ker je bolnikov malo in se s težavami srečujejo tudi v marsikaterem vrtcu ali šoli. V nekaterih ustanovah so
dietni kuharji, ki skrbijo za
dietno prehrano vrtčevskih ali šolskih otrok, že pripravljeni in usposobljeni za tovrstne diete, večinoma pa ne, ker bolezen ni tako zelo razširjena. Zato imajo starši ponekod tudi tovrstne težave. »V osnovni šoli sem morala malico nositi s seboj, na šolske kolonije nisem hodila. Če grem ven s prijatelji ali v kino z njimi, je njim lažje, ker si lahko kupijo različne prigrizke, jaz pa ne morem, ker se moram držati diete,« pravi Tjaša Kunšek, ki se s feniketonurijo bori že vse življenje.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA
Tjaša Kunšek iz okolice Slovenskih Konjic. Da dieta pomeni odrekanje in odpovedovanje marsikateri stvari, je tudi sama že izkusila. Vendar je pravilen način življenja v ničemer ne loči od ostalih, zdravih vrstnikov.
Med 50 zdravimi ljudmi je približno eden prenašalec gena za feniketonurijo. Kadar se dva prenašalca - ki sta zdrava in običajno ne vesta, da prenašata takšen gen -odločita za otroka, lahko spočneta zdravega otroka brez okvarjenega gena. Da se rodi zdrav otrok, obstaja 25 odstotkov možnosti. 50 odstotkov možnosti je, da se jima rodi zdrav otrok, a je prenašalec bolezni kot sta starša. 25 odstkotkov možnosti pa je v tem primeru, da se rodi bolan otrok, ki podeduje dva okvarjena gena, od vsakega starša po enega. Če je eden od staršev bolnik, je možnost, da bo zbolel tudi njegov otrok, odvisna od genske zasnove njegovega partnerja. Če imata oba starša fenilketonurijo, se jima ne more roditi zdrav otrok.
PRAZNIČNI UTRIP
Ali ste vedeli?
V Sloveniji se na osem tisoč dojenčkov rodi eden s to boleznijo, kar pomeni približno dva letno. Največ primerov te bolezni je v vzhodnem delu Slovenije.
Novorojenčki s fenilketonurijo ob rojstvu izgledajo zdravi, postopoma pa se pri nezdravljenih otrocih začnejo kazati znaki nepopravljive okvare možganov. Že v prvih mesecih življenja začnejo nezdravljeni otroci zaostajati v motoričnem razvoju, pojavijo se krči in duševna manjrazvitost, na koži se pojavi ekcem, zobovje je nerazvito. Nezdravljeni bolniki imajo tudi značilen vonj, saj se z njihovim znojem in urinom izločajo razgradni produkti fenilalanina, ki pri zdravem organizmu ne nastajajo.
Za uspešno vodenje diete so nujni redni nadzori vsebnosti fenilalanina v krvi, po priporočilih enkrat do dvakrat mesečno ali po dogovoru z zdravnikom. Možen je klasičen venski odvzem krvi, zadnjih nekaj let pa v biokemičnem laboratoriju Pediatrične klinike v Ljubljani določajo vsebnost fenilalanina tudi iz posebnih filter papirjev. Pri tej metodi starši sami otroku odvzamejo majhno količino krvi iz prsta, jo razmažejo na papir in ga pošljejo na analizo v laboratorij.
Naš fotograf Edi Einspieler (Sherpa) je na nagajivo škratovko naletel v Žalcu.
NA KOLESIH
45
Ko ostanemo brez tablic
Avtomobilske registrske tablice: izgubljene ali ukradene
Na avtomobilske registrske tablice moramo paziti, kolikor je le mogoče. Vedno to ni možno, včasih jih
izgubimo ali nam jih celo
ukradejo. Pred tatovi niso povsem varni niti bančni sefi, kaj šele tablice naših železnih konjičkov. Kaj lahko storimo, ko ostanemo brez njih?
Na območju celjske policijske uprave je odtujenih po več kot dvesto tablic na leto, v letošnjem prvem polletju jih je bilo že 156. Po podatkih Generalne policijske uprave izgine v Sloveniji vsako leto več kot štiri tisoč avtomobilskih registrskih tablic. Lani jih je bilo odtujenih približno pet tisoč.
»Kazniva dejanja tatvin registrskih tablic se praviloma pojavljajo pred kaznivimi dejanji tatvin goriv na bencinskih servisih ali ko storilci prevažajo ukradena vozila. Pojavljajo se tudi pri prevažanju z vozilom na kraj storitve kaznivega dejanja, na primer za vlome ali rope,« pojasnjuje Drago Me-negalija, predstavnik policije za odnose z javnostmi za področje kriminalitete.
Občutek, ko človeka seznanijo, da so na bencinskem servisu natočili gorivo v vozilo z njegovimi registrskimi tablicami ter nato pobegnili, ne da bi plačali, seveda ni ravno prijeten. Še huje je, če je nekdo pošten državljan in z njegovimi avtomobilskimi tablicami odidejo vlamljat ali ropat. Znanec, ki so mu izginile tablice, omenja, kako ga je nekdo poklical po telefonu in spraševal, če je na določen dan napolnil gorivo na določenem bencinskem servisu. Na tistem »določenem« bencinskem servisu ni goriva natočil nikoli v življenju, toda kako naj to dokaže ...
Kaj lahko storimo?
»Izgubo oziroma tatvino tablic moramo prijaviti pristojnemu upravnemu organu oziroma policiji,« opozarja Menegalija. Če ostanemo brez tablic, seveda to pomeni opravke po uradih in stroške. V primeru, da se nam to zgodi v tujini, prijavimo to tujemu organu. To je še posebej pomembno, če je priglašeno kaznivo dejanje.
»Namesto pogrešane, uničene ali obrabljene registrske tablice se na zahtevo lastnika izda nova registrska tablica, katere registrske oznake so enake pogrešani, uničeni ali obrabljeni,« odgovarja Martin Zgubič, vodja referata za promet na Upravni enoti Celje. Lastnik poda izjavo o pogrešitvi ali predloži policijsko potrdilo o priglasitvi kaznivega dejanja in počaka na izdelavo tablice. Po prevzemu tablice na upravni enoti ali pri drugih, ki imajo za registracijo vozila pooblastilo katerega od ministrstev, je tablica vpisana v evidenco. V tem primeru plača lastnik za naročilo in izdelavo tablice 13,86 evra, je povedal Zgubič.
Če ima lastnik vozila komplet treh tablic, torej tudi za vlečno vozilo, lahko preostalo tablico vrne. »V tem primeru lastnik pridobi tudi novo prometno dovoljenje, kar znese 38,08 evra. Za lastnika je takšna rešitev nekoliko dražja, vendar se izogne čakanju in ima vozilo takoj opremljeno s predpisanim številom tablic,« pojasnjuje Zgubič.
Vozilo odjavimo
Na svoje avtomobilske registrske tablice moramo nasploh biti pozorni, saj se nam v nasprotnem primeru lahko zgodi, da bomo plačali glo-
Izgubljene ali ukradene avtomobilske tablice pomenijo kar nekaj težav in dodatnih stroškov.
bo. Izrečenih je veliko glob, ki niso ravno nizke. »Ker je v določenih primerih predpisano, da mora lastnik vozilo odjaviti in izročiti tablice, je še zlasti pomembno, da ga pravočasno odjavi,« opozarjajo na upravni enoti. To moramo storiti, če je naše vozilo uničeno, prodano, podarjeno ali ukradeno, če bo registrirano v tujini ali če veljavnost prometnega dovoljenja poteče pred več kot tridesetimi dne-
vi. Prav tako, če med veljavnostjo prometnega dovoljenja preneha veljati zavarovalna pogodba.
»V nasprotnem primeru upravna enota začne postopek črtanja vozila iz evidence registriranih vozil,« opozarja Zgubič. Najprej izda poziv za izročitev tablic, po poteku 15-dnevnega roka vozilo črta. Proti lastniku lahko uvede postopek o prekršku in mu izreče globo v višini 250 evrov. Globa je seveda še višja, če gre za pravno osebo - zanjo znaša kar dva tisoč evrov, odgovorna oseba pravne osebe pa mora plačati 250 evrov.
BRANE JERANKO Foto: arhiv NT (SHERPA)
Prenovljen salon Avtotehnike Celje
Prvi Renaultov salon v regiji, narejen po novem Renaultovem standardu
Avtotehnika Celje je z odprtjem povsem spremenjenega prodajnega salona Renault v Slovenijo prinesla nov koncept prodaje »Renault Store«, ki ga postopoma sprejemajo trgovci po vsem svetu. Z njim se Renault še bolj osredotoča na kupca, ki je najpomembnejši kapital znamke.
Značilnosti prodajnih salonov prihodnosti
Novi prodajni koncept »Renault Store« odlikuje intuitivni tloris, ki omogoča jasno predstavitev vozil, njihove opreme in dodatnih storitev. Razdelimo ga lahko na štiri izstopajoče dele:
-	Cesta Renault vodi kupca od vhoda do mesta dobrodošlice, kjer lahko prejme informacije o znamki in njenih izdelkih, si privošči skodelico kave in preveri svojo elektronsko pošto zahvaljujoč brezplačnemu brezžičnemu internetu.
-	Tematske cone (Aktualno, Passion, Sport ...) so posebej izpostavljeni deli salona, s pomočjo katerih se lahko kupec hitro znajde v prostoru in usmeri k ponudbi, ki ga najbolj zanima.
-	Prostor z dodatno opremo na pregleden način predstavlja dodatke, ki vozilo naredijo lepše, uporabnejše ali varnejše.
-	Prostor za izdajo vozil je poseben prostor, namenjen prevzemu novih vozil. Nakup avtomobila je praznik za novega lastnika in temu primerna mora biti tudi predaja ključev s sočasno predstavitvijo vozila ponosnemu lastniku.
Pomemben del projekta je tudi osem javno objavljenih obljub kupcu:
-	odgovor na povpraševanje po internetu v največ 1 delovnem dnevu;
-	preizkus vozila iz želene družine vozil takoj ali v roku 3 delovnih dni;
-	redno obveščanje o statusu naročenega vozila do njegove izročitve;
-	vračilo vozila iz servisne delavnice ob dogovorjenem času in po dogovorjeni ceni;
-	izvedba neodobrenih in nedogovorjenih del na stroške izvajalca;
-	1-letna garancija na posege in originalne nadomestne dele Renault;
-	ob nakupu paketa »Renault Pomoč« brezplačno enoletno podaljšanje Renault Asistence, če ste v zadnjem letu vzdrževali vozilo v mreži Renault;
-	ob vsakem obisku servisne delavnice ocena stroška pred posegom, pojasnilo opravljene storitve in računa ob vračilu vozila.
Novo podobo bodo sčasoma prevzeli vsi Renaultovi saloni. Prvo, pilotno vlogo je prevzela Avtotehnika Celje, vodilni Renaultov trgovec na širšem celjskem območju.
Promocijsko besedilo Foto: Matej Kerec
OSTANITE ZVESTI SVOJI IZBIRI
Ob nakupu novega vozila vam*
PODARIMO " '.;(
4 zimske pnevmatike
I I M
TOYOTA
ALWAYS A BETTER ШАУ
AC FRI-Mobil, Dečkova 43, Celje, 03 425 60 80 шш ш-fri - mo bil .si
Ponudba velja do 31.12.2014 za vsa Toyota vozila iz zaloge.
46
RAZVEDRILO
NA SVOJ RAČUN
Kršene pravice
Pred tednom je Celje obiskala varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer in Simona Šolinič je bila zadolžena, da spremlja njeno novinarsko konferenco. Istočasno so predstavljali tudi letošnji erotični sejem v Golovcu, kamor Simona zvesto zahaja že vsa leta -službeno, da ne bo pomote! Ker je tokrat morala izpustiti novinarsko konferenco o sejmu, je ob vrnitvi v uredništvo naznanila: »Pritožila sem se varuhinji zaradi kršenja svojih pravic!« Da ne bo prikrajšana, smo ji zagotovili, da lahko gre na sejem še pred njegovo otvoritvijo in tam ostane tudi po zaprtju.
Poletela
Radijski »čarovnici«, astrologinji Gordana in Dolores, imata vsak petek svojo oddajo. Zadnjič je bila prva v studiu Dolores in ko je prišla še Gordana, jo je vprašala, ali bo kavico. Slednja je pritrdila in Dolores je izjavila: »Kar letim po njo ...« Metle ni omenjala.
Ne bo pozabila
»Generalna« Tea Podpečan sredi dopoldneva spet kriči, da je treba dati dva evra za kavo in seveda povzroči vsesplošno negodovanje.
Urednica Biserka Povše Tašić: »Še ko bom čisto de-mentna in bom pozabila, kako ti je ime, se bom spomnila na ta tvoja dva evra .«
ANEKDOTE
Dr. Ivan Robida (1871-1941) je bil dolgoletni šef nevrološkega oddelka ljubljanske bolnišnice. Bil je mož, ki je predvsem ljubil resnico. Zato je simulantom predpisoval posebno dieto. Na tablo pred posteljo je napisal 3Č. Skoraj vsak je zapustil bolnišnico še tisti dan ali najkasneje naslednji. 3Č je namreč pomenilo, da so zjutraj, opoldne in zvečer dobili le čisto juho.
Anekdoto je poslala naročnica Martina Žužek z Dobrne.
Spraševali smo vas, kako se imenuje tradicionalna praznično obarvana priloga Novega tednika. Pravilen odgovor se glasi: Praznična Petica Med pravilnimi odgovori smo izžrebali kupon naročnikov Marije in Jožeta Martinčiča iz Brega pri Slovenskih Konjicah, ki jima bomo poslali majico Novega tednika in Radia Celje. Čestitamo.
NAGRADNO VPRA7ANJE
Za praznični december je tudi naša medijska hiša pripravila presenečenja za obiskovalce prireditev na prostem. Pred dnevi smo bili v Žalcu, kje pa bomo v soboto?
Ime in priimek
Naslov
Kontaktna telefonska številka
Odgovor
Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika
Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili.
Kupone z odgovorom pošljite najkasneje do torka, 16. decembra, na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Izžrebanemu nagrajencu bomo podarili majico NT&RC.
		2						5
	8		2	9				
	6	3	8				1	
				3	1			
		8					4	7
9	4	6						
			7		4	8		
7						1		9
					6	2		
Z RESETA RAZSVETLJENIH NOVINARJEV i
Sejem bil je živ ... in spet bo
Nekaj odlomkov iz šolskih spisov
V	soboto je ata zmagal na razstavi psov.
Jaz nisem krščen, sem pa cepljen.
Stric je odpeljal svinjo za hišo in jo zaklal skupaj z dedkom.
Moja teta je šla na aerobiko. Drugi dan so jo roke tako bolele, da jih ni mogla dvigniti nad glavo. Prav tako noge.
Konji so imeli okraske na glavah in na repih. Jezdeci prav tako.
Pri nas imajo moški lahko samo eno ženo. To se imenuje monotonija.
Pri nas doma ima vsak svojo sobo. Samo ata ne, on mora spati pri mami.
Ata je odrasel na vasi. On je videl živo kravo.
Zelo sem se ustrašil, ko je zbolela mama. Mislil sem, da nam bo zdaj kuhal ata.
Življenjsko zavarovanje je denar, ki ga dobi tisti, ki preživi smrtni slučaj.
Črvi ne grizejo, ker imajo rep spredaj in zadaj.
Psi imajo radi vodo. Nekateri tako zelo, da v njej živijo. To so morski psi.
Živalski vrt je super. Tam lahko vidimo tudi živali, ki jih sploh ni.
V	Franciji so nekoč kriminalce ubijali z želatino. Otroška logika
Deklica se z učiteljem pogovarja o kitih. Učitelj ji razlaga, kako je nemogoče, da bi kit pogoltnil človeka, saj ima glede na svojo velikost zelo majhno grlo. Deklica ponavlja, da je kit pogoltnil Jona, učitelj pa, da je to nemogoče. »Ko bom prišla v nebesa, bom vprašala Jona«, pravi. »Kaj pa, če je Jona končal v peklu?« vpraša učitelj. Deklica mu odgovori: »Potem ga pa ti vprašaj!«
Deklica opazuje mamo pri pomivanju posode in zagleda v njenih laseh nekaj sivih. Vpraša jo: »Zakaj imaš sive lase?« Mama odgovori: »Kadar narediš kaj narobe, se ne počutim dobro, žalostna sem in dobim siv las.« Deklica se zamisli, nakar vpraša: »Zakaj ima pa babica čisto sive lase?«
V	razredu so se fotografirali in učiteljica prepričuje otroke, da kupijo fotografijo.»Pomislite, kako bo zanimivo, ko jih boste čez leta gledali in govorili: >Poglej, Maja, ona je odvetnicam Ali: To je Denis, on je zdravnik.«« Takrat se zasliši glas iz razreda: »To je učiteljica, ona je mrtva.«
Učiteljica razlaga, kako kroži kri po telesu in vpraša učence: »Če stojim na glavi, se kri zlije vanjo in postanem rdeča. Zakaj se to ne zgodi, kadar stojim na nogah?« Eden od učencev odgovori: »Ker niso prazne.«
Otroci v škofijskem vrtcu imajo malico. Poleg košare z jabolki je napis: »Vzemi samo ENEGA. Bog te gleda.« Eden od otrok pokliče drugeh košari s čokoladicami: »Vzemite, kolikor hočete. Bog gleda jabolka.«
Bilo je pred nekaj leti, bil je zelo pust konec tedna. Očitno ne povsod. Ko sem vozil mimo celjskega sejmišča pod Golovcem, je bilo tam toliko avtomobilov kot takrat, ko se kakšen čudaški ameriški milijarder odloči, da bo razdal svoje premoženje.
Obiskovalci, ki so vračali k svojim avtomobilom, parkiranim tudi ob glavni cesti, so bili raztreseni. Drugi so delovali evforično. Na oboje sem moral paziti, da jih zaradi njihove zmedenosti ne povozim. Zdeli so se mi kot mački v obdobju, ko se ženijo, ko marsikateri omamljeni mačji zaljubljenec konča pod avtomobilskimi kolesi.
Seveda sem se takoj vprašal: kaj je že ta konec tedna na sejmišču, da je toliko ljudi? Saj res, erotični sejem! Za ene dogodek leta, za druge mogoče nebodigatreba. Kaj pa, če bi se ustavil in si sejem ogledal? Ojej, tam bom srečeval ljudi, ki jih poznam in vsi se bomo v zadregi nasmihali drug drugemu. Neprijeten občutek. Končno je v meni radovednost zadrego premagala, zato sem avtomobil parkiral in se napotil proti vhodu dvorane užitkov. V dvorano naslade, v kateri bi erotično zavrtim ljudem šli lasje pokonci. Tako pa tam sili pokonci po vsej verjetnosti kaj drugega, ne lasje. Recimo drogovi, kjer se zvijajo »artistke« ter razkazujejo svoje premoženje.
No, v dvorani je bilo več prizorišč, kjer so »umetnice« izvajale akrobacije, ki jih večina Slovenk ne izvaja niti v domačih spalnicah. Na sejmu je bilo seveda videti vse mogoče spolne organe, v vseh mogočih položajih, celo v medsebojnem stiku, milo rečeno. In obiskovalci? Tisti, ki so bili za mano, so godrnjali, ker preko moje visoke postave vsega mogočega početja niso dobro videli. In na svojih čevljih sem čutil stopica-nje tolikih drugih čevljev kot še nikoli doslej.
Na odru sem opazil celo kakšno znanko. Seveda ne osebno znanko, ampak iz kakšnega trdoerotičnega filma, ki sem si ga slučajno ogledal. Moji spomini so se celo vrnili v moja zelo mlada leta, v pornografska doživetja Evrope dveh svetov. Zahodnega, nasladne-
REŠITEV SUDOKU 129
9	3	4	8	7	6	2	5	1
6	1	7	5	3	2	8	4	9
8	5	2	1	4	9	3	7	6
3	2	9	4	6	8	5	1	7
4	7	1	9	2	5	6	8	3
5	6	8	7	1	3	9	2	4
1	8	5	3	9	4	7	6	2
2	4	3	6	8	7	1	9	5
7	9	6	2	5	1	4	3	8
ga ter vzhodnega, pustega tudi po erotični plati. Spomnim se nakupovalnega izleta v Trst, po kavbojke ter obupne jugoslovanske carine. Moj kolega si je tam kupil nekaj trdoero-tičnih revij ter jih skril v vrečko h kupljenim kavbojkam. Jugoslovanski carinik je nato njegove kavbojke dvignil in malce potresel. Iz njih so začele padati pornografske revije. Seveda so končale v Sežani, bile so zaplenjene. Zakon je pač zakon, čeprav predvidevam, da so si cariniki te revije na samem natančno ogledali.
Še huje je bilo v drugih socialističnih državah, še bolj erotično zavrtih od Jugoslavije. Med študentskim potovanjem po vzhodni Evropi sem si v Zahodnem Berlinu seveda ogledal »seks shop« Beate Uhse, kar je bilo za mladega Jugoslovana kot svetovno čudo. Za spomin sem si vzel brezplačno brošuro, z naslovnicami trdoe-rotičnih filmov, ki so jih oglašali. Vzhodnonemški carinik, ki je brošuro našel med mojo prtljago, mi je še kar prijazno pojasnil: »Naslednjič s tem nikar ne hodite v Nemško demokratično republiko!« Prijazno, saj mi brošure ni zaplenil. Na poljski carini se je moji brošuri posvetil starejši poljski carinik, ki je bil med listanjem vidno zgrožen. Prizore iz brošure je glasno komentiral ter jo nato zaprl. »To je darilo za mojega brata v Jugoslaviji,« sem se izgovoril, čeprav brata sploh nisem imel. »Kaaaj? To ne sme v Poljsko, ne čez Poljsko in niti iz Poljske!« sem še slišal od očetovskega carinika, preden mi je brošuro zaplenil.
V novih časih je drugače, demokracija je tudi na tem področju. Mogoče so tele moje mladostne trdoerotične travme s carinami vplivale, da sem se na erotičnem sejmu v Celju kar dobro počutil. Priznam. Srečaš znance, ki jih nisi videl že celo večnost, v sicer malce čudnih okoliščinah. Opazuješ ljudi, celo znane osebnosti, kako se njihovi obrazi nad vso to »pregreho« odzivajo. Res, to je v bistvu družabni dogodek, ki privabi v Celje »potrebne« in manj »potrebne« množice iz vse Slovenije. V knežje mesto, s knežjo pregreho...
HOT
RAZVEDRILO
47
Nagradna križanka
Kakšna sreča!...
Povsod z vami
SLIKAR SREDNJEVEŠKIH BARVNIH MINIATUR
DEDNA MASA
JUDOV SIN
GRIČEVNATA IGRALEC POKRA- REKA SAMOBOR JINAVSV VBOSNI SLOVENIJI
ŠPANSKA PESNIŠKA OBLIKA P0LTT1ČNI VODITELJ
MEDNARODNA OZNAKA EGIPTA
VRSTA MAMILA
UREJEN SKUPEK CVETLIC
ANGELV JUDOVSKI IN KRŠC. KNJIŽ.
KrižamKe &
ugamKe
RIMSKA BOGINJA JEZE
MAROŠKI DENAR
OCVRT KOŠČEK SVINJSKEGA MESA
NAJEM (ANG.)
NENADNA POUCIJSKA AKCUA
SNOV ZA BARVANJE
PAS PRI KIMONU
PRIPADNIK AZIJSKEGA LJUDSTVA
IVAN TAVČAR
FRANCOSKI PLEMIŠKI NASLOV
LJUDSTVO V LAOSU
20
POTOMCI NI- RDEČI ZQZEMCEV KRIŽ V JUŽNI ORIENTAL-AFRIKI SKOSUKNO
INDIJSKA ZAČIMBA
AMERIŠKI REŽISER (NORMAN)
ZVIŠAN TON H
FORMAT ZA STISKANJE DATOTEK
14
NOŠENJE
RASTLINSKA BODICA
PRODAJALEC RIB
AMERIŠKA IGRAU4A ELECIRA
PEVEC IRGOLIČ
avtor TONE SEVNIK
NESTROKOVNO ZDRAVLJENJE (SLABŠ.)
ČLAN SAZU
NASILEN TAT
OZNAKA HRVAŠKE NEKDANJI SL TOLAR
DELAVEC V LESNI DEJAVNOSTI
TEKMOVANJE S ČOLNI
POROČENA ŽENSKA (EKSPR.)
IVAN JEZERNIK
DEL NAD PANJEM
POPOTNIK IN BENEŠKI TRGOVEC
TOVARNA ŠKROBA
17
SOZVOČJE TONOV
ZBIRANJE MNENJ DOHODEK IZ KAPITALA
PEVKA PRODNIK
SNEMAU4A NAPRAVA
SVILENA TKANINA
PREBIVALCI BAČE
PRIPRAVA ZAZAPEN-JANJE
REŽISER PERVANJE SVOBODNO TRŽAŠKO OZEMLJE
STREZAJV UNIFORMI
RUSKI PISATELJ (MAKSIM)
TRETJA POTENCA ŠTEVILA
PESNICA ŠKERL
ŠVED. IND. KONCERN
PEVKA RUPEL
ZASLEDOVANJE DIVJADI AM. IGRALEC RUSSELL
PESNIK PAVČEK
DRŽAVAV JZ AFRIKI
15
ŠPANSKO BELO VINO
R0CKWELL0-VA TRDOTA
VRSTA, UNUA SL. PISATELJ (MIHA)
10
TROP. GO-MOUNICA
KITAJSKI REVOLUC. ZEDONG
OČE (STAR.) IVAN ČARGO
TEHNIKA
PRENAŠANJA SUKOVNIH SIGNALOV
DAVID THOMPSON
DUHOVŠČINA
OGOVARJANJE V 3.0S.MN.
SLOVENSKI
EKSTREMNI PREBIVALCI SMUČAR AMANA (DAVO)
UTA (STAR.)
18
Nagradni razpis
1.	nagrada: savna za tri osebe v fitnesu Herkul v Slovenskih Konjicah
2.	nagrada: bon za dve nedeljski kosili v Gostišču Hochkraut v Tremerju
3.	nagrada: knjiga Celjske Mohorjeve družbe
Pri žrebanju bomo upoštevali pravilno geslo, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do torka, 16. decembra.
Rešitev nagradne križanke iz št. 48
Vodoravno: MIRNA PEČ, OZEBLINA, TOČ, IVES, OB, TEKST, KRTINA, CRANS, JAK, MROŽ, ALAMO, OSEMSTO OSEM, IMAM, KERATIN, NIRVANA, OJ, HOSTA, OTON,
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13	14	15	16
17	18	19	20	21			
(novo)
V prodaji 1. številka!
KrižanKe & uganKe
www.trik.si
Ona: Uspevale vam bodo tudi tiste reči, pri katerih ste bili do zdaj popolnoma neuspešni. Izkoristite priložnost, ki se vam ponuja. S partnerjem boste imeli manjši prepir, ki pa se bo končal na prijeten način.
On: Čeprav bo vaše vedenje nekdo kritiziral, bo v resnici hotel povedati, da mu pomenite veliko več, kot si mislite. Premislite o nekem predlogu in se končno odločite, kaj boste storili s svojimi zmedenimi čustvi.
Ona: Zapleti s partnerjem se bodo začeli pojasnjevati in spoznali boste, da sploh ni tako hudo, kot ste si predstavljali. Poskusite z manjšim, vendar iskrenim opravičilom, ki bo vsekakor doseglo svoj namen.
On: Kritično obdobje v ljubezni je sicer za vami, vendar nikar ponovno ne rinite z glavo skozi zid. Treba bo kar nekaj časa, da si boste uredili čustveno življenje.
TEHTNICA Iß
Ona: Končno se boste uspeli znebiti neprijetnega občutka, da vam želinekdo škodovati na poslovnem področju. Zdaj pa se nikar ne obirajte, ampak izkoristite priložnosti, ki ste jih zaradi tega v preteklosti zamudili.
On: Napačno sodite, da so se nekateri zarotili proti vam. Stopite jim nasproti in videli boste, da si želijo isto kot vi. Ne pozabite, najprej je treba pospraviti pred lastnim pragom.
ШЛШ
Ona: Če se boste precenjevali, se vam lahko zgodi, da se boste zamerili precej vplivnemu človeku, ki se bo znal prav prefinjeno maščevati. Tudi s prijateljico nimate poravnanih ravno vseh računov, zato se raje pazite.
On: Pričakovali boste veliko več, kot boste dobili, vendar se boste po temeljitem razmisleku vendarle sprijaznili s ponujeno možnostjo. Toda to še ne pomeni, da se ne boste še vedno trudili za nekaj več.
DVOJČKA	STRELEC
Ona: Vse se lahko obrne veliko bolje, kot so vaša najbolj optimistična pričakovanja. Na prijetnem popivanju s prijatelji boste spoznali osebo, ki vam bo v prihodnosti še mnogo pomenila.
On: Malo več umirjenosti vam nikakor ne bi škodovalo, saj delate preveč napak, pa še organizem si boste čisto izčrpali. Torej nikar ne hitite, raje si najprej odpočijte, potem pa dobro premislite, preden naredite naslednji korak.
Ona: Za vaš nameravani korak je še nekoliko prezgodaj. Počakajte raje na ugodnejši trenutek, saj bo učinek neprimerno večji. Nekdo vam bo sicer predlagal ravno nasprotno, vendar ravnajte predvsem po svoji glavi.
On: Doletela vas bo ljubezen na prvi pogled, vendar bo le bežen pogled veliko premalo za kaj resnejšega. A vseeno bo lepo, saj boste doživeli nekaj, kar bi ob normalnem poteku življenja morda celo zamudili.
ČR, ŠK, IKAROS, POPAJ, BERAČ, NESTLE, ONI, BLEBETAČ, URAD, CIGANI, ATIK, BP, NASSFELD, KT, ALARM, TRUD, TAO, NAHOD, KR, ONE, IZUM, SKLONILO, TAJA, PAN.
Geslo: Smučarska središča v tujini
Izid žrebanja
1.	nagrado, mesečna karta za fitnes Herkul v Slovenskih Konjicah, prejme: Slavko Vrhovnik, Galicija 38a, Žalec.
2.	nagrado, bon za dve nedeljski kosili v Gostišču Hochkraut v Tremerju, prejme: Magda Fajs, Cesta Kozjanskega odreda 12, Šentjur.
3.	nagrado, bon za šiviljski servis Flikca v Celju, prejme: Marija Kačičnik, Javornik 25, Štore.
Nagrajencem čestitamo. Nagrade bomo poslali po pošti.
Ona: Odkrit pogovor s partnerjem vam bo prinesel povsem drugačen pogled na vajino zvezo, za katero ste bili do zdaj prepričani, da je ni mogoče izboljšati. Treba se bo še malo bolj potruditi in uspeh bo tu.
On: Nikar se ne jezite na tiste, ki niso prav nič krivi za vaš sicer dokaj neprijeten položaj. Raje najprej pometite pred svojim pragom. Obeta se vam prav prijetna avantura, ki se je boste še dolgo spominjali.
DEVICA
Ona: Na poslovnem področju boste veliko bolj uspešni, kar bo predvsem posledica tega, da se boste odločili raje pogajati kot vztrajati pri svoji trmi. Ta sprememba se bo pozitivno odražala še kar nekaj časa.
On: Naleteli ste na enakovrednega tekmeca, ki vam lahko dodobra zagreni življenje. Partnerka vam je sicer zvesta, vendar se je začela zanimati za dokaj nevarne zadeve. Poskrbite za red v hiši, sicer bo prepozno.
Ona: Kje so že tisti časi, ko si zaradi ljubezni niste delali nikakršnih težav? Vendar bo dosežen cilj toliko slajši, kolikor bo težja pot do njega. Pa tudi na zdravje bi lahko malo bolj popazili, saj se vam lahko kaj hitro maščuje.
On: Prekosili boste samega sebe, še posebej kar se tiče poslovne plati življenja. Finance bodo sicer še malo škripale, vendar lahko že kmalu tudi na tem področju pričakujete precejšnje izboljšanje.
KOZOROG
Ona: Nikar se ne zapirajte vase, saj je trenutno obdobje več kot ugodno za sklepanje novih ljubezenskih zvez, celo z osebo, ki vam je bila do zdaj nedostopna. Treba je le narediti prvo potezo...
On: Niste več majhen otrok in čas je, da se začnete tega zavedati tudi sami in končno nehate pričakovati, da bodo vse opravili drugi. Z odločnim posegom boste presenetili nekoga, ki tega enostavno ni pričakoval .
HM^'H«',!
Ona: Ne bodite tako nezaupljivi in poskusite še enkrat, čeprav vam je prvi poskus popolnoma spodletel. Tokrat bo drugače, saj boste upoštevali tudi tiste parametre, ki so vam nazadnje pošteno nagajali.
On: Nikar ne bodite preveč samozavestni, saj se vam lahko to še zelo maščuje. Predvsem pa ne dajajte v nič svojo partnerke - pošteno vam bo zamerila. Naredite kompromis na ljubezenskem področju in ne bo vam žal.
Ona: Vse bolj pogosto se boste ozirali za prijetnim znancem, ki vam je pred kratkim namenil zelo lep kompliment. S tem vam je vsekakor vzbudil precejšnje zanimanje za to, ali je možno tudi kaj več kot samo prijateljstvo.
On: Pred nekom se boste poskušali skriti, vendar vas bo na vaše začudenje našel prav tam, kjer tega enostavno ne boste pričakovali. Nikar se ne izmikajte, ampak mu odkrito priznajte svoje misli in načrte.
3
2
7
5
4
12
9
13
8
6
11
16
19
21
48
RUMENA STRAN
V prvi vrsto so seveda posadili Mojmirja Sepeta (levo) in Jureta Robežnika (desno), avtorja številnih zimzelenih slovenskih melodij - nekaj so jih zapeli tudi na koncertu. Med njima je Hotimir Lešničar iz znane celjske zdravniške družine, nekdanji strokovni vodja Onkološkega inštituta v Ljubljani, ki prav tako zelo dobro sodi med omenjeno dvojico, saj je kot nadarjen pianist dolgo časa igral v zasedbi Greentown Jazz Band.
Od šansona do popevke
Vrtiljak melodij - od šansona do popevke so poimenovali osmi tradicionalni dobrodelni koncert rotary kluba Barbara Celjska. Pesmi so zapeli Nuška Drašček, Boštjan Korošec, Željka Predojević, Jure Ivanušič, Eva Hren in Vita Mavrič, ki jih je spremljala 10-članska zasedba pod umetniškim vodstvom Simona Dvoršaka. Koncert so posvetili 15-letnici ustanovitve Območnega odbora društva Hospic Celje, ki so mu na prireditvi tudi podelili dva tisoč evrov, nekaj pa namenili tudi skladu za pomoč mladim talentom.
NC, foto: GrupA
Med obiskovalci koncerta sta bila tudi znana odvetnika, ki prijateljujeta še iz študentskih časov. To sta Celjan Dejan Gracer (levo), ki je prišel z ženo Beti in hčerko, ter Primorec Janez Starman (desno), ki je s seboj tudi pripeljal hčerko. Med njimi je legendarni celjski glasbenik Ivo Umek, ki je opravil levji delež pri organizaciji koncerta.
Ko lučke zasvetijo ...
V Celju že nekaj časa velja, da si meščani vsaj enega od dvanajstih mesecev v letu zaslužijo živeti v pravljicah. Če pravljični liki resnično zaživijo za najmlajše, je odraslim dovolj že sproščeno druženje na mestnih ulicah in trgih ob prazničnem dogajanju in svetlečih lučkah. Da bi se le še dežne kaplje, ki so zadnje dni prav nadležno močile vse, ki so si upali na plan, spremenile v snežinke ...
IS, foto: GrupA
Da je treba priti pogledat lučke v Celje, sta se odločila tudi župana dveh zgornjesavinjskih občin - Ciril Rosc (levo) iz Luč in Franjo Naraločnik z Ljubnega. Pri preverjanju, kaj ponuja Pravljično Celje, sta ju spremljali tudi soprogi.
Odkar so se preselili v Ljubljano, je Sancinove v Celju bolj redko videti. A vseeno so si očka Igor, mami Vesna in sine Stojan vzeli čas in prišli preveriti, kakšno bo Celje v decembru. Da se je splačalo, so povedali vsi trije, Igorja pa bo do konca leta v mestu še večkrat videti, saj je ta mesec za gledališki ansambel še posebej deloven.
Skoraj zadnja pika na i
Ureditev vaškega jedra Ponikve je bila velik in precej odmeven projekt. Njegove posamezne faze so ene bolj in druge manj navduševale. Ob odprtju novourejenega dovoza do šole prejšnji teden so si bili krajani precej bolj enotni. Trak je šentjurski župan Marko Diaci (levo) prerezal v družbi tamkajšnje ravnateljice Andreje Ocvirk in novega predsednika KS Ponikva Igorja Dosedle. Dosedla, ki je sicer bolj znan kot direktor Šolskega centra Celje, je bil nekoč celo Markov profesor. Zdaj so se vloge nekoliko obrnile, ampak vseeno ne bi upali staviti, kdo bo po novem koga poučeval .
StO, foto: JR
V zaodrju smo pred nastopom ujeli del glasbenikov, ki jih trema očitno ni prva nič zdelovala. Z leve so: Simon Dvoršak, Laura Betka Krajnc, ki zapela skupaj s Boštjanom Korošcem (desno), vmes pa sta še Željka Predojević in Nuška Drašček.