štev. 1 Cena 15 din PTUJ, 13. januar 1961 Glasilo Socialistične zveze delovnih ljudi za območje bivšega ptujskega okraja Izdaja »Ptujski tednik« zavod s samostojnim finansiranjem Direktor Jvan Kranjčič Odgovorni urednik: Anton Baum:)n. Uredništo in uprava: Ptuj, Lackova 8 Telefon 156. rekovni račun pn Komunalni banki Maribor podružnici Ptuj, štev. 604-708-3-206. Rokopisov ne vračamo. Tiska Mariborska tiskarna Maribor. Celotna naročnina za tuzemstvo 750 din, za inozemstvo 1250 din. Ob mcA-em ktu se je nabra.o toliko medmarodTiih dogodkov, da so se •cdnicisi v sveitu še bdi j za- pilebli. Najprej so Američaini pre- kinili s Kubo diplomatske odnose, nato so na novo leto Mobutujevi ipadala pridrh iz skrbn škega ozemlja Rtranda-Urundi nad Lun- diuCovo. ta je Lumumbivo vojsko, v Laosu so začele c€te kapetana Kong Lija m Patet Laa ofenzivo, potolčeni N'savanovi častniki pa so iz strahu vzkika'li. .da jim po- magajo sevemovietnamsk? čete. V Alzir ji SI rtd 6. do 8. januarja iz- vajaili ireferendium. V Evropi je v tem času ves delavski razred na- peto zasledoval dogodke v Belgiji, kjer traja že nad tri tedne ge- neralna staa^ka. Nevarnost invazije na Kubo Novi predsedn k K€nn€dy je že m'ed vobjlno kampanjo povedal, da bo z vsemii sulami stri re^-olucto- nairen režim Fidela C astra. Kaže, da ,ie E;,-enhower izkorsti': Ken- nedyjevo giostjobesedncst m mu dobra dva tedna pred predajo po- siloiv naiprtiil na ramena novo od- govornost, ki lahko pcvzroči: ve- Mike nevšečnosti. ZDA so prekl- niile dipkmatske &ttke s Kubo ter s tem odprle vrata n^c^mu in morda zadnj^emu kctraku — inva- ziji na Kubo. Ali se bodo .^menčan: upaili ■vdireti v Havano? Gre za cbliko, v kateri ne N: mogli intervenirati niti Kitajci, še manj pa sovjeti, iin to obliko lahko na.jdejo v obo- pcženem napadu prostoTOljcev — »kubanskih beguncev«;, k: bodo dpdhivaOi iz ZDA vso T>omoc v orož- ju, hrani, ribleki m — denarju. Takšno intervencijo la'hko pnča- kujemo, vi^rasanje pa je, 6e bo uspela, ker je Fidel Ostro obo- rožnl kmete in se pripraivi«! na oster boj. Kuba v tem pnmeru ni več nepripravljena južnoameriška dr- žava, kjer so lahko z nekaj tisoč vojak« )xpcTOirili« milrjome ljudi. Američan: bodio delovali tako. da s«.vj€ti ne bodo mogii posredo- vati, vsaj ne od'krito, temveč prek prpostovoicev. Mx-jrda bo Kuba sa- mo ameriška izdaria ŠpaTii:'je. Mednarodna komisija za Laos Angleži m Francozi so ■pritrdili scvjetom, da bi le z obnovitvijo dela mednarodne komisije lahko urediili razmere '\' Laosu. Američa- na so nast>c4pil\j najprej odločno proti, keir so se zanašali na moč orožja, ko pa so doživele Nosava- . nove čete večjs poraze, so si iz- mislili, da posredujejo sevemo- viertnamski vojaki. S tem naj bi odvmaili svetovno pozornost cd po- litične ureditve sedanje krize ter žva'"!i'li vso odgovornost na Vietnam tea- posredno na Kitaj^sko. Z ma- nevrrm -niso uspeOi in tako se že nagibljejo k prepnčanju, da h. mednarodna komisija lahko opra- vila del svcrjepa dela. Trenutno so v Laosu hudi bo.ii, v katerih pro- zahcdne sle doživljajo poraz za poraz m. Referendum za de Gauila v Alžiri.Ti so začeli z glasova- njem v petek, v Franciji pa so ga v nedeljo. VoKvci naj bi povedali, če so za to. da priznajo Alžiriji pravico do samcodločbe in če so :za to, da ustanov jo ailžirsko izvršno oblaf.t. Ljudje so odg-c- vorilli z »da« ter dali generalu de Gaullu polnem-rje, s katerim bo lahko nadaljeval sivo jo politiko siredlnske p:,ti. De GaiiOle bi rad priznal Alžircem necdvisncst, toda brez njihove osvobrdilne fronte, ter si t^ko zagotovil gospodarske m po!'ticne prednosti. Alžirci so pr<-(ti temu, ker hočejo vse aU nič. Srediinska pot je sedaj samio zavo- ra za takojšnjo in uspešno ure- di.'tea' razmer. Belgijski prolctarial na barikadah Splošna ftavka v vzhodnem in južnem delu Belgije traja nad tri tjedne. Za ta skrajni korak so se odiočiik, ko je vlada predložila »enotni zakon«, pi katerem bi de- !avci 3zgubil \Tsto pravic, nn. to zaibo, da bi vlada z varčevanjem pctola izguba zaradi Konga. De- tevci pravijo, da ne bedo nosil: na svojdh ramemh posledic zavo- žene beilgiisike kolonia:!ne prlitike m da sebod^r. bor±" pnr;:i enot- nemu zaJoonti z vsemi sJanu. RAZPIS v začetku meseca februar.ia 1961 ho pričel pn Osnovni šoli J. Lacka v Ptuju prvi in drugi tečaj sole za odrasle. Interesenti naj se rmiprej pri- javijo v dopoldanskih urah za vpis v pisarn! osnovne sole. Na pristanu stev. 1. s seboj naj pri- nesejo zadnje šolsko spričevalo. ITRAVA ŠOLE Z novimi napori v bolfše življenje MORDA NAM DOSLEJ NOBENO LETO m tako očito pokazalo us- pehov v izgradnji našega gospo- darstva, v razvoju vseh javnih služb in še posebno v utrditvi ob- činskih uprav, kakor prav lansko. ZMAGA DELOVNIH LJUDI, DE- LAVCEV IN KMETOV, se najočit- neje kaže v tem, da smo izpolnili petletni plan že v štirih letih, da smo se predvsem v kmetijski pro- izvodnji osamosvojili in da lahko v letu 1961 pristopamo k novim ukrepom v našem gospodarstvu. Menjali bomo devizni režim, kre- ditno in bančno organieacijo, iz- polnili delitev dohodka med skup- nostjo in gospodarskimi organi- zacijami, še dalje izboljšali pro- računsko poslovanje, itd., itd. sa- mo, da bi dosegli še večje uspehe. VSE TO SO SEVEDA LE UKRE- TI, ki dajejo zunanji videz, ki ka- žejo ffaj vse lahko urejujemo v našem gospodarstvu. RESNIČNA OSNOVA VSEMU PA JE NAS DELOVNI ČLOV.EK, ki z vse večjo zavestjo izpolnjuje svo- je delovne naloge in resnična vse- bina oz. namen vseh naporov je izboljšanje življenja vseh, ki si v naši skupnosti ustvttrjajo novo, socialistično domovino. DA BODO NAŠI USPEHI ŠE VEČJI, da bomo tudi drugi pet- letni plan predčasno izpolnili, mo- ramo .še bolje organizirati svoje delo. Osnovno področje, kjer se danes razvujla vse naše življenje je občina. Vsi državljani se mo- rajo še mnogo bolj pečati z nje- nimi problemi kakor doslej. V NJEJ, V OBČINI, in preko nje ostmrjajo svoje pMvice. Cim boljše bo organizirana, čim več materialnih pogojev za življenje si bo usfvarifn (šole, ambulante, tr- govine, stanovanja, igrišča in dru- go) tem preje bo občina izpolnje- vala naloge, katere ji danes skup- nost nalaga. O VSEH PROBLEMIH, H danes tarejo občino, je treba temeljito Aizpravljati. To mora biti tudi glavna vsebina sestankov volivcev ozfroma občanov. Socialistična z:ve- za delovnih ljudi mora biti pri tem mo^an iniciator, ki skrbi, da sestanki niso brez vsebine, da so politično zreli in da so v skladu z občimi okviri, v katerih se raz.vija naše gospodarstvo in na§a sploš- na notranja kakor tudi zunanja politika. V USTVARJANJU TRDNIH SKUPNOSTI V OBČINAH je še po- sebno važno, da se pravilno oceni- jo materialni pogoji za razvoj. Slovenske gorice in Ptujsko polje nimajo posebno razvite industrije. V tem pogledu bo treba v bližnji bodočnosti podvzeti potrebne ukrepe. Toda to ne pomen, da tu- di tu ne obstojajo bogati viri, ki bodo jutri pripomogli, da zrastejo tudi na tem področju industrijski objekti. Mislim na kmetijstvo v najširšem pomenu. Živinoreja, sadjarstvo, vinogradnštvo, perut- ninarstvo in še druge panoge kmetijstva morajo v najkrajšem času postati zlata jama, iz katere bodo prebivalci teh krajec) črpali sredstva z vse ostale potrebe. TODA TO NI KMETIJSTVO DROBNIH na vseh koncih posejO' nih parcelic, temv>eč velika posest- va s stotinami glav živine, trdne zadruge, z velikimi plantažami, .-z organizirano semensko, obdeloval- no in prodajno službo. DA BI TO DOSEGLI, je treba premagati neznupanje do napred- nih mer, je treba sprejeti zftdru- go kot svojo, stopat' z nje najpre- je v odnose kooperacije, potem pa jo počasi spremeniti v fabriko, ki bo stalno razpolagala z velikimi kompleksi zemlje, kjer bodo do- prinosi ne samo povprečni tem- več vedno najvišji, in kjer ne bo enega komandanta, temveč bodo skupno vsi zadružniki utrdili plan svojega dela, potem pa pooblastili enega, upravnika, da tako z nji- hovim sodelovanjem kakor tudi s pomočjo strokovnjakov postavlje- ni plan izpelje. ČE BO ORGANIZACIJA TAKO POSTAVLJENA, ne bo težko dajati obračuna ob koncu leta. In kar je še posebno važno, na ta način bo- do ustvarjeni pogoji, da se tudi v teh krajih prične hitreje razvijati industrija. To bo trdno postavlje- na industrija, ker bo rastla iz po- treb teh krajev in ker bo zgrajena predvsem iz lastnih .sredstev. TEŽKI BODO SE NAPORI, ki jih bodo morali napredovati napredn' kmetovalci, da bi spremenili kme- tijstvo v razvilo panogo našega gospodarstva kakor je to danes že naša industrijb. Toda če kje, so prmy v Slovenskih goricah pogoji za to. Trdno sem zato prepričan da bodo želje, ki jih pošiljam vsem svojim volivcem za leto 1961 — deldvcem, da bi dosegli več in boljšo proizvodnjo, kmetom, da bi postavili v zadrugah na tem po- dročju trdne temelje za nov raz- mah v kmetijstvu, in vsem dru- gim, ki na kateremkoli področju vestno opravljajo svoje poklicno delo, kakor tudi vsej mladini, ki se pripravlja, da odločno prevza- me izvršcT^anje odgovornih nalog v svoje >oke — res tudi našle svo- jo izpolnitev in db nam bo vsako leto novega petletnega plana vse bolj pokazalo, da tudi ti kraji vstopajo v vrsto naprednih, razvi- tih področij naše domovine. Za tak cilj se napori vsekakor izpla- čajo. Zoran ^oVč skrb; in delo občinskega svnR ZR rOCIlILNO varstvo 32 milijonov dinarjev za pomoč Socialne delavce tudi v podjetja in zovodel v ptujski občini .je zelo pereča problematika starostno, bole- zensko onemoglih in duševno defektnih oseb. To problematiko je treba tekoče reševati, zlasti ker take osebe niso same zmožne urejati materialnih vprašanj za svoje življenje. V glavnem so prepuščene same sebi, ker se zanje ne brigajo niti njihovi bližnji ali daljnji sorodniki. Nji- hove probleme je moral reševati občinski svet za sorialno var- stvo, da bi jim pomagal in ker noče in ne snip pustiti socialno ogroženih ljudi brez potrebnega varstva in skrbi za nje. To je ena ijm.Ffl njp.qi~v!h glavn'h nakg in dolžnosti. Predvsem je na območju ob- čine Ptuj se vedno pereč pro- blem starostno onemoglih in Del- nih oseb. Se vedno je mnogo ljudi, ki niso socialno zavarovani m so brez premoženja ter zaradi tega tudi socialno ogroženi. Tako stanje teh oseb je še dedščina družbene ureditve v stari Jugo- slaviji. Pretežni del kmečkega prebivalstva, poljskih delavcev, takrat ni bil socialno zavarovan ter danes ne more uveljavljati pravic iz socialnega zavarovanja. Večina njih je že brez življenjske moči in delovne sposobnosti. So brez dohodkov za preživljanje. Oseb, ki bi bile dolžne skrbeti za te starostno onemogle, ni ali pa niso sposobne zanje skrbeti, ker so sami v slabih premoženj- skih razmerah in imajo mini- malne osebne dohodke, ki komaj zadoščajo za njihovo lastno pre-- življanje. So pa še družine, ki po lastni krivdi živijo v neurejenih družinskih razmerah, predvsem pa zaradi pijančevanja. V takih primerih so ogroženi otroci. Tako socialno ogrožene osebe prej ali slej padejo v breme družbe, če ne popolnoma, pa vsaj delno. Ta vprašanja so posebno pereča v Halozah in Slovenskih goricah. V 1960. letu je bilo posebno težavno, ker je svet razpolagal z omejenimi finančnimi sredstvi, nameaienimi za socialno pomoč. Posamenzemu podpirancu je bilo mogoče dodeliti povprečno le 1750 dinarjev podpore mesečno. V letu 19fi0 je prejemalo social- no podporo za. starostno one- mogle 560 oseb. Tak povprečen znesek mesečne podpore ni mo- gel kriti stroškov za na.jnujnejše življenjske potrebe. Potrebni so jim bili še drugi viri za preživ- ljanje. Varstvo starostno onemoglih in socialno ogroženh oseb, ki nimajo ne bližnjih ne daljnjih sorodnikov, predstavlja poseben problem. Njim preostane le dom upokojencev in onemoglih. Za- nje je tak dom najboljša rešitev, ki pa za skupnost predstavlja precejšen materialni izdatek. V tem letu m bilo mogoče ugodno rešiti vseh prošenj za sprejem v domove, ker ni bilo prostih mest, na drugi strani pa so mož- nost prejema omejevala neza- dostna sredstva. Stroški za enega oskrbovanca v domu znašajo najmanj 10.000 dinarjev meseč- no. Težko je tudi vprašanje sprejema duševno defektnih oseb v zavode. V domovih 7a odrasle je okrog 12 oskrbovanrev, in to v Mure- lincih in Foljčanah ter v Domu slepih v Stari Loki. 2.q oskrbo- vancev je v zavodu ra duševno defekt ne v Hrastovcu. 2 pa v za- vodu za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku. Nin manj važno pa ni vpra- šanje preužitkarjev Pomoč ta- kim osebam je še posebno težka, V mnogih primerih so njihove nepremičnine prevzeli njihovi otroci, sorodniki ali tuje osebe, v pogodbah pa ni tako urejeno, da bi bilo preužitkarjem zasigu- rano primerno življenje. V mno- gih primerih pa tudi same ne- premičnine ne zagotavljajo do- hodkov za preživljanje prevzem- nikov in onemoglih preužitkar- jev; nekateri morajo živeti v ne- znosnih razmerah. Poleg vsega navedenega pa je zelo važna tudi zdravstvena za- ščita oseb, ki same ne morejo poravnati stroškov zdravljenja in so bile navezane na pomoč družbe. Občina Ptuj je imela v 1960. 'rtu na razpolago 24 milijonov ."30 tisoč dinarjev za dejavnost svet.T za varstvo. Porabljenih pa je bilo .'?2.118..i:i6 din. torej pre- koratrnje 73 7,.'>88..S.>6 din. Naj- večje je bilo prekoračenje pri oskrbninah za odrasle v domo- vih in sicer za 5.800.00 din, pri splošno socialnih podporah za "krog l.ino.non din, nri podporah družine 17r>.000 din in pri en- kratnih izrednih podporah 361 tisc'^ 'lin. Denarno podporo je prejemalo v 1960. letu '^^O oseb. Meserno ie šlo v ta mirten 980 tisoč din. V I9fin letij je bila na novo priznan.? nodpor;i r.fi ose- bam Ostalo Je še .HO nerešenih (Nadaljevanje na 2. s'rum) ZAHVALA Predsedstvo Občinskega ljudskega odbora Ptuj se zahvaljuje v svojem imenu, v imenu ljudskih poslancev in v imenu mno žičnih organizacij ter društev ptujske občine vsem. za prejete novoletne čestitke ob zelji, da hi vsi skupaj v 1961. letu dosegli na vseh delovnih področjih mnogo razveseljivih uspehov in napredka. PREDSEDSTVO OBČINSKEGA L,7rDSKEGA ODBOPA — PTUJ Za hitrejši napredek kmetijstva Pretekli teden je bi'ia razširjena seja Občinskega k-cmiteja ZK5 Ptuj, na kateri so med drugim anaktcno obravnavali vprašanje združevanja kmetajakih zadrug :n združit\'e družbenih kmetijskih gospodarstev. Uvodne m-sM za razpravo je poda, saj je v vseh sedanjah zadrugah za- posleno le nekaj Ikmetijskih teh- nkov, da o agron^cmih ne govo- rimo. Sedanji upraaintk- KZ se m-crajo vse preveč baviiti s komercialo in z administrativnimi i>csii, zaradi če'sar frremalo nastopajo kot or- gan'Lzatorii kmet!:jske pr^cizvodnje, kar b' morala biti njihova glavna nailoga. Kmetijski stroji čestio niso v vseh zadrugah polno m dovolj ra- cionalno izkoriščeni ter niso pn- memo spravij-eni in negovani. Do- gajajo se n. pr. primeri, da v neki zadrug prinoanjkuje tra^ktorjev za oranje, dicčim je v drugi zadrugi traktcr zavzet z raznimi nekme- tijsikiimi prevozi in p>odicbno. Vaški centri, ki so ob zadnj združitvi »izgubi^« svojo KZ, so nekoLko izgubiti na področju za- družnega samoupravljanja, ker je obstojal le centralni zadružnt svet. Vse naštete m morda se katere pomanjkljivosti b bilo težko od- praviti v •rkviru sedanjih KZ, ker so teritorialno se vedno premajh- ne. Tako n. pr. sedanje KZ stipin- diirajo prek<,' 30 slušateljev na kmetijskih srednjih šolah, kt; bodo že letos f.iddij končali m znatno 0'kreplt strokcvnd kader v KZ. Vendar njihciva strokovnost v se- danjih organizacijskih cblikah kmet'j'sikih zadrug ne bi bila polno izkoriščena. Pcd.'C/bno .le ttidi na drugih področjih. Predlogi zo gospodarsko močne KZ Praksa is pokazala potrebo po fcirmiiranjti tentoraijni>-) večjnh m gospr>darsiVo močnejših KZ. Po predlogah zadružnikov in zadniž- mh delavcev s terena so po ob- amejši razpravi občinski politični in upravni crgan' csvojiili predlog, da se na področju ptujske občine formirajo 4 kmetijske zadruge, m sicer: KZ Ptuj, ki bi zdjemada poleg področja sedanje KZ Ptuj se pod- ročje Markove in celotni predel Skvenskih gcric. KZ Hajdiina, ki hi zajemala ce- lotno področje Dravskega p>olja, ki je v okviru ptujske cibcine. KZ »Haloze«, kii bi zajemala ce- lotno poodčj-t,alo vrsto vprašanj, ki se naj rešujejo v okviru komune. Predvsem je glavna zahteva članstva glede iz- gradnje stanovanj. Naj se gradijo v bodoče taka stanovanja, ki bo- do dostopna za delavske dnjžine. Nadalje je važna rešitev proble- ma družbene prehrane, izgradnje Delavskega dom i, ust.anovitev Počitniških skupno^^ti Ptuj m drugo. Ob vseh uspehih, ki smo jih zabeležili v preteklem delovnem letu, pa ugotavljamo tudi manjši del sindikalnih organizacij, ki še v svojem delu niso postale samo- stojne in še ne rešujejo tistih problemov, ki delavce najbolj te- žijo. V podjetjih, ustanovah al: zavodih, kjer sindikat n. aktiven, najdemo slabe nr>tranje odnose, ?.labo organizacijo dela. nizko produktivnost dela. osebni pre- jnmki niso urejen', članstvo ko- lektiva n; o:bvešceno o vsem m prav r?do prihaja do samovolj- (Nadaljevanje na 2. strani) stran 2 PTUJSKI TEDNIK PTUJ. 13. JANUAR 1961 U Mrei^i razvol tnetiinlva (Nadaljevanjie s 1. strani) ka do Za vrča. Ta KZ bi imela s vej sedež v Ptuju. KZ Mcškanjci, ki bi zajemala pcdročjie Ptujskega polja. Te predloge so pcvsod že ob- ravnavaih zadružni siveti in j h tudi fKJtrdih, razsn v Gcmšnic!, kjer se še ne miorejo zedimti g:e- de sedeža zadruge, in v Cirkovcih, kjer hočejo »svoje« zad^rugo, ki .jo bedo tudi lahko ime'':, če ne bedo hoteli raizumeti n:vih pogojev in oblik, ki ji-h zahteva nadaljnji raz- voj kmecdni oko.Iiš bo tudi imel svojega upravnika — krnit jskega strckcv- , nja.ka, katerega področje delo bo — samo organizacija kmetijske proi^zvodnje. Vsa kcmerciaila in ad- ministraitivno poslovanje p>a bo preneseno na centralno upravo zadruge. Prav t^ko se bedo vršifi vsi odkup* in izsplačiila na sedežu prazvodnega okcliša. kjer bo tud materialno in finančno knjiigovod- stvo. Tako bedo lahko zadružniki skcira-j vse zadeve opravili na se- dežu sivojega proizvednega oko- liša in na centra.ini upravi zadruge ne bedo imelii dosU cpravkov. Iz centra teh večjih kmet jskih zadrug bodo tudi lažje razperejaiH kmeti.jiske stroje, da bedo racio- nalneje izkoriščeni in tudi skrbeli za njihovo vzdrževamje. Pomemben ciniitelj je tudi to. da se bodo lahko koncentriraila večja sredstva za načrtnejše in- vesticije v obnovo kmet jstva. Prav tako narekuje potrebo po večjih kmetijskih zadrugah dej- stvo, da je Gozdarska poslovna zveza v razformiranju ter bodo skrb za varstvo in nego gozdov privatnega sektoirja moraf.e pre- vzeti K Z, dosedanje KZ pa ne bi bile v stanju organizirati enotne gozdarske službe, tako ket jo za- htevajo predpisi o varstvu go- zdov. Kmetijski kombinat v Ptuju Prav tako kct za združevanje kmeti.iskih zadrug, je prišla ini- ciativa iz kolektivov družbenih kmetijskih gciSFKxiarstev za zdru- žitev v enoten kmetijski kombi- nat v Ptuj«. V kmetijski kombi- nat bi se na podlagi tega predioga združila v^a tri družbeno kmetij- ska posestva, t. j. »Haoze«, »Draiv- sko poljev in »Ptujsko |x>lje<( ter obraiti Mlekarna Ptuj, Žaga v Ro- goznici in Kmetijsko-strcjna pe.- staja v Ptuju. Tako bi bdo zdru- ženo preko H 0.000 ha kmetijskih povTŠin lin bi imel v svojem okviru tudi predelavo najvažnejših kme- tijskih proizvodov. Okolncisti, ki Sv> vplivale na to, da so kolektivi dali pobudo za form ranje kmetijskega kombinata, so predivsem v tem: Gozdno gospodarstvo »Dravl- njakazala že dosedanja praksa. Pred nekaj leti smo še na sedanjem področju ob- čine imeli 16 malih KG, k; celotno vzeto niso pokazale po.sebno vid- nega napredka, razen nekaj iz- jem. V začetku lanskega leta so se ta posestva združila v 3 večja, k; so v celoti izvedla novo orga- nizacijo in razporeditev dela, zato prvo leto še tudi ni moglo biti vidnejših uspehov. V letoš- njem letu pa je ta združiev po- kazala že zelo dobre, tako proiz- vodne, kot finančne rezultate, ki bodo tudi iz leta v leto boljši, po- sebno, ker sedanja združitev ne bi spremenila sedaj urejene or- ganizacije in razporeditve dela, združile bi se samo uprave. Kombinat bi lahko tudi hitreje napredoval, se osamasvojil, hi- treje bi se ustvarjala in koncen- trirala sredstva za obnovo kme- tijstva in tudi lažje bi dobili kre- dite iz zveznih ali republiških skladov. Vse to so le predlogi in argumenti iz splošne ocene, ni pa še izdelana podrobna gospo- darska računica, ki se še dela. Prav tako še nimamo izkušenj, kakšna velikost posestev pred- stavlja maksimum ekonomike in si bomo morali te izkušnje šele pridobiti. Kolikor bodo vsi gospo- darski pokazatelji, na podl&gi po- drobne računice, šli v prid usta- novitve kmetijskega kombinata, bo do te ustanovitve tudi prišlo. Namen vseh teh združevanj pa je — doseči čim hitrejši napre- dek kmetijstva, osamosvojiti in okrepiti kmetijske gospodarske organizacije, kar bo možno le z združevanjem in načrtnim usmer- janjem materialnih sredstev. jZmiliioiiof iatlev 13JJIK ..... (Nadaljevanje s 1. strani) prošenj za denarne podpore in 60 prošenj za zvišanje socialnih podpor. Svet je sicer reševal vsa na- vedena pereča vprašanja, ni pa žal imel časa za analize raznih problemov s področja socialnega varstva. Analizam bi morali sle- diti ukrepi, .da ne bi prišlo do socialnih problemov. Delo sveta se bo v bodoče izboljšalo tudi v tej smeri, predvsem z novim načinom dodeljevanja socialnih podpor. Tozadevna pristojnost prvostopnega odločanja je pre- nesena na upravni organ in bo svet samo še pritožbeni organ. Sedaj se bo lažje intenzivneje ukvarjal z nalogami splošno družbenega namena. Analiziral bo posamezna vprašanja in siste- matično zasledoval ter reševal socialno problematiko v občini. Encrsičneje bo potrebno v bo- doče reševati socialna vprašanja v Rospodarskih orsanizacijah in zavodih, kjer so naši ljudje za- posleni. Sedaj še niti ena ors^ani- zacija nima svojesa socialnega delavca in organizirane socialne službe. Na delovnem mestu naj sc rešujejo vsa vprašanja ter naj se ljudem hitro in učinkovito po- maga. Socialni problemi, ki ta- rajo tega ali drugega, zmanj- šujejo njegov delovni efekt in njegov interes do dela. Delavec ali delavka, ki jo tarejo razni družinski in socialni problemi, se ne morejo posvetiti v celoti svojemu delu. zlasti če ji pri reševanju problemov nihče ne pomaga. Naši družbeni ureditvi naj bo vsestranska skrb za člo- veka glavno gibalo. V. M. Dom upokojencev in oskrbovancev v Mure- tincih dobi televizor l prava doma upokojencev in oskrbovancev v Mure'incih name- rava letos lepo opreim^ti obednioo, ki ie bila lani dograjena. Nabaviti namerava tudi televizorski spre- jemnik za zabavo in razvedrilo oskrbovancev. V skrbi za nadaljnje urejanje dcma bo zavod podprl tudi Občin- ski ljudski odbor Ptuj In nekatere gospodarske organizac je. Programi dela, ki bodo sprejeti na letnih občnih zborih, naj bodo čim bolj prilagojeni bodočemu delu. On. naj vsebujejo pK>litične zaključke in konkretne akaje za reševanje vprašanj in problemov v {x>djetju in komuni, za katere so za delavce najbolj zainteresi- rani. Sindikalne organizacije bodo lahko v novem delovnem letu 1961 resnična tribuna delavcev, da bodo sproščeno razpravljali o vseh problemih, uspehih in teža- vah. Tako bo sindikalna organi- zacija resnično njihova. Edino preko nje bodo lahko najuspeš- nejše reševali svoje probleme. Letošnji občni zbori naj bodo resnični praznik sindikalnega članstva in spodbuda za še uspeš- nejše uresničevanje želja in ho- tenj našega članstva. Feliks Bagar Pred <>dprt>mo pohancev iz ptuiske farme Ob letnih oDCnih zDorlli sindiftalnih oritanizcicii (Nadaljevanje s 1. strani) nih odločitev brez vednosti ce- lotnega kolektiva. Na sestankih kolektiva, v kolikor pride do teh, delavci ne povedo svojega mne- nja in ne kritike, ker so prepri- čani, da je boljše biti tiho; če kaj rečeš, se tako ne upošteva. To je le v kolektivih, kjer je sin- dikalna organizacija premalo za- interesirana za reševanje proble- mov kolektiva in problemov svo- jega članstva. V takih podjetjih so celo zadovoljni, če sindikalna organizacija ni aktivna. Se vsaj ne vmešuje v samovoljne odloči- tve pasameznikov ali ožjega kro- ga ljudi in ne nasprotuje grobim odnosom do delavcev in njihovih zahtev. Take ugotovitve pa nas ob let- nih občnih zborih opozarjajo na zelo odgovorne {x>litične naloge. Na občnih zborih se bomo morali resno pogovonti o odpravi vseh slabosti in pomanjkljivosti ter o uspešnejšem reševanju vseh no- tranjih problemov v kolektivu in organizaciji. Letošnje priprave na letne obč- ne zbore so že pričele. Izvršni od- bori na svojih sejah pripravljajo podrobnejše načrte za predvolilne konference in letne občne zbore. Do 20. januarja 1961 bevdo mimo predvolilne konference v sindikal" nih podružnicah zavodov m usta- nov. V sindikalnih organizacijah gosp>odarsk'h organizacij bodo predvolilne konference že koncem januarja in v začetku februarja, letni občni zbori bodo v mesecu marcu, ko bo končan zaključni račun o gaspodarskem poslova- nju za leto 1960. Poročila na letnih občnih zbo- rih bodo toliko konkretnejša, v kolikor bodo članstvu jasni pro- grami dela. Če bo članstvo na svojih predvolilnih konferencah razpravljalo o najbolj perečih no- tranjih problemih. Članstvo naj na svojih predvolilnih konferen- cah spregovori o vseh važnih vprašanjih, ki ga najbolj težijo in o problemih, za katere si želijo zagotoviti rešitev v novem pro- gramu dela. Članstvo naj na svo- jih predvolilnih konferencah raz- misli o kandidatih za nove od- bore. Ti naj bi bili še izkušenejši politično sposobnejši in akcijsko prodornejši na vseh področjih de- javnosti sindikalne organizacije. V nove odbore bo članstvo predlagalo in izvolilo predvsem ljudi, ki jim najbolj zaupa in ki bodo vedno videli v članu člove- ka, njegovo vlogo in njegovo pra- vico. Letošnji letni občni zbori sindi- kalnih organizacij naj pokažejo, kako smo spKJSobni reševati last- ne probleme, kako smo bili kon- kretni pn urejanju in analizira- nju najobčutljivejših vprašanj, kot so gospod a f jen je, razvoj druž- benega standarda, razdeljevanje osebnih dohodkov V skladu z pro- duktivnostjo dela, politika inve- stiranja, nadaljni razvoj dela or- ganov delavskega samoupravlja- nja in krepitve materijalnih od- nosov. Hkrati naj bodo letni občni zbori v letu 1961 f>obudnik novih idej in akcij za še hitrej.š» razvoj in krepitev socialističnih odnosov tako v podjetju in komuni. Sindikalne organizacije .so to- rej pred zelo odgovorno nalogo. Politično bodo ocenile delo orga- nizacij, analizirale osnovne pro- bleme, ki so bili v tekočem de- lovem letu na dnevnem redu. Predpriprave na letne občne zbore naj bodo torej temeljite. V vseh kolektivih je {X)trebna ak- tivnost in razprava o vseh pro- blemih s celotnim članstvom. Te- meljite analize in mnenja član- stva naj dasta vsebino letnim občnim zborom. B. F. V Samostojno podjetje JZ za popravilo voz Podjetje JŽ za popravljanje voz v Ptuju je od 1. januarja 1961 dalje samosto.ino podjetje v skup- nosti železniškiih pod.jetij Ljub- ljana. Pri dosedanjem štev«'u delavcev in upravnih uslužbencev bodo' tudi v bodoče zmagovali vse delo, sred.- nja popravila tovornih voz, revi- zijo zračnih zavor, tekoča popra- vila tovornih n potniških voz ter razne manjše usluge za naročnike. Tudi v bodoče bodo otpravljali dela za Zagreb, Ljubljano, Beograd, Novi Sad m Skopje, za kar je te dni v teku sklepanje peg-odb. V 1961. letu bo podjetje začelo z graditvijo menze in stranskih prostorov, za kar so načrti že odobreni in sred.stva zagotovljena. Nova zgradba b;> pnitličcia in bo imela nad 800 kvadr. m zazidalne povi'silne. Zgrajena bo na severo- zahodnem ddu dvorišča podjetja. Ko bo zgradba končana, bo imela kolektivna menza, ki je ena izmed prvih v Ptuju, svoje dokončno me- sto in večje možnosti kot jih ma v sedanjih pomožnih prostonih. Novo samostcjn:' pcdjeije ie je v drugem, polletju lanskega leta temeljito pripravilo na nov način plačevanja deiavcev po učinku in je ta način od 1. januarja t. 1. da- lje že v celoti uveden. Direktor podjetja tov. Jože Rup- nik je skupno s članstvom kolek- tiva, 3 člani delavskega sveta in upravnega odbcra ter z organ za- ci.>o ZKS in sindikao.om trdno pre- pričan da se bo sedanja pravna cblika p djetja po dolgoletni raz- vojni dobi pckaizala kot najpri- kladnejša za proizvcdn.jo in za ko- lektivno živl,tenje v podjetju, saj ima seda i podjetje neokrnjeno samo^upravljanje, samostojien de- lavsk svet in ostale organe. Vsii skupai bodo vložili vse napore, da se bo podjetje dalje razvijalo ob vsestranskem zadovoljstvu vseh, ki jim bo podjetje izvrševalo raz- na dela. To podjetje je pomenilo za Ptuj vsa leta obstoja kot strokovno sposobna in napredno kolektivno enoto, ki je vzgojila Mosto ne- ustrašnih patrioto^v v borbi za na- predek. Ta kolektiiv se rad po- stavil z lepim številom svojih čfa- nov, ki delajo v podjetju že nad 25 in več let. Kolektiv železniške delavinice je prava šola političnih delavcev. Ti so mnogo pomenili za našo revoluctjo in za povojno graditev m bodo to pcmen-lli tudi v nadalje, saj sledi starejšim sko- rai 70 odst. mladih ljudi. Po enoletni biianci samostojne- ga dela podjetja se bedo nedvom- no po'kazaii razveseljivi uspehi, kot .so se prejšnja leta, in ti bodo dragocena spK>dbuda za bodoč na- daljnji razvoi tega, za celctno domovino važnega obrata. V. J. Iz raznih krajev Mešalnica močnih krmil bo vzhodno od železniške postaje Hajdina Mešalnica močnih krmil, ki bo v sestavu Tovarne močnih krmil pn Hajdini, bi naj bila po prvotni lokaciji zgrajena južno od želez- niške postaje Hajdina, t>o novem predlogu lokacije pa bi naj bila zgrajena bolj vzhodno od postaje Hajdina, vendar na zgornji drav- ski terasi. Tako bo bližje novo- zgrajeni račji farm* na Sp. Bregu ob levem obrežju Studenčnlce. Uprava za vodno gospodarstvo LRS v Ljubljani je dala na spre- membo lokacije svoj pristanek, enako drugi pristojni organi. Naselje v Kidričevem bo dobivalo plin iz Velenja Do stanovanjskega naselja v Kidričevem bo iz Pragerskega skozi Stražgojnco Rudnik lignita Velenje v bližnji bodočnasti zgra- dil visokotlačni plinovod za do- vajanje visokokaloričnega plina za potrošnike. V ta namen je predložen Občin- skemu ljudskemu odboru v Ptuju v odobritev predlog lokacije tra- se za plinovod od Velenja do Pra- gerskega in Kidričevega, f>o ka- teri bo zgrajen visokotlačni pli- novod kot del nad 234 km dolge- ga plinovoda, ki bo na novo zgra- jen po Sloveniji iz Velenja. Po proučitvi rudnikovega pred- loga bo posebna komisija strokov- njakov in oblastnih predstavnikov pregledala teren, kjer bo speljan plinovod, nakar bo do podrobno- sti določena lokacija za odcep pli- novoda za Kidnčevo pri Prager- skem. Nova zgradba »Pri belem križu« bo imela centralno gretje Paslovno stanovanjska zgradba pri »Bel»m križu« v Ptuju, ki jo gradi Občinski ljudski odbor Ptuj, gradbena dela pa izvaja gradbeno podjetje »REMONT« Ptuj, kar le- po napreduje in bo kmalu dobila ostrešje. V času dosedanjih del so bili F>otrjeni tudi elaborati za centralno gretje celotne zgradbe, paslovnega in stanovanjskega de- la. Zgradba bi bila že pod streho, če ne bi del zadržale posebnosti pri graditvi temeljev, ki jih je bi- lo potrebno premostiti. Električna luč v Narapljah Vasj Naraplje, Sitež, Lelovica. Planjsko in Nadole v Zgornjih Halozah so nekaj pred koncem prejšnjega leta dobile električno razsvetljavo. Svečano vzdušje ob priključku na omrežje je prekrilo vse skrbi in težave prebivalstva, ki jih je moralo prebresti, da sc prišli do te nadvse koristne pridobitve. Ob splošnem veselju nad doseženim uspehom prebivalstvo ni pozabilo na organe oblasti in podjetja, ki so s svojimj prispevki pomogli, da je v teh vaseh zasvetila sodobna luč. To so predvsem Obč !j. odbor Ptuj, Elektro Maribor, obrat Ptuj, Občinski odbor SZDL Ptuj. «lm- pol« v Slov. Bistrici, Mariborska tekstilna tovarna. Tovarna strojil Majšperk, Tovarna volnenih izdel- kov Majšperk. Kmetijska zadruga Zgornje Haloze. Istočasno je bila odprta avto- busna proga Ptuj-Stoperce. Tako So dobili predeli Zgornjih Haloz v letu 1960 dvojno povezavo s svetom. ________ _________ .5.1.. Tudi v Cirkulanah si želijo veliko dvorano Organizacija ZB NOV Cirkulane pripravlja akcijo za zgraditev pro- svetne dvorane, ki je temu pre- delu Haloz vsestransko potreb- na, saj v Cirkulanah razen v šoli ni prostora, kjer bi se lahko zbralo večje število ljudi. Novo- zgrajena dvorana bt služila vsej gospodarsko-politični m kultur- noprosvetni dejavnasti in bi bila obenem spomenik na padle bor- ce NOV. Le tako bodo prišle Ciri I ZBIRA«, Ptuj PTTO, T3. JATIC^ l-gSl" PTUJSKI TEDNIK Stran 3 PRI PTUJU NOVA IZKOPAVANJA - NOVA ODKRITJA Zanimiva rimska najdDa z zaorni€!|a Drcila Stotnik Lucius Cornelius-Cilo in del njegove opreme Več let je že, kar so pri kopa- nju na robu terase nad Studenč- nioo na Zg. Bregu pri stavbah impinf>vanih Ornigov marof prere- zali ruševinske plasti rimske na- selbine. To je bilo na tistem me- stu kajpak razumljivo, saj jc že dolgo znano, da se je po celem Zg. Bregu razprostiral pred ne- kako 2000 leti del tedanje nasel- bine na mestu današnjega Ptuja — Poetovia. V po/ncjših stoletjih je Drava odplavila del ruševin tega mesta, zato je razumljivo, da so ruševine stavb prav na ro- bu terase, do katere je nekoč pri- šla dravska struga. Ruševine so verjetno ostanek privatnih, sta- novanjskih stavb, ki pa so bile v teku 4-5 stoletij obstoja rimske države najmanj dvakrat popolno- ma prezidane. Prezidava jc šla tako daleč (pojav je zelo pogost v rimskodobnih najdiščih), da so stare stavbe, ki so bile na kakršen koli način že poškodovane ali po- rušene, popolnoma porušili, ruše- vine spianirali in na tem gradili na novo. .Arheologom potom te- melj zidu nad starejšim temeljem in tlak nad tlakom dosti i>omaga pri določanju starosti. Tako je bilo tudi v malem iz- kopu na Zg.. Bregu mogoče takoj ugotoviti, da je mala bronasta ploščica sodila v starejši čas, ne- kako v 1.-2. stol. n. št., ker je ležala med starejšimi ruševinami, prekritimi s poznejšimi stavbami. Ploščica Se uvršča med po- membnejše arheološke predmete v naših krajih in pomeni spet obogatiov našega muzeja. Jo pri- bližno 11 cm velika in jo iz tenko bronasto pločevine skoro pravo- kotno obliko. Ob straneh ima usesci za pritrditev, po površini pa lepe irtolčene črke, sicer je, žal, močno poškodovana, vendar moremo iz ohranjenega dela na- pisa in oblike ploščice vedeti, da je služila kot znak lastništva na delu vojaške opreme, ki jo je moral vojak sam kupiti. Začetek napisa je poškodovan, zato ne moremo sklepati za kakšen del opreme gre, vendar vemo za ime lastnika. Bil jo Lucius Cornelius Cilo in je bilo stotnik v XIII. le- giji, Gemini — dvojni, vojaški po- sadki, ki je bila v drugi polovici 1. stol. n. št. nameščena v taboru v Peotovu in je rimski državi čuvala naše kraje in skrbela za to, da so se naši kraji čimprej polatinili in priključili rimski držav. Vsi ti podatki, ki jih da oblika in predvsem napis ploščice, pa niso važni samo za poznavanje zgodovine Ptuja v 1. stol. n. št. Važna je tudi za poznavanje mestne slike v tem času. Ker je Drava uničila velik del rimskega mesta ne moremo danes po pose- danjih raziskavah v celoti obno- viti mestne slike in nam ni bilo mogoče še popolnoma jasno ugo- toviti, kje je bilo najstarejše sre- dišče mesta, kje so bili veliki upravni in vojaški obje'kti in zla- sti ne, kje je bilo mesto tabora, utrjenega ostroga vojaške posad- ke iz 1. stol. Upoštevanje vseh na videz nepomembnih podatkov sicer omogoča staviti mesto ta- bora na prostor med Zg. Bregom in Sp. Hajdino. Ob taboru pa so se vrstile tudi naselbine civil- nega prebivalstva, ki je sprem- ljajo vojsko, trgovci, obrtniki, zdravniki in žene. Naša ploščica torej označuje svoje najdišče za del naselbine iz tega sestava, najverjetneje dela civilne naselbine ob taboru. Ta pomembna najdba je torej spet osvetlila nekaj vprašanj iz zgodovino in po/r.navar>ja starega mesta, ki jo stalo pred dvemi tisočletji na m?stu današnieqa Ptuja. I. M. DELAVSKA UNIVERZA PTUJ 16. JANUARJA 1961: Ptuj centralnio: Vtisi s potova- nja ipo Bolgariji (s slikami), Bran- ko Gorjup, ob 19. uiri. v dvorani ZKS Ptuj. 17. JA.NUARJA 1961: Kidričevo: Razvoj NOB na Šta- .jienskem (diaMm:, dokum^entairni fiiim, magnetcifcn), Jože Dvoršak, ob 19.30, v šolu Ptuj, ŠS II: Naš 'de. 20. JANUARJA 1961: Mcškanjci: Pravi.ln; in nepravil-- ni odnosi med ljudmi (Gvido Ce- pin), 19. uri, v dvcrani KZ. Dornava: Problemi sodobne kme. tjjske proizvodnje in sicciaistč- nega ra.2VD.ja vasi (mg. Egcn Zo- reč). SpuMja. ŠS I: Prva kgubcvalna (iiGba (Zora Krajnčič), ob 19. uri, v dvorani SZDI,. 22. JANUARJA 1961: Zavrč: Pravilni tn nepravilni .rd- nosi med ljudmi (Gvido Čep n). ob 8. uri, v šoli. Podlehnik; Vtis: s prtovenja po Bo'gairija (Branko Gcrjuip), ob 9. uri. v šoli Zetalie: Osvobodi,!na gibanja v Afrito (prof. Matija Maučec), :TONETA ŽII/.DARiČA« Sodelovali bodo na pionirskih igrah Moj kraj včeraj, danes, jutri Pionirji Pionirskega odreda To- neta Žnadariča so na odrcdnem sestanku sklenili, da se bodo vključili v tekmovanje pod na- slovom: »Jugoslovanske pionir- ske igre«. Sprejeli so sledeč pro- gram: Tekmovali bomo od 29. nov. 1960 do 29. nov. 1961 v treh ča- sovnih razdobjih: Moj kraj včeraj od 29. nov. 1960 do 27. maja 1961; Moj kraj danes od 27. aprila 1961 'do 1. sept. 1961; Moj kraj jutri od 1. sept. 1961 do 29. septembra 1961. Do sedaj smo izvršili že slede- če: Dobro smo pripravili proslavo ob Dnevu republike. Literarni krožek je proslavil 106. obletnico rojstva dr. Franceta Prešerna z uspelim literarnim večerom. Po- vabilu pevskega zbora sta se od- zvala skladatelja Rado Simoniti in Blaž Arnič ter prof. Jože Gre- gorc. Gostje so z zadovoljstvom sledili programu našega mladega pevskega zbora. Pionirjem so pri- povedovali doživljaje iz NOB. To prijetno popoldne je pionirje vzpodbudilo k resnejšemu delu pri pevskem zboru. Dan pred 22. decembrom .so pionirji sprejeli borce iz JLA. Vse .skupine so pripravile program, okrasile razrede in potem smo preživeli prisrčno urico s svoji- mi gosti. Ves razgovor je bil F>o- maknjen v daljnje, a težke in slavne dni NOB. Že ves december smo se pri- pravljali na praznovanje okrog Novoletne jelke. Organizacijo te- ga uspelega praznovanja so pre- Mladinska kuliinja v Ptuju hrani ?40 mladih ljudi Mladinska kuhVjja v Ptuju, ki ima svoje prostiro zravrn sejmi- šča, ima dnevno na ksilu nad Kid učencev osemletk, dijakov gimna- zije, učiteljišča, admin">trativne in ekoncmske šolo ter vajencev vseh strok. Za kcsilo plačajo 70 n 60 din nekateri polovico ali pa d"Bivajo hrano celo br6zp'ačno glede na njihcvo materialno stanje. V kuhinji so zaposlene štiri ku- harice, upravo pa vodi hrncrarna moč. Finančno sicer težko izha- jajo ob skromnih prispe v k h ctrok, Občinskega ljudskega odbora Ptuj in OLO Maribcr ter nekatenh pod- jetij, vendar gre za silo in je v veliko pom'0Č miladini, ki bi s^cer bila brez tople hrane čez poldne Tudi za to šolsko leto so se že obrnil na vse strani za subven- cije in upajo, da bedo njthove vk- gc povsod ugrbino reš:ne in da bedo prejeli vsaj 200.000 din de- narne DomK:či, ki jim je nujno po- trebna. vzele razredne skupnosti in uspe- lo jim je. V tem času je potekalo delo v 19. krožkih. Na polletni konferen- ci smo slišali lwgata poročila. Nismo pozc-ibili na uboge alžirske otroke, ki že toliko let okušajo vojno in smo zbrali za nje že 33.600 din. Z zbiranjem prispev- kov bomo še nadaljevali. Na tej konferenci smo sprejeli program tekmovanja do zaključka ]. dela z nsslovom Moj kraj vče- raj. Vsi pionirji se bodo vključili v spoznavanje bližnje in daljnje okolice, delali zapiske, jih objav- ljali v svojem glasilu ter ob kon- cu priredili razstavo. Literarni krožek in pevski zbor bosta pripravila Prešernovo pro- slavo. Pevski zbor bo nastopil predvsem s partizanskimi pesmi- mi, da bodo osvojili v času tek- movanja naši pionirji čim več I>artizanskih pesmi. Kurentovanje in priprave nanj bedo pionirji spremljali z be- ležnicami in svinčniki v rokah. Tako bodo sp>oznali izvor teh na- rodnih običajev. Sklenili so, da bodo za pionirje iz drugih šol, ki kurentovanja ne poznajo, paskrbeli hrano in pre- nočišče. To zamisel bodo pripo- ročili tudi ostalim 3. osnovnim šo- lam v Ptuju in tako omogočili, da se bo precej slovenskih pio- nirjev seznanilo med seboj in z našimi običaji. Za 8. marec bomo spoznali zgo- dovino tega praznika in se se- znanili z ženami našega kraja, ki so dopnnesle žrtve za uresniči- tev ženske enakopravnosti m so še danes priznane javne delavke. Obiskali in razveselili bomo de- lavke v naši tovarni. Ob koncu 1. dela tekmovanja bomo v počastitev 20. obletnice vstaje priredili akaderrujo in raz- stavo zbranega zgodovinskega materiala. Tedaj bomo pregledali delo vseh krožkov, ki imajo že izde- lane načrte. Vodje krožkov nas bodo seznanjali s svojim delom. Snovi jim ne bo zmanjkalo, ker že vsi pridno dela,jo. O tem pa drugič kaj več. Pionirski odred Toneta Žnidariča Ptuj Formin dobil dvorano Po vo'' letih napornega dela je Forminčanom končno uspelo v lanskem letu z lastnimi sredstvi in pretežno s prostovoljnim de- lom zgraditi gasilsko dvorano Nekateri gasilci .so veliko žrtvo- vali in dali v.se od sebe. da jc bilo delo opravljeno. Vaščani so pripravili za letošnje silvestrovanje bogat spored. Dram- ska skupina je vprizorila pod vod- stvom Pukšiča Franca igro »Kje ie meja«, moški pevski zbor pa je zapel pod vodstvom Kelenr Franca nekaj narodnih. Dvorana je bila polna domači- nov in roiakov. ki so že neka.' let izven rojstne vasi. Vladalo je veselo vzdušje ki .so ga žal ska lili vročekrvneži. kar je rb"dil' veliko ogorčenje prisotnih. Mer pretepači je bilo nekaj takih, k se štejejo med ugledne vaščan^. 1. rt. Alojz Arnoš upokojen Poslnvrdja kovinske stroke pod- jetja JŽ za popravijan.je voz v Ptuju tov. Alojz .\rnuš, roj. 31. 10. 1^03, stanujnč v Rogn?ii'cn pn Ptuju, se ,je s 1. januarjem 1981 pnsl:v.'l od kolektiva, ker mu je priznana polna prkojnina. V spo- min na dolgoletno delo in življe- nje v tem kolek ivu mu je d rek- tor podjetja tov. Jože Rupnik iz- rcčil siArnmno spommsko danlo. Alojz Arnuš j? ve jal vsa leta službovanja v podjetju kot stro- kovno zelo sp:soben. napredno usmerjen delavec in delovni sta- rešina in v prostem času kot agt- len ppMtičen aktivist, ki }e tudi dei;ežen zaisluženega spoštovanja celctnega kolekfjva in političnega aktiva ter prebivalcev njegcve okcuce. Z uipoko.jitvijo Alojza Arnuša, Franca Kosca. Jurija Sven.ška Martina Vojska, Ludvika Jarca m drugih je knlektiv zapustila vrsta vzornih dislavcev, ki l>cdo ostali mlajšim kot svetel zgled žeezni- škega delavca, ki se ni ustraši cdgcvernosti pri delu. nevarnosti za življenje in eksistenco v prcd- aipriiski Jugoslaviji in med okupa- cijo, kv železniški delaivci n;.Jo kloniii niti pred najhujšimi re- presa'ijami. .\lojz Arnuš in večii>e navedenih in drug h niso varče- va.Ii s svojim.i močmi po osvobo- ditvi kot strokovni i.n politični de- lava v neštetih pcliit čnih akcijah aili kot odgovorni funkcionarji v podjetju, v oblasti in v organiza- cijah. Vestno in uspešno so oprav- ljaj vs? planske na.lcge. Arnuš Alojz je bil član K P že pred vcjno. Po vmitv. iz Dachaua, kamor so ga okuipaitorji za^radi up-rništva posadi i skupno z dru- gimi žeilezniškimi delavci iz Ptuja, je bil sekretar ZKS delavnice da- lje ča?a ter funkcionar v organ h ljudske oblasti m deiavskega sa- moupravljanja, sindikailno organi- zacije in gasilskega drnjštva. Za vse usp:he P" vsestranskem delu se mu krilektiv žeeznrškh delavnic prisrčna zahvaljuje n mu 'želi do'lgc.letno mirno užiivan j2 po- • kojnine. Vedno se ga bodo rad spomni i ter bodo veseli, k-, b- Drihaja:! na njihove slovesnosti ko^' član njihovega kolektiva m ko ji) b". tudi sicer ohskcvar. Kcncem januarja 1961 b-d ■Jiockojenemu Alojzu .Arnušu k^' oredsednku gasi'=k^ga druš'va n železnici prirediili skromno od H-dnico. Ilimor kešnliiii odšel na novo delovno mesto Te dini je zapusti. Ptuj tov. Vik- tor Lešnjak, okrajni tožilec, ki je postal okrožni tožilec v Novem mestu. Z njiim .je izgubili Ptuj zglednega javnega uslužbenca in družbenega delavca ter politične- ga aktivista, ki je vneto in vestno cpravl.jal vse prevzete naloge in dolžnosti. Tov. Viktor Lešnjak je bil tudi zgleden primer vztrajnega samoizcbiraževHin.ia, s katerim je v devetih letih dosegel izreden uspeh. Končal je cseim razredov gimnazije in je diplomiral na prav- ni fakulteti v Ljubljani, poleg te- ga pa je vestno in redno opravljal službo okra.jnega tožilca za .sodno območje Ptuj in Ormož. Ob slo- vesu so Ptujčani njemu in nje- govi družini želeli na novem me- stu lin v bodočem življenju mno- go nadaljnjih uspehov. Tov. Viktor Lešnjak se je 'rodili 29. marca 1917 v Horjulu pri Vrh- nki v delavski družini, ki ga n imela mcžncsti dati študirat, am- pak se je lahko šel učit za roko- delca. Kct takega je na delu za- tekla vo.ina. Od oktobra 1943 da- l.je .je bil borec NOV m j a sedaj rezervni majcr JLA V jesen; 1955 je prišel v Ptuj z družino. Kct ckra.ini tožtTec i^e bi'l v sužbonem času na svo.jem mestu, v prostem času pa ie o- večanje števda članstva, ki jih je sedaj v občini okrog 19.000. Zelo važna na je povečana aktivnost organizacij v sekcijah, s kateri- mi slavi občinski odl>or SZDL v Sloveniji, kar dokazuje, da so od- bori pravilno razumeli vsebino V. kongresa SZDL in so razvili po- litično dejavnost v duhu kon- gresnih sklepov in priporočil. Zal se konference verjetno še ne bo mogel udeležiti zvezni po- slanec tov. dr. Jože Potrč, čigar zdravstveno stanje se je že znatno popravilo, vendar še ne tako. da bi že lahko prihajal na teren, čeprav bi to že zelo rad. V. Z. Seminar za funkcionarje SZDL v občini Ptuj Včeraj 12. januarja 1961 je bil v Ptuju celodnevni seminar za predsednike, podpredsednike in sekretarje krajevnih organizacij SZDL z območja občine Ptuj. Na seminar jo bilo povabljenih nad 100 ljudi in se jih je večji del tudi udeležil. Na seminarju so predavali pre- davatelji tov. Miha Kolarič o osnovah družbenega plana ptuj- ske občine, tov. Tone Purg o go- spodarski problematiki posamez- nih področji občine, tov. Ivan Kranjčič pa o družbeno-politič- nih vprašanjih ptujske komune, o prcgramu dela občinskega od- bora SZDL in kraj-^vnih organi- zacij SZDL ter o obMkah in me- todah poVtičneaa dela krajevnih organizacij SZDL. Tov. Andrej M*-šek pa je predaval o statutu SZDL in o organizacijskih vpra- šanjih SZDL. S tem seminarjem so bila na- vzočim raztrlrnačena vsa važnej- ša vprašanja z območja občine, ki jih srečujejo funkcionarji na terenu in jih moralo reševati v svojih eropnizacijah. Je na ta se- minar turtt d"kiz skrbi Ohoin';ke- pa odbora SZDt . Ha bi n"!it'ono- ekonomc':T rq7fjipd?r'.oi:t funkcio- narjev SZOL po ohrini disegb "iSi! ni\r. Hq bi lažip izpolnjevali vs" nolitične naloge svojega ob- močja. KmeUiska gc^^podarska fola v Hajdini bo končala mnrca Mnogo vaške mladine zapusti svoje domove m se vključuje v delo v industriji ali obrti. Vendar vsa mladina ne more v mesta, oziroma v industrijo, ker delo na polju tudi zahteva delovne roke. Da bi bilo delo v kmetijstvu uspeš- nejše, se mladina zeio zanima, kako bi ga zboljšala Pri kmetij- skih strokovnjakih išče pametnih nasvetov. Na pobudo mladine in staršev je bila lani v novembru ponovno ustanovljena kmetijsko-gospodar- ska šola v Hajdini. Šolo obiskuje 16 učencev in bo trajala do vključ- no marca. Kljub zaposlenosti do- ma in na delovnih mestih učenci redno obiskujejo pouk. Veliko za- nimanje kažejo za vse predmete. Predavatelji-strokovnjaki in učite- lji domače šole se trudijo, da bi učencem nudili čim več. Seznanja- jo jih z naprednim kmetijstvom in drugim, kar je važno za življe- nje. Spočetka učencev vsi pred- meti niso navduševali. Fantje so imeli pomisleke zaradi gospodinj- skega pouk!^. posebno praktičnega dela. Ko pa so prijeli za delo, so spočetka neokretno obračali go- spodinjske pripomočke v rokah. Toda hitro so spoznali, da so tudi njihove roko sposobne za takšno delo. Končno so z velikim vese- ljem sedli za pogrnjeno mizo in začeli jesti, kar so sami pripra- vili. K tem vajam prihajajo sedaj redno in z veseljem. Ne mislijo več na to, da so le ženske roke sposobne za gospodinjska dela. Tako tudi kmetijsko-gospodinj- ska šola prispeva k vzgajanju mla- dine v zavosti. da je vsako delo svoje vrednosti in da je nesmisel ločiti ga po tem. kdo bj ga po predsodkih iz preteklosti naj opravljal. Sindikalnikoledar Danes, 13. januarja 1961, se bo ob 14 30 v Majspsrku v domu Svobode pričel pouk v sindkailnti p)olibčni šoli Majšperk. Priičetka pouka se bedo udeiežt i: predsed- nik občinskega od'b:ra SZDL Iv Kranjč č, pcdipredsedni.k OSS Jože Skerlovnik ia upravnica dedavske un verze Ptuj Meta Feildmova. — Sindikailno poiliitično šcilo v Maj- šperku bo cbiskovalo jkrog 40 slu- šateljev iz tovaime volnen h iz- dolkov, tovarne stroji,!, kmetijske zadruge in asnovne šole Majšperk. ★ Danes, 13. januarja 1961, bo ob 18. un pri občnskem sindikanem svetu Ptuj druga redna seja kr^ mi&i.je za kutum'iprcsvetn-- de- javnost, tisk in izobraževanje pvcnd vodstvom pTKi-rednika Draga Zu- pančiča. Komisi.ja bo obravnavala naloge iz sklepov prve delovne konference občinskega sindikalne- ga sveta za poživitev aktivn-st delavcev na področju kuHurno- prosvetnega udejstvovanja in oblik izcbraževan.ja odraslih. ŽIVINSKI SEJEM 6. JANI ARJA 1961 V PTUJU Na zadnjem plemenskem sejmu / Ptuju. 6. januarja 1961. je bilo naprodaj skupno nad 300 konj, gah v zvezi z izvajanjem letnih občnih zborov sindikalnh organizacij. V zadnjem času so zdravili ali se se zdravijo v ptujski t>olnišni- ci naslednji ponesrečenci: Ferčeca Štefana, Popove 1 je [>cdrl avto in mu poškodoval gla- vo; Horvat .Anton, Maribor, Ob bregu 26 je padel m si poškodo- val glavo; Filipiču Ivanu, Zvab 21 je pri delu stroj poškodoval desno roko; Valand Desanka, Zg. Haj- dina 45 je padla in si poškodo- vala desno nogo; Drobnic Franc, Gorca 85 je padel in si poškodo- val glavo; Tekmec Liza, Spuhlja 137 je padla in si p>oskodovala levo nogo; Skok Vekoslav, Sredi- šče 110 je padel in si poškodoval levo nogo; Selmajer Katarina, Vičava 18 j.3 padla in si poško- dovala desno roko; Vrbnjak Fran- čiška, Pršetinci 14 je padla pod voz in si poškodovala levo roiko; Munda Alojzija, Obrez 91 je padla rn si poškodovala levo roko; Bra- tuša Slav'ko. Kidričevo 31 je pa- del z mopeda in si poškodoval glavo; Lah Marta, Ptuj, Na gradu 1 je padla in si poškodovala levo roko; Budja Pavel, Ptuj, Ciril Me- todov drevored 1 je padel s ko- lesa in si po5k->doval glavo; Šala- mun Uršulo, Ptui. Ob Studenčni- ci 10 je nekdo napadel in ji po- škodoval levo roko. Stran 4 PTUJSKI TEDNIK PTUJ. 13. JANL'AF 1961 DELAVSKA UNIVERZA PTUJ Sola za starše - šola za pravilno vzgojo otrok Priprave v redu - potrebna večja udeležba v vseh večjih krajih Slovenije m tudi v ostalih republikah de- lujejo Sole za starše v vedno večjem številu. Življenjska pra- ksa je pokazala, da so te šole nujno potrebne. Z graditvijo so- cialističnega družbenega reda so nastale tudi pri vzgoji otrok spremembe, ki jih ne moremo in ne smemo odklanjati, če ho- čemo, da ne bomo vzgajali otrok po zastarelih načelih, saj bi bila tajvili .smo odbor za orga- nizacijo kurentovanja in karne- vala. V njem .so zastopani funk- cionarji Zgodovinskega društva. Turističnega društva, Ckistinske zbornice, občine in drugi. Formi- ramo razne pododbore, ki bodo skrbeli za to, da bo sodelovalo v festivalu čimveč ljudi pri etno- grafskem kakor tudi pri karne- valskem delu naše velike pustne prireditve. Skrbeli bomo, da se bo program organizirano odvijal, da ga bodo videli vsi ljudje, ki se bodo postavili na trgih in na pločnikih ulic. Naš odbor želi, da bi pri tem res sodelovalo vse me- sto, da bo sam videz mesta res pustni, etnografski, karnevalski. Že sedaj se moramo na pustne dni temeljito pripravljati. Bogata okrasitev mesta je vezana na čas, zamisli in njih izvedbo. Gostišča se bodo morala pripraviti na ve- lik obisk gledalcev iz vseh kra- jev Slovenije, ki naj odnesejo vtis, da .jih je Ptuj tudi tokrat vsestransko presenetil in zadovo- ljil. Sproščeno, veselo, pravo pu.stno razpoložen,ie naj bo jedro ptujskega pustnega festivala. Končno .je predsednik priprav-' Ijalnega odbora tov. Ha.sl še do-' dal, da pripravl.ja odbor več r»z-^ gilasov za prijave skupin in za se- znanitev javnosti o vsem osta- lem. Propagandna komi.sija v od- boru bo skrbela, da bo zvedela javnost potom tiska in radia ter televizije za letošn.ji pustni fe«5ti- val okra.inega merila, ki mu naj bo udeležba in zadovol,ist\"o vseh priznanje za uspešno opravljene priprave, za samo izvedbo festi- vala ter za še obširnejši festivaT repubhškega merila v naslednjih letih. vj RAZGLAS Odbor za organizacijo kurento- vanja in karnevala v Ptuju vabi vse lastnike pristne kurentove opreme, da se prijavijo posamezno ali v skupinah k sodelovanju pri kurentovanju na pustno nedeljo dopoldan, 12. februarja 1961, v Ptuju. Pismene in ustne prijave spre- jemamo najkasneje do 10. febru- arja 1961. Mestni muzej, etnografski oddelek, Ptuj, Muzejski trg 1 Kolektiv Trgovskega podjetja MERKUR PTUJ Naše poslovalnice: Vele- blagovnica Ptuj. >Dom< Ptuj. Zvezda«. Biser- ka-. Pohištvoi. Trnov- ska vsa. Grajena, Pod- vinci. Cenjenim dobaviteljem in cdj'ema'cem se zahva- l.juji©m'0 za vso naklonje- nicst do konca leta 1960 in se veseI^mo tudi v 1961. letu sTdeilovamjia z njimi. Vsem, ki .jiim nismo mo- gli osebno aili pismeno čestitati za 1961. leto, že- Jdmo, da bi bilo njihovo letošnje prizadevanje kro- nano z novimi uspehi. Ob- enem pa se zahvaljujemo NTsem, la so nam csebno ali pismieno čestita".! ob novoletnih praznikih. Zagotavljsairrko svojem strankam v Ptuju in na cektnem obmcč.ju ptuj- ske občine, da si bomo tudi v bodoče nadvse pri- zadevali štor ti vse, da bodo naši od jemala čim- bolj zadovoI.ini z veliko izbiro bhga, srdidno po- strežbo in solidnimi c&- naimi. Novoletna jelka v Desterniku Tudi na desterniški soli smo piorurji in mladinci zelo lepo pra- znovali novo leto. Vsak razred si je lepo okrasil jelko in učilnico; tudi dcdex Mraz nas je obiskal. Pripravili smo proslavo. Spekli smo kelsebno pa še naši najmlajši pionirji. . Lešnik Marija, učenka VIII. razreda Osnovne šole Destemik Mladinski aktiv iz Slo- venje vasi pripravlja igro »Domen« Mladinski aktiv v Slovenji vasi je začel uspešno delati. Ustanov- ljen je bil leta 1958 na pobudo občinskega 'komiteja LMS-Ptuj. Vse do leta 1960 aktiv ni delal nič, šele na pobudo Franca Golo- ba, dijaka kmetijske srednje šole v Mariboru, je postal aktivnejši. V organizaciji LMS-Slovenja vas je zdaj 43 članov. Mladinci in mladinke so si fKistavili pro- gram dela. ki ga bodo uspešno končali. Sedaj se že mladinci uči- jo igro ,1. Jurčiča »Domen«, s ka- tero bodo nastopfli v Hajdini in na drugih bližnjih odrih. Mladinci in mladinke si bodo tudi uredili športno igrišče. MD stuacntsha hroniha Novo leto je .srečno za nami. Ptujski študentje .so zadovoljni, ker jim je organizacija mladin- skega silvestrovanja tako lepo uspela. Dvorana je bila' nabito f)olna, plesni orkester »Les amis« je zaigral zares solidno, pa tudi vzduše je bilo prijetno. Silvestro- vanja so Se udeležili predvsem .študentje in dijaki, bilo pa je tu- di precej ostale ptujske mladine, ki se je z veseljem odzvala po- vabilu .študentov. Piuj.ski štu- dentje so zelo hvaležni vsem ti- stim, ki so kakor'koli pripomogli k organizaciji te prireditve. O finančnem uspehu ne moremo go- voriti, sicer pa so se tega štu- dentje zavedali že od vsega za- četka in so organizirali priredi- tev samo kot majhno novoletno darilo ptujski mladini. Zimski semester tega šolskega leta se bliža koncu. To je opaziti tudi med ptu.jskimi študenti, 'ki jih je vedno manj na spregled, saj študirajo in se pripravljajo na izpitne roke, ki bodo kaj kma- lu pričeli. Etobre volje pa nikoli ne zmanjka in zato se ptujski študentje cesto sestanejo pri ko- legu in kolegici v Študentskem naselju pod Rožnikom in skoraj vedno pogruntajo kakšno »krep- ko«. Študentje-športniki so vedno med najaktivnejšimi člani v Klu- bu. Letos so si celo priborili telo- vadnico, ki jih je v Ljubljani očitno premalo. v tej telovadnici igrajo predvsem košarko, ki je med ptu.)skimi študenti najbolj priljubljena in je zanjo vedno večje zanimanje. Polovico stro- šionede'..jek, 16. januarja 1961, cb 14..30, tema: Organ zacijske osnove za uva.jan.ie kadrovsko- soc alinega .sektorja v gospodarskih organi;zacxjah. Predava Franc Ke- kec. V torek, 17. januarja 1%1. '"b 14.30, tema: Kadrovska politika, kadrovski oddeek in vdilne ose- be v podjetju. Predava Franc Ke- kec. V sredo, 16. januarja 1961, ob 14.30, tema: Kadrovska služba, or- gani delavikega samoupravl,janja in siindika-na organizacija. Predava Franc Kekec. V Četrtek. 19. .januarja 1961. ob 11.30, tema: Sprejemanje novih delavcev. Predava Franc Kekec. V petek, 20. .januairja 1961, ob 14,30. tema: Zdravje in fizična kcnd o ja delavcev. Predava dr. Maks Pen. OfKjmba: Predavanja Sindikajiie pcMitične šnle Ptuj bodo v E>elav- skem k.ubu sindikatov v Ptuju. Predavanja Sindikailne politične šcJe Majsperk pa v Ekjmu »Svobo-' de« v Majspe'rku. PTUJ, 13. JANUAR 1951 PTUJSKI TEDNIK Stran 5 Napredek proizvodnje ob novem načinu nagrajevanja v sosednem varaždinskem okraju pr:ip:s'Uji9jo '.amke uspe- he v gospodarskih organizacijah predvsem stimulativnemu na- grajevanju delavcev, ki je že uveljavljeno v 44 podjetjih od 161 vseh podjetij v okraju. Ta- ko je nagrajenih v okraju že skoraj 19.000 čin, 26,2 odstotka vseh zaposlenih. V podjetjih s stimulativnejšim nagrajevanjem je povprečni dohodek delavca več kot lansko leto. Tak način nagrajevanja je narekoval te- meljite spremembe v korist po- večane proizvodnje, višjega do- hodka delavstva ter manjšega izostajanja z dela. Proizvodnja se je povečala za 11.4 odstotka. v okraju Valjevo ima prednost zdravstvo v okraju Valjevo je dosežen v okviru komunalnega sistema presenetljiv uspeh zlasti na področju zdravstva. Na območju okraja je sedai higienski zavod, splo.šna bolnišnica, 18 zdrav- stvenih postaj, 4 zdravstveni domovi, 5 dispanzerjev, 7 po- možnih ambulant, 3 ambulante, 12 lekarn in 2 polikliniki. V vseh teh ustanovah dela sedaj 87 zdravnikov, 13 magistrov, 5 stomatologov, 10 farmacevtskih tehnikov in 287 srednjega in nižjega medicinskega kadra. Črno goro je obiskalo ogromno turistov Črno goro je obiskalo v prvih devet h mesecih lanskega leta nad 215.000 domačih in tujih tu- ristov z 1,384.000 nočitvami. Naj- več turistov se je zadrževalo v Budvi in Ulcinju. Novi hotel Sv. Štefan je dosegel v tem raz- dobju nad 63 milijonov deviznih dinarjev prometa. V okraju Vranje gradijo šole v Vranju so pred nedavnim izročili namenu novo osnovno- šolsko poslopje z 12 učilnicami, kabineti, šolsko delavnico, knjiž- nico s čitalnico, dvorano za pri- reditve, telovadnico ter s pro- stori za šolsko kuhinjo. Sola je opremljena s sodobnim inven- tarjem, učili in učnimi pripo- močki. Učenci in dijaki šol so bili v jesenski akciji »Mesec dni po- gozdovanja« posebno agilni. Z njihovo porriočjo je bilo na 1000 hektarih posajenih nad 9.500.000 sadik akacije in bora. Celotno delo, opravljeno v akciji mladi- ne in odraslih, se ceni na okrog 83.000.000 din. V okraju Slavonska Po- žegn nagel porast življenjske ravni V okraju Slavonska Požega ugotavljajo v lanskem letu zmanjšanje izdatkov za živila in povečanje za industrijske iz- delke. Izdatki prebivalstva za industrijske izdelke v gospo- dinjstvu so se povečali za 6.5- krat, stanovanjske opreme 2- krat, za radioaparatc 3-krat. Na vsake 3 prebivalec odpade po en na novo nabavljen radio- aipairat. Lani .je že imeilo elek- trično razsvetljavo 60 odst. na- selij in 67,8 odst. gospodinjstev. Do 1965. leta bo okraj 100-od- stotno elektrificiran. Od vseh učencev osnovnih šol obiskuje osemletke 98 odstotkov otrok. Po končani osemletki je nada- ljevalo šolanje 30.744 mladin- cev. Vest mu ne da miru Claude Eatherly, poveljnik eska- drile bombnikov »B-29«, ki so vrgli ha Hirošimo in Nagasaki dve atomski bombi in povzročili smrt več kot sto tisoč ljudi, je ušel s psihiatrične klinike, kamor so ga zaprli. Ko je Claude Eatherly ob koncu vojne zvedel za strahotne posledi- ce atomskih bomb ki ju je od- vrgla njegova eskadrila, ga je za- čela peči vest. Zaradj duševnega pretresa se je razvil v njem mo- čan občutek krivde in ko so ga — vsega okrašenega z odlikovanji amerškega letalstva — kot kapc- tana odpustili iz vojske, je začel kazati znake duševne zmedenosti. Leta 1956 so ga zaprli zaradi več ropov, vendar so ga proglasili za neprištevnega, pri čemer so upo- števali tudi njegovo preteklost. Lani so ga aretirali, ker je kradel v nek' veleblagovnici. Poslali so ga na psihiatrična kliniko, odko- der je pobegnil. Za umetno presajanje organov Poskus s tehtnim ozadjem, pomagati človeku Laboratorij za p; ' orga- nov in tkiva pri hk, (in in- štitutu za prvo pomoč »Sklifovski« je postal neke vrste »poskusna tovarna za presajanje organov«. V njej vidi obiskovalec ne le eksperimentalne živali z dvema srcema, s tujimi pljuči in ledvica- mi, temveč tudi živali s po dve- ma glavama in več kot štirimi nogami. Raziskovalna dejavnost pod vodstvom Demihova pa je tudi že praktičnega pomena. Skupno z dvema nemškima znanstevnikoma je Demihov že pred dobrim letom vcepil pasjo glavo na organizem drugega psa, ki je potem nekaj časa živel. Znanstveniki so medtem dražili pasje možgane, da bi ugotovili reakcije presajene glave Reakcija je naraščala vzporedno z draž- ljaji. Ker živčni sistem presajene glave ne more biti povezan z go- stiteljskim organizmom, so se dražljaji torej prenašali po drugi poti. Pri tem poskusu so znan- stveniki izoblikovali hipotezo o "vlogi centralnega žvičnega siste- ma in o urejanju poglavitnih živ- ljenjskih procesov. Po njihovem mnenju bi bilo mogoče z ugoto- vitvami teh raziskav pojasniti ne- katere bolezni na primer božjast. Demihov in Šuljak sta kravji jezik položila v posodo, potem pa sta ga po umetnih krvnih žilah povezala z živim organizmom dru- ge krave. Kmalu po operaciji se je začel jezik v posodi premikati. Gibal se je 40 minut, znanstvenika pa sta medtem proučevala biolo- ške lastnosti povzročiteljev neka- terih kužnih in virusnih bolezni, ker je bilo tak jezik mogoče oku- žiti, ne da bj s tem škodovala kravi, hkrati pa sta na njem pre- izkušala različna zdravila. Tako odrezan, vendar umetno oživljen organ je bil neke vrste »živ labo- ratorij«, ki bi ga po njunem mne- nju lahko uspešno uporabili pri proučevanju virusnih bolezni, med kakršne sodita na primer otroška paraliza in gripa. Ti zelo čudni in grozljivi po- skusj so — tako pravijo razisko- valci — del njunih raziskav s končnim ciljem, omogočiti uspeš- no presajanje raznih človeških or- ganov v primeri hudih poškodb ali bolezni. Seveda je ta cilj še zelo daleč in bo morala znanost vložiti še mnogo raziskovalnega dela. Plastični reševalni čolni Neka tovarna v Grimstadu na Norveškem je začela izdelovati reševalne čolne iz plastičnih sno- vi. V deset metrov dolgih barkah je prostora za 60 brodolomcev, prazen čoln pa tehta približno dve toni. Zanimiva je preizkušnja no- vih izdelkov: vsak čoln napolnijo s sedmimi tonami mivke, potem pa ga iz višine 2,5 m vržejo na morsko gladino. Največji insekt, ki so ga našli v naši državi v zival.skcm vnu .hjgo.slavije obstajajo nekateri predstavniki raznih živalskih vrst, ki jih v dru- gih evropskih deželah ni dobiti. Mednje sodi tudi naša največja žuželka — velikanski hrošč. Ta insekt je samo manjši ostanek nekdanjih še večjih insektov, ki so v davnini živeli v mnogo to- plejši klimi Evrope, kot je današ- nja. Ta hrošč je brez rilčka in priveska na zadku dolg 10 cm. Razpon kril znaša 19 cm. Primer- ke teh žuželk lahko najdemo v sladkih vodah v Primorju, pri Ska darskem jezeru, najpogosteje pri Sušj/emalcem v domovini in v ino- zemstvu, ki .jim nismo mogld ob novoletnih praznikih osebno aili pismeno česttati za 1961. leto, naj izrazimo tem potom najbo'jše želje za leto 1961. Obenem se zahvarjujemo za osebne in pismene n:ivO'let.ne čestitke. Tudi letos in v bodeče S|- bcmo prizadevali storiti vse za napredek naše socialisitične domovine. Hipermangan v vsaki hiši bj morala biti ve- dno pri rokah škatljica hiperman- gana, ker ga rabimo za dezinfek- cijo. Med epidemijami raznih bo- lezni imejmo v umivalniku vedno pripravljeno raztopino hiperman- gana. Če se otrok potolče, mu umijmo takoj rano s hipermanga- novo raztopino. Tudi pri začetnem vnetju grla pomaga, če grgramo s tako raztopino. Hipermangan pa dobro služi tu- di pri raznih gospodinjskih opra- vilih. Je izvrstno sredstvo za umi- vanje rok, ker odprav neprijetne vonjave, ki jih sicer z vodo ne bi odpravili. Na primer duh po čebu- li, ribah ali čem drugem. Čevlji s časom dobijo neprijeten duh. Tega se znebimo če izpere- mo čevelj znotraj s hipermanga- ! )vo raztopino. »»Bela krajina« že splovila v nedeljo, 18. decembra 1960, so splovili v Pulju »Belo kra- jino'<, 18.400-tonsko tovorno lad- jo, največjo plovno enoto Sploš- ne plovbe, ki bo do maja 1961 notranje opremljena in izročena prometu na vseh oceanih. ^>Be- la krajina« je izdelek ladjedel- nice >^Uljanik« v Puli. Ladja jo dolga 173 m, 22 široka in 12,65 m visoka. Vozila bo s hitrostjo 15 vozlov pri 7500 HP moči motor- jev. Tudi posoda, ki se je navzela vonja od hrane ali česa drugega, izgubi neprijeten duh če vlijemo vanjo raztopino hipermangana in pustimo v njej nekaj ur nakar jo splaknemo. Omare in predale, ki imajo duh po zatohlem, zbrišemo s cunjo, ki smo jo namočili v tej raztopini. Hipermangan nam pomaga tudi pri barvanju blaga, kadar hočemo prebarvati belo blago v krem. V tem primeru moramo hiperman- gan zelo dobro razopiti, da ne ostane noben drobec neraztopljen. Blago namočimo za nekaj ur v to raztopino, nakar ga dobro izpere- mo. Zadnji vodi dodamo nekaj ki- sa in blago lepo prebarvamo brez prekuhavanja. To je posebno za fino blago (volno ah svilo), ki se pri kuhanju pokvari. MED ZAKONCEMA Mož. Poiljubiš me le. ko p'tre- buješ denar. * Žena: No, bodi rad, da še to pogosto dogaja. Bre:^ l3e«edl HUMOR PRAVILNO — Katere besede se v šoli naj- več kra't slišijo? — Ne vem, tovanš učiteij. — Pravilno si uganil. RADOVEDNOST Uotelj: Oksigen je nujno potre- ben za življenje. Iznašli so ga leta 1773. Učenec: Od česa so prej žiiveli? Ptujska kronika 1960 ki so jo slišali gostje restcvradje »»Slovenskih go- ric« na gradu v Ptuju ob novoletnem praznovanju. Za to restavracijo sta »»Pavliha« (Miro Cobelj) in kronika že tradicionalna. (Celotna kronika žteie 60 točk in je zaradi tesne^^a prostosa nismo mogli ob- javiti v celoti.) PavOiha z mehom in nasmehom, nocoij se je na grad podal. Da diragim gos:tcm z velko ceho, bi letni obračun podal. Tako ustvarjen je ni'Oj msh, da pri ljudeh vzbuja smoh. Če ne hi koga raz.iez'l, le kakšen bi Pavoiha bil. C eilo 1 e ro š est d es e to, .je v znamenju raket. Sateiiitov že nešteto, obletava ta naš svet. Nkita i'anstira satelite m med zvezde že predira. Pot človeške zgodovine, mo-ve si strani C'dpira. Stričku iz Amerike pa se sprot. v5ie podira. Streljati raket ne ve, vsaka druga eksplodira. Svet zaje'i so nemiri, vsaik beri se za obstoj. Vstaja narodov se ši^n. za svobodo hud je boj. Neverjetno čas hiti, ni več daleč do volitev. Vršita ricvih pridobitev bode Ptu.ičane v oči. V grobu se Rimijain obrača, čas naprej gre svojo pot. 0:1 za nergača, IHuj dobil je vodovod. Za vod ine Ptujčane, je bito sprememb obilo. Da po ncvem šlo bi vse, je župan obliekei kriiLo. V Hajdošah že gradrmo novo hidroisJektramo. Ob skala ptujski grad letos .je gospa Sukarno. Tuliip>ane so pel j a" i Niizozemci skozi mesto. Ptujčani smo .jih čakaili celi dan v špaMrju zvesto. A koč je ni in ni. prečkaila je našo cesto brez postanka sred' n:či. Noiva cesta v Kidnčevo že z asfailitcm je polita, likofa ni nič bifo, ker .je zmanjkalo kredita. Kdor si kupi Limuzino, je nesreče kandidat. Rajši žeri kačjo slino, peš chirainfi ce-li: vrat. Farma se .je preseila IZ Hajcine v Spodnjii Breg. V bodoče naš bo Ptujčan delal iz piščancev sneg. Poštna .stavba se podira, ker pod njo so sliaba tla. Rada bi se preseMila. klošter zem^lje ji ne da. Zad-užna hranilnica nov> stavbo .je zgradila. A »Dra^/a« se znajde in nikdar ne klone, v računu gre le za mili.jcne. In '.ahko preprčan si. dragi pri- jatelj. nazadnje bo žrtev ubogt vlagatelj. Spet dobimo nove bloke, komunalna banka zida. Vsi ž vimo na cbrrke, zadolžen bt' ni kaj prida. Ku'tuma p>ostrežba že nekaj velja, saj so lične š^acune iin polne blaga. V Ptuju §o lepi kkaa, ha-ha. je dobra postrežba, kdor dnarce ima. Solidno trgovsko podjetje »Izbira« predaja blago in stranke izbra, postreže te ženska in ženska kasira trgovec v hlačah pa vreče prebira. Niso krivi kurenti, pač pa tisb pri folklori, ki so ptujske kurente slikali v Kran.jski gori. »Debr stari piaimno« je priša v ptu.jski kino. Ptuj pozdravil je igralko, našo Kuharjevo Anko. Naj ostane to med nami, da ne bo preveč blamaže. Rojcu »f;či"ita« ukradli so ponoči iz garaže. Če pcileti Ptuj obišče tujec — šftl bi v kepaiKšče, v mrzlo vodo se hladit, a ozira se zastonj, kje je les. ne sam beton. V n.jem je tesno kot v mravlj šču. Zadruga zdaj vino kvari, ga z maržo zasoli. Služi .jo .ji recepti stari, ker od mešetarstva živi. Drugo leto bomo pt'M tak, da bomo čisto h in. Od Francozov bomo dobi'i vino pc petdeset din. Grajska restavracija .je že vsem Slovencem znana. Sem zahaja, kdor po2na vna pristna in izbrana. Grajska kuhinja vam nudi res najboljše vse .jedi. In po žel.ii gost dieibi, kar srce mu poželi. Kaj na grad me najbolj žene? Najbrž grajske nizke cene. Vsak račun je res pkanten, grad še bolj interesanten. Slavn' ptujski športni svet z lela v leto nazadu.je. Zdaj le ženski rok imet ptujsko športno čast rešuje. Tam na Ljutomerski cesti nov se kana'l gradi, ki naiprej cd belinice iz cestišča ven štr^i. Ljutomisrski ves teren g a z«, blato do kolen. Ptujiska čisitifntca, nova stvar, vse vam očisti za ve'ik denar. Turistr.čna atraiVcja, poglobljena Studenčnica, stara ostane le pesmica. Lani je še nekam šlo, letos cene so navili ter naenkrat podražili so niam ^^ladkor, kruh, meso. Z novim letom bo drugače, saj dobmo več.je plače. Hopa — spet smi na ovinku ker bo plača {X) učink-u. Sf>et »Toti teater« je Ptuj obiskaJ za težek denar je sto minut kva- sal. Če ne b' bla tudi Marjana Deržaj, takoj bj zahteval vstopnino naz^' V n ivem letu mnogo sreče, iz srca vam požel ;m. Da b vedno bij veseli, dosti pili, dosti peli. Vsak naj p je ko'kor more. biiksajte ga tja d-> zore. Ke^mur t^ zadost- ni. naj p>od mizo se prespi. Zdaj. ko od vas poslavljam, zbran.-m go t-cm vsem nazdravljam. Vaš Pavliiha vam želi bojšh in srečnejših dni! Ptuj. 30. decembra 1960 ^^o_ Cobelj-Jože IVtiUfcovič Stran 6 PTUJSKI TEDNIK PTUJ. 13. JANUAR 1961 Občinski ljudski odbor Ptuj POZIV k vložitvi davčne napo- vedi za odmero davka od osebnega dohodka za leto 1960 Rok za vložitev davčne napo- vedi je od 1. januarja do 31. ja- nuarja 1961. Davčno napoved za odmero davka od osebnega do- hodka morajo vložiti vsi davčni zavezanci od osebnega dohodka, 'ki imajo stalno bivališče. na ob- močju občine Ptuj, ter presega njihov čtsti osebni dohodek iz rednega, stalnega honorarnega; začasnega in dopolnilnega delov- nega razmerja, letni čisti dohodek cxi avtorskih pravic, ter dohodek, od katerega se plačtije dohodnina po odbitku davka in doklade — 700.000 din. Davčni zavezanci katerih doho- dek presega 700.000 din in so v dnjžini edin: pridobitni člani ter preživljajo ženo, mladoletne otro- ke, 'ki se redno šolajo ali prido- bitno nezmožne starše, morajo davčni napovedi priložiti potrebna potrdila v smislu določil 8. člena Zakona o davku od osebnega do- hodka (Ur. list FLRJ štev. 24/60). Zavezanci davka od osebnega dohodka dvignejo tiskovine za davčno napoved pri upravi za do- hodke F^uj v sobi štev. 7/L Šef uprave za dchodke Franc Voda POZIV k vložitvi davčnih prijav za odmero dohodnine od stavb za leto 1961 k vir-7l t vi prijav za odmero do- hodnine od stavb za le'^o il961 Rek za vložitev prijav je od 1. januarja do vkl'jucno 31. janu- arja 1961. Davčne prijave morajo Vložriti: lastniki stanrvanjskth stavb ozi- roma dela stavb na območju Ob- činskega ljudskega cdbora Ptuj samo za ti?te stanovanjske stav- be ai!i d'?".e stavb, za katere je b.ila določena višina stanarine. ozi- roma najemnine na podlagi cd- Irčbe o točkrvanju. Za dchodke od stavbe se raču- na tudi vrednost lastnega stano- vanja. Zavezanci dv»gnejo davčne prijave na sedežu krajevnega ura- da, za obmcčje me3ta Ptuj pa pri uprav za dchodke Ptuj, s:ba šte- viilka 7/1. Šef uprave za dohodke Franc Vr-da Darovalci so bih: Drevenšek Ivana, Kukovec Franc, Muršič Eli- zabeta, Sakelšek- Marija, Kocmut Magdalena, Novak .Antonija, Črn- ko Katarina, Leopold Kristina, Murko Manja, Simonič Helena^ Lenart Janko, Ornik Martin, Brez-, nik Jožefa, Novak Alojz, Simonič Franc, Vogrinec Marija, Murko Ljudmila, Markež Janko, Potrč Terezija, Jurič Angela, Marguč Antonija, Amuš Marija, Bračič Terezija, Petrovič Miha, Koletnik Terezija. Ostali so še: Černezelj Barbara, Mikša Lizika, Šilak Jakob, Medved Jože in Žagar Anton. Vsem darovalcem in organiza- torjem se v imenu bolnikov iskre- no zahvaljujemo, zlasti pa daro- valcem, ki so se odzvali na naš poziv. Splošna bolnica Ptuj Rdeči križ Ptuj OSEBNA KRONIKA ROJSTVA: dečke so rodile: Ma- rija Ber, Podvinci 107; Marija Za- dravec, Dežno--7 — Bojana; Ma-- rija Fotinet, Bučkovci 70 — Ja- neza; Anka Ciglarič, Andrenci 7 — Ivana; Marija Krajnc. Morav- ci 52 — Silva; Marija Frankovič, Dornava 19 — Antona; .Tulijana Kerenčič, Kajžar 54 — .Antona; Ida Kozel, Ptuj, Ljutomerska 35 Marija Pavko, Grajena 88 — An- tona; Anica Breg, Orešje 26 — Branka; Manja Zelenik, Nova vas 96 — Vlada; Ema Pleteršek, Slo- venja vas 38 — Mirka; Štefanija Kovačec. Slomi 1 — Antona: Iva- na Horvat, Muretinci 20 — Fran- ca; Ljudmila Šel, Jurovci 28- — Draga; Marija Lenart,- Podvinci 120 — Mirka; Terezija Pislak, Na- raplje 28 — Mirka; Matilda Mi- slovič, Mezgovci 33 — Mirana; Deklice so rodile: Karolina Kve- der, Tezno — Uršulo; Genovefa Meznarič, Stojnci 67 — Silvo; Černenšek Terezija, Apače 83 — Ireno; Zlata Korenjak. Cvetkovci 59 — Marico; Angela Horvat, Čer- možiše 96 — Angelo; Neža Gaj- ser, Janžki vrh 57 — Olgo; Ama- lija Bombek, Desnjak 36 — Ma- rijo; Marija Kozel, Ložin* 17.— Marijo; Angela Kovačec, Dobrava 11 — Angelo; Terezija Čuš For- min 39 — Jožico; Antonija Ceh, Podvinci 109 — Jožico; Ivana Ga- Ijnec. Placerovci 18 — Slavico; Jo7efa Krajnc. Gru.škovec 67. Poročili so se: Josip Ilorvšek, Videm 29 — Veronika Hajšek, Koritno 1; Said Musič. Ptuj. Lju- tomerska 20 — Elizabeta Gašpa- rič, Ptuj, Ljutomerska c. 20.; Alojz Žbona, Maribor — Elizabeta Pukšič, Maribor; Anton Arsenjuk. Ptuj. Trg Svobode 2 — Miroslava Švagelj, Ptuj. Trg Svobode 2; Maks Kopše, Celje — Angela Matjašič, Ptuj, Ljutomerska 14; Ferdinand Satler, Velenje — Ana Pemak, Ptuj, Ljutomerka 13; Ve- koslav Fekonja, Kidričevo 10 — Marija Poštrak, Kidričevo 10. Umrli so: Erika Prelog. Gereč- ja vas 77, roj. 1960, umrla 31. 12. 1960; Marija Horvat, Dornava, roj. 1954. umrla 29. 12. 1960; Sil- vo Krajnc, Markovci 52, roj. 1960, umrl 30. 12. 1960. SLUŽBA ZDRAVNIKOV Hisne cb:-5ke cpravljaj-o zdrav- niki Zdravstvenega doma Ptuj po sledečem sp-redu: 13. jan. 1961: dr. Nada PavKčev L, dr. Slob-dan Ža'ku'la II. 14. jan, 1961: dn". Franc Rakus L, dr. Mi'an Can U. 15. jan. 1961: dr. Franc Rakus L, dr. M lan Carh II. 16. jan. 1961: dr. Slobodan 2a- kua L, dr. Ladislav Pire II. 17. jtan. 1961: dr. Emil Blagovi' 1., dr. Nada .Pav*'ičev H. 18. jan. 1961: dir. Franc Ra'ku5 L. dr. M lan Carli II. ■ 19. .jan. 1961: dr. Ladislav Pire I., dr. Slobodan Zakula II. 20. jan. 1961: dr. Nada Pavličev I..\ir. Slobcdan Žakula II. Otroška posvetovailnica bo po- sOoviaila v Ptujti 13. jan. 1961 ob 14. uri; 17. jan. 1%1 v Grajem 13.30; 19. jan. 1961 v Pcdlehniku- Gruškovju ob 13.30; 20. jan. 1961 v Ptuju ob 14. uri. Hišne obske naročajte v dopclv- danskih urah. Pozneje naročeni hišn. cbiski s O M T Halboljši športnik Ptufa za 1.1960 rt'),>-an.i c,o ob zakljuckoi leta 1960 v anketi izbrali najbcljs'^ športnike EHuja. Naskv najbolj- šega špcirtnika za leto 1960 je osvojula FRIC JELKA, rckomet, 47 glasov. Njej pa še .siedijo: KOVAČ CIRIL, ncgomeit, 45 gla- sov; POTOČNIK ANICA, rokomet, 39 glasov; MESARIC LOVRO, no- g^rmet, 36 glasov; TOPLAK KRI- STINA, rokrmet, 36 gilasov; VIDO- Jelika Fric VIČ FRANCI, kajak, 30 glasov; BOHAK JANKO, šah, 28 glasov; RAKUŠ JANEZ, rokomet, 28 gla- sov. Nekaj zanimivosti in pcdatkov prvih treh izbranih športnikov: FRIC JELKA, rojena 30.10.1942 v Ptuju, dijakinja in maturantika ptujske gimnazije, je mlada in nadarjena rokom^etašica. Rckomet je pričela igrati pred 5 leti pri »Dravi« v Ptuju. Njene vrline so dobra dijakinja, hitrcst in iznajd- ljivost v igri, tiret.ja najiboljiša strelka v Sloveruiji, disciplinirana, tovariška in družaibna. V letošnjem letu bo odšla na madaljnji: študij v Ljubljano in bo republiški prvak »Drava« izgub nI svo.jo najiboljšo igralke, kar bo nedvomno občutna vrže"* v ekipi. Na njieni živUjenjski poti ji žeikmo mnicgo šareče in usipehov. KOVAČ CIRII^, rojien 29. 7. 1937 v Ptuju, uslužbenec trgovskega pod.jetja »Vesna«. Ptuj, je ne- dvomno najboljši nogometaš »Dra- ve«. Nevaren napadalec-tehničar in odličen realizator giCilcv, disci- pliniran iin tovairiški. S svcjo pri- sebnostjo je mnogokrat doprine- sel k zmagam »Drave«. Nogomet je pričel igrati kot pionir pri »Dravi« in vseskozi do danes za- stcipal modrcbeCe barve »Drave«. POTOČNIK ANICA, rojena 17. 7. 1943 v Ptujai, dijak nja 5. razreda ptujske gimnazije. Rckomet igra že 4 'eta za »Dravo«. Je dobra di- jakinja, odlična realizatcrka — druga naijMjša strelka Slovenije, disciplinirana in tovariška. Pred- nicist ima, ker jie le'\'«čarka, da marsikdaj ukane vratarke. V lanskem letu je žela največ us.pehiciv ženska rcf-estemika in okolice. Organiziral je tov. Simo- nič Franc. RAZPIS upravni" odbor podjetja »AGRO- TRANSKORT« v e4uju, Rajspo- va ulica, razpisuje delovno mest") RAČUNOVODJE Pogoj' \'isja ali srednja stro^ kovna izobrazba in v.-;aj 3 leta prakse v racurmvdstvu alt ne- popolna srednia sola m 15-let- na praksa v racunovodstvtj. Pnp>orcčilo Društva knjigovo- dij. — Nastop službe takoj aiH po dogovoru. — P.ača po ta- rifnem pravmlniku. — Ponudbe b": sprejemala uprava podjetja do 20. januar.ja 1961. Upravni odbor. RAZPIS Uprava »Ptujskega tednika« Ptuj spre.ime takoj v službo mlajšo administrativno moč s pnprtnim ?nanipila — 2 komada, i 8. razne tehtnico v defef-Jtnem stanju — štiri Iccmade, i 9. dv-nbrazdni plug (traktor.-,ki). j Prednost nakupa imajo družbene rrgamaaci.ie. Og'^e4l strojev pri KNfETIJSKI ZADRUGI LOVRENC-SELA DRAVSKOI POUE od 8. do 12. ure. UPRAVA^