AÑO (LETO) XXVI. (20) No. (štev.) 26
BUENOS AIRES 29. junija 1967
Odmevi na razvoj današnje ¡jugoslovanske stvarnosti
(Od našega dopisnika iz Gorice)
V	zadnji dobi so začeli pretresati jugoslovansko javno mnenje razni novi tokovi, katerim so sledili važni politični dogodki. Razumljivo je, da so ti povzročili večje zanimanje še posebno ob .mejah Jugoslavije, in to ne samo med slovensko skupnostjo, ampak tudi v ostalih krogih. Tako je pred nedavnim tržaški dnevnik „II Piccolo“ objavil zanimiv dopi s svojega sodelavca Arman-da Zimolo o položaju v Jugoslaviji. Ne da bi si osvojili mnenje pisca, želimo podati v glavnem obrise članka, 'ki bo gotovo zanimal naše bralce.
Jugoslavija je že od leta 1948 vedno nek seizmograf vseh poskusov „humanizacije“ komunističnega sveta. To se je zlasti pokazalo, v znanih poskusih liberalizacije, ki sta jih začela D j: las in Mihajlov. Po tem preide avtor članka v tržaškem dnevniku na razgovor, ki ga je imel s pristašem Mihajla Mihaj-lova prof- Nikolom Polakom, ki živi sedaj v- Italiji. V začetku svojega razgovora poudarja prof. čolak, Hrvat po rodu, vlogo Hrvatslce v današnjem razvojnem procesu v Jugoslaviji. Zamisel o novi reviji, ki naj bi jo izdajal Mihajlov, je nastala med Hrvati, čeprav so na pripravljalnem sestanku v Zadru
10.	avgusta 1966 sodelovali tudi trije srbski pisatelji. Z začudenjem pa pisec ugotavlja, da se zborovanja niso udeležili slovenski predstavniki. V današnji jugoslovanski stvarnosti sta namreč Slovenija in Hrvatska dve najbolj razviti rep-ubiki, pravo gospodarsko gibalo države, kjer so tudi demokratične sile najmočnejše. Vse to je pripisati bogatemu srednjeevropskemu vplivu habsburškega imperija, kar je za razliko od balkan-ske Srbije nedvomno favoriziralo intelektualno življenje obeh prej omenjenih narodov.
V	nadaljevanju se pisec ustavlja ob znani deklaraciji hrvaških kulturnikov o samostojnosti hrvaškega jezika, ki je vzbudila pri vodilnjh politikih v državi — začenši od Hrvata Tita — silno negativno reakcijo in obsodbo. Vsi podpisniki omenjene izjave SO' nato zapustili komunistično partijo, med njimi tudi vodilni pisatelj Miroslav Krleža. Vse to je po čolakovem mnenju značilen simptom resnih nasprotij v partiji in vedno bolj napetega stanja v sami jugoslovanski stvarnosti. Zato vidi avtor le dve možnosti, ki bi nastale v dobi po Titu: ali močno in trdo komunistično kolegialno vlado ali pa razkroj države. Prof. 'Čolak poudarja nato: „Mi demokrati ;s6 borimo za prehod v liberalno demokratski 'sistem zahodnega vzorca.“ Pri tem vidi v Milovanu Djil-a-su najbolj primernega voditelja za prehodno vlado po- Titu.
'Na svoj način si Čolak predstavlja tudi rešitev narodnostnih vprašanj v „bodoči“ Jugoslaviji. Predvsem je po njegovem mnenju potrebno korenito spremeniti dosedanjo federacijo in odvzeti Srbiji hegemonijo, ki jo še vedno izvaja. V slučaju neuspeha podobne preureditve jugoslovanske federacije predlaga čolak neko Federacijo severa, ki naj bi obsegala Slovenijo in Hrvat-sko in ki bi delala za pristop k združeni Evropi z vključitvijo v Evropsko gospodarsko 'skupnost. Poleg tega predvideva ičolak za tako rešitev „post Ti-tum“‘ še nove možnosti: Istra in Dalmacija naj bi se zaradi zgodovinskih in etničnih posebnosti odtrgali od hrvaške državne tvorbe in naj bi /osnovale samostojno državno skupnost, kakor tudi Bosna in Hercegovina. Obe naj bi se nato kot svobodni enoti pridružili Slo-vensko-hrvaški federaciji. (Zimolo se s tem v zvezi seveda tudi veseli možnosti povratka italijanskih beguncev v podobno državno skupnost!...). Svoj članek pa zaključuje sodelavec zgoraj omenjenega tržaškega dnevnika z upanjem, da bodo našli vsi delikatni jugoslovanski notranji problemi ugodno rešitev prav v neki Evropi narodov, ki bi temeljila bolj na deželah kot na državah.
Izjave prof. čolaka gotovo izražajo mnenje dela hrvaških demokratičnih razumnikov tako v domovini kot v tujini. Nas pa zanimajo, v kolikor zade-
JOHNSON - KOSIGYN: NIČ NOVEGA
Na izrednem zasedanju Glavne skupščine ZN, ki ga je ‘sklicala ZSSR vsled arabskega in svojega poraza na bojišču na Bližnjem vzhodu- se je znova pokazalo, da zahodni zavezniki nimajo enotnih pogledov na ureditev razmer na omenjenem področju.
Britanski zun. minister Brown je v svojem govoru v ZN zahteval umik izraelskih oddelkov na postojanke pred začetkom vojne ter se je tako nehote postavil na stališče ZSSR in njenih Satelitov. Tudi je nastopil proti izraelski stalni zasedbi Jeruzalema.
De Gaulle je doma, v Parizu, obsodil Izrael za napadalca in tudi zahteval umik izraelskih oddelkov na prvot-| ne postojanke, is čemer je povzročil i val ogorčenja v francoskem časopisju in med opozicijo. Istočasno je napadel še USA zaradi vojne v Vietnamu.
Johnson je postavil svojih pet točk za rešitev bližnjevzhodnega problema, ki smo jih omenili prejšnji teden.
V sovjetskem taboru se je pojavila razpoka v enotnem gledanju na 'bliž-njevzbodni položaj, 'ko je romunski predsednik v ZN izjavil, da naj medsebojne probleme uredijo Arabci in Izraelci sami, ‘brez vmešavanja tretjih sil. To je stališče tudi Izraela.
Albanija, kot kitajski satelit v Ev-1 ropi, pa je v ZN napadla ZSSR in ZDA j škunaj. če.š, da sporazumno rovarita vj korist Izraela in da je Moskva v dogovoru z Washingtonom izdala Arabce.
Medtem sta Kosygin in Johnson priredila v Glassboro v državi New Jersey dvodnevno konferenco, na kateri sta v deseturnem razgovoru potrdila že staro dejstvo, da so njuni pogledi na reševanje svetovnih problemov popolnoma različni odin. nespravljivi. Samo glede nujnosti omejitve razširjenja atomskega orožja sta ¡se sporazumela, to pa zaradi strahu pred rdečo Kitajsko, ki 'hitro postaja nevarna atomska sila vsemu svetu-
'Sovjeti so hoteli zmanjšati svoj poraz na Bližnjem vzhodu tudi s potovanjem sovjetskega državnega predsednika -Podgornvja v Kairo. Mimogrede s® je Podgorny ustavil obakrat, na poti v Kairo in ob vračanju v Moskvo, v Beogradu pri svojem zvestem vazalu Titu. Tito je v tej bližnjevzhodni zmedi dogodkov potrdil celo naiboli never-
nim ali zaslepljenim zahodnjakom, da je pravi moskovski trojanski konj. S Titovo pomočjo je Moskva dobila svoj vpliv na Bližnjem vzhodu in sedaj spet Tita potrebuje, da se ji njene vizije o vladanju nad bliž-njevzh-o-dnim petrolejem in sueškim prekopom ne bi razblinile v nič-
Iz Beograda so sporočili, da sta Na-sserjev Egipt in ZSSR podpisala vojaško pogodbo in da je med ZSSR in Egiptom vzpostavljen pravi letalski most za hitro nadomestitev v vojni izgubljenega vojaškega materiala.
Ko-sigyn je iz ZDA odletel še na kratek obisk na Kubo, kjer je imel s Castrom razgovore o zadevah na Bližnjem vzhodu in o poteku revolucionarnih gibanj na ameriški celini. V razgovorih sta se oba komunista dotaknila predvsem Venezuele zaradi njenega protesta pri Medameriški organizaciji ter Bolivije, kjer so latinskoameriški komunisti, oboroženi s Kuhe in iz Kitajske, trenutno najbolj aktivni.
V	Glavni skupščini ZN je govoril tudi jordanski kralj Hussein, ki je grozil, da nihče več ne bo ubogal Združenih narodov, kadar bodo zahtevali premirje, če bo Izraelu dovoljeno obdržati arabsko ozemlje, ki si ga je osvojil v minuli vojni. Dejal je, da Arabci sicer še niso znali uporabljati moderno orožje, da pa se bodo znova dvignili proti Izraelu.
Izraelski zunanji minister Eban pa je za Husseinom v Glavni skupščini vprašal navzoče delegate, kaj bi storile njihove države, če bi jim blokirali prost dohod, če bi na njihove meje navozili vojaštva in orožja in jim javno grozili z uničenjem.
V	Tel Avivu sta izraelski predsednik Eškol in vojaški poveljnik general Dayan objavila, da Izrael Jeruzalema Jordaniji ne namerava več vrniti, pač •pa je pripravljen zagotoviti vsem verstvom prost dohod v mesto. Prav tako namerava Izrael obdržati ozemlje zahodno od reke Jordan, ki je prej pripadalo Jordaniji- Izrael tudi vztraja na stališču, da se 'bo- o reševanju foliž-njevzhodnih problemov in o miru raz-govarjal sam z Arabci, brez posredovanja bodisi Združenih narodov, bodisi katerekoli tretje sile.
IZ tedna v tede n
Éolivija je bila v nedeljo, 25. junija, pred komunističnim prevratom. Preprečila ga je vojska, iki je pravočasno zvedela za komunistične načrte ter ie v soboto-, 24. junija, zasedla vsa rudarska področja Catavi, Llallagua, Siglo Veinte in Huanani. ki so 250 ¡km jugovzhodno od prestolnice La Paz- Boji med inženirskim polkom, ki gradi cesto Sucre— Uncia, na katerega je bil pripravljen napad za preteklo nedeljo, in med oboroženimi levičarsko usmerjenimi rudarji, so bili srditi ter so trajali polne štiri ure. Zahtevali so žrtve na obeh straneh. V ‘bojih je bilo ubitih 15 mož, ranjenih pa je bilo nad 100. V omenjenem rudarskem področju, ki je nad 4-000 metrov nad morsko višino, ima sedaj vojaštvo vso upravo v svojih rokah.
Andrej Kennedy, pomožni škof škofije La Paz v Boliviji, je dobil od glavnega vojaškega poveljnika grala. Ovan-de dovoljenje za obisk francoskega kom. časnikarja Regisa Débraya, ki čaka na proces pred vojaškim sodiščem. Po obisku je škof Kennedy potrdil, da je Debray živ in da je z njim tudi govoril. Prihodnje dni bo ujetega franc. kom. gverilca lahko obiskal tudi njegov zagovornik. Prevladuje mnenje, da bo Debray pred vojaškim sodiščem obsojen na smrt-
V čilskem morskem kopališču Vina
del Mar je zaključil zborovanje Gospodarski in socialni odbor Organizacije
am.	držav. Njegova naloga je bila iz-
delati načrt za izvedbo sklepov konference predsednikov ameriških držav o liberalizaciji vezanih -ameriških kreditnih sistemov za države lat. Amerike.
Ameriške vladne osebnosti ne prikrivajo nezadovoljstva nad poročili, ki prihajajo- v W-ashington iz Peruja, da namerava -perujska vlada kupiti v Franciji e-sikadrilo najmodernejših nadzvočnih letal Mir-age. Peru ima v svoji državi vrsto perečih socialnih vprašanj, ki bi jih bilo treba rešiti v 'prvi vrsti, ne pa razmetavati proračunska sredstva za novo oboroževanje, ko so v proračunu predvideni že brez tega velike izgube. Razen tega je bilo na sestanku ameriških predsednikov v Punta -del Este tudi sklenjeno, da naj južnoameriške IdlPžave, zmanjšajo izdatke za oboroževanje.
V Vatikanu -se je v ponedeljek, 26. junija, -sestal sveti konzorcij. Papež Pavel VI. je na njem objavil imenovanje 27 novih kardinalov, med katerimi je tudi msgr. Nikolaj Fasolino, nadškof iz Santa Fe v Argentini. Po imenovanju 27 novih kardinalov šteje kardinalski zbor 118 kardinalov iz 40 držav odn. narodov.^V sredo je bil -drugi sestanek kardinalskega konzistorija. -Na njem -so ¡novoimenovani kardinali 'dobili ¡kardinalske znalke, nato pa bili pri odkritju spomenik-a. papežu Janezu XXIII. v baziliki sv. Petra. V četrtek, 29. t. m., na praznik a-poistolov sv. Petra i-n Pavla, pa bodo imeli novi kardinali skupno
vajo vprašanje sloven-ske državne pripadnosti. Nii -tu naš namen z absolutnim merilom oceniti navedena mnenja za pozitivna -ali negativna. Mislimo pa, da si bo slovenski narod — vsaj kar se njega tiče — isam najbolje znal izbrati najbolj primerno državno obliko „post jTitum“ v duhu prave in resnične enakopravnosti in spoštovanja narodne sa-
mostojnosti, lahko še vedno v zvezi z drugimi južnoslovanskimi narodi -— predvsem pa v iskanju povezave z ostalimi svobodnimi in demokratičnimi narodi Evrope, v kateri bi vsi narodi, veliki in majhni, uživali osnovne svo.bo-boščine in pravico do lastnega obstoja, razvoja in mirne bodočnosti.
A. B.
mašo -s papežem pred baziliko sv. Petra na,prostem pred množico romarjev iz vsega sveta.
Papež Pavel VI. je 22. junija izdal encikliko Sacerdotales coelibatus, s katero kat. Cerkev ohranja celibat za svoje duhovnike -še naprej.
V	Venezuelo je prišla komisija Organizacije ameriških drža-v. Njena naloga je na licu mesta preučiti obtožbe venezuelske vlade proti Kubi zaradi pošiljanja -orožja in častnikov venezuelskim kom. gverilcem.
V	Vietnamu so bili v zadnjih dneh srditi boji na raznih mestih. Komunistični severnovietnamski -gverilci -so 24.
junija na nekem hribovskem področju obkolili dve zaišli ameriški vojaški enoti ter jih skoro vse pobili. Rešiti se je moglo samo 6 ameriških vojakov, ki so povedali, -da je v bojih padlo 76 ameriških vojakov. Ranjenca na bojišču ni bilo, ker so komunisti vse postrelili, nato jim -pa pobrali obleko in vse -o-stale njihove stvari. Amerikanci so že naslednji dan maščevali -to komunistično krvoločnost ter so za kom. vrste spustili močne padalske skupine, ki so zdesetkale kom. vrste- Istočasno je bilo aktivno ameriško vojaško letalstvo, mornarica ,pa je v Tonkinskem zalivu -prisilila k molku dve kom. obalni bateriji.
Iz življenja in dogajanja v Argentini
Zakon o petroleju in plinu
Vlada je 23- junija objavila zakon o petroleju in plinu. Ima 106 členov, ki vsebujejo ¡določila, s kateriipi je jasno urejeno to v Argentini tako. pereče vprašanje. Tako zakon ‘določa, da so vsa ležišča petroleja in plina nezastarljiva in neodtujljiva last države. Petrolejsko politiko določa ¡država. Njena naloga je pokriti vse domače potrebe s petrolejem in plinom ter zagotoviti potrebne zaloge. Država izvaja to- svojo politiko na tri načine: s svojimi lastnimi državnimi podjetji, t. j- Državna petrolejska družba, ali s privatnimi družbami ali pa z mešanimi -družbami z državnim i-n privatnim kapitalom. Privatne -družbe bodo po- ¡izpolnitvi zahtevanih pogojev dobile koncesije za izkoriščanje ¡petrolejskih vrelcev za dobo 25 let. Ta doba se- lahko podaljša za naslednjih 10 let, nato pa preidejo vse napra-ve v izključno last države. Po z-a-iko-nu -morajo družbe oddajati izčrpani petrolej domačim čistilnicam, plin pa Državni družbi za plin.
Buenosairešlka cerkvena provinca
(Dne 22. junja t. 1- je bila istočasno v Vatikanu in v Buenos Airesu objavljena papeška odredba o ustanovitvi cerkvene province Buenos Aires, ki obsega vse -škofije na področju Vel. Buenos Airesa, t. j- samo buenosairesko nadšk-o-fijo ter škofije Morón, San Martin, ¡San Isidro, Avellaneda in Lomas de Zamora. Sama buenosaireska nadškofija bo kot taka obstojala še naprej, vendar -bo razdeljena -na štiri dele, katere bodo opravljali pomožni škofje.
Novo cerkveno provinco Buenos Aires bodo upravljali buenosaireški nadškof s svojimi -pomožnimi škofi ter škofje ostalih škofij v tej provinci. Vsi sestavljajo -škofijski ‘svet cerkvene province. Njegova naloga bo zlasti skrbeti za duhovščino in vzgojo- novih ¡duhovnikov ter za vsa vprašanja, ki so v zvezi z nalogami sodobne Cerkve v svetu in njenega poslanstva, med ljudmi in z njeno socialno akcijo.
Istočasno je bilo tudi objavljeno, da papež ni ¡sprejel ostavke, ki jo je dal buenosaireški kardinal dr. Caggiano, ki jo je utemeljeval -s svojo starostjo (star je 78 let) ter bolehnostjo, ampak je ugodil njegovi prošnji samo- -delno: dr.
Caggiano .ostane -še naprej buenosaire-- sled nadškof, dobi pa pomočnika s pravico nasledstva, da bo kardinala razbremenil pri delu. Na ta položaj je bil imenovan 56-letni tulkumanski nadškof msgr. Juan Carlos Ar-amburu. Njegovo ¡delovno področje bo- določil kardinal Caggiano, ki je že izjavil, da mu bo izročil popolno vodstvo in upravo bue-noisaireške nadškofije.
Nove peštne tarife za inozemstvo
S 1. julijem bodo začele veljati nove poštne tarife za inozemstvo» Za navadna pisma ld!o. 20 gr. za vse države razen Amerike in Španije je: $ 38, za vsakih nad. 20 gr. po 22 pesov več. Priporočnina je 60 -pesov. Navadno -priporočeno pismo za inozemstvo, do 20 gr. je treba frankirati -z -znamko 98 peso-v, ekspresno -priporočeno pa z 188 pesi. Letalska poštnina je naslednja: za ¡pismo do 5 gr., za Čile, Brasil, Bolivijo, Paraguay in Peru, 26 pesov, za ostale ameriške države, 40 pesov. Za evropske države, 68 pesov, za Avstralijo in Azijo ter Afriko 78 pesov. Občutno -so- se zvišale poštne pristojbine tudi za tiskovine, s čemer bodo občutno prizadeti vsi listi-
V nekaj vrstah
Dr» Mario Dfaz Colodrero, državni tajnik vlade, je ¡bil v ipete-k, 22. junija, gest na kosilu pri inozemskih časnikarjih. Po kosilu je imel pred njimi tudi govor, nat-o pa je odgovarjal na njihova vprašanja. V govoru je med drugim navajal, da bo argentinska revolucija v -svojem drugem obdobju „aktualizirala politične ustanove“. Na vprašanje, kdaj se bo to zgodilo, je govornik navajal, da je vlada sedaj -šele na začetku prvega obdobja, ki ima nalogo urediti gospodarstvo v 'državi ter ustvariti socialno 'blagostanje in socialni mir. Zatrjeval je, dia si je vlada postavila cilje, ni -si pa določila rokov-
Dr. Julio Alvarez, minister za socialno- 'blaginjo, je izjavil, 'da se je v času moratorija -priglasilo 800.000 ljudi, ki doslej niso bili zavarovani. S prispevki o-d teh novih zavarovancev in s nrejšnjimi socialnimi zavarovanci je saldi ran -dolg pok. blagajn v višini 200-000 milijonov pesov.
• J •
V	__i.___	.^a Ji a« *■*< »o, /ril
Zadnji javni pojavi nezadovoljstva m-ed -Slovenci in Hrvati glede gospodarskega zapostavljanja ter' izrabljanja ter nasilja nad slovenskim in hr-vat-skim jezikom, so komunistične funkcionarje opozorili na -samoprevaro, v kateri so vsa leta živeli, ko so na v,so moč opevali kot eno največjih pridobitev „narodno osvobodilne v-oj-ne“ bratstvo med naro-di. Po 22 letih neomejenega in neoviranega komunističnega režima, komunisti morajo priznati, da so tam, kjer -so bili pred nastopom o-blasti, ali še na slabšem. Iz začaranega kro-ga iščejo sedaj poti ter ,se trudijo, da bi zlasti svoj partizanski kader prepričali, -da jo je mogoče najti samo v socialistični ideologiji in komunističnem sis-te-mu.
O tem priča tudi seminar „Socializem in narod“, ki ga je organizirala komunistična visoka šola za politične vede v Ljubljani. Predavatelji so bili visoki politični funkcionarji. Tako je dne 1. junija govoril Krsta Crvenkov-ski, predsednik CK ZK Makedonije o temi ,/Nekateri problemi razvoja in
položaja makedonskega naroda v jugoslovanski socialistični skupnosti“.
Pred Crvenkovskim j-e na seminarju -predaval hrvats-ki ¡kom- veljak Mika Tripalo o „hrvaškem narodu, njegovem položaju in -razvoj-u v jugoslovanski socialistični -skupnosti“, Mitja Ribičič, Član CK ZK Slovenije, o „sl-oven-skem položaju in razvoju v okviru Jugoslavije“, Boris Ziherl o „vlogi kulture v mednacionalnih odno-sih v Jugoslaviji“, Drago Druškovič o „socialnih vprašanjih narodnih manjšin“, dr- Janko Pleterski o „nacionalnem vprašanju v Jugoslaviji v preteklosti in politiki KPJ“, Peter Klinar 0 ,;pojavu, pojmu in funkciji naroda“ in Janez -Škerjanec o „odprtih vprašanjih v mednacionalnih odnosih na področju ekonomike“. Tridnevni seminar je zaključil Ernes-t Petrič s predavanjem „Odprta vprašanja našega političnega sistema z vidika -mednacionalnih odnosov“.
Ljubljansko Delo z dne 10. junija pripominja, da ho o -seminarju obširneje) poi(oqalo- v ¡eni 'svojih sobotnih prilog. Nanj1 'se ¡bomo tedaj ¡povrnili tudi mi.
V
z
A 1
J E
SVET
Anica Kraljeva
55
Drobna druščina“
Medtem ko naš dojenček raste po duhu in ipo telesu, medtem ko se mamica že privaja na neprespane noči in očka na nočne koncerte — pustimo, da namesto nas danes spregovori Milčinski —• naš naj-večjd 'humorist, človek poln ljubezni do človeštva, zlasti do otrok, seveda še posebno do svojih, o katerih nam je pustil nekaj mojstrskih opisov.
Gotovo ne bo zameril, da sem besedilo nekoliko prikrojila za naše bralce, ki jim želim — obilo zabave.
„Moja žena je reva, ali jaz ji ne morem pomagati, jaz nimam časa. Podnevi sem priklenjen v pisarni, zvečer me pa natezajo po odborih. Saj bo društev kmalu več nego ljudi. Kamor stopiš — društvo. Rad bi kihnil: ne! Poprej se moraš vpisati v društvo za kihanje. Oe se ne vpišeš, gorje ti! Hitro te naženo z izdajalcem in še pes te več ne povoha, če ima le količkaj narodnega nosu.
Jaz nimam časa!
Žena je reva, vem, da je reva. Saj nič ne reče — čast ji in slava! Ali na očeh ji poznam, da se dolgočasi, jaz ji pa ne mo-rem delati druščine, ko nimam nič časa in se mi dostikrat tako mudi, da se umivam, večerjam in se preoblačim vse hkratu in sem zadnjič v hitrici zamenjal za ta opravila pripravljeno predmete, kar je bilo v veliko okvaro žekctcu in obleki.
•Taz nimam časa- žena se mi smili, pa ji ne morem pomagati- Naj se pač sama ozre po kaki druščini, da ji ne bo čas predolg. Kaj pa druge!
Poznal sem staro ženico, ki se je izborno imela s svojo stensko uro. Ura je bila od visoke starosti že malo otročja, drugače pa zlata duša in sta se pomenkovali in smejali in se zabavali gotovo bolje, nego se jaz na odborovih sejah, ko se kregamo in nihče ne ve zakaj, niti tajnik ne, ki piše zapisnik.
„Ali hočeš stensko uro ?“ sem vprašal ženo.
žena, čast ji in slava, je odgovorila: „Kakor te je volja- Da bo le tebi prav, ipa bom zadovoljna.“
Pogledala me je prijazno in milo z vlažnimi očmi. Dobra je in smili se mi. Ženska potrebuje druščine, posebno pa razgovora, drugače ji jezik usahne, kakor roža brez dežja.
Pa mi je prišla v misel soseda; ta ima za družbo kanarčka. ,,žena,“ sem torej rekel, „ali bi kanarčka?“
Žena, čast ji in slava, je odgovorila: „Kakor hočeš! Da bo le tebi prav, pa bom zadovoljna.“
¡Nežna je in skromna in prav od srca bi ji rad ustregel, če 'bi vedel kako, da bi ji ne bilo tako pusto poleg mene, ko sam nimam časa- Zdi se mi, da ji ni kaj do ure ali do kanarčka.
Kaj, ko bi ji omislil gramofon! Kadar si poželi človeškega glasu, sproži gramofon in si izbere, kar hoče iz bogatega sporeda, 'čimbolj premišljujem: gramofon utegne 'biti še najboljši na-
srcu in okusu, kalkor ve in zna; jaz tako nimam časa. Ti preklicani odbori! Snoči se mi je tako mudilo, da sem v hitrici pozabil kravato; ¡natakar me je ves večer zijal kakor pisano zver.
Izročil sem torej vso zadevo ženi, saj je preudarna. Skrivaj sem pa vendar stopil v prodajalno in nakupil, kar je najbolj treba majhnemu otroku, da se čuti domačega pri hiši: vojaško kapico, puško na zamašek in bridko leseno sabljieo. Prodajalka je bila videti izkušena ženska; rekla je, da je vajena takih stvari in mi je obesila še majhen top, lesenega konjička za ježo in zraven idva biča, belega in črnega, potem kolo, majhen priročen konverza-cijski leksikon — priložnostni nakup, je dejala — in pa lonček črne pomade za „vojaške brke“.
Ho, in potem ise je zgodilo — baš 'je bila žena 'bolna, jaz pa v pisarni — da smo dobili otročiča in so takoj poslali pome. Čisto majhen je bil, tako majhen, da se skoro ne da povedati, žena je rekla, da je prav tako: takšen se laže privadi 'hiši. To je res! — Skopali so ga, jaz pa na dan s svojimi darili — še ženo so veselila, kar smejala se je v svoji postelji in ko se je nasmejala, mi je povedala, da je otročiček — deklica-
Ej, ej! Nerodno je, da se nisva zastran tega poprej natančno domenila. Toda kaj, !ko nimam časa! Sicer se mi pa z!di, da mali konverzacijski leksikon, priložnostni nakup, tudi deklica lahko uporabi; druge stvari pa podarim misijonski tomboli, vem, da se jih ne bo branila.
Poglavitna stvar je, da ima žena druščino in pomenek — in tega zdaj ne pogreša, hvala Bogu! Nič ji ni več dolg čas- Neverjetno koliko si imata povedati ona in otročaj.
Zadnjič ni bilo seje in sem prišel prej domov. Vrata so bila odprta in slišal 'sem ju, kako se pogovarjata,
Mamica — tako zdaj pravim ženi, ker vidim, da se ji dobro zdi — mamica je cmokala in ajala in vmes govorila:
„Ti moja ptica, ti moja golobica, pridna si, strašanski} si pridkana — kako lepo sklepaš ročici. Pravijo, da boš postala nuna, ker tako lepo sklepaš ročici in zavijaš očki. Ali boš nuna, ali boš res nuna, ali boš res nunica? — ali boš rajši pevka — plesačica, ker imaš tako močan glas in se znaš tako
Zasluženo priznanje pisatelju Mauserju
Mod vsemi slovenskimi literarnimi deli je doslej v inozemstvu, pa tudi doma, kakor imamo poročila, vzbudila največ zanimanja trilogija pisatelja Karla Mauserja „Ljudje pod bičem“. Že prejšnja Mauserjeva dela so ljudje brali zelo radi in ¡so z veliko ljubeznijo segali po njih- S trilogijo „Ljudje pod bičem“ je pa Mauser potolkel vse „rekorde”, saj menda ni slovenskega človeka medi nami, ki je ne bi prebral. Pa ne enkrat, večkrat! Tisti, ki je ni sam kupil, jo je bral pri prijatelju i.n je tako trilogija krožila iz rok v roke. To pa je bil tudi najboljši odgovor ti-
„Politično znanje. . . se mora prav rabiti. Vedno ga je treba v posameznih slučajih prilaged ti njegovemu smotru, t. j. splošnemu blagostanju. Umsko delovanje v političnih vprašanjih mora biti praktično... Da se more politik tako imenovati, mora upoštevati v posameznem sluCafu sredstva, ki sc. mu na razpolago, in ovire, ki se mu ustavljajo • . . Treba je torej prev dnesti in skrbne pazljivosti. Teh kreposti pa si ne pridobi nikoli, ak« se pri izvrševanju ne zaveda svojih političnih pravic, pri' sodelovanju za splošni blagor pa predvsem svojih dolžnosti. Ako ima pravico sodelovati, je dolžan tudi prav sodelovati. Zato je pa tudi dolžan, da se usposobi zato, da si res olika duha s polijl Jono modrostjo, ki je prva politična krepost-“
(Janez Ev. Krek, Katoliški Obzornik 1902)
strni, ki so se pred leti govorili, da	......	, ..	T •
za njegovo tretjo knjigo trilogije „Lju-
Mauserjeva literarna umetnost ne spada “med vrhunsko slovensko” zamej-
omenjene žirije najboljša slovenska bičem; enega so vihtele zunanje raz-knjiga, ki je izšla lansko leto v za- mere, v prvi vrsti vojna in socialna m-ejstvu.	j revolucija, drugega lastna vest; eni so
Svojo odločitev za podelitev nagra- pod udarci dozoreli (Silva, Viktor, Nade Vstajenja pisatelju Karlu Mauserju taša), drugi so se zlomili (Razpet, Li-
sko literarno stvaritev.
Tretja knjiga Mauserjeve trilogije „Ljudje pod bičem“ je dobila sedaj še posebno ¡priznanje. Nagrado Vstajenja v Trstu. Člani njenega razsodišča gg.
d je pod bičeAi“ ¡pa gg. Jevnikar, Jeza, dr- Kacin in Vodeb utemeljujejo z naslednjo ugotovitvijo:
„Pisatelj je v trilogiji zajel slovensko življenje od začetka druge svetovne vojne do prvih povojnih let, torej dobo, ki je bila najhujša za ves slo-
Martin Jevnikar, Franc Jeza, dr. An- j venski naro-d- V delu je prikazal tuje ton Kacin in Rafko Vodeb, so se 3- ju-; in domače zastopnike različnih nazorov nija sestali v Trstu in prisodili nagra- j in značajev, a do vseh je odkrito ne-
d-o Vstajenja pisatelju Karlu Mauserju za njegovo tretjo knjigo Ljudje pod bičem, ki je izšla leta 1966 pri SKA v Buenos Airesu in je po mnenju članov
pristranski in pošten. Zlasti je uspel v tretjem delu, kjer je na prepričljiv u-metniški način zaključil usode svojih ljudi, ki so bili ves čas pod dvojnim
dija), tretji 'so skušali neočiščeni zbežati v tujino (Bregar), četrti pa so zatrli lastno vest in šli po svoji poti dalje (Saša, Cestnik).
! Pisatelj je vse osebe ps:hološko globoko doumel in življenjsko pel no podal, da spadajo med najboljše v slovenskem slovstvu, trilogija sama pa je tehtna oživitev polpretekle dobe“-
Svobodna Slovenija pisatelju Karlu Mauserju k podelitvi nagrade Vstajenja iskreno čestita in mu želi zdravja, da bi mogel ustvariti Slovencem še več takih umetnin kot je trilogija „Ljudje pod bičem“.
Ljudje hočejo živeti v lastnih hišah in ne v komunističnih kasarnah
V	sobotni prilogi „Za konec tedna" z d.ne 10. junija je v ljubljanskem Delu Igor Prešeren poldni pod naslovom .¿Slovenec zida hišico“ analizo gradnje stanovanj v 'Sloveniji-
V	članku navaja, da je bilo v Sloveniji v letih 1963—1965 zgrajenih v .privatnem sektorju 7-053 stanovanj-Med temi stanovanji imajo večino enodružinske hišice. V letu 1966 so zasebniki v Sloveniji zgradili 3490 stanovanj ter je s tem rekordom „privatna gradnja dosegla v številu vseh stanovanj zgrajenih v SRS v letu 1966, že 38,2%“. Dalje ugotavlja, da „mnogi poznavalci ¡zatrjujejo, da .ni več daleč čas, ko bo v SRS letno zraslo vsaj toliko družinskih 'stanovanj v privatni hiši kot v družbenih stanovanjih po blokih in stolpnicah. — Tudi brez prognoz je nekaj očitno že danes: zasebna gradnja, v kateri prevladuje individualna družinska hiša, je s stanovanjsko reformo krenila strmo navkreber.“
V	Sloveniji je bilo v letih 1963—65 zgrajenih 25.253 družinskih stanovanj. Od. teh jih je bilo — kot že omenjeno— v privatnem sektorju 7053 (28%).
Največja stanovanja so zasebniki zidali v Domžalah, saj je tam povprečna površina stanovanj kar 158,2' kv. m. Malenkostno zaostaja za Domžalami Lendava, na tretjem mestu je občina Ajdovščina, nato ¡pa pridejo Ormož, Murska Sobota itd. Po površini imajo najmanjša večsobna stanovanja v Tržiču. Samo 70,8 kv. m. Glede velikosti ¡stanovanj v zasebnem sektorju so med posameznimi občinami velike razlike. No- pr. Žalcu je najmanjše dvosobno stanovanje (31,39 kv. m.), največje pa v Laškem (80,30), najmanjša trisobna stanovanja so zidali v Velenju.
Glede centralnega ogrevanja ima seveda prednost družbeni sektor pred zasebnim, ker je družbeni sektor v glavnem zidal stanovanjske bloke. Tulil glede kanalizacije, kar je tudi razumljivo, ker so stanovanjski bloki bliže že naseljenim področjem- Prav tako je v družbenem sektorju večji odstotek stanovanj priključen na vodovodno o-mrežje kot pa v privatnem, toda tudi tu je od 7053 stanovanj priključenih na vodovod 5908 (83,8%), nekaj nad 1000 privatnih hiš pa ima še lastne vodnjake.
Med tem, ko je 'ta lani močno skočil, i	. v
je družbeni nazadoval; zlasti po stolp-- Kopalnica v stanovanji je zo sp o nicah in blokih.	! šno uveljavljena potreba. V družbenem
Absolutno največ privatnih hiš ima občina Murska Sobota (526), najmanj
sektorju je brez nje le 2% stanovanj, v privatnem pa še 13,2%- Ni pa s tem zasebnih hišah še
pa občina Ljubljana-Center (nič). Med; rečeno, 'da tisti, ki v 62 slovenskimi Občinami jih je že kartajo kopalnic, istih niso postavili za-
d oni e s tek za živo Idružbo in vrhu tega I smešno pačiti. Kdo pa tako kremži svoj ne prinese blata v sobo in ni treba ga obrazek, ti grda punca ti! In nedostoj-
pitati s cigaretami in konjakom. Izborno! Gramofon ji kupim, naj ima moja -revica kaj veselja na tem svetu.
Poiskal sem jo, da ji razložim ta namen. Ali bo gledala, sem si dejal, gotovo bo zadovoljna.
Sedela je v zadnji sobici za šivalnim Strojem: pridna je, nikdar ni brez dela. Povesila je roki s šivanjem v naročje, rdeča je .postala in čutil sem, da ji je sunkoma zastala sapa.
Kaj pa to pomeni! Ali se je prestrašila? Ali kaj skriva pred mano? Ta bi bila lepa! In čemu me gleda tako proseče in stiska šivanje v naročje?
Kaj je bilo?
Srajčko je imela v delu, mičkeno srajčico, komaj večjo, ¡kakor je moja ped. Glej jo! 'Saj vendar šteje že nekaj let moja žena, pa se ubožica še igra is srajčkami!
Storilo se mi je milo, saj jo imam rad, in šinilo mi je iskozi možgane: Kaj ji bo mrtvi gramofon? Rajši ji kupiš .prijaznega, lepega, živega otročička — ne manjka jih! — pa «e bo lahko z njim igrala in pečala, -kakor jo bo volja, in bo vsaj vedela, za koga ima srajčke. Rekel sem ji to in ji povedal, naj zaradi .stroškov nič ne skrbi: od srca rad jih žrtvujem; bom pa plačeval na obroke, če ne bo šlo drugače, da ji le ustreženi.
Pa ‘Se me je oklenila -okoli vratu, me poljubila in pričela ihteti in zdaj sem spoznal, da sem pravo zadel, kajti, če so ženske -srečne, sé gotovo cmerijo.
" - Naj se nikar rte joka, sem ii dejal; korajžna naj bo in dobre volje in o priliki naj se -sama malo okoli, ozre zaradi otročička in si izbere po svojem
no se tudi vedeš. Kdo se je zopet ra zodel? Sram te bodi! Že vidim, gotovo boš pevka-plesačica.
Ali pa boš študent, pravi atek. študent boš, ker toliko piješ, nikdar ti ni dosti, in nočni mir kališ tudi, kakor ga študentje, in razpraskana si tudi po vsem obrazku kakor študentje, ker si s -svojimi ostrimi nohtki vedno orješ po ličkih; ali ti jih bom ostrigla nohtke, ali' naj ti jih odgri-zem, kakor pravi stric? Le 'smej se, ti -moj čudež sladki, in mi, povedkaj, kaj boš. Ali boš nunica, kaj, pobožna nunica? Ali pevčica-plesačka, navihana pevčica? Ali pa boš študent, ki vso noč pije in kriči ? — Ne -bom, reci, ne bom nunica, kajne, pa tudi ¡pevčica-pl-esačica ne bom, niti ne študent, kajne Ida ne: čisto nekaj drugega bom, reci, nekaj čisto drugega bom in boljšega bom. Mamica bom, reci, pridna, skrbna mamica bom reci, lepšega ni na svetu. Moja, moja, moja! Moja, moja, moja!“
In dete je brbljalo: Eze, -eze — gogl, togi, gogl — tata, tata, — br, br br — gik!
Ni,č ne prikrivam, da čisto do dobra nisem razumel tega brbljanja; saj še tiskanih stvari vseh ne razumem, dokler jih ne- razloži poklican kritik; kaj bi — vsak človek ne more biti literat, zlasti ko nimam časa!
Ali ta občutek sem imel, da „— gik!“ po-menja vrhunec zemeljske zadovoljnosti.“
16 (25-8%), v katerih je obseg privatne stanovanjske gradnje večji od -družbenega sektorja. Te občine so: Cerknica, Domžale, Dravograd, Gornja Radgona, Grosuplje, Lendava, Ljutomer, Logatec, Metlika, Mozirje, Murska -Sobota, Ptuj, Radovljica, Slovenska Bistrica, Šentjur in Vrhnika.
■Stanovanja -v privatnih hišah so ve-iČja, znatno večja, -kot v stanovanjih družbenega sektorja v blokih. V družbenem sektorju prevladujejo dvosobna ¡stanovanja (46,5%), v privatnih stanovanjih pa tri in- večsobna stanovanja (61,8%). V družbenem sektorju je samo 24,9 štirisobnih stanovanj, po privatnih hišah pa kar 75.1%.
to, ker jih ne bi potrebovali, ampak : zato, ker so njihovo ureditev določili j za poznejši čas. Najprej je bilo treba postaviti streho nad' glavo, popolna -notranja ureditev pa je preložena na poznejši čas-
Iz gornjih podatkov je razvidno, da se ljudje ne navdušujejo za stanovanja po komunističnih stanovanjskih kasarnah, ki so jih v prvih letih povsod gradili načrtno in zlasti z namenom, da so imeli čimveč ljudi zbranih na enem mestu in vse pod 'temeljito kontrolo, ampak za lastna stanovanja, lastne domove, v katerih žive nemoteno in od nikogar kontrolirano ter (dirigirano družinsko -življenje-
Poštna uprava v Jugoslaviji močno pasivna
V odboru za promet zveznega zbora zvezne skupščine v Beogradu so 2. junija t. 1. obravnavali poročilo poslancev o izvajanju zakonov 0 organizaciji jugoslovanskih železne in jugoslovanskih pošt, telegrafa in telefona- Ugotovili so, da zakona o železnicah in poštah za sedaj še ni treba spreminjati. Pri razpravah o finančnem položaju poštne uprave So pa ugotovili da pošte poslujejo v državi z visokimi izgubami. V letu 1966 so dosegle višino 11 milijard starih dinarjev. Izgubo krijejo z dohodki telefonskega in -brzojavnega prometa. Predstavniki PTT uprave so zato preid poslanci zagovarjali potrebo zvišanja poštnih tarif za pisemsko pošto. Glede .položaja telefonskega prometa so pa navajali, da je telefonski promet že 83% moderniziran. Telefonskih naročnikov je v državi 250-000.
Nehote priznavajo resnico
Do pred nekaj leti so komunisti o emigraciji svojim ljudem molčali ali pa govorili -o njenem delu ¡zasmehoval-no in podcenjevalno. Razmere so jih j prisilile, da morajo sedaj računati tudi s -to stvarnostjo.
To potrjuje letna skupščina srbske izseljenske matice dne 2. junija t. 1. Na njej so govorniki in funkcionarji Srbske izseljenske matice “ocenili, da je širjenje zvez z našimi izseljenci in njihovimi organizacijami v različnih državah sveta najpomembnejša naloga matice in njenih organov.” Kajti “neposredni stiki in obiski izseljencev v rodnem kraju pripomorejo k temu, da v naše izseljenske kolonije čedalje pogosteje sega glas resnice o naši državi in to navzlic -sovražni propagandi posameznih emigrantskih organizacij.“
Res je, toda resnica, ki prihaja v svet, je taka, da ne dela časti komunistom-
Martin Krpan in razbojnik Brdavs bosta v kratkem nastopila na deskah „Slovenskega odra“ v Slovenski hiši na R. Falconu. Več sporočimo prihodnjič.
Slovenska Cerkev
Prihodnjič pa se vrnemo spet našemu resnemu premišljevanju.
„Naša luč“, odlična mesečna revija Družbe sv. Mohorja v Celovcu, je te dni izšla v posebni izdaji ki je posvečena ¡slovenski Cerkvi. V njej je podan odgovor na vprašanja, ¡kako živi danes slovenska Cerkev, kakšni so njeni problemi, katere težave jo spremljajo pri njenem delu, kakšni so njeni ¡uspehi: Skratka, kakšna je danes njena podoba.
Brošura obsega 59 strani. Uvod-ni članek, „Slovenska Cerkev v zadnjih 150 letih“, je napisal Marijan Marolt. Že ime pisca je porok, da je članek pisan tako, da ga bodo vsi z zanimanjem brali. Rast ¡slovenske Cerkve med narodom je prikazana ob njenih cerkvenih vodnikih, ki ¡so našteti v tem vrstnem redu: Herberstein, B-rigido, Kovačič, Gruber, Anton Martin Slomšek, Pogačar, Mahnič, Missia, Jeglič, Rožman. Opisani so zlasti napori škofov slovenskega porekla za cerkveni in splošno kulturni dvig slovenskega naroda.
Sledi razprava „Slovenska cerkev iri socialistična Jugoslavija. Zavzema
dobo od konca druge svetovne vojne do danes. Razdeljena je na 4- poglavja- Prvo obsega čas „otdi prevzema o-blaisti v Sloveniji (1. maja 1945) do razglasitve zveznega Zakona o pravnem položaju verskih skupnosti (27. maja 1953).“
Pisec razprave poudarja, da je „značilnost prvega obdobja v razvoju odn-o sov med Cerkvijo v Sloveniji in državo popolna brezpravnost Cerkve, združena z neprestanimi poskusi režima, da vernost izajtre, oba škofa, (duhovnike in vodilne laike delno fizično, Idel-no psihično uniči in razdvoji, obenem pa iz-podreže korenine obstoja in rasti Cerkve na vseh področjih.“ Pa kljub načrtnemu preganjanju in zatiranju pisec ugotavlja, „da brezpravnost in pritisk režima Cerkve nista strla; čeprav sta ji prizadela ogromno „škodo, škofa sta ostala trdna, z njima je ostala večina duhovnikov in vernikov“; saj se je pri ljudskem štetju, 31. marca 1953;
še vedno 83.3% Slovencev priznalo za katoličane.
-Drugo poglavje opisuje dobo „od razglasitve zveznega Zakona -o pravnem položaju verskih skupnosti (27-maja 1953) Ido Uredbe Izvršnega sveta -Ljudske skupščine LRS Slovenije za izvrševanje Zakona o -pravnem položaju verskih ¡skupnosti (14. julija 1961).“
Po- piščevem prikazu ¡so značilnosti te dobe naslednje: „Vse krivice, ki so -bile Cerkvi prizadejane v prvem obdobju, so ostale. Vrnjenega ni bilo prav ničesar, kar je -bilo nasilno odvzeto po vojni. Zvezni zakon o pravnem položaju verskih skupnosti j-e Cerkvi dal le videz enakopravnosti. Ostal je praktično brez pomena, ker .so ga kronično kršili od najvišjih Ido najnižjih državnih funkcionarjev. Administrativno u-kre-panje proti verslkemu pouku, tisku, vzgoji je Cerkev močno hromilo. Vendar ¡se je vernost ljudstva klj.ub zapostavljanju in šikanam ohranila, proti koncu obdobja celo dvignila. Diskriminacija med duhovništvom je zaradi delovanja CMD ostala, vendar .za sloven-
lag
„Sedaj diploma višje ali viseke šole ne zagotavlja zaposlitve“
zatrjuje S zobnih zdravnikov v ljubljanskem „Delu“ z dne, 10. junija t-L v svojem dopisu pod naslovom „Stomatološke šole“. V njem navajajo, da zobni terapevti v Sloveniji težko dobe službo in je „nenavadno visoko število bre-zposelnih“ pri tem pa „ne upoštevajo tistih ki so odšli ali odhajajo v tujino.“ Zatem pa navajajo: „Zobnih terapevtov je preveč. Slovenija .pa ima zanje še vedno dve .šoli. Izgovarjanje na število zobnih terapevtov v razvitejših državah in na neurejene razmere v zdravstvenem zavarovanju je nesmiselno. Naše gospodarstvo je že sedaj preobremenjeno z dajatvami. Zato smo ga tudi razbremenili, število zobnih 'terapevtov bomo lahko zvečali, ko bomo imeli razvitejšo materialno bazo. To pa ni kratkotrajen proces. Konec koncev tudi kot visoko razvita dežela ne bi potrebovali dveh šol. Radi ,bi tudi zaostrili vprašanje odgovornosti učiteljev na medicinski fakulteti v Ljubljani in višji stomatološki šoli v Mariboru. Ne skrbe dovolj za življenjsko perspektivo slušateljev. Prvi si prehitro umijejo roke, za druge pa se zdi, da jim gre predvsem za obstoj šole zaradi njih samih. Pošteno bi bilo v razpisih obvestiti kakšne so možnosti za zaposlitev po končani šoli. številni letniki na obeh šolah in stanje v zdravstvenih domovih ne obetajo sprememb. Še več! če se ho sedanja praksa nadaljevala, se bo kriza stopnjevala. Položaj jasno ¡kaže, da nihče — od šol pa do najvišjih organov — ne planira potreb niti se ne čuti odgovornega. Letošnji maturanti se morajo zavedati, da se je stanje v pičlih dveh letih bistveno spremenilo. Sedaj diploma višje ali visoke šole ne zagotavlja zaposlitve.“
„Kdo naj vzdržjuje kulturne domove“?“
To je vprašanje, s katerim ai belijo glave na celjski občini odn. njeni občinski skupščini. Iz poročila v ljubljanskem Delu razberemo, da je na področju celjske občine 7 .¿kulturnih domov“, za katere poročevalec pravi, da „pomenijo večjo oviro kot možnost za normalno društveno dejavnost“, ker so ,.v nemogočih razmerah, ker so takorekoč brez lastnika, in kot 'kaže, še krajevne skupnosti nimajo pravice skrbeti zanje".
Do tega je prišlo po razpisu oddelka za finance celjske občine krajevnim Skupnostim z naročilom, da morajo iz avojih proračunov izločiti vse postavke za kulturo- Ponekod so se tega naročila strogo držali, drugod pa ne in so še naprej financirali manjša popravila v domovih.
Do kakih absurdov je v tem pogled« prišlo pod sed. kom. upravo „zgovorno kaže primer Kompol“ kot navaja poročevalec v Delu. „kjier že 10 let gradijo dom, zvečine z lastnim delom in gradivom, a ne morejo ne naprej ne nazaj; medtem so zastareli tudi načrti in se je poprej povsem legalna gradnja po mnenju ustrezne občinske službe spremenila v „črno“. Podoben primer najdemo v Vojniku, kjer so v desetih letih ustvarili na račun filmskih predstav okrog poldrug milijon starih dinarjev dohodka, ki bi naj ga porabili za nakup boljšega projektorja, v tem pa hočejo nekateri, da bi ga investirali v kulturni dom. Razmere ¡bi bila že dosti hujše, če bi veljalo plačevanje najvišjih najemnin; za ¡kulturne domove plačujejo
na tretjem pa Avstrijci s 200.000.
Komunisti v Sloveniji in ostalih de-
...	.	......... ' lih države so — kot znano — po pri-
za zdaj le najemnine v visim najvecjih .	,	,,	,	,	...	.	,
,	^	. .,	,	...	J J , hodu na oblast oskrunili veliko kat.
4»’Irrm.nrm-eiu-i h «tarunn “
stu so Nemci, katerih je bilo 220*000, j Manko v Prečni, Lap Jože v Komendi,
Janez Krašovec pri ¡Sv. Emi, Cafuta p. Marijan na Selih pri Ptuju, Pihler p. Mirko v Dornavi, Miklavec Ivo v Ribnici
i ekonomskih stanarin-1	,
,	.	' ceu.vva- V Sloveniji omenjamo samo ve-
| Poročevalec v Delu pri takem sta- Uko ceikev Jožefa katerQ g,0 rdegi
nju zaključuje: „Vzdrževanje kulturnih nasilniki spremenili ^ film,ski studio.
j d"m0V V Celjskl &b®ni Je potemtakem Tudi v K s0 komunisti H več
! »‘T™	6n°' ,°Vi f itn° Pr° i cerkva za bogoslužje ter jih začeli upo-
I padajo,	hkrati	pa	seveda	tudi amater-;	rabljati v	druge namene. Tako so n. pr.
j *ka aejavno'st	zaživeti. Kako;	en0 od cerkva ,spremenili v telovadnico,
j bi	mogli pričakovati, da bo	še tolikšen	Ker	so pa strokovnjaki ugotovili, da
j ld,ea,lizem. in volja zdržala	recimo pod	so v	tej bivši cerkvi baro5ne freske, je
j s-ie.o,	ki skoznijo	kaplja,	ali da bo ob-	sedanjim	občinskim možem prišlo na
j cinstvo	gledalo	predstavo	na mrzlem?	misel> da	bi cerkev spremenili v kul-
Ob tem	ostaja	vsekakor	odprto	tudi	turnj	mu.zej.
vprašanje, kakšen smisel imajo sklepi,	.. . ,	. .
.	,	J	y ’	V	Ravenm	v	Italiji	bo	letos v sep-
*o je praksa proti njim?“	.	,	,	,	.	...
m .	.	_. „ .	,	^	tembru mednarodno tekmovanje radij-
,	Tako je v celjski občim.	Dosti bolj-	ek;h	jger. Iz Jugoslavije sta bi!i 2a
e	pa uA m rugje. ato	je pa tudi	tekmovanje predloženi po dve radijski
.začela pod komunisti nazadovati sploš- igri jz Be0grada in Sarajeva ter po I na ,/Zobzzazba slovenskega ljudstva, ■ ena iz Zagreba in Ljubljane. i medtem, ko se je pod vsemi vladami
! pred njimi stalno dvigala in naprede-1 čeprav ima vsaka država pravico so* Taja.	j delovati z dvema deloma. je žirija iz-
plačano „kulturno“ delo pač nikjer' bra,a samo eno in sicer radijsko pri-ne more	nadomestiti	idealizma	in	po-'	redbo	novele	..TantadrujJ	Cirila	Kos-
žrtvovalnosti.	j	maža	v lzvedbi	Radl°	TelevlzlJe	Lju-
j bljana- To priredbo so ocenili na lan-'T ,^ar' 'as'„Je na avtomobilski ce- gkem tekmovanju v Novem Sadu kot
najboljše delo v celoti ter so prejeli Mitja Mejak za priredbo,
na Pohorju, Bobič Anton na Slinovicah pri Kostanjevici, štrancar Niko v štur-jah, Košir Anton v Sodražici, Dolšak Stanislav pri Sv. Gregorju, Petek Janez v Ribnici, Kodelja Ambrož v Desklah, Mlinarič Jože v Beltincih, Peklaj Marijan na Brezovici pri Ljubljani, Česnik Silvester v Lckavcu, Gornjak p. Dominik v Šentilju pri Mislinji, Beder-njak Karel v ¡črensovcih, Gorjup Franc v Velikih Laščah, Kostanjšek Alojzij v Podsredi, Dimeč Anton v Šmartnem v Rožni dolini, Pogorelc Zdravko v Strugah, Bucik Jože v Piranu, Kastelic Viktor v Stopičah, Vilfan Janez v Vodicah, Lipovšek Stanko v Celju in Kosmač Janko v Novakih.
sti Ljubljana,—Zagreb prišlo 8. junija ponoči do hude avtomobilske nesreče. nagralile: Trčila sta cse.bni in tovorni avto. Pri nesreči je izgubil življenje večkratni prvak v kegljanju, avtoprevoznik iz Cerknice Leo Grom.
Na Gorenjskem imajo v skladu zdravstvenega zavarovanja po prvih let. štirih mesecih že 205 milijone starih dinarjev primanjkljaja.
Republiški zbor v Ljubljani je 8-junija imenoval nove republiške sekretarje. Kot republiški sekretarji so bili imenovani: za delo Jože Božič iz Jesenic, za urbanizem, ing. Drago Lipič iz Fešanovcev v Prekmurju, za zdravstvo in soc. varstvo Majda Gaspari, za pravosodje in občo upravo dr. Viktor Damjan in za narodno obrambo Rudolf Hribernik iz Horjula. Za sekretarja izvršnega sveta v Ljubljani je bil določen Franjo Turk.
Železniško progo Ljutomer—Gornja Radgona nameravajo zaradi nerentabilno,sti opustiti.
V	ljubljanskem podjetju AGROMEL so komunisti tako „vzorno“ gospodarili, da so morali v podjetju najprej postaviti prisilno upravo, nato ga pa sploh likvidirati, ¡kajti izguba znaša več kot dve milijardi starih dinarjev.
Kriti jo bo morala občina Ljubljana Center, oškodovani pa bodo tudi številni upniki, ker bodo za svoje terjatve dobili le 27% od skupne vrednosti dolgov.	I
V	Cerkljah pri Kranju obstoja ena največjih fazanerij v Sloveniji. Lani so na njej vzredili 18-500 fazanov.
V	Postojni je 3. junija stopil v jamo petmilijonski obiskovalec po vojni.
Je bil to Jože Ciber iz Maribora. Dobil je lepo spominsko darilo.
Ljubljansko železniško in transportno podjetje je imelo v letošnjem prvem četrtletju 16 milijonov dinarjev izgube.
V	Novem Sadu so se 4* maja začele Jugoslovanske gledališke igre s slovesno otvoritvijo razstav Začetki slovenskega gleldlališča, Gledališče in Filatelija ter I- mednarodnega trienala Gledališke knjige in periodika. Gledališke igre za Sterijine nagrade so se začele a predstavo Delavnice oblakov Mihe Remca, s katero je nastopilo ¡Slovensko narodno gledališče iz Ljubljane.
V	prvih treh mesecih letošnjega leta je obiskalo Jugoslavijo 1.700.000 inozemskih turistov. Največ jih je bilo iz Italije in sicer 500.000 na drugem me-
Dr. Stanko Lenič, gen. vikar ljubljanske nadškofije je na binkoštni ponedeljek, 15. maja, blagoslovil kapelo v Kamniški Bistrici, ki je bila leta 1951 optfstošena. Kapela je povsem obnovljena. Nad oltar je namesto Lurške Matere božje, ki so jo zlikovci uničili in vrgli v Bistrico, postavljena Marija Brezmadežna. Pri blagoslovitvi kapele je 'bilo- navzočih okoli tisoč ljudi.
Vsak teden ena
DOMA
France Balantič
Kako doma je dobro in lepo, vsi dnevi misijo klobuk po strani, dekletu sladki zlezli so v glavo, da sanja le o svatbi razigrani.
Pa kaj bi ne! Njen ode dom pripravil, pobelil vnovič izbe za sprejem, zdaj1 le še čaka, da bi me pozdravil, da jaz kot dedič mu o>či zaprem.
Tovariš, daj, s pestjo me daj po glavi! Kam ms te sen, saj skoraj sem pozabil, da sem preklet kot ves moj borni rod.
Ne bom je zrl v nevestini opravi, očeta so zagrebli ji na Rabu in jaz nekoč segnil bdm bogve kod.
ta»aai**aaaaiaM«a«ai
in Marjan Vodopivec za glasbo. Igro j* pr	zdravnik, Ivan,ka Vajda roj.
režiral Miro Kragelj.	, Truže„, Jože Hočevar, žel. sprevodnik,
Grdo zlorabo humanosti so odkrili v Ana vidovč roj. Gran, Ivan Ogorelec, Kaknju. Pri upravi rudnika so za pod- ] Mihael Jamar, Marica Klenovšek, vdo-piranje družin žrtev velike lanske ne- va p0 ape]ac. sodniku, Lojze šterk, sreče ustanovili poseben sklad, v ka- upok.( Karel Miarin, ravn. Jadranske terem se je doslej nabralo nad 900 mi- zavarovalnice v. p., Marija Vidic, ing. lijonov starih din. Iz tega sklada pa Stanislav Turk, Angela Židan, Marija niso dobile podpore družine, ki so pred j,ab roj ce]arc> Antonija Iglič, Marija
V nov podvig naše emigracije
Naročnik lista J. š. nam je poslal r objavo pričujoči članek pod gornjim naslovom.
V prvem desetletju naše emigracije so se .pojavile različne družbe, zadruge in ustanove z namenom usmeriti našo delavnost in pridnost v kanal večje Umrli so. V Ljubljani: dr. Vladimir I gospodarske razširjenosti in v dvig po-
dvema letoma izgubile svoje rednike ampak je upravni odbor iz njega dal npr. posojilo krajevnemu nogometnemu klubu Rudar v višini 15 milijonov din. Prav tako veliko posojilo je dobilo podjetje Sloga, ki je bil-o nato likvidirano. Upravni odbor je iz tega sklada plači gostovanja nekaterim pevcem, nagrade ¡so si pa delili mdi seboj tudi čani samega upravnega odbora s predsednikom vred, dobivali so jih pa tudi inženirji, ki so so delali načrte za hišice in tudi člani komisije, ki so pregledali finančno poslovanje in niso ugotovili nobenih nepravilnosti-
V Sloveniji je letos 28 novomašni-kov. So naslednji in bodo imeli nove maše 2. odn- 9. junija v naslednjih župnijah: Dolinar Franc v Zagorju ob Savi, Jože Urbanija v Radomljah. Levstik
Godnjevec roj. Kocutar, Toni Černe, vdova Kastner roj. Jager, biv. trgovka Marjeta Kozina, Angela Gorše, biv. trgovka in Terezija Weglehner roj. Penič v Celju, Marija Kolenc roj. Um-berger v Kranju, Viktor Tratnik, mehanik v št. Vidu, Anton Žakelj v Žireh, Leo Grom, avtoprevoznik v Cerknici, Marta Lukač roj. Logar v Trbovljah, Jože šeme v Trbovljah, Franc Zelenjak, ključavničarski mojster v p., na Jesenicah, Viktor Tratnik v Dravljah, Marija Rožič, upok. v Mengšu, Sarija Pe-
»ameznikov in skupnosti.
To se je pokazalo posebno v gradnji slovenskih domov, kjer je naš človek z žilavostjo in vztrajnostjo gradil po znanem reku: „Kamen do kamna palača.“
Dane», ko je ta etapa večinoma ¡kronana z uspehi, se lahko vprašamo, koliko se je naredilo v privatnem oziru, to je v obliki družb in podjetij.
¡Z več ali manj izjemami, zelo malo. Argentina z velikim neizkoriščenim bogastvom, z ogromnimi predeli zemlja nudi možnost napredka v vseh panogah-
Danes, ko štejemo s svojimi arhitekti, inženirji vseh strok, z raznimi ekonomskimi poklici, z ljudmi na važnih mestih v privatnih in državnih družbah in podjetjih, bi morali resno vzeti ▼ obzir vpeljati podjetnost elov^npkegl» človeka v gospodarsko ekspanzivnost v
trič, upok. v Novem mestu, Barbka- Vo- ob]ilki lastnih podjetij. Preteklost
denik roj. Medved v Gradiških Lazah pri Litiji, Ignac Strmole, mizarski mojster v- p. v Tržiču, Mirko Mozetič, biv. gostilničar v Solkanu, Ivanka Brecelj roj. Kohl v Mariboru in Notburga Golob iz Dol. ’ Pirošice.
SLOVENCI V
BUENOS ATRBS
Lep ¿otroški praznik
Preteklo nedeljo popoldne bo vsem otrokom, ki so prišli na povabilo šolskega odseka Zedinjene Slovenije k praznovanju svojega vzornika sv. Alojzija ostalo nepozabno.
Ob 4.h popoldne je v spremstvu številnih ministrantov v veliki dvorani Slovenske hiše daroval sv. mašo msgr. A- Orehar. Kakor sveti Alojzij, je govoril malim, naj se tudi vsak otrok trudi, da bo molil in delal z veseljem.
Kdo ni vedel, da bo sledila veseloigra „Kralj Matjaž in Alenčica“? Ne samp tisti, ki so jo že videli na premieri v Moronu, ampak tudi oni, ki iso iz vabila uvideli, da igro režira ga. Marica Debevčeva -— in budi tokrat sodelujejo ga. V. Pograjičeva, pri kostumih ga. A. Skobrnetova, pri scenariji g. Medic in maskah g. N. ¡češarek — so 'bili prepričani, da se jim obeta pravi oderski užitek.
Kolikor najmlajši niso mogli umeti
sko Cerkev ni več predstavljala aktualne nevarnosti, škofje so v bistvenih rečeh ostali enotni. Ponovni poskusi režima, da jih oddvojijo med seboj in od Svete stolice, so ¡propadli.“
Tretje poglavje zajema čas od „U-redbe Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS za izvrševanje Zakona o pravnem položaju verskih skupnosti (14. julija 1961) do podpisa Protokola med Jugoslavijo in Vatikanom (25. junija 1966).“
Značilnost te dobe je naslednja: „Zboljšanje slovenske cerkvene uprave, nekoliko pomnožen verski tisk in dvig verskega življenja. Vzdušje se je na zunaj precej pomirilo, ostrina in divjost povojnih let nista ve,č opazni. Režim je ■bil prisiljen vzeti novo stvarnost na znanje in se po njej ravnati- Za ureditev odnosov med Cerkvijo in državo je navezal prve stike z Vatikanom. CMD je kljub ¡režimski podpori izgubilo na pomenu- Gospodarsko je bila slovenska Cerkev v težkem položaju, ker ji niso ničesar vrnili. Na socialnem, dobrodelnem, prosvetnem in kulturnem področju
so bila Cerkvi še vedno vrata zaprta. Poleg tega se je zmanjšalo število duhovnikov. Zadnja leta, pa se je dvignilo število redovnih duhovnikov ter pomnožilo število ¡bogoslovcev. Leta 1961 je bilo v Sloveniji 1015 ¡duhovnikov, leta 1967 pa 954. Bogoslovcev, redovnih in svetnih je bilo v začetku leta 1967 že 409.
Četrto poglavje se nanaša na Protokol med Jugoslavijo in Vatikanom (25. junija 1966) in čas po njem. Tu pisec navaja, med drugim, „mobilizacijski komunistični dokument“, ki govori proti kat. Certkvi z navodili komunistov. Zato pisec razprave za sed. čas ugotavlja, „da sta usoda in bodočnost slovenske Cerkve nejasni. Jasno pa je eno: slovenska Cerkev je vedno bolj duhovni dejavnik ¡slovenske družbe. Zgodovina odnosov med .njo in režimom dokazuje, (da njene duhovne sile ni 'strlo ne fizično zatiranje, ne administrativno ukrepanje, ne nepošteno izigravanje, ne nobena druga nakana. Taka Cerkev zato ni grožnja za usodo slovenskega naroda, temveč porok njegove lepše bodočnosti-“
V naslednjem članku je prikazana slovenska Cerkev v zdomistvu v Evropi, v Angliji, Avstriji, Belgiji, Franciji, Italiji, Nizozemski, Nemčiji, švedski,Severni Ameriki, Kanadi, Venezueli, Argentini ter v Avstraliji.
'Zaključni članek v brošuri je posvečen slovenski Cerkvi ,V luči koncila v bodočnost.“
Brošura je pisana tako zanimivo in dokumentarno, da bravca tako priklene, da, je ne mora odložiti, dokler je ne prebere vse. Saj je pa tudi predmet, ki ga obravnava, nadvse pereč in vreden, da 'ga vsi spremljamo1 z nenehnim zanimanjem, z ¡budno' čuječnostjo ter zavzetostjo-
Izvod, ki smo ga dobili, je prišel po letalski pošti- Ne dvomimo, ida bodo temu sledili še drugi- Mora jih priti veliko, ker je ta brošura naravnost priročnik, ki ga mota imeti vsak član slovenske ideološke emigracije za dobro poznanje rasti Slovenske Cerkve, med našim narodom in za njen položaj pod komunistično, upravo od maja 1945 do sedanjih dni.
ARGENTINI
mladega Jožeta Tominca, ki je v imenu moronskih mladcev — ki so v igri nastopali s Sodelovanjem tamkajšnje Prešernove šole — prebral pomembne misli o pojmu igranja za mladega človeka, so pa prišli bolj na svoj račun, ko jih je Minka Debevčeva s prijetno besedo popeljala v svet igre ter predstavila nastopajoče ¡osebe: Alenčico (Teodora Geržinič), kralja Matjaža (Tomaž Debevc), Pavliho (Pavel Fajdiga), sultana Solimana (Ludvik Kopač), pašo- Mustafo (Marjan Kopač) ter stražarja Hasana (Polde Golob).
Znašli smo se v gledališču- Kar je v treh ISejanjih sledilo, presega vsa povprečna pričakovanja in tudi resnemu poznavalcu odra narekuje besede (priznanja in presenečenja- 'Slednji naj tudi izreko strokovno besedo- Odziv občinstva pa —■ okoli 700 gledalcev ki bi gotovo v enakem številu ponovno napolnilo dvorano, je tista ocena, ki najbolj živo pcltijjuje ¡uspeh šestorice nastopajočih, ki ¡so v napetosti in dobri volji držali vso predstavo majhne in velike. Pavliha, v katerem Sta se idealno združila režiserkin in igralčev talent, da bi mu tezkO' našli tekmeca, se je za vedno vtisnil gledajočim v tisti vlogi, ¡ki sta mu jo narod in pisana beseda dodelila-
Iskrene čestitke in zahvala za to popoldne!
M. B.
Osebne novice
Družinska srača. V družim Toneta Javorška in njegove žene ge. Francke roj- Trobec so dobili sinčka. Pri krstu v nedeljo, 25. t- m., v župni cerkvi v Ramos Mejil je dobil ime Tone Alojzij. Otroka je krstil g. župnik Janez Kalan, botra sta pa bila ga. Gefka Javoršek in Jože Javoršek. ¡Srečni družini naše čestitke.
Poroka. V župni cerkvi v Ramos Mejii sta se poročila v soboto, 17. junija, Franc Grom in gdč- Cilka Cestnik. Mladi par je poročil g- župnik Janez Kalan, za priči ista pa bila: nevesti njen oče Jože Cestnik, ženinu pa njegova mati ga. Slavka Grum-Furlan. Ženito-vanje je bilo y Slomškovem, domu. Mlademu paru ob vstopu V novo življenje želinid vso srečo in obilo božjega blagoslova, ■ ;
je pokazala, da naš človek varčuje. S prihranjenim kapitalom našega človeka bi »e mogla ustvariti rentabilna podjetja, mogli bi ustvariti turistične točk« ▼ krajih, ¡kjer je dane» turizem še V povojih.
¡Samo, ako homo gospodarsko močni, bomo mogli ohranjati našo kulturno in narodno zavest. Pri tem bi mogli računati na eventualne investicije raznih državnih ustanov.
Tu manjka samo podjetnih ljudi, kateri (bi ne ¡samo z „vivezo", ampak ■ rasničnim in poštenim smotrom ustvarjali baze za naše bodoče gospodarsko delovanje.
Pri tem bi lahko računali na zaposlitev starejše, še bolj pa mlajše delovne sik.
MENDOZA
Občni zbor Društva Slovencev
Bil je v nedeljo, 14. maja. Bil je Že 18- Po poročilih odbornikov o izvršenem delu v minuli poslovni dobi in po razrešnici je pred volitvami novega odbora dosedanji predsednik ing. agr. Marko Bajuk ml. izjavil, da tte more več sprejeti predsedniškega mesta, ker ni mogel izvršiti načrta, ¡ki si ga je postavil.
Pri volitvah je bil nato izvoljen naslednji odbor: predsednik Jože Bajda, podpredsednik ¡Stane Grebenc, tajnik Mirko šmon, 'blagajničarka ga. Matilda Petrena, gospodar Janez štim, odborniki Miha HirSchegger, gdč. Francka Jerovšek in Vinko Zarnik. V odboru je tudi dušni pastir g. Jože Horn. V nadzorni odbor so bili izvoljeni Luka Grin-tal, Miha Grošelj in France Jerovšek. Predsednik razsodišča je še naprej Pavel Božnar-
MEVIBMA FIMMTA
knjiga spominov VLADIMIRJA VAUHNIKA
bo v nemškem prevodu izšla v Avstriji. Dotiskana ¡bo prihodnji mesec v Mohorjevi tiskarni v Celovcu.
V pripravi je tudi angleška izdaja. • Slovenska izdaja spominov VI. Vauhnika je na razpolago v Slovenski hiši, po vseh domovih in pri vseh stalnih zastopnikih Svobodne Slovenije. Pismeno naročila naslavljajte na Svobodno Slovenijo, R- Falcon 4158, Buenos Aires, ¡ki vam ¡po naročilu odpošlje knjigo v katero koli državo.
Cena broširani knjigi $ 700.—, vezani $ 800.—. Pri pošiljanju po pošti je doplačati Še $ 150.-—.	„ J;.;,
S 1 O V E N C I
AVSTRALIJA
PO SVETU
Slovenske sestre v Melbournu so dobile novo moč. K njim je namreč prišla iz Francije s. Ksaverija Jerebič, ki je pred leti dalj časa idelovala v kitajskih misijonih. Ob prihodu v Melbourne so ji tamošnji Slovenci pripravili res topel sprejem v Baragovem domu prav tako pa tudi v Slomškovem domu.
Janez Zemljič se je v Melbournu, s svojim sodelavcem Zlatkom Tomasom res' postavil. Posrečilo se mu je to, česar doslej še nihče na svetu ni mogel doseči: zvariti aluminij. Oba sta 2. maja na melbournskem patentnem uradu svoj izum patentirala pod imenom „Soldering Aluminium“. Po njunem izumu bo verjetno slovenska cerkvica ,sv. Cirila, in Metoda, ki jo gradi y Melbournu p. Bazilij, prva stavba, ki bo imela aluminjaste žlebove; napravljene po izumu Janeza Zemljiča in njegovega sodelavca Tomasa.
slovenski maši. Žalostni zgledi, kot je zgornji, me silijo k novim načrtom za razvoj našega centra, ,če bo prilika pokazala, da je uresničitev mogoča.“
Slovenski slikar, Stanislav Ropotec, je imel do 17. junija v Sydneyu razstavo svojih noviih umetniških del.
Slovensko društvo v Sydneyu je pripravilo materinsko proslavo. Na njej je imel kulturni referent društva Lojze Košorok tudi predavanje o 50-letni-ci Majniške deklaracije. Za 1- julij je Slovensko društvo napovedalo redni občni zbor, za 22. julij pa pripravlja veliko. družabno prireditev v okviru akcije za postavitev Slovenskega doma.
Zelo. žalosten, resničen dogodek, ki mora človeka pretresti, opisuje p- Bazilij v avstralskih Mislih. Tako piše: „Nenadno me je klicala slovenska mamica, ki živi pri sinu prav na drugem koncu Melbourna. Iz' Trsta jo je vzel k sebi, zdaj pa niti toliko časa nima, da bi jo dvakrat na leto pripeljal k spovedi, kaj šele k redni slovenski maši ali domačim pobožnostim na avstralskih Brezjah. Čutil sem materino bolečino v njenem trepetajočem glasu, ■ko me je po telefonu prosila,' naj jo pridem spovedat: „Sin nima časa zame da bi me pripeljal...“ Tudi na dom nisem smel, ker bi jih kasneje slišala Čemu me je klicala. Našla sva še v cerkvi nedaleč od: njih, da je opravila spoved v isvojem jeziku.“ P- Bazilij pristavlja: „Najtežje mi je gledati materine solze zagrenjenosti in razočaranja nad doraslim otrokom. S takim veseljem je šla preko morja k njemu, danes pa gleda duhovno razvalino, ki niti verni materi ne privošči za zadnja leta, kar ji je najbolj pri srcu... „Ni časa za take stvari...“ Takih mater je več. Ko hi mogel, bi jih pred vsako slovensko mašo pobiral ipo mestu in vozil v cedkev. Mislim, da avtobus ne bi bil dovolj- Pa gotovo tudi to takim sinovom in hčeram ne bi bilo všeč, ker bi jim vzbujalo vest. Ne bilo bi napak poleg naše cerkvice in Baragovega doma imeti hišo, ki bi tem mamicam nudila streho in domače okolje ter priliko biti pri
Vestnih S F Z
Mladinski športni dnevi
V nedeljo, 25.. junija, so se ob enajstih dopoldne začeli v 'Našem domu v San Justu VI. mladinski dnevi, kd jih vsako leto pripravita obe mladinski organizaciji. Mladina je oh napovedani uri ob zvokih obeh narodnih himen dvignila na drog argentinsko in slovensko zastavo nakar je športni referent Slovenske vasi oddal prehodni zvezni pokal. V imenu zveznih organizacij so imeli nato govore športni referent Janez Marinček, predsednica Slovenske dekliške organizacije gdč. Helena Plečko ter predsednik Slovenske fantovske zveze Ciril Jan.
Zatem so se takoj začele tekme, v odbojki, pri katerih so dekleta iz Ra-, mos Mejie dosegle že prvi pokal za letošnje športne dneve z zasedbo prvega mesta v odbojki. Končni rezultati so bili sledeči: Ramos Mejia 4 točke, San Justo 2 in ‘San Martin 0.
Tekmovali so tudi fantje, toda tekme med njimi ®e bodo nadaljevale prihodnji dve soboti. V nedeljo so bili doseženi naslednji rezultati: San Martin 2 Moron 1 (15:13, 4:15, 15:10): San Justo 2, A drogu?. 0 (15:4, 15:4); Ramos Mejia 2, Slovenska vas 1 (13:15, 15:4. 15:8); Ramos Mejia 2. Adrogue 0 (15:7, 15:3): Moron 2. Slovenska vas.. 1 (15:7, 6:15. 15:12). Ta turnir se bo nadaljeval prihodnjo soboto v Našem domu s sledečimi igrami: oh 17 San Martin — -San Justo, 18 Adrogue —
tako ip-red: koncem tekmovanja osvojila naslov prvaka, čeprav je zadnjo tekmo s Svobodo iz Ljubljane izgubila s 3:4. Koper je prvak; zahodne slovenske nogometne: lige, Kladivar iz Celja pa vzhodne1.
V Slovenski košarkarski ligi je lanski prvoligaš Slovan velik favoritka prvaka. V 10 tekmah je premagal vse dosedanje nasprotnike, Domžalčani pa mu sledijo z enim samim porazom.
Italijan Gimondi je zmagal na kolesarski dirki „Pd Italiji“, ki je bila končana 11- junija V Milanu. Ta jubilejna — 50. dirka je bila dolga 3816 km, razdeljena pa na 22 etap. Prišla bo pa v anale tudi zaradi enega največjih športnih škandalov: 1.9. etapo so razveljavili, ker je v Dolomitih pred ciljem na prelazu Tre Cime de Lavarendo občinstvo na vse načine pomagalo kolesarjem in jih potiskalo k cilju.
Na lahkoatletskem tekmovanju v j San Diego (ZDA) je 11- junija Bob Saagreen postavil nov rekord v skoku s palico: 5,36 in za 2 cm izboljšal rekord. ki ga je 'imel rojak Pennell. Toda ni dolgo veljala ta znamka. Na ameriškem državnem prvenstvu 24. junija v Bakersfiedlu' v Kaliforniji je Paul Wilson preskočil 5,38-
9. julij ob 15 NAŠ DOM SAN JUSTO
VESELO DRUZIHSKO P0P0L0HE
zabavne igre Tekme najmlajših Tekme v odbojki: STARI IN MLADI
Dobra postrežba
ESLOVENIA LIBRE
Editor responsable: Milos Star* Redactor: José Kroselj
Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Air«
OBVESTILA
Sobota, 1. iulija:
Y San Martinu roditeljski sestanek s predavanjem č. g
Dr. FRANC KNAVS
ODVETNIK
Lavalle 1290, p. 12, of. 2, Capital
T. E. 35-2271
	T. E. 69-9503
	Argentina
O OZu tar izT	FRANQUEO PAGADO Concesión N9 5775
o “ X (5 °£CO <	TARIFA REDUCIDA Concesión N9 3824
E«» ¿sir» Na«i«s«l ét la Pseÿèwteé Intelectual No. 910.387	
Uradne ure od 17—20 Na telefonu tudi dopoldne (10—12)
Lujan, Francia 952 T. E. 735 ali 516
V petek in soboto od 9—13
■■■«■■■»■»■■■■BaaanBaBKsaKBanBBBtisaaaiiBaaHBBBBoj
JAVNI NOTAR
PREKMURSKO PODPORNO DRUŠTVO
Calle Cerrito 938 — Bernal Oeste
vabi na
trudicionulne prekmurske holine
Z REPO IN ZELJEM dne 9. julija t. 1-
Vstopnice si je treba pravočasno zagotoviti
Vsa pojasnila daje Janez šest — T. E. 21-3292
Sodja, ob 18.30.
IV. kulturni večer SKA ob 19 v Slovenski hiši. Govori g. dr. Debeljak s sodelovanjem g. Vombergarja o Dveh novih doneskih k Levstikovemu Martinu Krpanu. Na sporedu tudi plošča z recitacijo ljubljanskega gledališkega igralca Severja.
FrssMcise® RsímI Cascante
Escribano Público
Pta- baja, ofic. 2
; Cangallo 1642	Buenos Airea
T. E- 35-8S27
Naročnina Svobodne Slovenije za leto 1967: za Argentino $ 1.900— Pri pošiljanju po pošti doplačilo $ 100—. Za ZDA in Kanado: 12 dolarjev za pošiljanje z letalsko pošto, in 9 dolarjev za pošiljanje z navadno pošto.
Talleres Gráficos Vilko S.R.L., Estados Unidos 425, Bs. Aires. T. E. 33-7213
“■■■■•■■■■■■bbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbb
Prodamo nov
PLETILNI STROJ
; nemške znamke „DIAMANT“ št. i ; 10 —125 cm in novo motorizirano;
Devanoro za 4	¡
:
PORAVNAJTE NAROČNINO!
Pokličite od 15—17 tel. 99-1854
Nedelja, 2. julija:
V	Našem diomu po slovenski maši roditeljski , sestanek z občnim zborom krajevnega šolskega sveta.
Naš dom San Justo: Slovenski zimski večer.
V	Slomškovem domu skioptično predavanje S- dr. F- Žaklja o Baragovi rojstni in misijonski deželi.
V	Slovenski hiši po maši sestanek SDO — SFZ s predavanjem g. Franca 'Sodje CM.
V	Slovenski vasi ob 16. koncert Slovenskih ipesmi za moški, ženski in mešani zbor s solisti.
V	Adrogue ju v škofovem zavodu ob
LOKAL § STANOVANJEM IN TELEFONOM
v Ramos Myjíi (ob Avenidi de Mayo UGODNO PRODA
Stanislav Zupančič
martiliero público nacional
Av. Corrientes 3284-1, A
Capital, T. E. 88-4178
Slovenska vas, 19 Ramos Mejía — San 16 roditeljski sestanek. Martín, 20 Morón — Adrogue, 21 San '
Justo — Ramos Mejía.
V soboto, 8. tullía, na «e bodo igrale sledeče ¡‘erre: ob 17 Morón — Rajno»
Mejía 18 Slovenske vas — San Justo,
19 San Martin — Adrogue. 20 ‘San Justo — Morón, 21 San Martin — Slovenska vas.
• O IPORTlíI* R TT T T»
Maribor si je štiri kola pred koncem nogometnega prvenstva zagotovil naslov prvaka druge zahodne nogometne lige in bo prihodnjo sezono igral v prvi li.gi. 11. juniia je premaga) •še Seeesto iz Siska s 6:3 in ima 11 točk naskoka pred Slobodo iz Tuzle. Maribor ie v 31 tekmah zbral ‘50 točk z 20 zmagami in 10 neodločenimi igrami, izgubil je 'samo proti Vartexu iz Varaždina -z 0:1.
Ljubljanska Olimpija je v prvi ligi v veliki nevarnosti za izpad. Premagala je sicer Čelika iz Zenice, ki je s tem porazom obsojen na izpad, toda z drugim kandidatom za izpad, Sutjesko iz Nikšica ip izgubila z 1:2. Po poročilih liubljanskih listov je tekmo izgubila samo zaradi pristranosti sodnika Ško-riča iz Beograda, ki je pet minut pred koncem dosodil enajstmetrovko za prekršek, ki ga je samo on videl.
V Slovenski ligi je Ljubljana prav
Ponedeljek, 3. julija:
V Slovenski hiši ob 19 posvet mla-
dinskih referentov
Sobota, 8. julija:
V	Slovenski hiši ob 19- uri sestanek članov SKAS-a z rednim občnim zborom.
Za ta dan napovedan samostojen nastop učencev in učenk harmonikarske šole v ‘Slovenskem domu v San Martinu je preložen na poznejši čas.
V	Slov. domu v Carapachayu, ver-sko-vzgojno predavanje g- Fr. Sodje.
V	Slovenski hi Si ob 19 sestanek članov SKADa. Na sporedu debata o papeški okrožnici „Napredek narodov“-
Nedelja, 9. julija:
V	Slovenskem domu v Carapac.hayu, Koline.
V	Našem domu ob 15 veselo družinsko popoldne.
Sobota, 15. julija:
V	Somškovem domu družabni večer s plesom.
V	Slovenski hiši bo imel vseuč. preidi’. Milan Komar pri .SKADu ciklus predavanj dne 13-, 14. in 15. julija. Vsakokrat ob 19.
NEDELJA 6. AVGUSTA V SLOMŠKOVEM DOMU
MLADINSKA TOMBOLA
Namen: obogatiti mladinsko knjižnico in dvigniti šport Zvezna odbora SDO in SFZ
HRANILNE VLOGE — POSOJILA
SLOVENSKA HRANILNICA z. z o. z.
(C. C. “S.L.O.G.A. Ltda.)
Bme. Mitre 97 — Ramos Mejia — T. E. 658-6574 Uradne ure: ob sobotah od 16—20 ob torkih od 18—20 Zaupno in točno poslovanje
2. VII. 1967 ob 16 uri
SLOVENSKI ZIMSKI VEČER
v novi dvorani Našega doma v San Justu
V pristno domačem zimskem okolju vas bodo presenetile slovenske melodije oh spremljavi citer in harmonikarjev Za to priliko bo pripravljen poseben slovenski zimski jedilni list
Sodeluje orkester “PLANIKA”
1. julija se že dobijo krvavice, pečenice in zelje tudi za na dom
fanes Jalen
m
Trop brez zvoncev
Povest
Boštjan je populil že ves' čop, kolikor je bilo kaj prida vrednega. Na srečo ,se je še tako obrnil, da je Petru kazal hrbet. Lovec .se je previdno dvignil iz grma, potem pa hitro stopil k Tkalčevi puški; svojo je nosil na rami. Boštjan ise je zdrznil in ozrl naokrog. Da je zagledal pred sabo medveda, bi se ne bil tako začudil. Kar sapo mu je zaprlo- Nič ni vedel reči. Počasi je vstal, potem pa se je naredil, kakor bi se ne bilo nič posebnega zgodilo, in je prav vsakdanje vprašal: „Kaj pa bo zdaj ?“
„Sami veste> kaj bo,“ mu je Peter odgovoril resno.
„Če ti nočeš biti pameten, ne bo zame nič prida.“ Tkalec je zmajal z glavo.
„Jaz bom že skušal biti pameten-Vi pa niste hoteli biti čeprav sem dovolj svaril.“ Peter je bil spet bolj žalosten kakor jezen.
Tkalca je bilo pošteno sram. Stal jje pred Petrom skoraj kakor šolar1. Skušal se je izgovoriti: „Priznam, da imaš ti prav in ne jaz. Pa nisem nikoli mislil, da se bova zares srečala.“
„Sedaj je kar je.“ Peter je skomignil z rameni.
„Tak
Tkalec ga je prav razumel praviš, da ne moreš zamolčati.“
„Sami veste da ne, kakor bi rad zavoljo. Jerce.“ Boštjan je stopil korak proti Petru. Lovec ie odprl Tkalčevo puško in jo izpraznil.
„Nič se ne hoj. Tak nisem.“ Boštjan je obstal. Bilo mu je hudo nerodno.
„Ne mislim, da ste. Pa. varno je varno. Pri takih snidenjih ,se rad isam
hudič vtakne vmes.“ Peter je Tkalčevo :
puško že razpel na dvoje in jo deval v oprtnik.
„Seveda. Včasih se kakšen lovec, ponesreči^ kakor se je na primer Bi-j tene.“ Boštjan je Petra skoraj porogljivo pogledal in brž pristavil: „Pa saj to naju nič ne briga. Imava za zdaj sama s seboj pa s temle gamsom dovolj opraviti, če ti je prav, ga kar jaz iztrebim. Bo po tvojem za oba še najbolj varno.“ ,
Peter ni mogel drugače kakor da je privolil. Boštjan jfe ročno opravil delo. Videlo se mu je, da je vajen.1 Vamp je vrgel za grm, gamsa pa obrnil na rez da bi mu odtekla kri. Umil si je roke e snegom narejeno mirno sedel Petru nasproti, si natlačil in
52 prižgal cedro ter ¡spregovoril: „Nerodno se nama je naredilo, še najbolj prav bo_ da nosim gamsa jaz. Čop pa vzemi ti. Pa si ne mislim kozla prisvojiti. K tebi ga zanesem. Nič se ne boj! Ne bom ti utekel. Samo ne hodi za mano z napetim petelinom in ne ženi me na Bistrico. Bi nama ljudje (preveč privoščili. Tebi še bolj kakor meni- Naj rajši misli, kdor bi naju srečal, d.a ti samo pomagam nositi uplenjeno divjadi. Skozi vas se pa lahko sam oprtaš z gamsom, ki je res imeniten. Tam_ vpričo ljudi, ne ho nikogar premotil hudič. Kasneje pa naj že bo, kakor bo.“ Tkalec je molomarno zamahnil z roko.
Spet je Peter privolil v Tkalčev nasvet. Grede mu je pa grenko oponesel, da je sedaj lahko uvideven, prej pa ni znal hiti.
„Za naprej skušaj biti ti,“ je Boštjan kakor poprosil Petra, privezal garrr-u noge in si ga o.prtal.
Med potjo sta Peter in Tkalec kaj malo govorila. Vsak je mislil svoje. Sicer se je pa Boštjan kmalu upehal. Ni bil več v trdih moških letih. Petru se je zasmilil. Na Brvojah je poiskal v prvem kupu zloženih drva pripravno gol in jo potisnil gamsu pod zvezane noge. Zadela sta vsak en konec na rame in proti Habatu nosila gamsa oba. Boštjan je na lastno željo hodil spredaj. Obema se je zdelo, kakor bi nesla koga k pogrebu. Po gorah in planinah je bilo vse
tiho. Nizko z neba je gleldado bledo zimsko .sonce na molčeča nosača.
Na Vogarju sta počila. Jesti se ni ljubilo ne Tkalcu ne Petru, še žganje jima ni dišalo.
Sredi popoldneva sta prišla do Petrovega novega doma Tkalec se ni maral kar nič ustaviti. Mudilo se mu je domov. Peter se je hal, da bo spet pričel moledovati, naj ga ne naznani. Pa ni- Le pomenljivo ga je pogledal, ka-koy M hotel reči, naj sam sebi pripiše, če se mu bo njegova vestnost otepala. Poznalo se je pa Boštjanu na obrazu da ga razjeda več skrbi.
Peter je gamsa zanesel v vežo. Kuhati se mu ni ljubilo. Pojedel je samo nekaj kruha in ga vrgel tudi Resi. Iz oprtnika pa je vzel Tkalčevo puško, j staknil kopito in cevi, si jo obesil prek j rame in odšel na Bistrico.
Tako težko kakor tokrat Hribarjev Peter še nikoli ni prestopil Venceljno-vega praga. Oddal mu je Tkalčevo puško in suhoparno poročal, kako je zalotil Boštjana. Hrubečka je mirno poslušal, da je končal, potem je pa vzrojil nad Tkalcem: „Prekleta glavt go-lidarska bohinjska. Z namočeno trnjevo šibo bi ga po nagi plati pretepel.“
Dolgo sta sedela Peter in Vencelj’ pri zakurjeni peči. Pa kakor sta obra-j čala, nista mogla drugače obrnit^ da sta nazadnje odšla k stražmojstru Korenču- Bil je uvideven mož in ni marali nič podvizati, šele drugi dan popoldne)
je šel z orožnikom novincem preiskavah k Tkalcu. Nekaj smodnika je dobil in pa ‘srnjakovo križasto rogovje. Bo •štjana ni odvedel v zapor. Počemu. Sa; ni nič tajil. Tudi mogel ni.
O božičnih praznikih se Hribarjev Peter ni postavljal z dolgim in košatim gamsovim čopom, kakor je mislil. Tistega, (ki ga je bil zaplenil Boštjanu, je oddal Venceljnu. Ponujal mu ga je nazaj> pa je zagrozil, d.a ga vrže v peč-
Gamsovega mesa tudi ni maral je sti in četrti ni poslal Tkalcu. Kozla so snedli Ljubljančani.
Na svetega Štefana je pa vsa vas opazila, da Hribarjev Peter ni prišel pobirat potic k Tkalčevi Jerci. Pa pred pustom sta se mislila že vzeti. Peter bi še v krčmo nič ne šel, da ni prišel ponj stric Tomaž-, ki si je ves večei zadovoljno vihal košate in posivel brke.
Po božiču je pritisnil mraz, kakršnega Bohinj že dolgo ni pomnil.
ČETRTO LETO Nazobčani sklopec ,
Zemlja je zamrznila globoko pod rušo'- -Snega ni nikoli padlo kaj prida hkrati. Naletaval je pogosto in v štirinajstih dneh zapadel čez meter visoko- Prepihal ga je strupeno mrzel veter. Premrznil je od vrha do tal. Sren je držal ostro podkovanega konja s težko naloženimi sanmi vred.
— ; ■ - 1 ----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------