Izhaja vsak Četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34100 Trst, Ulita Ghega 8/1, Telefon 28-770. 34!“0 Gorica, Piazza Vittoria 46/11. Pošt. pred. (casel-la postale) Trst 431. Poštni čekovni račun Trst, 11 /6464 Poštnina plačana v gotovini TEDNIK NOVI UST Posamezna štev. 70.— lir NAROČNINA: četrtletna lir 850 — polletna lir 1400 — letna lir 2800 ♦ Za inozemstvo: letna naročnina lir 4200 Oglasi po dogovoru Spcdizione in abb. post. I. gr. bis SETTIMANALE ŠT. 771 TRST, ČETRTEK 27. NOVEMBRA 1969, GORICA LET. XVIII. Potrebna je večja politična aktivnost Zadnja leta se je slovenska prosvetna dejavnost na Tržaškem in na Goriškem okrepila, posebno tudi s strani krščansko usmerjenih društev. Tako prirejajo na primer v Katoliškem domu v Gorici zanimiva predava-ija o aktualnih vprašanjih, v Števerjanu se je poživila prosvetna dejavnost, odkar imajo nov prosvetni dom, na Opčinah je na novo zacvetela prosvetna dejavnost, ki ima izhodišče v Finžgarjevem domu in v društvu »Tabor«, v ulici Risorta in pri Sv. Ivanu sta bili zgrajeni novi dvorani, kjer je možno prirejati predstave , v Nabrežini je zaživela nova prosvetna dejavnost — da omenimo samo nekatere primere. So pa še vasi ali predmestja, kjer je bila nekdaj prosvetna dejavnost, zlasti pevska in igravska, živahna, zdaj pa je skoraj zamrla. Treba bi bilo dati nove pobude tudi tam. Ni res, da so naši ljudje otopeli za prosvetno delo in da je v njih zamrlo kulturno zanimanje in teženje. V zadnjih letih se je že večkrat pokazalo, da je ravno obratno res — da z veseljem poprimejo, če se le pojavi kaka resna pobuda. Vendar pa jih ne bi smeli samo obsipavati z očitki, da so pasivni in brezbrižni, ampak jim aktivno pomagati, tla uresničijo kako novo ali poživljeno obliko prosvetnega dela. To jim da potem veselje in samozavest. Vendar pa ni dovolj samo prosvetno delovanje. Našim ljudem tako po vaseh kot v predmestjih in v samem mestnem centru, kmetom in delavcem, pa tudi izobražencem in mladini je potrebna tudi politična izobrazba, zavednost in samozavest. V tem pogledu pa je bilo v zadnjih letih malo storjeno. Edino, ki se kolikor toliko trudi v tem pogledu, je časopisje, vendar časnik do marsikoga ne pride, ker se je precej naših ljudi odvadilo brati. Vse rajši poslušajo radio in televizijo. Že dolgo ni več nobenih političnih in na-rodno-vzgojnih predavanj po naših krajih To bi bila zlasti dolžnost Slovenske skupnosti, ki pa je najbrž zaradi resničnih težav to nalogo zanemarila. V našem listu smo že večkrat opozorili, da se ne bi smeli obračati na naše volivce samo takrat, kadar so razpisane volitve, ampak da bi morali ostati v trajnem stiku z njimi, tudi v razdobjih od enih volitev do drugih. Seveda je težko pričakovati, da bo v tem oziru lahko veliko storil in dal odločilno pobudo kak posameznik ali kak list. To lahko stori le Slovenska skupnost kot celota. Mislimo, da je nastopil zdaj z zimsko sezono'čas, ko bi mogli in morali prirejati po naših vaseh, predmestjih in v mestu samem vrsto predavanj, posvetovanj, okroglih miz in večjih zborovanj, na katerih bi morali seznanjati slovenske volivce in naše prebivavstvo s sedanjimi političnimi, gospodarskimi, socialnimi in kulturnimi, posebno pa šolskimi pro- (Nadalj. na 2. strani) O deželni pristojnosti za manjšinske probleme UMESTEN PREDLOG SVETOVAVCA D. ŠTOKE V deželnem zboru Furlanije - Julijske krajine se je v sredo, 26. t. m., zaključila lazprava o deželnem obračunu za leto I968 in proračunu za leto 1970. Na koncu razprave je spregovoril predsednik Berzanti, ki jr obširno govoril o politiki deželne vlade, pri čemer je zlasti poudarjal njena prizadevanja za rešitev gospodarskih in socialnih vprašanj. Ko je govoril o zunanjepolitičnih problemih, je predsednik potrdil politično voljo deželne vlade, ki teži za tem, da dežela Furlanija - Julijska krajina prispeva, kolikor je v njenih močeh in pristojnostih, k tesnemu sodelovanju zlasti s sosednimi deželami in državami, to je z Jugoslavijo in Avstrijo. V tej zvezi je tudi omenil prisotnost slovenske narodne manjšine, ki predstavlja bogastvo za vso deželo in je zalo vredna vse pozornosti in zaščite. Med glasovalnimi izjavami je spregovoril tudi svetovat ec Slovenske skupnosti Drago Štoka. »'Slovensko ljudstvo — je med drugim dejal — se ne more sprijazniti z dosedanjimi stališči o pristojnosti avtonomne dežele za vprašanja, ki ga pobliže zadevajo. Naše ljudstvo se ne more strinjati s pasivnostjo, ki jo deželna vlada kaže v zvezi s tem perečim problemom, temveč zahteva in pričakuje, da bo abstraktnemu in programskemu členu 3 deželnega statuta končno priznana konkretna vsebina, kajti le na ta na- čin bo mogoče dejansko zaščititi narodne pravice slovenske manjšine.« »Prav v ta namen — je nadaljeval govornik — predlagam, naj se ustanovi posebna komisija, katere člani morajo biti tudi slovenski izvedenci, ki naj v sporazumu z uradom za manjšine pri predsedništvu deželne vlade izdela jasne predloge o ukrepih, ki so potrebni za rešitev nadvse aktualnega in za slovensko manjšino naravnost življenjskega problema.« Pred glasovanjem o proračunu je svetova-vec Štoka predložil tri resolucije. V eni teh je zahteval, naj deželni odbor s pomočjo u-rada za manjšine stalno spremlja zadeve, ki zanimajo Slovence, in naj hkrati posreduje pri osrednji vladi za rešitev manjšinskih vprašanj. Druga resolucija priporoča, naj deželna vlada sprejme posebne ukrepe v korist kmetijstva na Tržaškem in Goriškem, tretja pa predlaga ustanovitev posebne komisije za vprašanja, ki zadevajo Beneško Slovenijo. Prvi dve resoluciji sta bili sprejeti, medtem ko je bila zadnja zavrnjena, češ da dežela skrbi za probleme v Nadiških dolinah s pomočjo svojih rednih organov. Zakonski osnutek deželnega obračuna je bil sprejet z glasovi svetovavcev leve sredine, medtem ko se je predstavnik Slov. skupnosti pri glasovanju vzdržal. Južni Tirolci so «« Južnotirolska ljudska stranka (SVP) je na izrednem kongresu, ki se je zaključil v noči med soboto in nedeljo, odobrila tako imenovani »paket« in operativni koledar. V »paketu« je cela vrsta ukrepov v korist južno-tirolskega in ladinskega prebivalstva in o teh ukrepih sta se svoj čas sporazumeli rimska vlada in vodstvo Južnotirolske ljudske stranke. Operativni koledar pa določa roke, v katerih se mora celotni sporazum izvesti. O vsebini »paketa« smo v našem listu že pred kratkim obširno pisali. Južni Tirolci bodo dobili večjo avtonomijo v okviru bocen-ske pokrajine in avtonomne dežele Tridentinsko - Južni Tirol. Ni jim sicer bila priznana popolna avtonomija, vendar je strankin predsednik Magnago pred kongresom večkrat izjavil, da je sedanji sporazum z rimsko vlado največ, kar v sedanjem trenutku Južni Tirolci lahko dobijo. Zanimivo je, da je predlog strankinega vodstva bil sprejet z zelo pičlo večino glasov (kakih 53 odst.), kar pomeni, da je bila opo- zicija zelo močna, in tudi kaže na razpoloženje' ki danes vlada v južnotirolskih ljudskim množicah v odnosih do upravne in državne stvarnosti, v kateri živijo. Nekateri italijanski listi sedaj pišejo, da se utegne SVP razbiti, kar bi mnogi v Italiji zelo radi videli, da bi se zgodilo. Čeprav je bil predlog strankinega vodstva sprejet z majhno večino glasov in čeprav je opozicija ostro nastopala proti tistim, ki so zagovarjali sporazum, je malo verjetno, da se bo J užnotirolska ljudska stranka, ki danes združuje skoraj vse nemško govoreče prebivalstvo, razbila. Sedaj namreč prehajamo v kočljivo dobo, ko se bodo posamezni dogovorjeni ukrepi v korist Južnih Tirolcev in Ladin-cev sprejemali v pristojnih organih (v parlamentu, deželnem zboru in v upravnih organih) in bo morala stranka budno paziti, da se bo sporazum izvedel tako, kot je bilo resnično dogovorjeno, in ne tako, kot bi želeli določeni, Južnim Tirolcem, Ladincem in vsem narodnim manjšinam neprijazni ali celo sovražni krogi. RADIO TRST A ♦ NEDELJA, 30. novembra,ob: 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Sv. maša; 9.50 Glasba za kitaro; 10.45 V prazničnem tonu; 11.15 Oddaja za najmlajše: Frederick Marryat »Morski razbojnik«. Četrti del; 11.45 Ringaraja za naše malčke; 12.00 Nabožna glesba, 12.15 Vera in naš čas; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj...; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Glasba iz vsega sveta; 15.30 Giacosa »Pravica duše«. Enodejanka; 16.10 Malec: Sonata brevis za čelo in klavir. Izvajata Forest in Došek; 16.45 Parada orkestrov; 17.30 Zborovska glasba; 18.00 Miniaturni koncert; 18.45 Bednarik »Pratika«; 19.00 Jazz; 19.15 Sedem dni v svetu; 19.30 Melodije iz filmov in revij; 20.00 Šport; 20.30 Reharjeva: V starih časih: »Meklaus bo kmali leti«; 21.00 Semenj plošč; 22.00 Nedelja v športu, ♦ PONEDELJEK, 1. decembra, ob: 7.30 Jutranja glasba; 11.40 Radio za srednje šole; 12.10 Pomenek s poslušavkami; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13 30 Glasba po željah; 17.20 Za mlade poslušav-ce: Čar glasbenih umetnin; 17.35 Jež: Italijanščine po radiu; 17.55 Bambič: »Pierre Auguste Renoir, ob 50-letnici smrti«; 18.15 Umetnost; 18.30 Radio za srednje šole; 18.50 Zbor »Ermes Grion«; 19.10 Odvetnik za vsakogar; 19.20 Znane melodije; 20.00 Športna tribuna; 20.15 Poročila - Danes v deželni upravi; 20.35 Sestanek s Fansi; 2100 Kulturni odmevi; 21.25 Romantične melodije; 21.45 Slovenski solisti; 22.05 Zabavna glasba. ♦ TOREK, 2. decembra, ob: 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slovenske pesmi; 12.15 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.20 Za mlade poslušavce- Plošče za vas - Novice iz sveta lahke glasbe. 18.15 Umetnost; 18.30 Komorni koncert; 19.00 Otroci pojo; 19.10 Spomini Vena Pilona: 19.25 Al Caiola izvaja Gershvvinove motive; 19.45 Zbor »Slavec« iz Ricmanj, vodi Švara; 20.00 Šport; 20.15 Poročila - Danes v deželni upravi; 20.35 Bizet: »Iskavci biserov«, opera; 22.35 Zabavna glasba o SREDA, 3. decembra, ob: 7.30 Jutranja glasba; 11.40 Radio za prvo stopnjo osnovnih šol; 12.10 Brali smo za vas; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Tržaški mandolinski ansambel; 17.20 Za mlade poslušavce: Sodobne no-pevke; 17.35 Jež: Italijanščina po radiu; 17.55 Ne vse, toda o vsem; 18.15 Umetnost; 18.30 Radio za prvo stopnjo osnovnih šol; 18.50 Heutling-Quartett; 19.15 Higiena in zdravje; 19.25 Iz Dof-nt torbe Milka Matičetovega; 19.40 Jazz; 20.00 Šport; 10.15 Poročila - Danes v deželni upravi; 20.35 Simf. koncert. ♦ ČETRTEK, 4. decembra, ob: 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slovenske pesmi; 12.00 Pod farnim zvonom župne cerkve v Trčmunu; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba do želiah; 17.20 Za mlade poslušavce: Ansambli na Radiu Trsh 1735 Jevnikar: Slovenščina za Slovence; 17.55 Kako ir. zakaj; 18.15 Umetnost; 18.30 Nove plošče resne glasbe; 19.10 »Pisani balončki«; 19.40 Priljubljene melodije; 20.00 Šport; 20.15 Poročila Danes v deželni upravi; 20.35 Edmond Rostand: »Orlič« Drama; 22.1-5 Zazavna glasba. ♦ PETEK, 5. decembra, ob: 7.30 Jutrania. glasba: 11.40 Radio za drugo stopnio osnovnih šol: 12 10 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po želiah: 17.?n Za. mlade ooslušavce: Glasbeni moist.ri: 17.35 Jež »Italijanščina, po radiu«; 17.55 Ne vse. toda e vsem; 18.15 Umetnost; 18.30 Radio za drugo sten nio osnovnih šol; 18.50 Sodobni slovenski skia datelji; 19.10 Paolo Brezzi: Začetek krščanstva (5) »Delovanje Pavla iz Tarsa«: 19.30 Motivi, k' vam ugaiajo; 20.00 Šoort; 20.15 Poročila - Dano« v deželni unravi; 20.35 Gosnodarstvo in delo-20.50 Karel Širok: »Ovca sv Miklavža«, nravlii ca: 21.20 Sestanek z Zadovoljnimi Kranici. ♦ SOBOTA, 6 decembra, ob: 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slovenske pesmi; 12.10 Kulturni odmevi, 12.35 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Glasba iz vsega sveta; 15.55 Avtora dio; 16.10 Dunajske melodije; 17.20 Dialog - Cer kev v sodobnem svetu; 17.30 Za mlade poslušav ce: Od šolskega nastopa do koncerta; 18.00 Moj prosti čas; 18 15 Umentost; 18.30 Otroški zbor iz Maribora; 18.45 Orkester »Dukes of Dixieland«; 19.10 Družinski obzornik; 19.30 Zabavali vas bo do; 20.00 Šport, 20.15 Poročila - Danes v deželni upravi; 20.50 Josip Ogrinec: »Kje je meja?«. Veseloigra; 21.30 Vabilo na ples. Izdajatelj: Engelbert Besednjak nasl. ♦ Odgovorni urednik: Drago Legiša ♦ Tiska tiskarna »Graphis« Trst Preiskave o pomorih v Vietnamu Tako ameriško kot južnovietnamsko poveljstvo je ukazalo preiskavo o tem, koliko je resničnosti na vesteh, ki so se razširile zadnji čas po vsem svetu, da so zagrešili nekateri ameriški častniki in oddelki množične pokole v Južnem Vietnamu, zlasti v neki vasi v pokrajini Ouang Ngai. Pri tem navajajo različne številke žrtev, od 100 do 700. Vendar ni dvoma, da je do takih okrutnosti res prišlo. V Združenih državah so že zaprli nekega nadporočnika, ki je obložen, da je ukazal pobijati civiliste v neki zavzeti vietkonški vasi. Nadporočnik, po imenu Calley, bo prišel pred vojno sodišče. Na mnogih koncih sveta upravičeno obsojajo take okrutnosti s strani vojske, ki trdi, da se bojuje za demokracijo in proti totalitarizmu. Vendar pa je tudi dokaz demokracije, da ameriške oblasli priznajo, da je moglo priti do kaj takega, in da so same odredile preiskavo. Marsikje, kjer so posebno glasni v obsojaju teh zločinov ameriških vojakov, bi prišli v zadrego, če bi jih spomnili, da so počenjali v bližnji ali daljni preteklosti tudi sami take in še hujše zločine, npr. pri prisilni kolektivizaciji v Sovjetski zvezi, v nemških koncentracijskih taboriščih ali na Rabu. Izgovarjanje na režime in osebe je jalpvo, končno povsod počenjajo zločine ljudje. Nekdo sicer da povelje, toda drugi — in ne en sam, ampak desetine in stotine ljudi — povelje izvršijo. Brez takih vojnih rabljev bi bili množični pokolji nemogoči, in če je mogoče obdolžiti blaznosti tiste, ki take pokole odrejajo, se ne morejo opravičevati z blaznostjo vsi tisti številni, ki pokole voljno in celo vneto izvajajo. DOTOK DEVIZ V SLOVENSKO PRIMORJE Po podatkih slovenske turistične zveze za obalno področje je bilo v prvih osmih mesecih letošnjega leta menjanih v slovenskih primorskih občinah Ilirska Bistrica, Izola, Koper, Postojna, Piran in Sežana za 29 milijard in 368 milijonov starih dinarjev tujih valut, seveda trdnih. To znaša v lirah 14 milijard, in 184 milijonov lir. Do konca leta se bo ta j vsota dvignila vsaj še za eno četrtinko. | Kakšno velikansko vsoto pomeni la dotok tujih valut, dobro ilustrira dejstvo, da znaša predvideni proračun slovenske republike za leto 1970 okrog 70 milijard starih dinarjev. Celotni predvideni dotok tujih deviz v omenjenih šest slovenskih obalnih občin v letošnjem letu bi torej lahko sam kril 56 odst. izdatkov republiškega proračuna. Seveda pa devizni dohodek teh šestih občin še ne predstavlja celotnega deviznega dohodka Slovenije, kajti k njemu prispevajo tudi Gorenjska, Štajerska, kamor posebno radi zahajajo Avstrijci, in druge slovenske pokrajine. POSLEDICE STAVK »Topla jesen«, kakor imenujejo letošnjo zaradi neprestanih stavk danes tukaj, jutri tam, se še vedno nadaljuje. Povečini so zahteve delavcev in uslužbencev upravičene. V veliko primerih pa gre za zakulisne politične spletke, ki pehajo stavkajoče na ulice, v izgrede in tudi v zgubo dnevnih zaslužkov. Marsikdaj delavci niti točno ne vedo, kdaj in zakaj napovedo vodje sindikatov stavčno gibanje, čeprav vsi vemo, da je gospodarsko in socialno stanje v naši republiki na šibkih nogah in da so potrebni odločni ukrepi, da se razmere izboljšajo. Malokdo si pa upa reči, da ni dosedanji način stavčnega gibanja, združen tudi z brez-potrebnim. razbijanjem, uničevanjem, z ranjenimi in mrtvimi, pokazal pravo smer k zaželenemu cilju. Med delojemalci, tudi skrajnih političnih smeri, se pojavlja že utrujenost in nezadovoljstvo nad voditelji, ki se v svojih namerah oddaljujejo od gospodarskih ciljev in izboljšav in jim gre v prvi vrsti za politično oblast. Kdor si danes upa kaj takega le ziniti, ga takoj napadejo kot »pro-tidelavski element«. Neskladnost stavčnih gibanj škoduje večkrat tudi delojemalcem samim. Tako na primer bodo te dni stavkali nameščenci finančnih in zakladniških uradov. Posledica bo, da ne bo tudi v naši deželi prejela večina državnih in javnih nameščencev novemberske plače ob običajnem roku. Zakasnilo se bo tudi , izplačevanje pokojnin in trinajste plače. P10-: ti komu naj pa ti oškodovani uslužbenci slav- I kajo? Petdesetletnica slovenske univerze Od 8. do 11. decembra bodo v Ljubljani o-srednje proslave za petdesetletnico slovenske univerze, ki je začela delovati v akademskem letu 1919-20. Seveda takrat še ni bila popolna. Za svojo univerzo so se borili Slovenci dolga desetletja, vendar se je Dunaj stalno obotavljal, da bi jim jo dovolil. Šele zlom stare Avstrije je omogočil, da so si Slovenci ustanovili vsaj jedro lastne univerze, ki pa se je morala tudi še v stari Jugoslaviji trdo boriti za svoj obstoj. V ta boj so odločno posegli v letih pred drugo svetovno vojno tudi slovenski študentje s svojo slovito skupno »Akademsko akcijo«, ki je prirejala manifestacije in zborovanja v obrambo in za izpopolnitev univerze. Akademska akcija je bila nekaka študentovska predhodnica OF v obrambi narodnih pravic. Zametki slovenskega visokega šolstva pa segajo nazaj skoro do srednjega veka. Tak zametek je bila jezuitska visoka šola v Ljubljani, kot je dokazal v raznih svojih razpravah dr. Janko Jež. Iz slovenske univerze je izšlo v zadnjih petdesetih letih na tisoče in tisoče slo- venskih izobražencev. Univerza je tudi dala močan zagon slovenski znanosti na vseh področjih. Po drugi svetovni vojni je bila močno izpopolnjena. Zdaj študira na njej okrog 10.000 študentov- -0— POTREBNA JE VEČJA POLITIČNA AKTIVNOST (Nadalj. s 1. str.) blemi, ki jih mora reševati naša manjšinska skupnost in posebno še Slovenska skupnost kot njeno politično predstavništvo. O teh problemih naj se razpravlja v široki slovenski javnosti. Slišati je treba mnenja ljucli o njih. Treba je dati našim ljudem možnost, da aktivno sodelujejo pri oblikovanju ‘n reševanju teh problemov, s tem da odločno in javno podprejo izvoljene in politične predstavnike v njihovih prizadevanjih, da dosežejo na pristojih mestih in v pristojnih demokratičnih organih kake konkretne rezultate■ Sovjetska oblast in Solženicin V začetku januarja bodo začeli snemati na j inskega matematika Leonida Pljuša iz Kijeva pa Norveškem film po Solženicinovem romanu »En dan v žilvjenju Ivana Denisoviča«, v koprodukciji ameriške filmske družbe Group W. Film, angleške družbe Leontes Films in norveške filmske družbe Norsk Film. Zdaj postavljajo v bližini norveškega mesteca Rčros in tamkajšnjega premogovnika taborišče po vzorcu sibirskega taborišča, v katerem je prebil Solženicin osem let. Norveški časniki prinašajo vabila, naj se javijo zlasti starejši, brezzobi ljudje, da bodo nastopili kot statisti v filmu. Zahodni dopisniki iz Moskve pa poročajo, da so sovjetske oblasti še zaostrile preganjanje Aleksandra Solženicina, ki bo decembra dopolnil 51. leto. Izključili so ga iz društva pisateljev v Rja-zanu, kjer ima stalno bivališče, nakar sta ga izključila tudi Zveza sovjetskih pisateljev in Društvo ruskih pisateljev. S tem je odvzeta Sol-ženicinu vsaka možnost, da bi objavljal svoja dela v Sovjetski zvezi. Že zdaj ga preživlja v glavnem žena, ki je učiteljica. Solženicina so izključili iz društva pisateljev v Rjazanu z utemeljitvijo, da njegovo obnašanje ni vredno sovjetskega pisatelja, ker ni protestiral proti pisanju meščanskega zahodnega tiska, ki je hvalil njegova dela in jih prikazoval kot njegov protest proti razmeram v Sovjetski zvezi. V tem vidijo sovjetske oblasti protisovjetsko propagando in Solženicin je po njihovem kriv, da jo je netil. Ta nova akcija proti Solženicinu pa pomeni samo del splošnega novega pritiska na kulturne kroge v Sovjetski zvezi, kjer so pred kratkim aretirali ali zaprli v blaznico šest znanih kulturnih in fizičnih delacev, ker so poslali dve pismi Združenim narodom, v katerih opozarjajo na nevarnost povratka k stalinizmu v Sovjetski zvezi. Aretirani so pripadali skupini, ki se je imenovala »Pobuda za obrambo državljanskih pravic«. Imela je vsega skupaj 15 članov, na svoji pismi Združenim narodom pa so zbrali nekaj desetin podpisov. Medd aretiranimi sta delavca Vladimir Borisov iz Leningrada in Oleg Vorobev iz Perma. Oba so proglasili za blazna in ju zaprli v norišnico. Zaprli so tudi bivšega majorja sovjetske vojske Genriha Altunyana iz Harkova, mladega voditelja krimskih Tatarov Mustafa Džemi leva in verskega pisatelja Anatolija Levitina-Krasnova. V blaznico so zaprli tudi znanega strokovnjaka za italijansko literaturo Jurija Malceva, ki je naslovil na kremeljske mogotce prošnjo, naj mu dovolijo, da bi se izselil. Ukra- so dolgo zasliševali, mu napravili hišno preiskavo, a so ga končno izpustili. Bati se je, da bodo aretirali in zaprli ali poslali v blaznico tudi Aleksandra Solženicina. Tega smatrajo strokovnjaki za rusko literaturo za naj večjega sodobnega ruskega pisatelja. Oblastem se je zameril zlasti s pismom, ki ga je poslal leta 1967 kongresu sovjetskih pisateljev. V njem je zahteval odpravo cenzure za objavo literarnih del, češ da je cenzura v nasprotju s sovjetsko ustavo. Zahteval je tudi, naj prenehajo z obrekovalno gonjo proti njemu in naj zveza pisateljev končno kaj stori, da bi lahko njeni člani, ki jih imajo oblasti na piki, objavili svoje knjige. V pismu je dalje naglasil, da so povzročile sovjetske oblasti s tem, da so skoro ves čas do oktobrske revolucije preganjale najboljše pisatelje, veliko škodo ruski in sovjetski zgodovini. NEMKE PROTI NOVONACISTOM Svoj čas se je govorilo, da so spravili Hitlerja na oblast »bataljoni krčnih žil«, to je ženske zre- lih in starejših let, katere je znal Hitler močno razvneti in jim vzbuditi naravnost erotične občutke s svojimi ekstazami fanatizma in s svojimi brčicami. V dvoranah, kjer je govoril, so bile prve vrste sedežev vedno zasedene po teh ženskih »bataljonih«, ki so zmedenemu »ftihrer-ju« navdušeno ploskale, če je le za hip prenehal, da bi prišel do sape. Toda njihove naslednice so krivdo nekdanjih »bataljonov krčnih žil« popravile s tern, da so preprečile pri zadnjih parlamentarnih volitvah, da bi dobila novonacistična NDP 5 odst. glasov in bi prišla tako v nemški zvezni parlament. Analize volivnih rezultatov v deželi Baden-VViirtemberg in volivne ankete, kot jih dopušča nemški zakon, so pokazale, da je v tej deželi 6,6 odst. moških volilo novonacistično stranko, a le 2.9 odst. žensk. Tako je dosegla NDP v deželi Baden-VVurtemberg skupno le 4,5 odst. glasov. In ker je bilo podobno tudi drugod, so torej ženske onemogočile novonacistom, da bi bili zastopani v nemškem parlamentu in da bi tudi tam zganjali svojo demagogijo. Očitno se Nemke dobro zavedajo, kaj jim je storil nacizem, ko je poslal njihove može, očete ali sinove na fronto, odkoder se jih na milijone ni več vrnilo. Nočejo, da bi se to ponovilo. FrancoVa policija muči Baske Mednarodna zveza svobodnih sindikatov pa minister na to pismo ni odgovoril in špan- (IBFG) je objavila dokumentacijo o mučenjih v španskih zaporih, posebno v ječah v Basauriju in v Bilbau v Baskiji. Kot znano, se Baski v zadnjem času spet odločno bore proti Francovi diktaturi za neodvisnost svojega naroda. Zato kaže Francova diktatura svoj bes in svojo pravo naravo posebno proti njim, po vzgledu vseh nakdanjih in današnjih centralističnih diktatur, ki se čutijo ogrožene od teženja zasužnjenih narodov po svobodi in neodvisnosti. V zaporih v Baskiji je tudi mnogo baskovskih duhovnikov, toda enako kot baskovske delavce in študente mučijo pripadniki policije, vojske, politično-socialne brigade (BPS) in civilne garde tudi nje. Objavljena dokumentacija se nanaša na mučenje 59 jetnikov iz zapora v Basauriju. Mučenja so opisali v iztihotapljenih pismih sami. Mednarodna zveza svobodnih sindikatov je čakala z objavo dokumentacije, ker je 20. septembra letos poslala pismo španskemu ministru za pravosodje A. M. de Oriolu, da bi izpolnil svojo prejšnjo obljubo in uvedel kazensko preiskavo proti policistom, ki mučijo jetnike. Ker Kako smo doživljali začetek druge svetovne vojne XI. Mladina, ki ga je poslušala, je podivjala od navdušenja. Zdelo se je, da bo razneslo radijski sprejemnik ob bučanja in rjovenja. Mi smo molčali in si mislili svoje. Radovedni smo bili le, če bo Hitler res držal svoje zagotovilo in se bo sam umoril, ko bo Nemčija premagana. Kot se je potem pokazalo, je vsaj v tem držal besedo, ki jo je dal nemškemu narodu, četudi bi bilo -bolje, da bi bil živ dočakal konec vojne in odgovarjal za svoje zločine pred sodiščem, kot so morali odgovarjati za svoje, pa tudi za njegove zločine, nekateri njegovi pajdaši. Vse skupaj se je končalo s slovesnim... mogočnim petjem nemške himne »Deutschland,Deut-schland uber alles« (Nemčija, Nemčija črez vse) in nacistične bojne himne »Die Fahne hoch, die Reihen dicht geschlossen, SA marschiert mit ru-hig festem Schritt...« (Kvišku zastavo, tesno strnjene vrste, SA koraka z mirnim trdnim korakom...). Tej pesmi so pravili »Horst-Wessel-Lied« (Pesem Horsta Wessel) po enem izmed mladih nacistov iz SA oddelkov, ki je med prvimi padel v spopadih z nasprotniki, socialisti in komunisti v Nemčiji. Priznati je treba, da je bila zlasti v tej drugi pesmi neka magična sila, ki je lahko potegnila nemško mladino za seboj in jo navdušila, ne le -z besedami, ampak tudi z ritmom in melodijo. Najbrž nikdar nobeno gibanje ni znalo tako izkoristiti glasbe in pesmi v svoje propagandne namene in za svojo politično mistiko kot nacizem. Tako se ni bilo čuditi, da je nemška mladina drla za Hitlerjem. (dalje) ske oblasti tudi še niso ničesar storile, da bi preprečile mučenja, se je Zveza svobodnih sindikatov odločila za objavo dokumentacije. V dokumentaciji so mučeni sami natančno opisali različne načine mučenja, kateremu so bili podvrženi. Mučenja so grozna in zlasti tudi perverzna. Nekega dvajsetletnega delavca iz Bilbaa so petdesetkrat mučili tako, da se je moral ritensko vleči na mizo, vendar tako, da mu je gornji del telesa visel z nje. Pri tem so ga pretepali po rokah, nogah, po trebuhu in po spolovilu. Včasih je med mučenjem padel v nezavest. Po takih mučenjih tudi po dve do tri ure ni mogel govoriti. Jetnike tudi silijo, da morajo z umazanimi besedami preklinjati svoje sorodnike in podobno. Ker so vsem zatrdili, da jih bodo toliko časa mučili, dokler ne bodo priznali, so končno vsi podpisali tisto, kar so zahtevali od njih. S TRŽAŠKEGA DR. ŠTOKA PRI VLADNEM KOMISARJU V sredo je prefekt Cappcllini sprejel deželnega svetovalca in tajnika Slovenske skupnosti. V daljšem razgovoru je dr. Štoka nanizal prefektu nekaj perečih vprašanj, predvsem pa se je zaustavil pri nameravanih razlastitvah slovenske zemlje pri Orehu in v dolini reke Osp. Štoka je poudaril komisarju škodo, ki so jo doslej povzročile razlastitve slovenski narodni skupnosti, posebej v dolinski občini in je zato naprosil prefekta, da posreduje pri pristojnih organih, da ne bi prišlo do odvečnih in krivičnih razlastitev. OBČINA DEVIN - NABREŽINA ZA STAVKAJOČE DELAVCE Občinski svet, zbran na seji z dne 17. t.m., je izrazil živo solidarnost z delavci, ki sc bijejo za zboljšanje gospodarskega in socialnega stanja. V tej zvezi je svet sklenil ustanoviti sklad za podeljevanje pomoči delavcem, ki so v sindikalnem boju najbolj prizadeti. Zainteresirani lahko predložijo prošnjo za pomoč do 10. decembra 1969 na posebnem vzorcu, ki je na razpolago v občinskih uradih. CJ T 'i 2,lM h IS V €J n ______________ Silovita morska poplava Po polnoči od torka na sredo se je med silovitim nalivom razgibala vsa morska gladina v severnem delu Jadrana. Ravnatelj tržaškega geofizičnega opazova-lišča je izjavil, da tolikšne višine morske gladine nismo že dolgo let opazili. Morje v vsem tržaškem zalivu se je dvignilo za dva metra zaradi izredne plime in zaradi južnih in jugovzhodnih vetrov, ki so potiskali vodno gladino proti kopnemu. Ni izključen tudi kak podmorski potres. V mestu je morska voda poplavila ves spodnji, Terezijanski del mesta. Voda je stala nad 40 centimetrov visoko do Borznega trga, pod vodo so bile vse ulice do ulice sv. Spiri-dijona in do Rimskega gledališča. Ob obalnih ulicah so bili vsi pritlični prostori poplavljeni. V trgovinah je poplava povzročila milijonsko škodo. Najhuje je pa morje divjalo ob obali od Ribiškega naselja pri Timavu do Milj. V Ribiškem naselju je dvignila celo oltar v zasilni cerkvici. Eno hišo so morali med neur- GLASBENA MATICA — TRST Jubilejna sezona 1969-1970 V četrtek, 4. decembra 1969 ob 21. uri v Mali dvorani Kulturnega doma SOLISTIČNI KONCERT ONDINA OTA - KLASINC — sopran ALEKSANDER VODOPIVEC — klavir pri klavirju spremlja VLADIMIR KOBLER V nedeljo> 23. t. m., se je zaključil kongres tržaške Krščanske demokracije. Na zborovanju, ki je trajalo dva dni, je bilo med drugim izvoljeno novo strankino vodstvo, ki šteje skupno 30 članov. Največ glasov je na kongresu prejela struja, katere glavni voditelj v vsedržavnem merilu je sedanji zunanji minister Aldo Moro. Ta struja ima zato v novem pokrajinskem vodstvu 13 članov; med njimi je bil izvoljen tudi dosedanji tajnik Sergio Coloni, ki bo verjetno ponovno prevzel vodstvo stranke. Sedem članov novega vodstva pripada Fanfanijevi struji, pot je tako imenovanih sredincev, medtem ko imata levi struji, in sicer sindikalisti ter baza, tri oziroma dva predstavnika v pokrajinskem vodstvu. Levica je torej s kongresa izšla zmagovita, saj razpolaga s skupno 18 člani v strankinem vodstvu. Zborovanje se je v soboto začelo z obširnim poročilom dosedanjega političnega tajnika Colonija. Govornik je podrobno proučil delovanje stranke relativne večine v zadnjih dveh letih, pri čemer je predvsem poudaril njeno zavzemanje za rešitev gospodarskih in družbenih problemov Trsta. Obširno je govoril o ukrepih, ki jih je leta 1966 in leta 1968 sprejel medministrski odbor za gospodarsko programiranje, zlasti v zvezi z reorganizacijo ladjedelniškc industrije. Poudaril je pozitivne strani teh ukrepov ter med drugim naglasil, da se mora stranka v bodočnosti zavzemati, da bo osrednja vlada sprejete obvez- jem izprazniti. V devinski luki in v spodnjih prostorih obalnega Metlikovčevega hotela je tudi na milijone škode. Morje je divjalo in hudo poškodovalo tudi kopališča in gostinske hiše v sesljanski luki. Na hitro ocenjena škoda znaša več kot deset milijonov. Po bar-kovljanski cesti so plavali avtomobili in ribiški čolni. Reševati ni bilo mogoče, samo čakati, da se morje odteče, kar se je v sredo zjutraj tudi zgodilo, škoda še ni ocenjena. Razdivjano morje pa je le zahtevalo eno žrtev. V narastli vodi, ki se je razlila po ulici Beccherie, je utonil 56-letni Jože Kakovič, oče dveh sinov. Prosvetno društvo »Igo Gruden« je priredilo v torek, 25. t. m., »okroglo mizo« o vprašanju, ki je že več časa predmet živahne razprave v društvih, včlanjenih v Slovensko prosvetno zvezo. Gre za predlog zvezinega tajništva na zadnjem občnem zboru, naj se Slovenska prosvetna zveza »pridruži« vsedržavni ustanovi ARCI, da bodo s tem posamezna prosvetna društva lahko deležna raznih ugodnosti, kot jih imajo italijanska društva, ki pripadajo omenjeni italijanski ustanovi. Ker sc nekatera društva na občnem zboru predlogu odločno nasprotovala, je bilo sklepanje o tem vprašanju odloženo in se bo verjetno o njem odločalo na prihodnjem občnem zboru. nosti tudi izpolnila. Coloni je nadalje omenil gradnjo tovarne Velikih motorjev pri Boljuncu, vprašanje protosinhrotrona v Doberdobu, delovanje deželne uprave in na koncu podrobno govoril o strankinih organizacijskih problemih. Med svojimi izvajanji se je na več mestih dotaknil vprašanja slovenske manjšine in vloge, ki naj bi jo Trst igral v stikih in odnosih z Jugoslavijo ter z drugimi vzhodnimi državami. Kar zadeva slovensko manjšino, je Coloni naglasil, da se mora KD zavzemati ne samo za obstoj manjšine, temveč tudi za njen vsestranski razvoj. V tej zvezi je govornik omenil boj, ki ga je njegova stranka vodila z vso desnico ob izvolitvi slovenskega socialističnega svetovavca v tržaški občinski odbor, u-pravne in politične sporazume s Slovensko skupnostjo, akcijo za Slovensko gledališče in nastope poslanca Bclcija v parlamentu v korist slovenske šole O odnosih s sosedno Jugoslavijo pa je Coloni dejal, da sc stranka popolnoma strinja z izjavami, ki sla jih dala predsednik republike Saragat in zunanji minister Moro ob svojem uradnem obisku v Jugoslaviji. Prosvetno društvo »Slavko Škamperle«, imenovano po tržaškem kulturnem delavcu od Sv. Ivana, ki je postal žrtev fašizma, je imelo 20. t. m. svoj občni zbor, na katerem je odbor podal obračun živahnega in plodnega društvenega prosvetnega delovanja v zadnjem letu. MEDNARODNI PREGLED ELEKTRONSKE GLASBE V TRSTU Tržaški umetniški krožek »Arte Viva«, ki goji vse vrste sodobnega in eksperimentalnega umetniškega ustvarjanja, se je vnovič predstavil javnosti z vrsto večerov, posvečenimi elektronski glasbi. V posebej pripravljenem in dokaj posrečenem ambientu v občinski palači Costanzi, je mogoče slišati še do vključno 28. novembra skoraj vse pomembne ustvarjalce tovrstne glasbe. Od najbolj znanih so zastopani Poljak Penderecki, Američani Cagc, Varese, Robb, Avstrijca Kre-nek in Ligcti, Nemec Stockhausen, od Italijanov Berio, Vlad ter Nono, od Tržačanov pa de Incontrera ter Pavle Merku. Nedvomno so take pobude pomemben kulturni dogodek za Trst, ki je precej odrezan od sodobnih umetniških centrov in kjer se težšo neposredno Razgovorov ob »okrogli mizi« v Nabrežini sta se kol glavna govornika udeležila prof. Ubald Vrabec in časnikar Slojan Spetič, debato pa je vodil prof. Josip Tavčar. Prof. Vrabec je predvsem poudaril, da so društva, ki so včlanjena v Slov. prosvetni zvezi, ne samo prosvetnega, ampak tudi narodnoobrambnega značaja. Njihova naloga je med drugim ta, da ustvarjajo slovenski ambient, ki je zlasti zato potreben, ker slovenski ljudje na delu in tudi drugače že tako večino delovnih dni prebijejo v italijanskem okolju, kar nujno vpliva na njihovo miselnost in sili v odtujevanje od slovenskega narodnega občestva. Govornik je nato obširno govoril o pojmu odprtosti, kar naj bi pomenilo vključevanje Slovencev v italijanske vsedržavne stranke, in o izolaciji, kar naj bi po drugi strani pomenilo zavzemanje za ustanovitev določenih narodnih rezervatov. Govornik je med drugim dejal, da lahko vsako državo smatramo za določen rezervat, pri čemer je navedel primer Švice, ki ima celo toliko rezervatov, kolikor je narodnosti, ki živijo v tej državi. Takih rezervatov — je zakl jučil prof. Vrabec — pri nas ne moremo ustanavljati, ker slovenska narodna manjšina nima več strnjenega narodnega o-zemlja, prizadevati pa si moramo, da ohrani- V nedeljo, 30. novembra ob 17,00 bo v Kulturnem domu v Trstu, ulica Petroma 4, REVIJA PEVSKIH ZBOROV Prireja jo Zveza cerkvenih pevskih zborov v Trstu. Vljudno vabljeni! mo oziroma ustvarimo čist slovenski ambient vsaj v okviru slovenskih prosvetnih društev. Zato je tudi odločno odklonil predlog o pridružitvi ali vključitvi Prosvetne zveze v italijansko vsedržavno ustanovo. Časnikar Stojan Spetič je najprej pojasnil, da tajništvo Prosvetne zveze ni predlagalo, naj se društva, oziroma zveza vključijo v ARCI, temveč da naj najdejo neko obliko sodelovanja s to ustanovo, pri čemer bi seveda ohranila polno samostojnost. Pri tem niso toliko važne materialne in druge ugodnosti, (Nadalj. na 8. strani) Na kongresu KD zmagala levica informiraš o najnovejšem umetniškem u-st var jan ju. Vr -----------JZ C* 'll 'list* Z občinske seje v Gorici Števerjan IZ DOMAČEGA LISTA Slovensko katoliško prosvetno društvo »F. B. Sedej« v Štcverjanu izdaja že nekaj časa »števcrjanski vestnik«, ki se je občinstvu že precej prikupil, saj obravnava povečini domače zadeve, gospodarske in prosvetne. Iz kulturnega pregleda posnemamo, da je bilo delovanje števerjanskih prosvetnih in športnih društev v oktobru in novembru precej razvejano. Pripravlja sc tudi gospodinjski tečaj. Organizira ga društvo »Sedej«. Teoretski in strokovni pouk bo v mesecih januarju in februarju v prostorih občinskega vrtca. Županstvo obvešča vse uporabnike vodovoda, naj v zimskem mrazu zavarujejo vodne naprave, zlasti števce. Za nastale poškodbe bodo morali sami odgovarjati in jih tudi popraviti. Tudi zidava občinskega poslopja je že v polnem razmahu. Slabo vreme pa ovira gradbena dela. Vendar upamo, da bodo končana proti koncu leta. Občinska hiša pa s tem še ne bo pripravljena za naselitev vseh županskih uradov, ker manjka še notranja oprema. Za to je pa potrebnih še nadaljnjih deset do petnajst milijonov lir. Sovodnje ZAHVALNA NEDELJA Po dežju in poplavah je tudi pri nas sonce zasijalo in so se vode umaknile, čeprav so pustile precej opustošene in z naplavinami zasute zemlje. Kljub tej nesreči pa je sovodenjska fara v nedeljo potem slovesno obhajala praznik svojega varuha svetega Martina in obenem še zahvalno nedeljo. Po slovesnem cerkvenem opravilu je sledil slovenski blagoslov poljskih v°zil in traktorjev. Poleg teh so bile na mizah Postavljene tudi steklenice domačega vina in domačega pšeničnega ter koruznega kruha. Tudi vino in kruh sta bila deležna blagoslova *n sta bila potem na razpolago domačinom in gostom. Za veselo razpoloženje je poskrbela tudi godba na pihala iz Fare. S takim domačim praznikom, prisrčnim in obenem resnim, je bila vsa soseska zadovoljna. Nedeljska Cecilijanka v Katoliškem domu v Gorici je bila res prava revija zamejskih pevskih zborov. Nastopilo jih je vsega skupaj dvanajst, trije mladinski, pet cerkvenih, trije moški in en ženski zbor. Prvi so nastopili mladinski zbori iz Sovodenj, Doberdoba in štandreža. Nastopili so 'epo, ljubeznivo, dobro ubrano, zlasti dober-dobski. Pojav mladih pevcev in pevk, kaže, da se je začelo zbujati, kljub težavam, večje Zanimanje za domačo pesem in prosvetno delo, po naših vaseh, kar je poudaril ob kon-cu koncerta tudi predsednik Zveze slovenske katoliške prosvete. Pohvalno je treba omeniti mešani pevski iz Ukev v Kanalski dolini, ki je nastopil v privlačnih ljudskih nošah. Pod vodstvom dirigenta Sivca je zapel venček ljudskih v Njegovi priredbi in prav sproščeno tudi Ker-djakovo »O, ti preburna ženska«. Upamo, da !*aši bratje iz koroške doline tudi prihodnje «to ne bodo manjkali. Žal pa nam je, da n*smo mogli prisluhniti nobeni pesmi iz Bedake Slovenije. Predstavil se ni od tam no- Na zadnji seji občinskega sveta je izrazil župan Martina solidarnost goriške občinske uprave z delavci, ki stavkajo in se borijo za izboljšanje socialnega položaja in za resnično soudeležbo pri gospodarskem napredku in skupni blaginji. Odločno pa je obsodil surova nasilja ekstremistične manjšine, ki z zločinskimi posegi moti demokratično borbo delavstva. Vse stranke v svetu so se pridružile županovi obsodbi. Na podlagi demokristjan-skega predstavnika Ciana in komunističnega Battella, naj se revnim družinam stavkajočih stvarno pomaga, je župan obljubil štiri milijone hitre pomoči. Prav tako je občinski svet obsodil poskus bombnega atentata pri severni postaji, ki ga je ogorčeno zavrnila tudi vsa poštena italijanska javnost. V razpravi so bili tudi načrti za gradnjo ljudskih stanovanj. Odbornik za javna dela je povedal, da sc bo v ta namen določena površina v štandrežu in Podturnu skrčila od 94 hektarov na 52, da ne bo toliko prizadeta plodna zemlja. V ločniškem okraju pa bo ostalo pri prvotnem načrtu. Dela novega urbanističnega načrta so predvidena za dobo desetih let, stroški pa na 3155 milijonov. Novih stanovanj bo na razpolago za 7500 prebi-vavcev. V tej zadevi bodo svetovavci razpravljali tudi na seji, ki bo danes zvečer. ANDREJEV SEMENJ V soboto 29. novembra se bo začel šum-ni in burni, že več kot dve sto let stari semenj svetega Andreja. V stare čase sega ta semenj, ki je bil res tržišče in kupovališče za vse ljudi iz kmečkega podeželja okoli Gorice. Vsi so prihajali peš in na vozeh kupovat vse potrebno za zimo, pa tudi prodat kaj jesenskih pridelkov. Po vojni pa andrejevanje ni več toliko sejmovanje kot razveseljevanje in zapravljanje. ben zbor, čeprav nekateri že z uspehom delujejo. Tudi te pričakujemo prihodnje leto. Na splošno so želi največ odobravanja tisti zbori, ki so dovršeno zapeli naše lepe stare slovenske pesmi. Zato priporočamo našim pevovodjem, da upoštevajo to ljudsko željo pri sestavljanju pevskih sporedov. Res je treba čestitati zborom, ki so nastopili in ki se s tem zavedajo svojega poslanstva med našo narodno skupnostjo zlasti v teh razburkanih časih. Ne bomo se tu spuščali v strokovno ocenjevanje, toda po mnenju strokovnjakov je pokazal kvaliteto pevski zbor »Bratuž«, ki se je pod spretno Jericijevo roko prcvej dvignil. Enako velja tudi za števcrjanski zbor in njegovega dirigenta Srebrniča. Tudi drugi zbori so pokazali napredek. Popolnoma zasedena dvorana je izpričala ljubezen tudi preprostih ljudi do naše pesmi. Preveč glasno klepetanje po hodnikih pa je motilo nastopajoče, poslušavce, in sicer dobro organizacijo letošnje Cecilijanke. Novi časi in nove meje so Andrejev semenj in njegovi stari privlačni čar popolnoma spremenile. Vendar pa še privablja na tisoče ljudi, ki čutijo, da morajo priti za Andreja v Gorico na vrtiljake, avtomobilčke, k stoterim zabaviščem, streliščem in veseliščem za stare in mlade. Osem dni bo živela Gorica v tem vrvežu od Travnika do stare pošte, od Starega trga do preko ljudskega vrta do »ži-nastike« in tja do novih šol onkraj Kornove jame. Kakor že več let, bo tudi letos odprta peta razstava znamk, mednarodna razstava bankovcev in kovancev, vinska pokušnja s stoterimi prigrizki, srečolov na divjačino in razstava poljedelskih strojev. Nič novega v primeri s prejšnjimi zadnjimi leti, a vendar vse tako vabljivo in prikup-Ijivo za oko in želodec, da tudi letos ne bo manjkalo veselih in hrupnih andrejevavcev. SOBOTNI KONCERTI V okviru goriške jesenske koncertne sezone je nastopil prejšnjo soboto v koncertni dvorani glasbenega zavoda Trio Lorene iz Ljubljane. To že visoko uveljavljeno umetniško skupino sestavljajo trije bratje: Primož igra na klavir, Tomaž violino, Matija pa violončelo. Vsi trije so končali glasbeno visoko šolo v Ljubljani. Izpopolnjevali so se še na konservatoriju svete Cecilije v Rimu. Nastopali so že v Italiji, pa tudi v Avstriji, Nemčiji, Belgiji in Franciji. Na sobotnem koncertu so izvajali Haydno-ve, Beethovnove in Dvorakove skladbe. Posebnost je bila skladba slovenskega skladatelja Ramovša, z naslovom »Kontrasti« in posvečena tej glasbeni trojici. Izbrano občinstvo je zelo pohvalilo nastopajoče brate. V soboto 6. decembra bo koncert pihalnega kvinteta z Dunaja. KULTURNI VEČER Slovensko katoliško akademsko društvo v Gorici redno nadaljuje s četrtkovimi večeri o sodobnih problemih slovenske kulture. V četrtek 27. novembra ob 20.30 predava v mali dvorani Katoliškega doma književnik dr. Ciril Zlobec iz Ljubljane o »Problemih in idejah v sodobni slovenski liriki«. KRŠČANSKA KULTURNA ZVEZA V CELOVCU vabi bi SLAVNOSTNO PRIREDITEV V ČAST SLOVANSKIMA BLAGOVESTNIKOMA SV. CIRILU IN METODU ki bo v nedeljo,, dne 30. novembra 1969 ob 14. uri v veliki dvorani DOMA GLASBE v Celovcu. Navzoči bodo škof dr. Jožef Kostner, škof iz Regensburga (Nemčija) dr. Rudolg Graber, ki bo imel tudi slavnostni govor, in g. pomožni škof dr. Vekoslav Grmič iz Maribora. Nastopajo združeni zbori iz Roža, Gur in Podjune, združeni zbor graških študentov in celovških bogoslovcev ter recitacija Koroške dijaške zveze. CECILIJANKA 1069 IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA W /ciltfi \/tuliti: 99l/l/lac MnjifjGbime99 Premiera Slovenskega gledališča v Trstu V soboto zvečer je bila na vrsti druga premiera Slovenskega gledališča v Trstu v tej sezoni. Bila je to burka Jake Štoke, »Moč uniforme«. Zapovrstje predstav ljudskih iger, kakor je nastalo iz tehničnih zahtev, ni za začetek sezone najbolj posrečen, kajti vse drugačen občutek ima stalni obiskovavec gledališča, če sledi predstavi lahkotnega značaja miselno in estetsko zahtevnejša. Program bi bil pestrejši in mi-kavnejši, če bi domačemu delu sledilo tuje. Vsekakor menda ta vrstni red narekujejo težave tehničnega značaja, ki jih je pač treba sprejeti. Štokova veseloigra »Moč uniforme« je tako kot Levstikov »Martin Krpan« del naše sloven ske preteklosti, tako literarne kot zgodovinske »Moč uniforme« je tržaškemu občinstvu še bli že, tako po geografskem značaju kot po spo minu na polpreteklo dobo, ki je v mnogih naših ljudeh še živ, pri mlajših pa znan iz pripo vedovanja. »Moč uniforme« je označena kot burka. Mislim, da je ne bi bilo potrebno niti tako imeno vati, kajti ni tako zelo hrupno kričeča kot s slovstvenim izrazom imenujemo burko. Je veseloigra, je slika našega preteklega življenja in pojmovanja in čutenja naših ljudi. Je podoba naše vasi v polpretekli dobi, morda malo več kot vasi — nastajajoče gospode, kakor se je ro jevala v naših trgih in predmestjih. To so ljudje, ki hodijo nekje vzporedno s Cankarjevimi da carji in župani. Le da so ti iz naše neposredne okolice in da jih gleda Jaka Štoka s priprtim očesom in z nasmehom na ustih, Cankar pa z grenkobo v srcu in z ostro satiro. Zato ne bi pristopil k oživitvi Štokovega dela 7 grotes.tnim namenom, kot je to delno storil Mario Uršič, ampak prej in bolj z realističnim pogledom na ta delček naše preteklosti. Prej bi stopil na tisto pot, ki jo hodi prof. Mahnič, ko oživlja s tankim posluhom za literarno in časovno preteklost naša literarna dela, kot pa po vzorih kakega današnjega filma. Saj če se z realistično zgodovinskim prijemom približaš času in ljudem, je vendar to nekaj tako toplega in našega, da se od srca lahko smeješ in uživaš, ko žive pred teboj ti ljudje. Lahko se jim smeješ in si svoje misliš, ne da bi jih odeval v grotesko. No, vsakdo ima pač svoj pogled, tako moramo pustiti tudi Uršiču režijsko zamisel, ki se mu je zdela najprimernejša. Žal le, da celotna zamisel ni dosledno izvedena. Ali je to zaradi tega, ker predstava še ni bila dozorela, ali niso vsi igravci sledili režiserjevi roki. Režija je gotovo imela enoten pogled. Preden se dejanje prične, zagledamo preko vsega odra zastor z zasedbo in reklamnimi oglasi. Nato pride na oder pianist, ki izvaja na klavirju različne motive, spremlja pevce in delno tudi dejanje. To je izvirna misel, čeprav jo je Uršič že uporabil pri predstavi studia. Zdaj nekateri igravci nastopajo in oblikujejo svoje vloge groteskno, drugi povsem realistično Ali pa v nekaterih prizorih prehajajo bolj v groteskno, v drugih manj ali pa sploh ne. Povsem realističen je na primer Kožuh Danila Turka, pa Jernej Dušana Jazbeca, delno Cviren Silvija Kobala in Agata Rodoškove, skoro vedno Bogat-čev Milek in Slak Staneta Raztresena, pa ekse-kutor Ad. Rustje in delno Liza Lidije Kozlovičeve Mnogo bolj groteskno podobo je ustvaril Cavazza kot Majer, precej Jožko Lukeš župana in Stane Starešinič Pečka, Alojz Milič pa Trčka. Tako se zdi, da v vsem tem ni bilo enotne poti in bi bil verjetno učinek večji, če bi ostali pri navadni, dobro zaigrani ljudski igri. Saj je na primer dekla Liza čisto navadno kmečko dekle in ne dama, kot jo je skušala karikirati Lidija Kozlovičeva. In ali ni bil še najbolj blizu času in je najbolj ugajal Silvij Kobal kot krojač Cviren ali pa zelo realistični Kožuh Danila Turka— dedec kot je, naraven po nastopu in mišljenju. V celoti se je ves ansambel potrudil in odigral predstavo živo, zavzeto in prizadevno. Vedeti moramo, da so vse vloge izredno hvaležne in da je treba le dobre volje in mora predstava uspeti. Štoka, ki je bil sam režiser in igravec, je opisal vse osebe žive v značaju in dialogu. Posebej je treba omeniti podobo krojača Cvirna, ki jo je igral Silvij Kobal. To je bila spet vloga, pisana prav zanj. Najbrže je to ena izmed vlog, ki bi si jo igravec izbral za kak svoj jubilej. Naraven je in smešen obenem, topel v izrazu in prijeten v pripovedi. Tudi Agata je hvaležna vloga. Zlata Rodoškova jo je odigrala morda malce preresno in preveč kot mestna dama; žal glasovno ne pride njena igra tako do izraza, kot bi lahko. Prijetno podobo Mileka je zaigral Silvij Bogateč, tako v nastopu kot prepričljivem izrazu. Boris Cavazza, ki se je letos pridružil tržaškemu ansamblu, kaže igravsko nadarjenost. Njegov agent je dosledno grajen, izrazit tako v celotni mimiki kot v dikciji. Morda tudi pri njem ni prišel povsem do polnega učinka glasovni izraz. Ostale igravce smo omenili že prej. Verjetno bi bila predstava še bolj učinkovita, če bi bila povsem dozorela. Da ni bila še godna, je dokaz tudi precejšnja disharmonija pevskih vložkov, ki se jih naše gledališče na noben način ne bi smelo privoščiti. A kakor smo rekli, je veseloigra zelo hvaležno pisana in ko bodo po prvih predstavah vloge nekoliko bolj dozorele, bodo predstave naši ljudje radi gledali. Posrečeno sceno je zamislil Demetrij Cej, zastor pa Uroš Vagaja. Nekakšen krst je doživela kot kostumografka Marija Vidau, ki je tokrat prvič samostojno oskrbela kostume nastopajočim. Bili so v slogu časa in značajev. Glasbeni motivi, ki jih je izvajal že priznani pianist Aleksander Rojc, so Vogričevi. Gledališki list je končno dovil pravo podobo tovrstne publikacije z resno vsebino. J. P. SLOVENSKO GLEDALIČŠE V TRSTU Kulturni dom V soboto, 6 decembra ob 20.30 - Abonma red »A« (prva sobota po premieri) V nedeljo, 7. decembra ob 16. uri - Okoliški a- bonma V ponedeljek, 8. decembra ob 16. uri JAKA ŠTOKA burka s petjem v treh dejanjih MOČ UNIFORME V foyerju balkona je odprta grafična razstava skupine ateljeja Avgusta Černigoja. Razstava bo odprta do 15. decembra vsak dan od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure ter ob vseh predstavah in prireditvah v Kulturnem domu. Prodaja vstopnic ob delavnikih od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav; ob nedeljah in praznikih eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma; rezervacije na tel. 734-265. Odkritje prave Prešernove slike Zadnja številka »Nedeljskega dnevnika« je prinesla posebno prilogo na štirih straneh, ki je pomenila resnično senzacijo v slovenskem kulturnem življenju. Na prvi strani priloge je namreč celostranska reprodukcija risbe, ki prikazuje pesnika Franceta Prešerna iz leta 1838, ko je bil Prešeren star 38 let, torej na vrhuncu svoje moške moči in pesniške ustvarjalnosti. Risbo je narisal njegov prijatelj in kolega v družbi, s katero je Prešeren rad pokrokal po ljubljanskih gostilnah, slikar Franz Kurz - Goldenstein, u-metnik romantične smeri, ki je deloval na Kranjskem v letih od 1835 do 1867. Bil je tudi dober prijatelj Poljaka Kotytka, Prešernovega znanca, sodelavca pri zbiranju slovenskih ljudskih pesmi in kolega pri krokih. Celotno slikarjevo ime se je glasilo: Franz Seraph Ritter von Kurz zu Thurn und Goldenstein. Kot znano, je doslej obstajala kolikor tolikor avtentična Prešernova slika iz leta 1850. Tudi to sliko je naslikal Kurz - Goldenstein, a po spominu, ko je bil Prešeren že mrtev. Četudi je verjetno, da je slika precej točna, nam vendar kaže Prešerna takšnega, kakršen je bil v zadnjih le tih pred smrtjo, ko je bil že bolan in telesno precej propadel. Zaradi bolezni je postal namreč precej zabuhel. Imel je, kot znano, vodenico. Podoba iz leta 1838 pa ga kaže mladostnega, slokega in lepega. Goldenstein je zelo verjetno napravil tisto skico Pre-erna za pripravljajočo se izdajo slovenskih ljudskih pesmi, potem pa je pozabil nanjo, ali pa ji ni pripisoval važnosti, ker je ni'dokončal. Zdaj jo je odkril v njegovih o hranjenih mapah profesor Marko Marin, preda vatel j na Akademiji za gledališče, film, radio in televizijo v Ljubljani. Iz ljubezni do Prešernove poezije se je začel vneto zanimati za vprft' šanje njegove upodobitve. Bil je prepričan, kot tudi razni drugi slovenski kulturni zgodovinarji in prešernovci, da mora obstajati kaka prava Prešernova podoba, portret ali dagerotipija, P°' leg znane Goldensteinove slike iz leta 1850. Končno se mu je posrečilo najti narisano podobo Pre' šerna, ki je silovito razveselila vse kulturne SlO' vence. Svoje odkritje pa je objavil šele zdaj. ko je razpršen vsak dvom, da je podoba res Pr0' šernova. Najuglednejši slovenski umetnostni zgodovi' nar, dr. France Stelš, je zapisal o Marinovem odkritju med drugim naslednje: »...Marinovo od' kritje v zapuščini Franza Kurz - Goldenstein9 pomeni resnično bombo...«. Na vprašanje nekega čaanikarja: »Povejte, Pr°' sim, nekaj pripomb nekaterih slovenskih kul' turnih mož, ki so že videli novo podobo?« ie prof. Marko Marin povedal: »Kot že rečeno, so novo Prešernovo podob0 videli samo izbranci. Videl jo je Josip Vidma1’’ predsednik Slovenske akademije znanosti in ^ metnosti. Za vse življenje si bom zapomnil t0 srečanje. Josip Vidmar je vzel novo sliko v roke’ jo dalj časa opazoval, potlej pa rekel vprašal’0 če in hkrati začudeno, pa vendar vznemiri)^0 predse: »Vi ste to našli — da sem jaz še to d° čakal.« Dr. Anton Slodnjak pa je rekel: pa je takrat še lahko bil v Avstriji tako veH* mož, kakor je bil Prešeren?« \f cit!uku rt oar Bolgarskemu povrtninarstvu zelo koristijo izsledki in izkušnje, do katerih so prišli v zadnjih dvajsetih letih tako proizvajalci kot tudi raziskovalci semen in povrtnin. Bolgarija ima odlične naravne pogoje za pridelovanje paradižnika, paprike, cvetače, fižola v stročju, graha, solate, gumaric, korenja itd. Kontinentalno podnebje z vlažno pomladjo, suhim in toplim poletjem ter milim jesenskim vremenom omogoča zelo visoke donose. Proizvodnja je izključno v rokah kmetijskih zadrug in državnih obratov. Proizvodnjo nenehno spremljajo znanstvene raziskave, ki tako dopolnjujejo izkušnje starih bolgarskih vrtnarjev, ki so znani po vsem svetu. Doprinos znanstvenega raziskovanja se kaže v novih sortah, v novih pridelovalnih tehnikah, v novih namakalnih postopkih, v uporabi kemičnih sredstev, ter v mehanizaciji vrtnarske proizvodnje. S pomočjo selekcije so dobili mnogo zelo kvalitetnih povrtnin, ki so primerne tudi za daljše prevoze in večkratno manipuliranje. Posebno pozornost so Bolgari posvečali iskanju sort, ki bi ustrezale zahtevam predelovalne industrije. Največji uvozniki bolgarskih povrtnin so Sovjetska zveza, obe Nemčiji, Češkoslovaška, Anglija ter Avstrija. Najbolj cenijo zgodnje paradižnike, vložene paradižnike ter marinirano rdečo papriko. Bolgarija zavzema dandanes prvo mesto na svetu tako glede proizvodnje kot tudi izvoza svežih paradižnikov. Zelo se uveljavlja paprika, ki jo pridelujejo v raznih sortah. Znano jc. da je rdeča Paprika za črnim ribezom najbolj bogata na vitaminu C. Sicer niso še vsi potrošniki poučeni o njenih vrlinah ter še naprej kupujejo zeleno papriko, ker so prepričani, da rdeča paprika ni nič drugega kot stopnja prave zrelosti, ki jo doseže navadna zelena paprika — žge. kar pa ni res, nasprotno, rdeča Paprika je bolj sladka ter okusnejša od zelene. Rdeča paprika v raznih vrstah in sortah ne bi smela manjkati na naših mizah. V pridelovanju povrtnin ne poznajo Bol-fiari nobene sezone več. Od junija do decembra pridelujejo povrtnine na prostem, od decembra do junija pa v rastlinjakih. ZORZIJEVA POSKUSNA POSTAJA Znana semenarna »Zorzi sementi« iz Padove je pripravila nekaj poskusnih zemljišč, katere je opremila tudi z rastlinjaki. V n.j * h gojijo nove povrtninske vrste in sorte, ki jih nenehno proizvaja sodobna tehnologija v znanih inštitutih za rastlinsko genetiko v Italiji in drugod. ZADRUGE LAHKO ODPREJO LASTNE MESNICE Prašanje glede prodaje mesa in ustanavljanja trgovin na drobno obravnava zakon z ^tte 9.2.1963 in spremilijcvalni zakon z dne 14.6.1964 št. 477, člen 1, ki določa, da taJ uri